Podcasts about mariboru

S podelitvijo nagrad je sinoči v Mariboru padel zastor na 61. Borštnikovo srečanje. Zmagovalna predstava je Kralj Lear v produkciji ljubljanske Drame. Najvišje slovensko igralsko priznanje je prejel Aleš Valič. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Washington in Teheran sta prvi dan pogovorov na visoki ravni v Švici dosegla spodbuden napredek, so sporočili mirovni posredniki. - Pristojni opozarjajo, da je za povečano število smrtnih nesreč na deloviščih krivo tudi dolgoletno zanemarjanje varnosti in zdravja pri delu. - Športna plezalka Janja Garnbret je osvojila svojo 50-o zmago v svetovnem pokalu; kolesar Tadej Pogačar je zmagal na dirki po Švici.

Papež na obisku na sedežu Svetovnega programa za hrano.Kardinal Vinko Bokalič Iglič maševal v župniji Ljubljana Koseze.Celjski škof Maksimilijan Matjaž v Šentjurju pri Celju v diakona posvetil dva domačina.Nekdanji nogometaš Marcos Tavares na Pohodu za življenje v Mariboru pozval k duhovnemu prebujenju.

V oddaji smo se spomnili dogajanja v letu sv. Frančiška. Br. Janez Papa je predstavil dogodek na Brezjah z naslovom »Frančiškov odmev«. Poročali smo tudi o nedavni posvetitvi župnijske cerkve na Pobrežju v Mariboru ter drugih preteklih dogodkih Cerkve v Sloveniji.

Ob koncu junija leta 1936 – pred skoraj natanko 90 leti – so v Mariboru potekali Slomškovi dnevi. Njihov vrhunec je bila predaja okoli 400 tisoč podpisov slovenskih katoličanov v podporo prizadevanjem za čimprejšnjo beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. O začetku poti, ki je s Slomškovo razglasitvijo za blaženega - septembra 63 let pozneje – doživela doslej najpomembnejšo potrditev bosta v oddaji spregovorila zgodovinarja dr. Aleš Maver in dr. Andrej Rahten z Oddelka za zgodovino mariborske Filozofske fakultete.

Ob vsesplošni uporabi generativne umetne inteligence se sprašujemo, če so veliki jezikovni modeli lahko pristranski? Zakaj Muskov Grok ali kitajski DeepSeek veljata za desno usmerjen model, drugi komercialni modeli (Chat GPT, Gemini, Cloude, ..) pa levo, liberalno usmerjene? Je generativna umetna inteligenca lahko politično nevtralna in kako kulturno pogojene razlike med nami razume slovenski model GaMS. Kako bi odgovoril na vprašanje, kateri klub je boljši? NK Maribor ali NK Olimpija? Prof. dr. Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko raziskovalno dela na področjih umetne inteligence, strojnega učenja, obdelave naravnega jezika in analize omrežij. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:01:35 Kako pristranska je generativna umetna inteligenca? 00:04:18 Politični kompas jezikovnih modelov 00:08:21 Površinska vs. globoka pristranskost in etične dileme 00:11:05 Komercialni vs. odprtokodni modeli in tri faze učenja 00:13:43 Kako oblikovati objektivne ukaze (prompte)? 00:17:00 Tožbe proti tehnološkim velikanom in pravna odgovornost 00:20:40 Filtriranje podatkov in problem spletnih komentarjev 00:22:48 Kulturno prilagajanje umetne inteligence 00:24:59 Slovenski model GAMS in prihodnost razvoja

NAPOVEDNIKSlovenijo zajel prvi vročinski val v tem poletju, trajal bo do julija. ARSO z rumenim opozorilom.Zdrs Slovenije na lestvici konkurenčnosti.Skrb vzbujajoči rezultati športno-vzgojenega kartona. Nosilec projekta dr. Gregor Starc za Radio Ognjišče: »Po covidu nismo storili ničesar!«V soboto v Mariboru drugi letošnji Pohod za življenje.VREME: V hribovitih krajih na zahodu in severu lahko nastane še kakšna kratkotrajna ploha ali nevihta. Jutri bo pretežno jasno in vroče, s temperaturami do 34°C.

V Mariboru so pripravili javno predstavitev projekta gradnje objekta za energijsko izrabo odpadkov, ki je v začetnih fazah načrtovanja. Del odpadkov, ki jih danes odvažamo v tujino, bi – ob morebitnem uspešnem dolgotrajnem postopku – lahko obdelali doma, hkrati pa pridobili energijo za daljinsko ogrevanje. Del civilne družbe, med drugimi pobuda 'Maribor proti sežigalnici', opozarja na morebitna tveganja za okolje in zdravje ljudi … Kaj pa pravi stroka?

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Priprave na sobotno romanje bolnikov, invalidov in starejših na Brezje.Pri Mariji Pomagaj danes slovenski zlatomašniki.Po skoraj 40 letih posvetitev župnijske cerkve na Pobrežju v Mariboru.Papež Leon o Lefebru in njegovi Bratovščini sv. Pija X.

Prav na današnji dan 16. junija mineva natanko 180 let od največjega kulturno glasbenega dogodka, ki ga je Maribor doživel v 19. stoletju. Leta 1846 je namreč v Viteški dvorani mariborskega gradu nastopil Franz Liszt, takrat na vrhuncu svoje slave. To obletnico bodo v Pokrajinskem muzeju Maribor obeležili z več dogodki. Predstavila nam jih je muzejska svetnica dr. Valentina Bevc Varl.

Na Velenjskem festivalu poezije LIRIKONFEST so prejemnikom podelili letošnje nagrade, med njimi velenjico, ki jo je za pesnjenje v zadnjem desetletju prejel Milan Dekleva. Sredi tedna so v Ljubljani Svetlani Slapšak za življenjsko delo podelili Župančičevo nagrado mestne občine. V koprskem Mestnem stolpu, v zvoniku stolne cerkve je na ogled nova stalna razstava z naslovom Pokončna zgodovina Kopra. Eden od šestih regionalnih arhivov, Zgodovinski arhiv Celje, letos beleži svojo 70-letnico. Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije v glavnem mestu je iz korpusa 2000 državnih daril našim dosedanjim predsednikom na razstavi na ogled postavil izbranih 200. V okviru 61. Borštnikovega srečanja, festivala slovenskih gledališč v Mariboru (8. – 21. junij), so pripravili tudi razstavo fotografij predstav pokojnega režiserja Tomaža Pandurja – letos mineva 10 let od njegove smrti. FOTO: Pokrajinski arhiv Koper v sedanji organizacijski obliki in Zgodovinski arhiv Celje letos beležita 70 let od ustanovitve. VIR: BoBo, RTVSLO

18. junija Ivanka Mežan, slovenska dramska in filmska igralka, dopolnjuje sto let. Rodila se je v Mariboru, na gledališko pot je stopila pri partizanih, nato je študirala na ljubljanski akademiji. Od leta 1945 do 1979 je bila članica ansambla ljubljanske Drame, vendar je nastopala tudi v nekaj filmih, na primer Nasvidenje v naslednji vojni in Let mrtve ptice ter številnih televizijskih produkcijah. Leta 1995 je Ivanka Mežan prejela Borštnikov prstan za igralski opus, leta 2015 je dobila nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre, leta 2019 so jo razglasili za častno meščanko Ljubljane, pred tremi leti je dobila nagrado Ite Rine za življenjsko delo.

V oddaji se posvečamo filmskemu festivalu Kino Otok, ki bo s pestrim filmskim programom vse do nedelje obarval obmorsko mesto Izola. Nadaljujemo v Ljubljani, saj so v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije odprli občasno razstavo z naslovom Darila državi, kjer si je mogoče ogledati darila, ki so jih prejeli nekdanji predsedniki in še aktualna predsednica Republike Slovenije. Vsem dobro znan roman Na klancu, ki govori o revščini in družbeni neenakosti skozi življenje protagonistke Francke, bo danes v režiji Tina Grabnarja dobil dramsko obliko. V Ljubljani se je danes začel 19. festival sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf. Na današnji dan pa mineva 100 let od smrti katalonskega arhitekta Antonija Gaudija. Oddajo končujemo v Mariboru, kjer bo danes ob 19-ih odprtje skupinske razstave Drugačne ptice Anje Smaka in A. Steiner. Vabljeni k poslušanju!

V oddaji se posvečamo filmskemu festivalu Kino Otok, ki bo s pestrim filmskim programom vse do nedelje obarval obmorsko mesto Izola. Nadaljujemo v Ljubljani, saj so v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije odprli občasno razstavo z naslovom Darila državi, kjer si je mogoče ogledati darila, ki so jih prejeli nekdanji predsedniki in še aktualna predsednica Republike Slovenije. Vsem dobro znan roman Na klancu, ki govori o revščini in družbeni neenakosti skozi življenje protagonistke Francke, bo danes v režiji Tina Grabnarja dobil dramsko obliko. V Ljubljani se je danes začel 19. festival sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf. Na današnji dan pa mineva 100 let od smrti katalonskega arhitekta Antonija Gaudija. Oddajo končujemo v Mariboru, kjer bo danes ob 19-ih odprtje skupinske razstave Drugačne ptice Anje Smaka in A. Steiner. Vabljeni k poslušanju!

Konec maja je minilo 35 let od začetka osamosvojitvene vojne, vojne za Slovenijo. Danes ponavljamo oddajo o dogodkih v Pekrah pri Mariboru, kjer je tedanja slovenska Teritorialna obramba v svojem 710. učnem centru urila prvo generacijo slovenskih nabornikov. 23. maja leta 1991 so oklepniki JLA obkolili učni center v Pekrah in poveljniki so zahtevali izročitev enote, ki je prej zajela in priprla njihova izvidnika, a ju kmalu izpustila. Teritorialci pa niso popustili, zato je JLA nameravala napotiti vojaške okrepitve in zavzeti učni center, vendar so se temu uprli ljudje z živim zidom ... Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Razmere na Bližnjem vzhodu se kljub ameriškim pozivom k nadaljevanju diplomacije znova zaostrujejo. Iran je v odgovor na izraelsko obstreljevanje Bejruta prvič po začetku krhkega premirja napadel judovsko državo. Ta je v odgovor bombardirala Teheran in druga iranska mesta. V oddaji tudi o tem: - ob današnjem dnevu Primoža Trubarja se spominjamo začetnika slovenskega knjižnega jezika - v Mariboru se začenja največji gledališki festival - Borštnikovo srečanje - nadaljuje se prenova štajerske avtoceste med Slovenskimi Konjicami in Dramljami, pričakovati je dodatne zastoje - slovenski nogometaši so na prijateljski tekmi v Varaždinu izgubili proti Hrvaški z 2: 1

S spremljevalnim programom, katerega del so tudi gostovanja gledaliških skupin iz tujine, se danes v Mariboru pričenja 61. Festival Borštnikovo srečanje. Slovesno odprtje bo v petek, dan zatem bo začel teči tudi tekmovalni program, ki predstavlja osrednji steber festivala. Del dogajanja bo namenjen režiserju Tomažu Pandurju. Deset let po njegovi smrti bodo s pogovorom, razstavo, predstavo in dokumentarnim filmom osvetlili njegovo prelomno umetniško dediščino, ki je Maribor in slovensko gledališče postavila na svetovni zemljevid.

V današnji oddaji gostimo Kajo Novosel, selektorico letošnjega 61. Borštnikovega srečanja, enega najpomembnejših gledaliških festivalov, ki bo od 8.-21. julija popestril dogajanje v Mariboru. S selektorico načenjamo vprašanja o tem, kako se pri selekciji odražajo bistvene vsebine, dramaturška natančnost, režijska premišljenost, kakovostna izvedba pa tudi skrb za občinstvo. Vabljeni k poslušanju!

V okviru priprav na izgradnjo dveh novih objektov za energijsko izrabo komunalnih odpadkov v Ljubljani in Mariboru ter ob nadaljevanju obstoječe energijske izrabe odpadkov v Celju, je v Kinu Šiška v Ljubljani potekal posvet Odpadki, energija in zrak; kako tri mesta rešujemo skupen izziv, ki je naslovil enega ključnih razvojnih in okoljskih izzivov sodobne družbe - ravnanje z nereciklabilnim delom odpadkov in njihovim vključevanjem v energetsko izrabo.

V pomladnih mesecih imamo v Sloveniji kar precej bralnih pobud, s katerimi najrazličnejši akterji želijo spodbuditi mlade in starejše k branju knjig kot pomembni človekovi aktivnosti. V Mariboru v tem tednu potekajo 29. Slovenski dnevi knjige v okviru katerih se bodo v teh dneh zvrstili številni dogodki. Kako lahko branje spremeni posameznika ter družbo in o tem, ali je realno pričakovati vsesplošen odziv na bralne pobude v tokratnem Studiu ob 17ih. Pogovor je bil prvič objavljen v Radijski tribuni Radia Maribor. Gostje: Anja Zag Golob, pesnica, založnica; dr. Sabina Fras Popović, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Dragan Potočnik, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

S psihologinjo dr. Satjo Mulej Bratec o odmevni študiji, objavljeni v reviji The Journal of Pain.Zakaj obstaja bolečina — in zakaj nas ob prisotnosti ljubljene osebe boli manj? V oddaji Ultrazvok raziskujemo eno najbolj univerzalnih človeških izkušenj: bolečino. Ali je res samo opozorilni signal telesa, ali tudi nekaj, kar nastaja v možganih, odnosih in čustvih? Psihologinja in nevroznanstvenica doc. dr. Satja Mulej Bratec z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru razloži, kako lahko že sama podporna prisotnost romantičnega partnerja spremeni naše doživljanje bolečine. Originalni članek v reviji The Journal of Pain TUKAJ Foto: Dr. Satja Mulej Bratec/ Osebni arhiv Satje Mulej Bratec

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Mašo je daroval mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Pri maši je prepeval študentski zbor Vdih.

Drugi poudarki oddaje: Šostvo v Železnikih v tem letu zaznamuje tri okrogle jubileje V Prlekiji si prizadevajo razvijati trajnostni turizem Ta konec tedna v Pivki mednarodni festival miniatur "Svet v malem"

Duhovnik Izidor Završnik je leta 1943 namesto sojetnika stopil pred strelski vod nemških okupacijskih sil v Mariboru. V duhovnika je bil posvečen na začetku vojne leta 1941, star 24 let. Kljub nevarnosti je skrbel za vernike in tvegal lastno življenje, nazadnje pa je bil aretiran. Zgodba odpira številna vprašanja, še kako aktualna za današnji čas, hkrati pa ostaja tudi izziv. Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž je namreč 26. februarja letos prejel uradno prošnjo za začetek škofijskega postopka za beatifikacijo Izidorja Završnika, potem ko se je zbralo dovolj gradiva in pričevanj o njegovem darovanju življenja iz ljubezni do bližnjega. Postopek za beatifikacijo se je uradno začel 10. marca. Foto: arhiv Škofije Celje

V Sloveniji, še posebej v Mariboru, je velika težava pomanjkanje stanovanj. Javnost pričakuje tudi velika vlaganja javnih stanovanjskih skladov, a ta kljub delni realizaciji potekajo počasi. V Radijski tribuni smo preverili, kako je z velikimi javnimi projekti v Mariboru: državna soseska Novo Pobrežje čaka, da gradbeno dovoljenje postane pravnomočno, na gradnjo občinskih stanovanj za mlade pa se je pritožila civilna pobuda.

Tokrat smo oddajo namenili 25-letnici izhajanja znanstvene revije Studia Historica Slovenica, ki jo izdajata Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča in Znanstveno-raziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča v Mariboru. Odgovorni urednik prof.dr. Darko Friš, sicer zgodovinar in trenutno dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je v pogovoru izpostavil, da se je revija v četrt stoletja uveljavila kot pomemben znanstveni forum za objavljanje izvirnih raziskav s področja zgodovine ter sorodnih humanističnih in družboslovnih ved. Revija ima izrazito interdisciplinarno usmeritev in objavlja raziskave s področij zgodovine, etnologije, umetnostne zgodovine, arheologije, geografije in jezikoslovja ter strokovne ocene in poročila o znanstvenih publikacijah in dogodkih. Posebno pozornost pa seveda namenja tudi z lokalno in regionalno zgodovino povezanim temam, in tako pomembno prispeva k razumevanju zgodovinskega razvoja Maribora in širše regije. FOTO: Grafični moto revije Studia Historica Slovenica VIR: arhiv revije SHS

O pomenu zvestobe veri v težkih časih ter odgovornosti današnjih kristjanov, da evangelij živijo v vsakdanjem življenju je ljubljanski nadškof Stanislav Zore spregovoril pri nedavni slovesnosti 80-letnice prihoda milostne podobe Marije Pomagaj v Zgornji Polskavi. Prisluhnili smo še nekaterim njegovim poudarkom, prav tako pa pogovoru z rektorjem vikariata Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru dr. Ivanom Štuhecem, zbral je vtise po uspešni akciji zbiranja sredstev za obnovo strehe športne dvorane.

Za svou nejnovější knihu Mariborská hypnóza získala hned dvě hlavní ocenění letošních cen Magnesia Litera – Knihu roku a Literu za prózu. Vychází v ní ze svého tvůrčího pobytu v Mariboru a snaží se nahlédnout svět z perspektivy tvora, který ve městě žije podobně krátkou dobu. „Moucha je boží stvoření, kterým pohrdáme a svou stroboskopickou zrychleností dokáže zachytit podstatu, kterou my lidé zachytit nedokážeme,“ říká ve Vizitce.Všechny díly podcastu Vizitka můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Za svou nejnovější knihu Mariborská hypnóza získala hned dvě hlavní ocenění letošních cen Magnesia Litera – Knihu roku a Literu za prózu. Vychází v ní ze svého tvůrčího pobytu v Mariboru a snaží se nahlédnout svět z perspektivy tvora, který ve městě žije podobně krátkou dobu. „Moucha je boží stvoření, kterým pohrdáme a svou stroboskopickou zrychleností dokáže zachytit podstatu, kterou my lidé zachytit nedokážeme,“ říká ve Vizitce.

Pod sloganom Radovednost v akciji so se pred dnevi začeli Tedni vseživljenjskega učenja; trajali bodo do 14. junija. Nacionalni koordinator projekta je Andragoški center Republike Slovenije, izobraževanje pa je namenjeno vsem generacijam, kot vabilo k skrbi za osebnostno rast, k učenju in povezovanju. Več o dogajanju, katerega izvajalca sta na našem koncu Andragoški zavod Maribor in Ljudska univerza Slovenska Bistrica, in o pomenu vseživljenjskega učenja pa v tokratni Radijski tribuni.

V preteklem tednu so odprli razstave belokranjskega opusa Božidarja Jakca ter izbor del Metke Krašovec, posebno pozornost seveda namenjamo tudi bienalu sodobne umetnosti v Benetkah, katerega paviljone in razstave so za širšo javnost odprli danes, v Mariboru prirejajo festival stripa Primaruha!, zavod P.A.R.A.S.I.T.E pa je podelil letošnje nagrade skupine OHO v podporo mladim ustvarjalcem s področij vizualnih umetnosti. Ob častitljivi starosti Aleksandra Bassina je izšla njegova knjiga izbranih člankov in predavanj Gledalec misli. Umetnikovo delo in njegov interpret.

Beneški bienale je pred jutrišnjim odprtjem za širšo javnost v znamenju protestov zaradi sodelovanja Rusije in Izraela. V oddaji tudi o Naključni smrti nekega anarhista, premierni uprizoritvi besedila Daria Foja v Mestnem gledališču ljubljanskem. Primaruha! se imenuje prvi mednarodni stripovski festival, ki so ga pripravili v Mariboru. Bili smo na odprtju razstave Svetlobi na proti umetnice Klementine Golija, v slovenskem kulturnem in komunikacijskem centru Šentjanž v Rožu na avstrijskem Koroškem.

V Mariboru so obeležili izid 25. letnika znanstvene revije za humanistične in družboslovne študije Studia Historica Slovenica, ki ga izdajata Zgodovinsko društvo in Znanstveno raziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča v Mariboru. Dirigent David Bandelj pa bo v soboto v dvorani Rožnega venca na Stari gori prejel 4. nagrado Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju.

Bili smo tudi na koncertih Juana Vasleta in Janija Kovačiča.Prejšnji mesec so pri nas gostovali violinist Francesco Comisso, violončelist Dario Destefano in pianist Olaf John Laneri, združeni v Trio Gustav. Umetniki so nastopili v Narodnem domu Celje in sklenili koncertni abonma z naslovom Sosedje v organizaciji zavoda Celeia Celje. V Unionski dvorani v Mariboru je pri nas prvič gostoval komorni ansambel Wigmorski solisti iz Velike Britanije. V okviru cikla Operni solisti v Galeriji sta nastopila Juan Vasle in pianist Tadej Podobnik. V cerkvi sv. Trojice v Hrastovljah so zvenele stare slovenske ljudske balade, ki jih je po ljudskih motivih pripravil Jani Kovačič. Konec prejšnjega meseca je v poljskem Sopotu potekala 7. Mednarodna glasbena olimpijada, na kateri je Lenart Šifrar ponovil uspeh izpred dveh let in se tudi tokrat zavihtel na prvo mesto med prejemniki zlatih priznanj v 1. kategoriji, poleg tega je prejel tudi posebno nagrado za avtorsko skladbo Nebo; Aljaž Juteršek pa je osvojil bronasto medaljo.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Novi Gorici občinski svet znova izrazil nestrinjanje s spremembami Zakona o lokalnih volitvah. - Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto že 33 let na različne načine pomaga prebežnikom. - Letošnji Cankarjevi dnevi na Vrhniki še posebej bogati. - Društvo bibliotekarjev Celje, ki skrbi tudi za promocijo branja, obeležuje 50-letnico delovanja.

Dvestoenainpetdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je enaindvajseta epizoda v živo in je posvečena znanstvenofantastičnim serijam po epidemiji. Agenti Mito, Igor in Aljoša so epizodo snemali v okviru cikla predavanj Filmski pogled, ki ga organizirajo Film Factory, Pekarna Magdalenske mreže in Mariborska knjižnica, v Vetrinjskem dvoru v Mariboru 14. aprila. Igor ugotavlja, da je po pandemični izkušnji prostor […]

Nobena delavska pravica ni bila podarjena, ampak priborjena, ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, opozarjajo sindikati. V Studiu ob 17 h bomo na razmere na trgu dela pogledali predvsem skozi prizmo mladih delavcev. Kakšen odnos imajo do dela, delodajalcev; ali jih sploh zanima še kolektivna organiziranost; kako pomembna vrednota je. Tudi o predlogu interventnega zakona, ki med drugim predvideva socialno kapico, študentski s. p., dvojni status upokojencev. Gostje: Sabina Leben, Sindikat Mladi plus dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega servisa Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije dr. Rudi Klanjšek, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Na platformah, kot je Polymarket, se danes lahko stavi na marsikaj. Kdaj bo odprta Hormuška ožina, kdo bo v slovenski vladi, kolikokrat bo jutri tvitnil Trump? Vse od vremena, športnih stav, do vojaških napadov je danes lahko zapakirano kot finančni instrument in potencialni vir zaslužka. Današnji čas nam je menda prinesel nov način napovedovanja prihodnosti – tako imenovane napovedne trge (v angl. prediction markets). Tako je se imenujejo, ker naj bi z visoko natančnostjo napovedovali prihodnje trende oziroma dogodke. Gre za platforme, med katerimi sta danes najbolj poznani Polymarket in Kalshi, ki uporabnikom omogočajo, da svoj denar vložijo oziroma stavijo na podlagi tega, kakšen prihodnji razplet najrazličnejših dogodkov pričakujejo. In če se izbira izkaže za pravilno, lahko s tem zaslužijo kar precej denarja. Tako je nek Francoz zaslužil več kot 85 milijonov evrov, ko je stavil na zmago Donalda Trumpa na ameriških volitvah, ameriški vojak pa dobrih 400 000 dolarjev, ko je stavil na zajetje nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura. No, slednjega zdaj obtožnica bremeni zlorabe zaupnih informacij. Platforme za trgovanje z dogodki vsekakor ponujajo pester nabor dogodkov, na katere lahko stavite: od datumov vojaških napadov, gibanja cen nafte, prek števila tvitov ameriškega predsednika do tega, kakšno bo vreme, in povsem običajnih športnih stav. Kako so stave postale neke vrste finančni instrument, zakaj naj bi zaradi svoje napovedne moči predstavljale neke vrste informacijski mehanizem in kaj nam ta sodobni pojav prinaša, so v Intelekti razmišljali izvršni direktor Modre zavarovalnice Primož Cencelj, strokovnjak za tehnologije veriženja blokov oziroma blockchain izr. prof. Muhamed Turkanović s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in komunikologinja s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin.Foto: Pixabay/blickpixel

Rasna diskriminacija je precej bolj razširjena v naši družbi, kot si morda predstavljamo. Tarče rasne diskriminacije so pogosto tuji delavci in študenti ter prosilci za azil, z rasizmom pa se spopadajo tudi vsi temnopolti ali medrasno posvojeni otroci. Koliko je rasističnih napadov pri nas? Koliko je na sploh diskriminacije na podlagi barve kože ali etnične pripadnosti? Na katerih področjih je prisotna rasna diskriminacija? Kako preprečevati pojav rasizma? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00ih. Gostje: Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Miha Blažič, Ambasada Rog; Ana Kalin, Forum za enakopraven razvoj, ki je tudi medrasna posvojiteljica; dr. Lucija Dežan, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in raziskovalka na Inštitutu za družboslovne študije, Znanstveno raziskovalno središče Koper.

Ste se kdaj zalotili, da samo še »na hitro« preverite telefon, nato pa uro pozneje še vedno drsite po zaslonu? Zakaj nas digitalni svet tako močno potegne vase? In kdaj se nedolžno brskanje sprevrže v odvisnost? V tokratni Frekvenci X gostimo priznano psihiatrinjo in avtorico uspešnice Dopaminska omama Anno Lembke, ki je bila ekspertna priča v odmevnem kalifornijskem primeru, v katerem je porota podjetji Meta in YouTube spoznala za krivi povzročanja odvisnosti pri mlajših uporabnikih.Gostja: psihiatrinja in avtorica uspešnice Dopaminska omama Anna Lembke, profesorica na Univerzi Stanford V Xpertizi (od 40. minute in 19 sekund) je gostja mlada raziskovalka na Pravni fakulteti v Mariboru Živa Šuta, ki preučuje vprašanje dostopa do stanovanj v Evropski uniji. Brala sta Mateja Perpar in Igor Velše.  Vir fotografije: Osebni arhiv Poglavja: 00:00:02 Kako hitro in za kako dolgo vas posrkajo telefoni? 00:02:03 Odmevna sodba: Meta in YouTube kriva za povzročanje odvisnosti 00:07:13 Kaj naredi neko snov ali vedenje zasvojljivo? 00:12:17 Lembke: Družabna omrežja so droga 00:17:57 Kaj je dopamin? 00:20:27 Kako se razvije toleranca? 00:26:48 Možgani se izčrpajo zaradi stalnih "dopaminskih udarcev" 00:28:46 Abstinenca ali o boju proti zasvojenosti 00:34:46 Bolečina ni le nekaj negativnega, ampak nujen pogoj za dobro počutje. 00:40:19 Xpertiza: Živa Šuta

Tokrat izpostavljamo premiero Verdijeve opere Traviata, ki je zaživela v novi postavitvi na odru ljubljanske Opere. V ciklu koncertov za srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma je zazvenela Mala slavnostna maša Gioachina Rossinija, na koncertu filharmoničnega cikla FKK Slovenske filharmonije pa Mozartova glasba. V Kopru se je z Obalnim komornim orkestrom predstavil pianist Aleksander Gadžijev, na koncertu v Pokrajinskem muzeju Koper pa je nastopil Duo Claripiano. Obiskali smo tudi koncerte akuzmatične glasbe, ki jih je pripravil zavod Cona in glasbeno gledališki dogodek Dara in Stana v Mariboru. Predstavljamo pa še posebno glasbeno plesno predstavo s parfumsko spremljavo, ki jo v teh dneh lahko doživite v več krajih po Sloveniji.

V Tednu možganov smo tradicionalno združili moči z oddajo Možgani na dlani na Prvem programu Radia Slovenija, skupno epizodo z naslovom “Vojna strahov” lahko seveda najdete tudi med epizodami našega podkasta. Naša redno rubriko Xpertiza, v kateri spoznavamo mlade na začetku raziskovalne poti v znanosti, zato izjemoma objavljamo ločeno. Tokrat je z nami Jure Javornik s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Preučuje optičnovlakenske senzorje oziroma, poenostavljeno, kaj vse je mogoče doseči z merjenjem s svetlobo. Vabimo vas tudi na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah. Skupna epizoda z Možgani na dlani: Vojna strahov

V preteklem letu so mladi med 15 in 29 letom predstavljali dobrih 15 % prebivalstva v Sloveniji. To je za 7,3 % manj kot ob osamosvojitvi države. Mladih je torej čedalje manj, a zato njihovo mnenje ni nič manj pomembno. Pred državnozborskimi volitvami v Vročem mikrofonu gostimo šest mladih, ki razmišljajo o zanje perečih problematikah. Kako brez pomoči staršev sploh priti do stanovanja, kako v prvih letih kariere živeti z občutkom začasnosti - brez stabilnega dohodka, brez dolgoročnega načrtovanja, pogosto tudi brez možnosti kredita? Kaj se mora spremeniti, da bi bila Slovenija čez 20 let boljša država za mlade?Sogovorniki:Meta Štuhec, magistrska študentka mednarodnih odnosovNomi Hrast, asistentka na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v MariboruDavid Šeruga, študira poslovno informatiko na Ekonomski fakultetiTadej Grum, magistrski študent novinarstvaSrđan Veljančić, magistrski študent politologije in vloger na področju politike in družboslovjaPetar Petkovski, študent novinarstva

Dolgo je veljalo prepričanje, da je človeško telo v medicini univerzalno. Da lahko rezultate raziskave delovanja zdravil na eni skupini preprosto prenesemo na vse druge. A ko so začeli podrobneje analizirati podatke po spolu, so se pojavile razlike. Žensko telo se lahko drugače odziva na zdravila kot pri moškem, prav zato ni presenetljivo, da zato te pogosteje poročajo o stranskih učinkih. Kako spol vpliva na delovanje zdravil in zakaj so bile ženske tu dolgo časa spregledane, raziskujemo v tokratni Frekvenci X. Gostje: dr. Damjana Rozman, Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko, Medicinska fakulteta v Ljubljani dr. Mojca Kržan, predavateljica za področje farmakologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Leon Meglič, ginekolog in porodničar, Ginekološka klinika UKC Ljubljana, Ginekologija Meglič dr. Madlen Matz-Soja, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta v Leipzigu Brala sta Maja Moll in Igor Velše.  V Xpertizi (32'50'') se predstavlja Ana Lampret, ki se kot asistentka na področju psihologije na Filozofski fakulteti v Mariboru ukvarja s tem, kako otroci in mladostniki navezujejo odnose z drugačnimi od njih in kako ti odnosi vplivajo na njihov razvoj. Poglavja: 00:01:22 Afera 'Talidomid' 00:03:34 Človeško telo ni univerzalno ali o več stranskih učinkih pri ženskah 00:06:04 Kako se na zdravilo odzove žensko in kako moško telo? 00:07:09 Katera zdravila pa učinkujejo različno glede na spol? 00:10:03 Alkohol in učinkovanje na žensko in moško telo 00:11:56 Kaj sta farmakokinetika in farmakodinamika 00:15:14 Regulatorni preobrati in intersekcionalnost 00:16:14 Ženska v rodni dobi, noseča ženska, ženska po menopavzi – popolnoma drugačni svetovi 00:19:56 Kaj pa menstrualni ciklus in vpliv hormonov na učinkovanje zdravil? 00:23:09 Zagata z nosečnicami 00:32:50 Xpertiza: Ana Lampret 00:24:47 O vlogi jeter pri presnovi zdravil pri spolih z Madlen Matz-Soja

Od najobsežnejših poplav v zgodovini Slovenije je minilo dve leti in pol, največ škode so takrat utrpeli ljudje ob reki Savinji ter njenih pritokih. Da se katastrofa ne bi ponovila, je država med drugim konec prejšnjega leta javno razgrnila težko pričakovani Državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Finančna ocena ukrepov iz načrta je 490 milijonov evrov. A nekateri lokalni kmetje, pa tudi drugi prebivalci, z dokumentom niso zadovoljni. Kamen spotike so predvsem načrtovani suhi zadrževalniki; opozarjajo, da bodo zaradi njih izgubili več hektarjev najrodovitnejše zemlje, poplavna varnost se po njihovem ne bo povečala, ampak celo poslabšala, nekateri pogrešajo tudi več sonaravnih rešitev. Kako zaščititi kraje v porečju Savinje, kako na nasprotovanja in pomisleke odgovarjajo pristojni in kako se država loteva protipoplavnih ukrepov tudi v Zgornji Savinjski dolini ter v spodnjem toku pri Celju in Laškem, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje so: Sergej Hiti, vodja projekta priprave DPN-ja za Spodnjo Savinjsko dolino z Ljubljanskega urbanističnega zavoda; dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor; Alenka Zupančič, direktorica urada za planiranje in načrtovanje na direkciji za vode; Rok Sedminek, predstavnik kmetov Spodnje Savinjske doline; ddr. Ana Vovk, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

Vrnitev volka v evropski prostor deluje kot lakmusov papir: ob stiku z resničnostjo razkrije globoko zakoreninjene družbene napetosti. Na eni strani je idealizirana podoba divjine, na drugi vsakdanja realnost podeželja, kjer volk ni simbol, temveč konkretna in otipljiva grožnja. Volk Slavc se je skotil v Sloveniji in prehodil več kot 1500 kilometrov do Italije, kjer je ustvaril nov zarod. Njegova sled nas uči, da prihodnost ne pomeni vrnitve v idilo preteklosti, temveč zahteva nenehno pogajanje: med človekom in divjino, med redom in kaosom, med strahom in upanjem. To občutijo tudi na Blokah, ki so eno izmed območij v Sloveniji, kjer je srečanje z medvedom skorajda nekaj vsakdanjega, domačini pa pogosto naletijo tudi na sledi volkov in risov. Kako torej urediti »odnose« in omogočiti sobivanje med ljudmi in velikimi zvermi?Sogovorniki: Jure Bedenk, kozjerejec z Blok, poznavalec sobivanja z zvermi, Adam Weymouth, pisatelj in okoljski publicist, avtor knjige Volk samotar,  Sašo Dolenc, fizik in filozof, strokovni sodelavec Frekvence X, študentke in študenti ekologije. V rubriki Xpertiza (od 00:48:57) se predstavlja Rok Friš, mladi raziskovalec s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, ki si želi svoje strokovno znanje uporabiti pri načrtovanju električnih vozil. Poglavja: 00:03:13 Študentke in študenti ekologije o upravljanju z zvermi 00:05:34 Reportaža z Blok 00:18:49 Intervju z Adamom Weymouthom o volku Slavcu 00:47:10 Zaključna analiza dr. Saša Dolenca 00:48:57 Xpertiza: Rok Friš, načrtovanje e-vozil

Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.Sogovorniki: gozdarka in matematičarka Marija Jakopin, upravljavka gozda pri Grosupljem, okoljski aktivist in publicist George Monbiot, kolumnist časnika The Guardian, fizik in filozof Sašo Dolenc, strokovni sodelavec Frekvence X, študentke in študenti ekologije. V rubriki Xpertiza (od 00:40:08) se predstavlja Živa Krajnc, mlada raziskovalka s Filozofske fakultete v Mariboru, ki se ukvarja s psihologijo prehranjevanja. Poglavja: 00:02:04 Sašo Dolenc o gozdu kot vrtu in drevesih kot laseh 00:04:50 Študentke in študenti ekologije o upravljanju z naravo 00:07:47 Reportaža iz gozda v okolici Grosupljega 00:14:15 Marija Jakopin: Sekati ali ne sekati? 00:24:02 George Monbiot o Sloveniji, podivljanju, sonaravnem upravljanju 00:35:48 Mladi o prihodnosti naše narave 00:40:08 Xpertiza: Živa Krajnc, psihologija prehranjevanja

Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen. Gosti oddaje so: mikrobiologinja dr. Maja Rupnik z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in z Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, mikrobiolog dr. Blaž Stres s Kemijskega inštituta v Ljubljani in magistrica nutricionistike Ajda Strnad. Študije na področju mikrobiote in vpliva na možgane:  Povezava med črevesjem in duševnim zdravjem Boljša hrana je motivacija za večjo telesno aktivnost Mikroorganizem v črevesju lahko vpliva na razvoj nevrodegenerativnih bolezni V rubriki Xpertiza (od 00:28:33) se predstavlja Mihael Boštjan Končar, raziskovalec in asistent s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Poglavja: 00:02:12 Kaj je mikrobiota? 00:04:45 Imunski sistem je tudi v črevesju 00:05:57 Vpliv hrane in gibanja na duševno zdravje 00:10:46 Raziskave na področju povezave mikrobiota-črevesje-možgani 00:14:44 Kaj jesti za zdrave možgane 00:19:17 Prehrana, ki naj ne postane še en stresni faktor 00:22:18 Je kava dobra za našo mikrobioto? 00:23:15 Probiotiki - rešitev ali le kratkoročna potuha? 00:25:23 Fekalna transplantacija 00:28:33 Xpertiza: Mihael Boštjan Končar 00:03:39 Škodljivi in neškodljivi mikroorganizmi v telesu 00:26:20 Prihodnost raziskovanja na področju mikrobiote