POPULARITY
Categories
S podelitvijo nagrad se je sinoči v Mariboru končal 60. Festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadela prvakinja ljubljanske Drame Nataša Barbara Gračner, za najboljšo predstavo s premiero v lanskem letu pa so izbrali uprizoritev Kazimir in Karolina v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega.. V oddaji tudi o 80 letnici Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter o včerajšnji podelitvi Štrekljeve nagrade.
Maševal je mariborski nadškof in metropolit mag. Alojzij Cvikl ob somaševanju župnika dr. Stanislava Slatinka. Sodeloval je cerkveni pevski zbor sv. Jožefa z dirigentko Anico Vogelnik. Na orglah Zinka Golob.
Na nedeljo Svete Trojice neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveti Jožef na Studencih v Mariboru ob 85-letnici te župnije. Mašuje mariborski nadškof in metropolit mag. Alojzij Cvikl ob somaševanju župnika dr. Stanislava Slatinka. Sodeluje cerkveni pevski zbor sv. Jožefa z dirigentko Anico Vogelnik. Na orgle igra Zinka Golob.
Ljubljano je obiskal Édouard Louis, eden osrednjih francoskih literarnih glasov mlajše generacije. Louis v avtobiografskih delih opisuje odraščanje, ki je bilo zaznamovano z nasiljem. O nasilju pravi, da nosi v sebi seme svojega lastnega uničenja, ker poraja nujo, da o njem spregovorimo. Kajti če ga razkrijemo, ga lahko uzrejo tudi drugi. In ko ga enkrat vidimo, se mu lahko upremo. Sicer pa v oddaji še o nagradah tantadruj, na Lirikonfestu so za ambasadorja poezije razglasili Ivana Dobnika, v Kranju se je začel igralski filmski festival KRAFT, v Mariboru se bo sklenilo Borštnikovo srečanje. Med razstavami pa izpostavljamo Barok v Sloveniji – Arhitektura in uporabna umetnost, ki so jo odprli v Narodnem muzeju, ter razstavo Alenka dela lutke, ki v Gledališkem inštitutu predstavlja delo lutkovne ustvarjalke Alenke Pirjevec.
V predzadnji epizodi Radia Ga Ga - Nova generacija v tej sezoni se bomo seveda ustavili v naselju in preverili, kaj se je resnično dogajalo na gasilski veselici v Ribnici, in v konobi Bačva, da izvemo, kaj se bo dogajalo na vojaški vaji Jadranski udar. Uroš Slak bo od ministra Sajovica in Mesca ter novega svetovalca Martina Strela izvedel, kaj pomeni zeleni prehod v slovenski vojski, Miran Ališič bo za nas spremljal, kako se premika vročinski val, slišali bomo prvi del nove slovenske telenovele Skrito v Raayu, izvedeli bomo, zakaj in kako sta se pobotala Musk in Trump, Franc Kangler bo poročal s parade ponosa v Mariboru, Zoran Janković pa postaja novi svetovalec za organizacijo poletnih festivalov na celotnem Balkanu. Vse to, razen tisto, za kar bo zmanjkalo časa ta petek dopoldan na Prvem programu Radia Slovenija.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
''S svojimi deli pripovedujem zgodbe o tem, kar doživljam. Občutljivo, premišljeno, igrivo zapisujem s čopičem na platno kot dnevnik spominov,'' se izpove umetnica mlada hrvaška umetnica Sara Haas. S prvo samostojno razstavo zunaj svoje domovine gostuje v galeriji artKIT. Da je v Mariboru, jo posebej veseli, saj je z mestom družinsko povezana. In osebna je tudi razstava z naslovom SAGA. V Svetu kulture tudi o sinjemodrem zaščitniku duševnih bolnikov. Konj Marko, velika modra skulptura konja iz Italije, ki je že več kot pol stoletja simbol deinstitucionalizacije, se odpravlja na pot po Sloveniji. Opozarja na prednosti tega, da ljudje z duševnimi težavami ne živijo po ustanovah, pač pa v skupnosti.
V oddaji še o naslednjih temah: - Občine, povezane v Skupnost Julijskih Alp, so pripravljene na poletno sezono. - Leto dni po odprtju najvišja zgradba v Sloveniji navdušuje turiste od blizu in daleč. - Arhivi po vsej državi so ta teden odprli vrata. S tem letos prvič enotno zaznamujejo dan arhivov. - Tri ustanove podpisale sporazum o sodelovanju pri izvedbi ukrepov varstva pred utopitvami na Soči.
Kulturno dogajanje v Mariboru je te dni v znamenju šestdesetega festivala Borštnikovo srečanje. Ob jubileju so pripravili razstavo Borštnik!, danes pa bomo spregovorili o razstavi, ki povezuje festivala Borštnikovo srečanje in Prestopi. Na Intimnem odru v prostorih GT22 so pripravili razstavo Moraš, torej moreš, ki obeležuje 10. obletnico delovanja neodvisne gledališke produkcije društva Moment. Njihovo osnovno poslanstvo je produkcija in razvoj neodvisnega gledališča ter povezovanje umetnosti in družbe. Kot sta povedala člana gledališča in snovalca razstave Zoran Petrovič in Andrej Firm so skušali na razstavi prikazati dele scenografij, kostumografij in rekvizitov iz obdobja delovanja društva Moment od začetkov do danes. Vabimo vas k poslušanju!
V nedeljo, 15. junija, bo župnija sv. Jožefa v Mariboru na Studencih praznovala 85. obletnico ustanovitve. Kaj so danes njene ključne značilnosti ob dejstvu, da je osrednji projekt obnova zvonika? Gosta oddaje sta dr. Fanika Vrečko, teologinja in literarna zgodovinarka, članica župnijskega sveta in odgovorna za medijsko podobo župnije, ter dr. Stanislav Slatinek. Je tamkajšnji župnik, predsednik Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru ter profesor na teološki fakulteti.
V Vatikanu na jubileju več kot 70 tisoč članov gibanj in skupnosti; papež jih je povabil, naj bodo kraji, kjer se učimo bratstva in sodelovanjaOranžno opozorilo za severovzhod države zaradi popoldanskih neurijNa prireditvi napadli ribniškega župana in policistkoPsihoterapevti in klinično-psihološka stroka na nasprotnih bregovih glede zakona, ki v javno zdravstvo uvaja nov profil.Športno-vzgojni karton pokazal nadaljnji padec telesne pripravljenosti slovenskih osnovno- in srednješolcev.Univerza v Mariboru in Rdeči Križ Slovenije združila moči v krvodajalski kampanji »Mlada kri za vse ljudi.«
Če želite zgoščeno pojasnilo o 36. grafičnem bienalu v Ljubljani, ki se je začel v petek 6. junija, ne zamudite začetka tokratne pregledne oddaje s premišljenimi vtisi o naslednjih odsevih kulture pri nas: Skladateljsko društvo je letošnjo Kozinovo nagrado podelilo skladateljici Brini Jež Brezavšček, v Mariboru se to soboto začenja tekmovalni del letos jubilejnega, 60. Borštnikovega srečanja slovenskih gledališč, v glavnem mestu poteka Evropski oblikovalski festival, v Trbovljah so se ob 100-letnici rojstva v Zasavskem muzeju spomnili rojaka, slovitega, a že preminulega kiparja Stojana Batiča (1925-2015), našo deželo je v teh dneh obiskal avstrijski pisatelj Daniel Wisser – mi pa smo se z njim pogovarjali, ob Trubarjevem dnevu vas spomnimo, da bo Program Ars danes ob šestih popoldne prenašal prireditev v njegovi rojstni vasi Rašica. FOTO: Lutkovna, točneje marionetna figura Žogice Marogice, ki jo je za Lutkovno gledališče Ljubljana l.1951 ustvarila likovna umetnica Ajša Pengov (1913-1983) VIR: Arhiv Lutkovnega muzeja/Ada Hamza na spletni strani: https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/fantazija-kot-radikalna-solidarnost-odpira-se-slavnostni-36-graficni-bienale-ljubljana/748130#&gid=1&pid=2
Slovenija bo poskušala zavarovati Beti Hohler, ki so jo - kot eno od štirih sodnic Mednarodnega kazenskega sodišča - doletele sankcije ameriških oblasti. Združene države so kritične do sodb sodišča v Haagu, ki je med drugim izdalo priporni nalog za izraelskega premiera Netanjahuja. Druge teme: - Predsednica republike za varuhinjo človekovih pravic uradno predlaga Dijano Možina Zupanc. - Zvečer v Mariboru uradno odprtje 60-ega Borštnikovega srečanja s svežim pogledom na sodobno gledališče. - Poletno festivalsko dogajanje uvaja Festival 202, ki v Križanke prinaša novi val slovenske glasbe.
»Nič ne ohranja pravice do sanj in svobode bivanja tako kot umetnost«, izjavlja Chus Martínez, španska kuratorka in umetniška vodja 36. grafičnega bienala, v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, z naslovom Orakelj. V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju sezono sklepajo z nocojšnjo premiero Malomeščanske svatbe po besedilu Bertolta Brechta. Gledališko praznovanje ob 60. festivalu Borštnikovo srečanje v Mariboru nadaljuje razstava Borštnik!
V galeriji KIBela v Mariboru sta na ogled razstavi slikarke Natalije R. Črnčec. Slikarska razstava z naslovom Sipanke, osemnajst slik v tehniki olja na platnu, živi od barve in opazovalca pripravi na čarobni trenutek, ko stopi v prostor, v katerem je ambientalna postavitev oziroma svetlobna instalacija Cvetovi svetlobe. Umetnica v svojem delu raziskuje barve, oblike in svetlobo in tudi tokrat je tako: številni in različno veliki filigranski objekti, ki visijo s stropa na nevidnih nitkah in sestavljajo tridimenzionalno sliko, v katero je mogoče stopiti, zaživijo pod UV-osvetlitvijo in omogočijo skoraj nezemeljsko izkušnjo.
V galeriji KiBela v Mariboru sta na ogled razstavi slikarke Natalije R. Črnčec: slikarska razstava z naslovom Sipanke in svetlobna instalacija Cvetovi svetlobe. Izšla je knjiga Besedi na sledi. Lovljenje knjig v Južni Aziji Andreja Blatnika. Lucijan Marija Škerjanc, eden največjih slovenskih glasbenikov 20. stoletja, je dobil svojo monografijo. V razstavnem prostoru Arhiva Republike Slovenije si je od danes naprej mogoče ogledati razstavo, ki je nastala ob 120. obletnici slovenskega filma in 80. obletnici delovanja slovenskega arhiva. S filmom Vermiglio se odpirajo vrata Kinodvorišča, v Galeriji P74 v Ljubljani pa bo danes odprtje razstave Making it. Making what? Dominika Štibernika. Na 70. gledališkem festivalu Sterijino pozorje v Novem Sadu je zablestela predstava Beograjski trio. Vabljeni k poslušanju!
Festival Borštnikovo srečanje v Mariboru je osrednji gledališki dogodek v Sloveniji, na katerem se pokažejo in tudi pomerijo najboljši gledališki ustvarjalci, tokrat po izboru selektorice Ajde Rooss. Prejemnici Borštnikovega prstana Nataši Barbari Gračner smo že lahko čestitati, prve predstave tekmovalnega sporeda pa bomo videli v soboto, dan po uradni otvoritvi. 60-letnica dogodka je priložnost, da spomnimo na njegove začetke, orišemo njegov razvoj in se zazremo v prihodnost. V oddaji so to storili Alja Predan in Tone Partljič, ki sta v preteklosti vodila festival, in Aleš Novak, ki je danes na njegovem čelu.
Tretji polčas je bil tokrat kolesarski, saj bo v Mariboru na Lentu v soboto start 4. etape kolesarske dirke po Sloveniji, v nedeljo pa sledi še tradicionalni kolesarski maraton okoli Pohorja. Ta bo že 46-i po vrsti, kar je zavidljiv mejnik za podobne športne prireditve.
Z odprtjem razstav in predstavo iz Italije se danes v Mariboru pričenja jubilejni, 60. festival Borštnikovo srečanje. Slavnostno odprtje bo v petek, v soboto pa se bo začel tudi tekmovalni program. V današnji oddaji tudi o razstavi bogate zapuščine etnologinje Štefke Cobelj, ki so jo nedavno odprli v Pokrajinskem muzeju Celje.
Teden gibanja se ne bi mogel začeti ob primernejšem času. Kajti prejšnji teden so v Ljubljani zastavili novo avtobusno in železniško postajo. Nekateri so se razjezili, ker so v časovno kapsulo v temeljih zakopali madžarske časopise in s tem napovedali madžarsko okupacijo; kar pa za nas, ki spremljamo predvolilne ankete, tako ali tako ni nič novega. Drugi se jezijo, ker bo padla stara avtobusna in železniška postaja, mi, kot apologeti krute realnosti, pa se sprašujemo, čemu bo Ljubljani avtobusna in železniška postaja? Namreč; avtobusi in vlaki v Ljubljano sicer vozijo, prispejo pa bolj redko. Če pa že prispejo, je potovanje zelo zanimivo. Vstopiš v Mariboru na vlak, v Ljubljano pa prispeš z avtobusom, oziroma se na poti zgodi nešteto kombinacij med obema vrstama prevoza. Ampak lepo po vrsti in predvsem – kar je nujna lastnost tako za medije kot za prometno infrastrukturo – potrpežljivo.Če bi šli do samih temeljev ustavnih kategorij, je ena izmed glavnih gotovo tista, ki govori, da se suverena država razprostira po bolj ali manj povezanem, enotnem nacionalnem ozemlju. Kar pa Slovenija trenutno ni. Enotni sploh nismo, povezani pa še manj. Razen v reklamah za telekomunikacije. Kot primer povezanosti vzemimo potovanje med Mariborom in Ljubljano kot najbolj usodnosti in zgodovinskih bremen polno pot, kar jih lahko opraviš na Slovenskem. Le malo zaostaja potovanje med Ljubljano in Koprom, na stopničkah pa je tudi letošnjo sezono še potovanje med Ljubljano in Novim mestom. Ampak nazaj na Štajersko, ko gremo gledat, kaj delajo; gledat, kaj delajo ljubice tri. Prva betonira, asfaltira, razširja in obnavlja predore ter viadukt pri Tepanju. Med Slovenskimi Konjicami in Celjem. O cestnem prometu na Slovenskem ne bomo preveč razpredali, razen da bi morali biti vsi domači uporabniki avtocestnega omrežja v Sloveniji upravičeni do vsaj ene delnice Luke Koper. Kajti vozniki smo de facto talci tega podjetja, a o tem kdaj drugič. Dejstvo je, da je pred predoroma in viaduktom gneča, ki jo Dars rešuje, a rešiti je ne more. »Potovanje se podaljša za …,« je milozvočna skovanka naših radijskih programov, žal pa so edino, kar se podaljšuje, t. i. Ostržkovi atributi. Nos, ušesa in izrastek nad trtico. Potovanje na tem odseku se ne podaljšuje, ker potovanje stoji. Trajanje je odvisno od sreče, ker okoliščin ni mogoče predvideti, saj se pri Domžalah na štajerski avtocesti redno in vsakodnevno, mogoče celo večkrat na dan, zaletijo. Tako je najhitrejše cestno potovanje za teh ušivih sto trideset kilometrov dve uri, najdaljše pa štiri ure. Na normalen dan. »Druga mi piti da,« da lahko gremo na železnico. Ali pač na avtobus, kajti slovenski železničarji delček južne železnice obnavljajo trideset let, medtem ko so pred več kot stoletjem porabili dvajset let, da so jo z rovačami in samokolnicami zgradili v celotnem obsegu trase med Dunajem in Trstom. Kakorkoli; najnovejši prispevek k polževim vlakom je avtobus, ki nekoliko razbije enoličnost potovanja. Da pa se ne bi potniki preveč navadili tudi na avtobusno etapo železniškega prevoza, jih železničarji mečejo z vlakov na različnih postajah. Zidani Most, Celje ali Pragersko so priljubljene okrepne postaje, kjer zmedeni potniki iščejo avtobuse in nato po desetih kilometrih nazaj vagone. Ali povedano še drugače … če hočeš iz Ljubljane v Maribor in obratno, imaš brez prestopanja in brez avtobusnega prevoza na voljo komaj kakšen vlak. Po navadi mednarodni. Seveda to stanje velja ob neupoštevanju dnevnih zamud, ki so edina stalnica slovenskih železnic. In če se človek usaja, mu železnice ukinejo železniško postajo, ministrica pa pove, da bo nova ljubljanska železniška postaja prekrasna. Ampak današnji pamflet nima nobenega namena kritizirati infrastrukturnih stranpoti slovenskega razvojnega modela. Povsem jasno in glasno pa se sprašujemo, ali smo suverena država, če ne zmoremo omogočiti dostojne, enaindvajsetemu stoletju primerne pretočnosti ljudi, blaga in storitev znotraj naše države. Pa ne samo znotraj države. Priti iz Maribora v Ljubljano je enak podvig, kot priti iz Šiške v BTC ali kaj podobnega. Ni, da se ne trudimo – vsako leto se infrastrukturna znanost oplemeniti z novimi strokovnjaki, z novimi inštituti, agencijami in podobnim; trideset let intenzivno razmišljamo, vlagamo denar, edini in ultimativni razsodnik vseh teh naporov, potovalni čas, pa se ni skrajšal. Na cestah ostaja enak zadnjih trideset let, na železnicah zadnje stoletje. Tako je Slovenija še vedno zaprta v meje zgodovinskih dežel in naivno je pričakovati, da se bomo infrastrukturno razdruženi uspeli združiti duhovno.
V današnji oddaji ponujamo izčrpno poročilo o letošnjih nagrajencih filmskega festivala v Cannesu. Vabimo vas tudi na živo izvedbo radijske igre Hamlet, ki se bo nocoj odvila v Cankarjevem domu in na programu Ars, v teku pa je tudi 28. festival Slovenski dnevi knjigev Mariboru .
V 20. in 30. letih prejšnjega stoletja, ko je večina slovenskega ozemlja pripadala Državi SHS, pozneje imenovani Kraljevina Jugoslavija, so industrijski razvoj, begunska kriza in nova delovna mesta v naših največjih mestih prispevali k hitremu porastu števila prebivalcev. Delavci so seveda potrebovali nastanitev, a naša večja mesta so tem zahtevam težko sledila.Največ izzivov je bilo v Kranju, Mariboru in Ljubljani, ta mesta pa so do problematike pristopila na različne načine. Nekje so se angažirali delavci, drugje arhitekti in gradili delavcem dostopnejše stanovanjske objekte, ti projekti pa so bili bolj ali manj uspešni. Tematiko so nam pomagale bolje razumeti zgodovinarka v Gorenjskem muzeju dr. Monika Rogelj, umetnostna zgodovinarka v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje dr. Martina Malešič ter etnologinja in bibliotekarka v Univerzitetni knjižnici v Mariboru dr. Jerneja Ferlež. Foto: Zasilno bivališče družine deložiranega viničarja v Betnavskem gozdu leta 1935, SI_PAM Zavod za urbanizem Maribor 17.stoletja-1989, TE 4/35.
Tokrat napovedujemo 60. Boršnikovo srečanje, ki bo junija potekalo v Mariboru; na sklepni slovesnosti bodo Borštnikov prstan nadeli igralki Nataši Barbari Gračner. Napovedujemo tudi bolj oddaljeno letošnjo Vilenico; nagrado bo prejel bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov. Predstavljamo prejemnike Plečnikove nagrade – namenili so jo pokopališču Ankaran - in prejemnike Plečnikovih medalj. Nagrado desetnica za najboljše delo na področju otroškega in mladinskega leposlovja je prejel Andrej E. Skubic. Poročamo tudi o gostovanju francoske pisateljice Colombe Schneck v Sloveniji in opozarjamo na začetek festivala Svetlobna gverila. Avtorji prispevkov: Irena Kodrič Cizerl, Vlado Motnikar, Sanja Rejc, Sara Medved, Tadeja Krečič in Ana Rozman. Bralka Eva Longyka Mrušič. Glasbena oprema Tina Ogrin. Tonska mojstra Robert Markoč in David Lap. Redakcija Staša Grahek.
V oddajo Obrazi sosednje ulice smo povabili Urško Breznik, direktorico Pekarne magdalenske mreže v Mariboru. Po zaslugi njene ekipe prihajajo v Maribor razprave o pomembnih temah, naj bo to uničevanje nekega naroda ali trpljenje rejnih živali. Prisluhnite pogovoru s profesorico umetnostne zgodovine in sinologinjo, ki si je v otroštvu želela postati fizičarka.
Poročali smo o prizadevanjih za povečanje sladkovodnih rib v prehrani, veliki potresni vaji na Goriškem, urbanem čebelarstvu v Mariboru, peti obletnici ljubljanskega nakupovalnega središča Aleja in skupni turistični promociji Bleda in Pirana.
Napovedujemo: gostovanje Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v Mariboru, 8. koncert Sakralnega abonmaja, recital pianista Stevana Spalevića na Akademiji za glasbo v Ljubljani, koncert Filozofske filharmonije, Študentski pevski zbor Filozofske fakultete in gostujočega nemškega zbora, Junges Ensemble Dresden.
Potem ko se je v Mariboru zaradi odstopa Sama Petra Medveda izpraznilo podžupansko mesto, je župan Arsenovič napovedal kar dve novi – mesto podžupanje in podžupana. O tem razvoju dogodkov smo govorili v Radijski tribuni
Tokratni sogovornik je mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, ki koordinira spomladi leta 2023 na vladi sprejet državni Akcijski načrt za odprto znanost. Ta vključuje tudi dva bodoča nova podatkovna centra za shranjevanje raziskovalnih podatkov in njihovo ponovno uporabo - za kar je zadolžen državni akademski in raziskovalni zavod za digitalna omrežja ARNES. Sem spada tudi pred kratkim predstavljeni začetek gradnje "tovarne" umetne inteligence v Mariboru. Gre za sredstva v višini 40 miljonov do konca tega desetletja. Nenazadnje pa bo predvsem šlo tudi za prilagoditev dvajsetih javnih raziskovalnih organizacij za delovanje v skladu z načeli odprte znanosti. FOTO: mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani VIR: zajem iz spletne strani CTK UL
Še nekaj dni in od izginotja pančenlame, druge najvišje verske avtoritete v tibetanski hierarhiji, bo minilo 30 let! Skupaj z družino je izginil 17. maja 1995, za njim se je takrat izgubila vsaka sled. Na ta dogodek smo spomnili v Torkovem kvizu, ko nas je na "streho sveta" popeljal Dragan Potočnik, prof. neevropske zgodovine (predvsem zgodovine Azije in Afrike), ki predava na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
Ob izvolitvi novega papeža Leona XIV. se porajajo številna vprašanja. Je sicer dokaj znan znotraj Katoliške cerkve, a marsikdo se sprašuje, kakšen bo njegov pontifikat. V kolikšni meri bo sledil papežu Frančišku? V oddaji, pripravila sta jo Jasmina Bauman in Tomaž Gerden, smo za prve vtise ob njegovi izvolitvi vprašali mariborskega nadškofa in metropolita mag. Alojza Cvikla, celjskega škofa dr. Maksimiljana Matjaža in župnijskega upravitelja Župnije Sv. Peter pri Mariboru, Malečnik in predstojnika Katedre za cerkveno pravo na Teološki fakulteti dr. Sebastijana Valentana.
Država je, kot v pogovoru potrdi tudi avtor sam, najbolj osebna, intimna pesniška zbirka od njegovih treh do zdaj izdanih. V njej se spoprime s preteklostjo, kot pravi. Razpoloženje njegove tretje zbirke, izdane pri založbi Literarno društvo IA v zbirki Črna skrinjica, usmeri tudi uvodna pesem Duma 2022, v kateri se Krmelj opre na Šalamuna in parafrazira njegov verz »hodil po zemlji sem naši in dobil čir na želodcu« v »po državi pozabljenih študentov in praznih stanovanj / svet se je bližal koncu«. O njegovem odnosu do Šalamuna, pesnjenja, naselja Fala pri Mariboru in še o marsičem Krmelj pripoveduje Marku Golji. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja
Bo iskra dolgoletnih trenj v Kašmirju zanetila novo vojno žarišče? Indija in Pakistan, jedrski sili, sta izvedli posamične in - kot poudarjata - natančno odmerjene napade druga na drugo - povod pa je nasilje skrajnežev. Mednarodna skupnost, tudi Slovenija, državi poziva k zadržanosti. Drugi poudarki oddaje: Koliko bo za obrambo namenila Slovenija? V Vatikanu prvo glasovanje o novem papežu. Langerjeva vila v Mariboru bo družabno središče.
Je legendarni ravnatelj nič manj legendarne II. gimnazije v Mariboru, predvsem pa človek, za katerega bi lahko rekli, da je zaupanja vreden izdelek nekih daljnih časov, ko je bil svet še lep in so bodoči ravnatelji hodili po Mariboru bosi in z dolgimi lasmi. Sezulo me je, ko je povedal, da ga je proti koncu ravnateljske kariere začelo skrbeti, "ker je bilo v tistem kotu šolskega dvorišča, kjer so se desetletja na čiku zbirali 'ta čudni' dijaki, ki grdo gledajo in pljuvajo na tla, vedno manj ljudi".
Danes deveta maša zadušnica za papeža Frančiška; pri včerajšnji sodelovali redovniki.V sredo se bo začel konklave; kolikokrat na dan kardinali volijo novega papeža?Papež Frančišek za 62. svetovni dan molitve za poklice; »Romarji upanja: dar življenja«Na medijski sceni nov spletni portal zanima.me pod vodstvom Roka Čakša.Za skrbstvene poklice se odloča vse manj mladih, ugotavlja Anita Prelec.ŠPORT: Olimpija po porazu proti Mariboru še brez potrditve naslova državnega prvaka.Vreme: popoldne na severu prve plohe ali nevihte, jutri oblačno in deževno; hladneje bo.
Slovenska hokejska reprezentanca je v sklopu priprav na svetovno prvenstvo elitne skupine na Švedskem odigrala zadnjo prijateljsko tekmo na domačem ledu. V popolni zasedbi z igralci, ki so se ekipi pridružili po končanem državnem prvenstvu, se je včeraj v Mariboru pomerila z Dansko. Slovenijo že jutri čaka dvoboj v gosteh proti Madžarski, zadnjo pripravljalno tekmo pa bo le tri dni pred začetkom prvenstva v Stockholmu igrala proti Kazahstanu. Končano pa je domače odbojkarsko prvenstvo za ženske. Finalna serija je bila odločena po petih tekmah, za naslov so se borile odbojkarice Kamnika in Maribora.
Slovenski hokejisti priprave na svetovno prvenstvo elitne skupine nadaljujejo v Mariboru, kjer so se reprezentanci po končanem finalu državnega prvenstva pridružili še hokejisti Olimpije in Jesenic. Slovenija se bo nocoj pomerila z Dansko. Športne minute namenjamo še košarki onkraj Atlantika. V končnici lige NBA gre h koncu prvi krog končnice.
Slovenski hokejisti priprave na svetovno prvenstvo elitne skupine nadaljujejo v Mariboru, kjer so se reprezentanci po končanem finalu državnega prvenstva pridružili še hokejisti Olimpije in Jesenic. Slovenija se bo nocoj pomerila z Dansko. Športne minute namenjamo še košarki onkraj Atlantika. V končnici lige NBA gre h koncu prvi krog končnice.
Drugi poudarki oddaje: - V Kisovcu bo zrasel Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za uporabo brezogljičnih tehnologij - Srečanje Skupaj gradimo kariere potrdilo sloves Škofjeloškega po dobrem povezovanju izobraževanja z gospodarstvom - V Krškem po prvomajskih praznikih javna razgrnitev sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta - Občina Piran subvenconira tudi vgrajevanje dvigal v objekte
Končuje se pokalno tekmovanje Slovenije v nogometu. O zadnjem finalistu je odločal včerajšnji obračun v Celju med domačo ekipo in ljubljansko Olimpijo. Slovenska hokejska reprezentanca pa priprave na bližajoče se svetovno prvenstvo elitnega razreda nadaljuje v Mariboru, kjer se je včeraj pomerila z ekipo Poljske.
⏰ Ofsaaaajd! Sva počakala še domžalski obračun in dočakali smo ... Poker. Ja, mlinarjev. Takšna je ta naša fuzbalska liga. Kaj bo najprej odločeno, kaj zadnje? Stručko, eden in edini, Žiga. Jaša se še kar lovi in lovi, malo tudi doni, lokacije sem in tja, ampak furava, kar je bistveno. Na koncu bova midva en tak, e, Bravo ;) Bi pa morda bila spet kdaj, e, Celje ;)
Človek na razpotjih časa je letošnji tematski sklop iz književnosti pri slovenščini na splošni maturi. V prvi oddaji, ki jo letos posvečamo maturitetnemu eseju, smo o romanu Draga Jančarja In ljubezen tudi razmišljali z dijaki in profesoricama slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. In ljubezen tudi je roman, ki ga je Drago Jančar izdal leta 2017, v njem govori predvsem o dogajanju v Mariboru in na Pohorju med drugo svetovno vojno in takoj po njej – v ta zgodovinski kontekst pisatelj postavi življenjske usode svojih likov, ki jih te vojne grozote trajno zaznamujejo in postavljajo tudi v moralne dileme. Ali mladi vidijo delo kot zgodovinski, vojni, ljubezenski roman, ali, kot pravi tudi Jančar sam, za roman o ljubezni? Kakšen vtis so nanje naredili glavni liki? In kakšno je po njihovem mnenju sporočilo tega obveznega letošnjega maturitetnega čtiva?Sodelujejo: Tisa Božič, Ema Medved, Lara Krašovec, Ema Bevec, Valentin Zaletel, profesorici slovenščine Natalija Petakovič in Ajda Gabrič.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Tudi sami ne moremo verjeti, da smo prišli že do 200. epizode. Ko smo septembra 2019 začeli s podkastom Tajno društvo OFC, si nihče od nas ni predstavljal, da bomo pet let in pol kasneje še vedno aktivni, da bomo še vedno snemali in gobezdali o ljubemu nam klubu in da bomo dovolj relevantni, da bodo v naših oddajah gostovala največja imena slovenskega nogometa.Zato se spodobi, da na jubilejnem 200. rednem zasedanju pri nas gostuje najboljši branilec slovenske lige, član državne reprezentance U21, ki se je uvrstila na Euro in pri rosnih 21. letih kapetan svetega kluba, Marcel Ratnik.V nekaj več kot uri in pol smo govorili o njegovih začetkih v domači vasi, kaljenju pri Muri in Mariboru, prestopu v Olimpijo, o tem, kdo ga je prestavil iz vezne linije v obrambo, o preboju v prvo enajsterico, trenerjih, lastnikih in drugih zadevah, ki se tičejo zeleno-belega kluba.Rata, hvala za obisk!Vam, drage poslušalke in poslušalci, pa hvala, da nas poslušate, ker brez vas vse tole ne bi imelo nobenega smisla.
Praslovan ni le naslov ene najbolj znanih skladb Zorana Predina, temveč je tudi naslov novega dokumentarnega filma režiserja Slobodana Maksimovića o ustvarjalni in življenjski poti glasbenika, ki se je pri svojem delu vztrajno opiral na uporniški potencial umetnosti. Film s številnimi posnetki koncertov, dogodkov in drugega gradiva prikaže lok razvoja glasbe Zorana Predina v zadnjih več kot štirih desetletjih – ob njegovi karieri pa tudi spremembe v družbeno-političnem ozračju našega prostora in nekdanje skupne države Jugoslavije. Predinovo ustvarjalno pot prikaže kronološko – od njegovih začetkov ukvarjanja z glasbo v Mariboru do obdobja z novovalovsko skupino Lačni Franz, s katero je pustil pečat na širši jugoslovanski rokovski glasbeni sceni. Film se potem posveti poznejšim Predinovim obdobjem, v katerih je raziskoval različne glasbene zvrsti in sodeloval z glasbeniki, kot je na primer Arsen Dedić. Praslovan je bil premierno prikazan avgusta na Sarajevskem filmskem festivalu, na Festivalu slovenskega filma v Portorožu je prejel nagrado občinstva, preden je prišel na redni spored slovenskih kinematografov, pa se je zavrtel tudi na 27. Festivalu dokumentarnega filma. Z Zoranom Predinom in Slobodanom Maksimovićem se pogovarja Tesa Drev Juh.
Staranje in vitalna dolgoživost sta v razvitem svetu izjemno aktualni vprašanji. Ohranjanje vitkih možganov v pozni starosti je cilj mnogih, a dobro psihofizično stanje v jeseni življenja je odvisno od zelo različnih dejavnikov. Česa se lahko naučimo od slovenskih starostnikov, v čem je skrivnost dolgoživosti japonske družbe, kakšni so preboji na področju znanosti dolgega življenja, kako bi lahko s posegi v celice podaljšali življenjsko dobo? Je večna mladost realnost ali utopija? Si je zares tudi želimo?Sogovorniki: Metka Kramar, upokojena klinična psihologinja Prof. dr. Kohei Watanabe, strokovnjak za gibanje Prof. dr. Tamara Lah Turnšek, dolgoletna direktorica NIB Prof. dr. Ivica Rubelj, raziskovalec dolgoživosti Stanovalke Doma Pod Gorco v Mariboru *Epizoda je v Tednu možganov nastala v sodelovanju z oddajo Možgani na dlani na Prvem programu Radia Slovenija.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Umetna inteligenca postaja pomemben del sodobnega kmetijstva; omogoča namreč optimizacijo proizvodnje, zmanjšuje stroške in povečuje trajnostno kmetovanje. Ob pomoči naprednih algoritmov, strojnega učenja in obdelave velikih količin podatkov lahko kmetje izboljšajo produktivnost in zmanjšajo vpliv na okolje. Ali govorimo o digitalni revoluciji na tem področju? Se slovensko kmetijstvo dovolj hitro tehnološko in digitalno posodablja in kje smo, če se primerjamo s preostalimi evropskimi državami in svetom? Tudi o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Blaž Germšek, predstojnik oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije; dr. Miran Lakota, vodja katedre za biosistemsko inženirstvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru; dr. Mitja Krajnc, direktor kmetijskega gospodarstva Žipo Lenart; Danilo Meolic, kmetovalec; Jaša Jernej Rakun Kokalj, študent Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko.
Gasilci so pozno sinoči v Mariboru omejili in nato po nekaj urah pogasili požar, ki je izbruhnil v obratu za predelavo plastike v industrijski coni Tezno. Na kraju so posredovale vse razpoložljive gasilske enote. Po doslej znanih podatkih ni bil poškodovan nihče, škode pa je po nestrokovni oceni za več milijonov evrov. Drugi poudarki oddaje: V Novi Gorici in Gorici sinoči uradno odprli Evropsko prestolnico kulture, ki prinaša okoli 400 dogodkov. Na Kosovu danes parlamentarne volitve. Stranki premierja Albina Kurtija se obeta več kot polovico glasov. Smučarska skakalka Nika Prevc osvojila tudi drugo posamično tekmo v Lake Placidu.
⏰ Ofsaaajd 407! U-bam-bom! Nazaj je 1. SNL in kako sva pa zaštartala. Ne vem, če mi ni glas nekje vmes šel. Od smeha in kvalitete, haha. Taki Ofsajd, da sva posnela potem še Ofsajd: Zic. O NK Mariboru bova imela spin-off, ker je Žiga Kos tako faking zagret. Ampak jedro pa je walda naš in vaš Ofsajd! Kako pa je fajn, ko je spet fuzbal, ne?
Skoraj vsakogar, ki živi v Sloveniji, v življenju vsaj enkrat piči osa ali čebela, manjši odstotek ljudi pa lahko ob tem doživi hudo alergijsko reakcijo ali celo umre. Slovenski raziskovalci so prvi na svetu potrdili povezavo med genetskim ozadjem in hudimi alergijskimi reakcijami na pik ose ali čebele, zdaj pa podobno raziskujejo tudi za zdravila in hrano. Za Frekvenco X smo jih obiskali v njihovem laboratoriju na Kliniki Golnik.Gostje: doc. dr. Peter Kopač, dr. med., specialist interne medicine ter alergologije in klinične imunologije (odrasli) izr. prof. dr. Peter Korošec, univ. dipl. biol., spec. lab. medicinske genetike doc. dr. Matija Rijavec, univ. dipl. mikr. Uroš Kuzman, sicer stand-up komik in profesor na fakultetah za matematiko in fiziko v Ljubljani in matematiko in naravoslovje v Mariboru, ki ima alergijo na pik ose in čebele