Podcasts about mariboru

Minoriti na Vojašniškem trgu na Lentu v Mariboru, arhitekturni biser mesta, so postali novo središče kulturnega in družabnega življenja. Privlačen, bogat in raznolik glasbeni in filmski program privablja občinstvo tudi v času poletnih dopustov. V sodelovanju s partnerji ga pripravljajo v Lutkovnem gledališču Maribor, ki ga vodi Ksenija Repina, gostja današnje Poletne radijske tribune.

Matija Šinigoj je svojo kariero v podjetju Incom d.o.o pričel leta 2009, kjer je začel, kot sam rad poudaril z osnovami prejemanja in obdelovanja naročil. Pot je nadaljeval kot komercialist v izvozu, kjer je sodeloval pri odpiranju novih trgov in aktivno deloval na področju planiranja in celotne oskrbne verige. Leta 2013 je kot vodja prodaje začel vzpostavljati moderen oddelek prodaje, upravljal z največjimi kupci v in tudi izven EU ter skrbel za politiko asortimana v podjetju in tako usmerjal naložbe. Leta 2017 je prevzel odgovornost za vzpostavitev oddelkov marketinga in prodajne podpore in bil med glavnimi pobudniki ter prevzel odgovornost za (ponovno) aktivacijo in razvoj nove marketinške strategije na področju lastne blagovne znamke Leone in lansiranja nove znamke – AL!VE.  V 16-letnem delovanju na področju komercialno tržnih oddelkov so skupaj z ekipo uspeli podjetje z 8 milijonov evrov letne prodaje pripeljati na 154 milijonov (2024). Svojo poslovno kariero je začel že na domačem vinogradniško- sadjarski domačiji, kjer se je še kot študent ukvarjal s prodajo vina in pomagal pri domačih opravilih.  V času študija na Ekonomsko- poslovni fakulteti v Mariboru je v smeri podjetništvo opravljal prakso v manjšem podjetju MINI GO, kjer je predvsem spoznal delovanje malih družinskih podjetij. Naprej je leta 2007 svoje praktične izkušnje pridobival v Mesni industriji Primorske (MIP), kjer kot prodajni analitik študent pomagal v MIP Maloprodaja, nato pa se je preselil tudi pod okrilje krovne družbe kjer je spoznaval finančno analitiko.  Matija je predvsem družinski človek in rad čas preživlja v krogu družine. Z ženo Špelo imata dva sinova, v prostem času pa se sprošča v raznih športih. Privlači ga gastronomija in je tudi sommelier I. stopnje. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist. Uspehi:·      V zadnjih 15letih so z ekipo dosegli, da je Incom Leone danes, eno izmed top 3 najbolj uspešnih živilskih podjetij v Sloveniji,·      Četrto največje živilsko podjetje v Sloveniji in največje v slovenski lasti,·      Matija je pri tem celotno kariero bojeval na »frontni« črti in kupce, partnerje prepričeval o sodelovanju, partnerstvu in uspešno izpeljeval prodajno-marketinške aktivnosti za mednarodni uspeh,·      Poslovnih poti nikoli ni manjkalo od skoraj vseh Evropskih trgov, do Vietnama, Avstralije, ZDA ,·      Poznavanje trga FMCG in retail sektorja na mednarodnem nivoju. Najljubši citat: You are, what you think Najljubša knjiga: zaenkrat Jordan B. Peterson: 12 pravil za življenjeNajljubša serija: Igra prestolov, Peaky BlindersHobiji: Kolesarjenje, Supanje, Smučanje, pa delo zunaj na različne načineNajljubša hrana: sem velik ljubitelj dobre hrane, tako, da jih imam ogromno najljubših. Če že izberem je to Špelina lazanja. Najljubši podjetnik: Nimam najljubšega, saj verjamem, da se lahko od vsakega nekaj naučim. V zadnjem letu bližje spoznavam Gregorja Kosija, ki ga cenim kot danes uspešnega podjetnika, vendar z izkušnjo delovanja kot vrhunskega managerja v zelo sistemski organizaciji. Gre za kombinacijo sistema in podjetniške prodornosti. Najljubša aplikacija: malo za šalo, malo za res BankaNet, Edavki, seveda pa v zadnjem času najbolj Chat GPTZaključni nauki:·      Pazite nase, edino sami lahko pazite nase. Iztrošeni ne koristite nobenemu, delajte in se borite, vendar pazite na ravnovesje,·      Previdno s »sekiranjem«, menim, da nam je Slovencem precej mar za zadeve, kar lahko povzroči veliko izzivov v glavi posameznika,·      Posel so predvsem odnosi in ključno je grajenje dobrih odnosov med sodelavci, partnerji. Uživajmo in uspehi bodo prišli.

26. julija 2025 je umrl slovenski slikar Ludvik Pandur, star sedeminsedemdeset let. Rodil se je v družini slikarja Lajčija Pandurja, študiral je na akademiji v Zagrebu in se izpopolnjeval v mojstrski delavnici Krsta Hegedušića. Živel in ustvarjal je v Mariboru, razstavljal pa vsepovsod: od Ljubljane, Pirana in Ptuja do New Yorka, Münchna in Madrida. Do upokojitve je bil priljubljen profesor na pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 2018 je Pandur prejel Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, najvišje priznanje na področju kulture Mestne občine Maribor. Kot hommage umetniku objavljamo pogovor, ki ga je Vida Curk posnela leta 1999. Urednica oddaje je Tadeja Krečič Scholten.

Bilijarde bakterij, ki naseljujejo naša prebavila, opravljajo najrazličnejše naloge, brez katerih ne bi mogli preživeti. Poleg tega, da pomagajo pri razgradnji hrane, izdelujejo najrazličnejše snovi, ki pomagajo ščititi naš imunski odziv in blažijo vnetja, vplivajo pa celo na naše razpoloženje ter igrajo pomembno vlogo pri duševnih motnjah, kot je depresija. Naše črevesje pa je tudi kraj, kjer nastaja odpornost na antibiotike in kjer se geni za odpornost prenašajo med različnimi bakterijami. Mikrobioto in njene vplive na naše zdravje raziskuje dr. Maja Rupnik s Centra za medicinsko mikrobiologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter redna profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Oddaja je bila prvič predvajana v aprilu 2024.

Kmetijsko gozdarska zbornica je zaradi nevzdržnih razmer v kmetijstvu začela postopek za organizacijo vseslovenskega kmečkega protesta.Razrešitev z mesta podžupana po mnenju Haréja povezana z njegovim udejstvovanjem za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev.Inflacija julija dobila pospešek, predvsem zaradi višjih cen hrane in storitev.Zdravniški sindikat Fides poziva h konkretnim rešitvam, zasebniki pa opozarjajo na neenakopravnost.ZDA in Evropska unija skupno izjavo o trgovinskem dogovoru še usklajujeta.Te dni se veliko duhovnikov seli v novo župnijo ali celo v daljno Argentino.Vreme: Jasno bo, v gorah lahko nastane kakšna ploha. Jutri bo podobno.Zunanje ministrstvo zaradi dogajanja v Gazi poklicalo na pogovor veleposlanico Izraela.Porušeno streho športne dvorane Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru bodo postavili na novo.ŠPORT: Slovenski odbojkarji se bodo v polfinalu lige narodov pomerili z Italijani.

V britanskem časopisu Guardian so se vprašali, če se je zlata doba turizma končala. Ali je treba zapleteno razmerje med tistimi, ki želijo obiskati najbolj zanimive kraje na svetu, in tistimi, ki v njih živijo, postaviti na novo? Veliko Slovencev poleti še vedno najbolj vleče na morje, na Jadran, na Hrvaško. To potrjujejo tudi rezultati najnovejše raziskave družbe Valicon. Na Hrvaškem je, ali še bo, poletni dopust preživela kar polovica Slovenk in Slovencev; 8 odstotkov v Italiji, 5 v Grčiji; 21 odstotkov Slovenk in Slovencev bo dopustovalo v Sloveniji. 15 odstotkov prebivalk in prebivalcev pa letos na dopust ne bo odšlo. V tokratni Intelekti vam v poslušanje in razmislek ponujamo nekaj spominov na dopust, počitnice in potovanja, na taka, kot so bila nekoč. Govorili bomo o turizmu danes, za katerega se zdi, da ga bodo prenatrpanost, draginja, vojne in naravne katastrofe, pokopali. Kakšna pa bo, če sploh, torej prihodnost turizma? Sodelujejo: analitičarka Ana Jemec Špik (Slovenska turistična organizacija), politologinja prof. dr. Marjetka Rangus (Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru), »sanjač slovenskega turizma« Dominik S. Černjak (Turistična zveza Slovenije) in etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka doc. dr. Jasna Fakin Bajec (ZRC SAZU in Fakulteta za Humanistiko Univerze v Novi Gorici).

V galeriji Media Nox v Mariboru so razstavljena dela, izbrana na vsakoletnem tradicionalnem natečaju Vabljeni mladi, v sosednji galeriji mariborskega Društva likovnih umetnikov pa z Nagrado Primavera nagrajena dela treh umetnic lanskega natečaja. Prelistali smo tudi novo monografijo filologa, prevajalca, esejista in pesnika Braneta Senegačnika z naslovom Lirični prostor.

Knjižnici - Kulturnemu centru Lendava je vlada za letos priznala status javnega zavoda v javnem interesu države. V prostoru za umetnost KiBela v Mariboru je na ogled skupinska razstava Obraz na obrazu. V Pivki so v produkciji umetnostne galerije Hiša kulture zaključili štiriletni cikel projekta Poslikana Pivka. Za konec pa še, da je v 77 letu umrl akademski slikar in profesor Ludvik Pandur.

V oddaji se nam je predstavil frančiškan, letošnji zlatomašnik, p. Zdravko Jakóp. Bil je dolgoletni župnik župnije Vič v Ljubljani, potem deloval v Mariboru, v Šiški, na Sveti Gori, zdaj pa je že leta spet na Viču. Spominjal se je svoje nove maše, ko je bilo prav tako sveto leto, svojega župnikovanja in katehetskega dela, predstavil povezanost svojega rodu Čebulovih ter svoja razmišljanja o veri, narodu in prihodnosti, ki jih objavlja v knjigah.

V sobotnih Poletnih doživetjih smo vas povabili v Sončni raj v Vodole pri Mariboru. Slišali ste, kaj ponuja ta učilnica na prostem z medenim parkom, enim največjih čebelnjakov v Sloveniji, z ziplinom Čebelji let in Fontano vin, ki že peto sezono ponuja nepozabna kulinarična in vinska doživetja.

Sodni stolp ob reki Dravi v Mariboru je prizorišče samostojne razstave umetnice, skladateljice in raziskovalke na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petre Kapš z umetniškim imenom OR Poiesis. Na povabilo Umetnostne galerije Maribor in s kuratorko Andrejo Borin je umetnica v srednjeveškem stolpu razstavila več svojih del, ki jih je povezala v tenkočutno vizualno in zvočno celoto z naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos. Foto (izrez): DK

Dr. Samo Repolusk je ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru, najprej pa hvaležen oče in mož, profesor in didaktik matematike, ljubitelj knjig, gora, narave, astronomije, iger, glasbe in fotografije, ki se trudi biti vsaj kdaj prinašalec upanja.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Ravnateljica pravi, da se bo bojevala do konca, saj se ravnateljem v Sloveniji dogajajo čudne zgodbe. Drugi poudarki oddaje: - Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib dobiva načrt upravljanja za 10-letno obdobje, ki širi nabor lokacij za dogodke. Okoljevarstveniki občini očitajo komercializacijo parka. - V Kamnici pri Mariboru so po uslišanju krajanov in zvišanju omejitve hitrosti s 30 na več začeli dela za umirjanje prometa. - Gorenjski zdravstveni domovi so preobremenjeni, zlasti poleti, saj nimajo turistične ambulante. - Občina Cerkno pridobila četrtino državnih sredstev za ureditev športnega parka.

Mariborsko območno združenje Rdečega križa in Mariborska kolesarska mreža sta to poletje zagnali projekt »Sklenimo krog«. Gre za zbiranje odvečnih koles, ki jih bodo tudi s pomočjo prostovoljcev obnovili in namenili socialno šibkejšim. S projektomom pa želijo tudi preprečiti, da odvečna kolesa končajo kot odpadek!

Ta teden razkrivamo zgodbo o prvem semaforju. In to ne samo v Sloveniji, ampak tudi na svetu. Ste vedeli, da je prvi semafor zasvetil že davnega 10. decembra 1868 v Londonu? In kdaj je semafor prvič zabliskal pri nas? To in še več izveste v aktualni epizodi Radiovednih. Odgovor iščemo s pomočjo Bogomirja Brečka, diplomiranega inženirja prometa ter učitelja strokovnih predmetov na Prometni šoli v Mariboru.Želite vedeti še več o semaforjih? Kolegi s Prvega programa so pripravili to oddajo. Priporočamo v posluh.

V poletni radijski tribuni smo govorili o eni največjih naložb v kulturno infrastrukturo v državi, to je Mestni hiši kulture Rotovž, ki nastaja na Rotovškem trgu v Mariboru. O gradnji tega velikega centra kulture, kjer bodo sodobna knjižnica, galerija, mestni kino in prostori za druženje, tudi manjša kavarna, smo se pogovarjali z odgovornim arhitektom Rokom Žnidaršičem. Prepričan je, da bo nastajajoči center kulture spremenil življenje v mestu in ob kulturi in umetnosti povezal različne generacije.

Torkov kviz nas tokrat odpelje v Maribor. V enega najmanjših, če ne kar v najmnjši muzej pri nas. Zgolj dobrih sedem kvadratnih metrov ima, pa vendar se je vanj ob priložnosti stisnilo kar 38 obiskovalcev! Sogovornik: Jan Malec Svetel, kustos Muzeja narodne osvoboditve in "obertrafikant" Trafike - Muzeja za enega.

Logopedov na severovzhodu naše države zelo primanjkuje, saj poteka tovrstni študij za zdaj le v Ljubljani. A senat Univerze v Mariboru je potrdil vlogo za akreditacijo tega študijskega programa tudi na Pedagoški fakulteti v Mariboru, tako da bi lahko, če bo NAKVIS izdal pozitivno odločbo, prve študente vpisali že v študijskem letu 2026/2027.

Koalicijske stranke se na današnjem mini koalicijskem vrhu skušajo poenotiti o zvišanju sredstev za obrambo, ki se jim je na vrhu Nata zavezal predsednik vlade. V Levici in SD-ju so odločitvi obrnili hrbet in zavezi o višanju obrambnih izdatkov do višine 5 odstotkov BDP-ja do leta 2035 nasprotujejo. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati nasprotujejo zahtevam delodajalcev o zamiku uvedbe obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo - Agencija za energijo predlaga nižjo tarifo za najdražji časovni blok pri obračunu omrežnine za električno energijo v zimskem obdobju - Onkološki oddelek v Mariboru korak bližje dokončanju, država odkupila celotno sosednjo stavbo, ki jo bodo porušili.

Slovenska odbojkarska reprezentanca končuje nastope na turnirju lige narodov v Bolgariji. V Burgasu se bodo odbojkarji v zadnjem krogu drugega letošnjega turnirja pomerili še z Japonci, ki so bili doslej trn v peti naše reprezentance. Na atletskem stadionu Poljane v Mariboru pa bo danes padel zastor nad ekipnim evropskim prvenstvom v atletiki druge skupine. Najboljše tri reprezentance bodo ob koncu tekmovalnega dne napredovale v najvišji razred evropske atletike.

Slovenska atletska reprezentanca si je v Mariboru priborila zgodovinsko uvrstitev v elitni razred evropskega ekipnega prvenstva. Na prvenstvu druge divizije je osvojila drugo mesto, zmagala je Belgija. Dve zmagi pa si je v tem koncu tedna priplezala Janja Garnbret. Na tekmi svetovnega pokala v Innsbrucku je bila olimpijska prvakinja najboljša tako na balvanih v petek kot tudi v težavnosti nocoj.

Vročinski val v večjem delu Evrope ne pojenja. O neznosni vročini med drugim poročajo iz sosednjih Hrvaške in Italije, kjer naj bi se temperature povzpele čez 40 stopinj, podobno je v Nemčiji, kjer omejujejo porabo vode, na Mont Blancu so temperature že nad lediščem. Tudi pri nas vse kaže na to, da je letošnji junij najbolj vroč v zgodovini meritev. V oddaji tudi o tem: - Sodišče v Izraelu preložilo pričanje premierja Netanjahuja v sodnem postopku zaradi obtožb korupcije - Katere novosti prinaša zakon o funkcionarjih? - Slovenski atleti v Mariboru na dobri poti v evropsko elito

Slovenska atletska reprezentanca je pred domačim občinstvom v Mariboru začela boje za napredovanje v prvo ligo kraljice športa, dvakratna olimpijska zmagovalka Janja Garnbret pa je nastopila prvič v letošnji sezoni. Svetovna zvezdnica športnega plezanja se je z mednarodno elito pomerila na balvanih na tekmi svetovnega pokala v Innsbrucku. V oddaji se posvetimo še državnemu prvenstvu v kolesarstvu. Tekmovalci se za državne naslove ta konec tedna merijo v Celju.

Nagrado kresnik za najboljši roman leta, je prejela Ana Schnabl za roman September. V Pomniku miru na Cerju so odprli nove razstavne prostore galerije in na ogled postavili razstavo slikarja Blaža Vehovarja. Festival Ana Desetnica, ki že od 20. junija potuje po Sloveniji, se je po Mariboru ustavil v Ljubljani. V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je na ogled razstava Fantastični prasvetovi Štefana Planinca.

Združene države so po nočnem napadu na jedrske objekte v Iranu prepričane, da so uničile tamkajšnji jedrski program. Obenem poudarjajo, da Washington ni v vojni s Teheranom, temveč z njegovim jedrskim programom. Kot je dejal ameriški podpredsednik J. D. Vance, si Washington ne želi dolgotrajnega konflikta, zato so po njegovih besedah izvedli zelo natančen napad, ki je v skladu z ameriškim interesom; torej preprečiti Iranu, da razvije jedrsko orožje, je dejal. Teheran napoveduje oster odziv, med drugim razmišlja o zaprtju hormuške ožine, skozi katero pretovorijo približno četrtino svetovnega izvoza nafte. Drugi poudarki: - Evropska unija vpletene strani poziva k zadržanosti in vrnitvi k pogajanjem. - Nevladniki vlado pozivajo, naj v okviru javnega šolstva omogoči brezplačna učna gradiva. - Umetna inteligenca poenostavlja in potvarja znanost, poudarili na okrogli mizi v Mariboru.

Poročali smo o gradnji nove zdravstvene postaje v Mariboru, napredku pri projektu dvigala na Markovec, stanju slovenskih planinskih koč, prenovi gradu v Štanjelu, uspešnem festivalu idrijske čipke in programu Varno na kolesu.

Drugi poudarki oddaje: - Protestniki v Mariboru zahtevali dostopen in kakovosten javni promet. - V Brežicah zaznamujejo 100 let zdraviliškega turizma. - V Novi Gorici znova razpis za oddajo lokala Super8. - V Šentvidu pri Stični 54. Tabor slovenskih pevskih zborov.

Ob 10 letnici škofovske službe in ob jubileju, 70. rojstnem dnevu nadškofa ordinarija Alojzija Cvikla, smo posneli sveto mašo ob 19. uri iz MB solnice.

Znanje tujih jezikov ima velik pomen za posameznika, družbo, kulturo in gospodarstvo. Ob pomoči učenja tujih jezikov vzgajamo odgovorne državljane, poudarja Brigita Kacjan, docentka za didaktiko nemškega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Dr. Brigita Kacjan je letos prejela križec za zasluge Zvezne republike Nemčije, najvišje odlikovanje, ki ga Nemčija podeljuje prizadevnim državljanom.

S podelitvijo nagrad se je sinoči v Mariboru končal 60. Festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadela prvakinja ljubljanske Drame Nataša Barbara Gračner, za najboljšo predstavo s premiero v lanskem letu pa so izbrali uprizoritev Kazimir in Karolina v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega.. V oddaji tudi o 80 letnici Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter o včerajšnji podelitvi Štrekljeve nagrade.

Na nedeljo Svete Trojice neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveti Jožef na Studencih v Mariboru ob 85-letnici te župnije. Mašuje mariborski nadškof in metropolit mag. Alojzij Cvikl ob somaševanju župnika dr. Stanislava Slatinka. Sodeluje cerkveni pevski zbor sv. Jožefa z dirigentko Anico Vogelnik. Na orgle igra Zinka Golob.

Maševal je mariborski nadškof in metropolit mag. Alojzij Cvikl ob somaševanju župnika dr. Stanislava Slatinka. Sodeloval je cerkveni pevski zbor sv. Jožefa z dirigentko Anico Vogelnik. Na orglah Zinka Golob.

Ljubljano je obiskal Édouard Louis, eden osrednjih francoskih literarnih glasov mlajše generacije. Louis v avtobiografskih delih opisuje odraščanje, ki je bilo zaznamovano z nasiljem. O nasilju pravi, da nosi v sebi seme svojega lastnega uničenja, ker poraja nujo, da o njem spregovorimo. Kajti če ga razkrijemo, ga lahko uzrejo tudi drugi. In ko ga enkrat vidimo, se mu lahko upremo. Sicer pa v oddaji še o nagradah tantadruj, na Lirikonfestu so za ambasadorja poezije razglasili Ivana Dobnika, v Kranju se je začel igralski filmski festival KRAFT, v Mariboru se bo sklenilo Borštnikovo srečanje. Med razstavami pa izpostavljamo Barok v Sloveniji – Arhitektura in uporabna umetnost, ki so jo odprli v Narodnem muzeju, ter razstavo Alenka dela lutke, ki v Gledališkem inštitutu predstavlja delo lutkovne ustvarjalke Alenke Pirjevec.

V predzadnji epizodi Radia Ga Ga - Nova generacija v tej sezoni se bomo seveda ustavili v naselju in preverili, kaj se je resnično dogajalo na gasilski veselici v Ribnici, in v konobi Bačva, da izvemo, kaj se bo dogajalo na vojaški vaji Jadranski udar. Uroš Slak bo od ministra Sajovica in Mesca ter novega svetovalca Martina Strela izvedel, kaj pomeni zeleni prehod v slovenski vojski, Miran Ališič bo za nas spremljal, kako se premika vročinski val, slišali bomo prvi del nove slovenske telenovele Skrito v Raayu, izvedeli bomo, zakaj in kako sta se pobotala Musk in Trump, Franc Kangler bo poročal s parade ponosa v Mariboru, Zoran Janković pa postaja novi svetovalec za organizacijo poletnih festivalov na celotnem Balkanu. Vse to, razen tisto, za kar bo zmanjkalo časa ta petek dopoldan na Prvem programu Radia Slovenija.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

''S svojimi deli pripovedujem zgodbe o tem, kar doživljam. Občutljivo, premišljeno, igrivo zapisujem s čopičem na platno kot dnevnik spominov,'' se izpove umetnica mlada hrvaška umetnica Sara Haas. S prvo samostojno razstavo zunaj svoje domovine gostuje v galeriji artKIT. Da je v Mariboru, jo posebej veseli, saj je z mestom družinsko povezana. In osebna je tudi razstava z naslovom SAGA. V Svetu kulture tudi o sinjemodrem zaščitniku duševnih bolnikov. Konj Marko, velika modra skulptura konja iz Italije, ki je že več kot pol stoletja simbol deinstitucionalizacije, se odpravlja na pot po Sloveniji. Opozarja na prednosti tega, da ljudje z duševnimi težavami ne živijo po ustanovah, pač pa v skupnosti.

Kulturno dogajanje v Mariboru je te dni v znamenju šestdesetega festivala Borštnikovo srečanje. Ob jubileju so pripravili razstavo Borštnik!, danes pa bomo spregovorili o razstavi, ki povezuje festivala Borštnikovo srečanje in Prestopi. Na Intimnem odru v prostorih GT22 so pripravili razstavo Moraš, torej moreš, ki obeležuje 10. obletnico delovanja neodvisne gledališke produkcije društva Moment. Njihovo osnovno poslanstvo je produkcija in razvoj neodvisnega gledališča ter povezovanje umetnosti in družbe. Kot sta povedala člana gledališča in snovalca razstave Zoran Petrovič in Andrej Firm so skušali na razstavi prikazati dele scenografij, kostumografij in rekvizitov iz obdobja delovanja društva Moment od začetkov do danes. Vabimo vas k poslušanju!

V oddaji še o naslednjih temah: - Občine, povezane v Skupnost Julijskih Alp, so pripravljene na poletno sezono. - Leto dni po odprtju najvišja zgradba v Sloveniji navdušuje turiste od blizu in daleč. - Arhivi po vsej državi so ta teden odprli vrata. S tem letos prvič enotno zaznamujejo dan arhivov. - Tri ustanove podpisale sporazum o sodelovanju pri izvedbi ukrepov varstva pred utopitvami na Soči.

V nedeljo, 15. junija, bo župnija sv. Jožefa v Mariboru na Studencih praznovala 85. obletnico ustanovitve. Kaj so danes njene ključne značilnosti ob dejstvu, da je osrednji projekt obnova zvonika? Gosta oddaje sta dr. Fanika Vrečko, teologinja in literarna zgodovinarka, članica župnijskega sveta in odgovorna za medijsko podobo župnije, ter dr. Stanislav Slatinek. Je tamkajšnji župnik, predsednik Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru ter profesor na teološki fakulteti.

Slovenija bo poskušala zavarovati Beti Hohler, ki so jo - kot eno od štirih sodnic Mednarodnega kazenskega sodišča - doletele sankcije ameriških oblasti. Združene države so kritične do sodb sodišča v Haagu, ki je med drugim izdalo priporni nalog za izraelskega premiera Netanjahuja. Druge teme: - Predsednica republike za varuhinjo človekovih pravic uradno predlaga Dijano Možina Zupanc. - Zvečer v Mariboru uradno odprtje 60-ega Borštnikovega srečanja s svežim pogledom na sodobno gledališče. - Poletno festivalsko dogajanje uvaja Festival 202, ki v Križanke prinaša novi val slovenske glasbe.

Teden gibanja se ne bi mogel začeti ob primernejšem času. Kajti prejšnji teden so v Ljubljani zastavili novo avtobusno in železniško postajo. Nekateri so se razjezili, ker so v časovno kapsulo v temeljih zakopali madžarske časopise in s tem napovedali madžarsko okupacijo; kar pa za nas, ki spremljamo predvolilne ankete, tako ali tako ni nič novega. Drugi se jezijo, ker bo padla stara avtobusna in železniška postaja, mi, kot apologeti krute realnosti, pa se sprašujemo, čemu bo Ljubljani avtobusna in železniška postaja? Namreč; avtobusi in vlaki v Ljubljano sicer vozijo, prispejo pa bolj redko. Če pa že prispejo, je potovanje zelo zanimivo. Vstopiš v Mariboru na vlak, v Ljubljano pa prispeš z avtobusom, oziroma se na poti zgodi nešteto kombinacij med obema vrstama prevoza. Ampak lepo po vrsti in predvsem – kar je nujna lastnost tako za medije kot za prometno infrastrukturo – potrpežljivo.Če bi šli do samih temeljev ustavnih kategorij, je ena izmed glavnih gotovo tista, ki govori, da se suverena država razprostira po bolj ali manj povezanem, enotnem nacionalnem ozemlju. Kar pa Slovenija trenutno ni. Enotni sploh nismo, povezani pa še manj. Razen v reklamah za telekomunikacije. Kot primer povezanosti vzemimo potovanje med Mariborom in Ljubljano kot najbolj usodnosti in zgodovinskih bremen polno pot, kar jih lahko opraviš na Slovenskem. Le malo zaostaja potovanje med Ljubljano in Koprom, na stopničkah pa je tudi letošnjo sezono še potovanje med Ljubljano in Novim mestom. Ampak nazaj na Štajersko, ko gremo gledat, kaj delajo; gledat, kaj delajo ljubice tri. Prva betonira, asfaltira, razširja in obnavlja predore ter viadukt pri Tepanju. Med Slovenskimi Konjicami in Celjem. O cestnem prometu na Slovenskem ne bomo preveč razpredali, razen da bi morali biti vsi domači uporabniki avtocestnega omrežja v Sloveniji upravičeni do vsaj ene delnice Luke Koper. Kajti vozniki smo de facto talci tega podjetja, a o tem kdaj drugič. Dejstvo je, da je pred predoroma in viaduktom gneča, ki jo Dars rešuje, a rešiti je ne more. »Potovanje se podaljša za …,« je milozvočna skovanka naših radijskih programov, žal pa so edino, kar se podaljšuje, t. i. Ostržkovi atributi. Nos, ušesa in izrastek nad trtico. Potovanje na tem odseku se ne podaljšuje, ker potovanje stoji. Trajanje je odvisno od  sreče, ker okoliščin ni mogoče predvideti, saj se pri Domžalah na štajerski avtocesti redno in vsakodnevno, mogoče celo večkrat na dan, zaletijo. Tako je najhitrejše cestno potovanje za teh ušivih sto trideset kilometrov dve uri, najdaljše pa štiri ure. Na normalen dan. »Druga mi piti da,« da lahko gremo na železnico. Ali pač na avtobus, kajti slovenski železničarji delček južne železnice obnavljajo trideset let, medtem ko so pred več kot stoletjem porabili dvajset let, da so jo z rovačami in samokolnicami zgradili v celotnem obsegu trase med Dunajem in Trstom. Kakorkoli; najnovejši prispevek k polževim vlakom je avtobus, ki nekoliko razbije enoličnost potovanja. Da pa se ne bi potniki preveč navadili tudi na avtobusno etapo železniškega prevoza, jih železničarji mečejo z vlakov na različnih postajah. Zidani Most, Celje ali Pragersko so priljubljene okrepne postaje, kjer zmedeni potniki iščejo avtobuse in nato po desetih kilometrih nazaj vagone. Ali povedano še drugače … če hočeš iz Ljubljane v Maribor in obratno, imaš brez prestopanja in brez avtobusnega prevoza na voljo komaj kakšen vlak. Po navadi mednarodni. Seveda to stanje velja ob neupoštevanju dnevnih zamud, ki so edina stalnica slovenskih železnic. In če se človek usaja, mu železnice ukinejo železniško postajo, ministrica pa pove, da bo nova ljubljanska železniška postaja prekrasna. Ampak današnji pamflet nima nobenega namena kritizirati infrastrukturnih stranpoti slovenskega razvojnega modela. Povsem jasno in glasno pa se sprašujemo, ali smo suverena država, če ne zmoremo omogočiti dostojne, enaindvajsetemu stoletju primerne pretočnosti ljudi, blaga in storitev znotraj naše države. Pa ne samo znotraj države. Priti iz Maribora v Ljubljano je enak podvig, kot priti iz Šiške v BTC ali kaj podobnega. Ni, da se ne trudimo – vsako leto se infrastrukturna znanost oplemeniti z novimi strokovnjaki, z novimi inštituti, agencijami in podobnim; trideset let intenzivno razmišljamo, vlagamo denar, edini in ultimativni razsodnik vseh teh naporov, potovalni čas, pa se ni skrajšal. Na cestah ostaja enak zadnjih trideset let, na železnicah zadnje stoletje. Tako je Slovenija še vedno zaprta v meje zgodovinskih dežel in naivno je pričakovati, da se bomo infrastrukturno razdruženi uspeli združiti duhovno.

V 20. in 30. letih prejšnjega stoletja, ko je večina slovenskega ozemlja pripadala Državi SHS, pozneje imenovani Kraljevina Jugoslavija, so industrijski razvoj, begunska kriza in nova delovna mesta v naših največjih mestih prispevali k hitremu porastu števila prebivalcev. Delavci so seveda potrebovali nastanitev, a naša večja mesta so tem zahtevam težko sledila.Največ izzivov je bilo v Kranju, Mariboru in Ljubljani, ta mesta pa so do problematike pristopila na različne načine. Nekje so se angažirali delavci, drugje arhitekti in gradili delavcem dostopnejše stanovanjske objekte, ti projekti pa so bili bolj ali manj uspešni. Tematiko so nam pomagale bolje razumeti zgodovinarka v Gorenjskem muzeju dr. Monika Rogelj, umetnostna zgodovinarka v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje dr. Martina Malešič ter etnologinja in bibliotekarka v Univerzitetni knjižnici v Mariboru dr. Jerneja Ferlež. Foto: Zasilno bivališče družine deložiranega viničarja v Betnavskem gozdu leta 1935, SI_PAM Zavod za urbanizem Maribor 17.stoletja-1989, TE 4/35.

⏰ Ofsaaaajd! Sva počakala še domžalski obračun in dočakali smo ... Poker. Ja, mlinarjev. Takšna je ta naša fuzbalska liga. Kaj bo najprej odločeno, kaj zadnje? Stručko, eden in edini, Žiga. Jaša se še kar lovi in lovi, malo tudi doni, lokacije sem in tja, ampak furava, kar je bistveno. Na koncu bova midva en tak, e, Bravo ;) Bi pa morda bila spet kdaj, e, Celje ;)

Človek na razpotjih časa je letošnji tematski sklop iz književnosti pri slovenščini na splošni maturi. V prvi oddaji, ki jo letos posvečamo maturitetnemu eseju, smo o romanu Draga Jančarja In ljubezen tudi razmišljali z dijaki in profesoricama slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. In ljubezen tudi je roman, ki ga je Drago Jančar izdal leta 2017, v njem govori predvsem o dogajanju v Mariboru in na Pohorju med drugo svetovno vojno in takoj po njej – v ta zgodovinski kontekst pisatelj postavi življenjske usode svojih likov, ki jih te vojne grozote trajno zaznamujejo in postavljajo tudi v moralne dileme. Ali mladi vidijo delo kot zgodovinski, vojni, ljubezenski roman, ali, kot pravi tudi Jančar sam, za roman o ljubezni? Kakšen vtis so nanje naredili glavni liki? In kakšno je po njihovem mnenju sporočilo tega obveznega letošnjega maturitetnega čtiva?Sodelujejo: Tisa Božič, Ema Medved, Lara Krašovec, Ema Bevec, Valentin Zaletel, profesorici slovenščine Natalija Petakovič in Ajda Gabrič. 

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Tudi sami ne moremo verjeti, da smo prišli že do 200. epizode. Ko smo septembra 2019 začeli s podkastom Tajno društvo OFC, si nihče od nas ni predstavljal, da bomo pet let in pol kasneje še vedno aktivni, da bomo še vedno snemali in gobezdali o ljubemu nam klubu in da bomo dovolj relevantni, da bodo v naših oddajah gostovala največja imena slovenskega nogometa.Zato se spodobi, da na jubilejnem 200. rednem zasedanju pri nas gostuje najboljši branilec slovenske lige, član državne reprezentance U21, ki se je uvrstila na Euro in pri rosnih 21. letih kapetan svetega kluba, Marcel Ratnik.V nekaj več kot uri in pol smo govorili o njegovih začetkih v domači vasi, kaljenju pri Muri in Mariboru, prestopu v Olimpijo, o tem, kdo ga je prestavil iz vezne linije v obrambo, o preboju v prvo enajsterico, trenerjih, lastnikih in drugih zadevah, ki se tičejo zeleno-belega kluba.Rata, hvala za obisk!Vam, drage poslušalke in poslušalci, pa hvala, da nas poslušate, ker brez vas vse tole ne bi imelo nobenega smisla.

Praslovan ni le naslov ene najbolj znanih skladb Zorana Predina, temveč je tudi naslov novega dokumentarnega filma režiserja Slobodana Maksimovića o ustvarjalni in življenjski poti glasbenika, ki se je pri svojem delu vztrajno opiral na uporniški potencial umetnosti. Film s številnimi posnetki koncertov, dogodkov in drugega gradiva prikaže lok razvoja glasbe Zorana Predina v zadnjih več kot štirih desetletjih – ob njegovi karieri pa tudi spremembe v družbeno-političnem ozračju našega prostora in nekdanje skupne države Jugoslavije. Predinovo ustvarjalno pot prikaže kronološko – od njegovih začetkov ukvarjanja z glasbo v Mariboru do obdobja z novovalovsko skupino Lačni Franz, s katero je pustil pečat na širši jugoslovanski rokovski glasbeni sceni. Film se potem posveti poznejšim Predinovim obdobjem, v katerih je raziskoval različne glasbene zvrsti in sodeloval z glasbeniki, kot je na primer Arsen Dedić. Praslovan je bil premierno prikazan avgusta na Sarajevskem filmskem festivalu, na Festivalu slovenskega filma v Portorožu je prejel nagrado občinstva, preden je prišel na redni spored slovenskih kinematografov, pa se je zavrtel tudi na 27. Festivalu dokumentarnega filma. Z Zoranom Predinom in Slobodanom Maksimovićem se pogovarja Tesa Drev Juh.

Staranje in vitalna dolgoživost sta v razvitem svetu izjemno aktualni vprašanji. Ohranjanje vitkih možganov v pozni starosti je cilj mnogih, a dobro psihofizično stanje v jeseni življenja je odvisno od zelo različnih dejavnikov. Česa se lahko naučimo od slovenskih starostnikov, v čem je skrivnost dolgoživosti japonske družbe, kakšni so preboji na področju znanosti dolgega življenja, kako bi lahko s posegi v celice podaljšali življenjsko dobo? Je večna mladost realnost ali utopija? Si je zares tudi želimo?Sogovorniki: Metka Kramar, upokojena klinična psihologinja Prof. dr. Kohei Watanabe, strokovnjak za gibanje Prof. dr. Tamara Lah Turnšek, dolgoletna direktorica NIB Prof. dr. Ivica Rubelj, raziskovalec dolgoživosti Stanovalke Doma Pod Gorco v Mariboru *Epizoda je v Tednu možganov nastala v sodelovanju z oddajo Možgani na dlani na Prvem programu Radia Slovenija.