Podcasts about mariboru

Maševal je župnik Danijel Lazbaher, ob spremljavi kitarista je pela in na orgle igrala Amadeja Juhart.

Maševal je župnik Danijel Lazbaher, orglal pa Matic Krevh.

Medtem ko se za fante začenja svetovno prvenstvo, so ga dekleta že končala. Doma so ob tem stekle priprave za novo sezono v obeh mariborskih prvoligaših: i-Ventu pri moških in OTP banki pri dekletih. Preverili smo stanje in sestavo ekip, pričakovanja in želje, seveda s pogledom v obe reprezentančni sredini.

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je zgodovinarka Ane Marie Herceg, asistentka, mlada raziskovalka in doktorska študentka na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Za magistrsko delo z naslovom Nasilje nad Slovenci na avstrijskem Koroškem (med letoma 1945 in 1947) je lani prejela Miklošičevo priznanje mariborske Filozofske fakultete za najboljše magistrsko delo v zgodovinopisju in letos tudi Priznanje Urada Vlade za Slovence v zamejstvu in v tujini.

Maševal je Danijel Lasbacher, orglal pa je Matej Podstinšek.

Na glavnem trgu v Mariboru si bo v okviru programa Balet pod zvezdami mogoče ogledati prelomno baletno predstavo Tango, ki je leta 1998 navdušila občinstvo, na odrskih deskah pa živi še danes. V oddaji boste izvedeli še, kaj prinaša nova razstava v Slovenskem planinskem muzeju, ki je nastala ob 130-letnici Aljaževega stolpa. Nekaj besed namenjamo tudi dogodkom v Radečah, kjer te dni poteka že 9. edicija Sonc festivala. Oddajo nadaljujemo v Preddvoru, kjer so organizirali simpozij z naslovom Med resnico in legendo: Veronika Deseniška nekoč in danes. Oddajo pa zaključujemo z zvočno gibalnim sprehodom Glasno neslišni svet, ki ga bo kmalu mogoče poslušati tudi v obliki radijske igre. Vabljeni k poslušanju!

Maševal je Primož Lorbek, pela je Amadeja Juhart.

Sveto mašo je daroval prof. Vinko Potočnik; orgle Mirjam Strlič.

Drugi poudarki: - Celjski obrtni sejem ohranja sloves največje takšne prireditve v tem delu Evrope. - V Gabrju, naselju na pobočju Gorjancev, so se predvsem mlade družine razveselile novega vrtca. - Izolski stadion z novo umetno travo, kmalu tudi z reflektorji. - Prenova našega RTV oddajnika na Uršlji gori.

Sv. mašo je daroval Simon Lampreht, za glasbo pa je poskrbela Tjaša Drofenik Adamec.

Maševal je Janez Vagner, pela je Sara Kepe

Začetek jubilejnega Blejskega strateškega foruma je zaznamoval tudi protest proti izraelskemu genocidu v Gazi. Udeleženci so Evropi očitali sokrivdo. Zunanja ministrica Tanja Fajon se strinja, da bi Unija lahko naredila več, zaradi neukrepanja in dvojnih standardov pa pogosto izgublja kredibilnost. Druge teme: - V ameriške načrte o palestinski enklavi po vojni ne verjame niti Izrael ter nadaljuje njeno obstreljevanje in stradanje prebivalstva. Medtem svetovni mediji danes opozarjajo tudi na poboje novinarjev v Gazi. Obsodbam smo se pridružili tudi pri nas. Predsednik Društva novinarjev Gašper Andrinek je dejal, da če bo izraelska vojska še naprej s takšno hitrostjo ubijala novinarje v Gazi, kmalu ne bo več nikogar, ki bi nas lahko obveščal. - Prvi šolski dan so v Srbiji zaznamovali protesti, pri nas pa tradicionalno poostren nadzor prometa v okolici šol, veliko veselje v tistih, ki prvič prestopajo šolski prag, in žal delno tudi grožnja z napadom. Policija je našla osumljeno osebo. Ravnateljica s Ptuja Helena Ocvirk meni, da so taki ljudje gotovo v stiski in bi bilo prav, da poiščejo pomoč. - Razpis za novo infekcijsko kliniko v Mariboru je razveljavljen. Ministrstvo za zdravje se je tako odločilo, ker je bila ponudba milijon evrov dražja od graditve enake klinike v Ljubljani. Direktor edinega ponudnika za mariborsko Blaž Miklavčič trdi, da gre za različna projekta, da je mariborska klinika bistveno bolj moderno in bogato sprojektirana kot ljubljanska.

Maševal je generalni vikar Janez Lesnika, petje pa je vodila Martina Buselj.

Poročali smo o gradnji nove zdravstvene postaje v Mariboru, rekonstrukcij dela ceste s pločnikom med Zajčjim Vrhom in Dolžem v Novem mestu, razvojnih projektih občine Podlehnik in nezakonitem kampiranju na Zgornjem Gorenjskem.

Doživljajsko igrišče v malem Betnavskem gozdu na Taboru v Mariboru je prvo tovrstno pri nas, ki je pred skoraj natanko petnajstimi leti otrokom omogočilo samostojno, nestrukturirano igro z robinzonskimi in pustolovskimi elementi. Igra vključuje reciklažo, ponovno uporabo, pa nabiranje dodatnih veščin in znanj v različnih delavnicah, buri domišljijo s pravljičnimi uricami, pripovedovalnimi nastopi, lutkovnimi in drugimi otroškimi predstavami, poslikavami obraza, spoznavanjem živali, med počitnicami pa je tam potekalo tudi počitniško varstvo. Zanimanje zanj nekajkrat presega kapacitete, kar kaže, da je potreba po tovrstnih igriščih, na katere je vstop brezplačen, zelo velika. Pridružite se Ireni Kodrič Cizerl na tem neobičajnem mariborskem igrišču.

Nekateri so jo oklicali kar za kugo 21. stoletja. Pogovor z enim od najvidnejših slovenskih raziskovalcev sladkorne bolezni dr. Andražem Stožerjem.Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da po svetu že več kot 800 milijonov ljudi trpi zaradi sladkorne bolezni, ki je že zdavnaj dosegla epidemične razsežnosti. Zdravnik, predavatelj in raziskovalec prof. dr. Andraž Stožer v tokratni oddaji Glasovi svetov navkljub temu optimistično pravi, da je sladkorna bolezen obvladljiva ali celo ozdravljiva. Z raziskovalno skupino, ki jo vodi na Inštitutu za fiziologijo Medicinske fakultete v Mariboru, se pridružuje tistim strokovnjakom, ki želijo diabetes spoznati in ustaviti že v trebušni slinavki. Kako dr. Stožer vidi razvoj zdravil za sladkorno bolezen; od inzulina do učinkovitega in popularnega semaglutida?

Mariborski mediji so v zadnjem času objavili več fotografij in poročil bralcev o zbiranju narkomanov v središču mesta. Preverili smo, kaj o tem pravijo pristojni, ki se ukvarjajo s preventivo in pomočjo uživalcem drog in njihovim svojcem.

V davišnjem izraelskem obstreljevanju ene od bolnišnic v Gazi je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, med njimi pet novinarjev. Obsodbe so znova spremljali pozivi k takojšnji ustavitvi ognja. Da je edina rešitev bližnjevzhodnega konflikta rešitev dveh držav, je medtem na srečanju s palestinsko zunanjo ministrico pri nas poudaril premier Robert Golob. Drugi poudarki oddaje: - Francoski premier Francois Bayrou za 8. september napovedal glasovanje o zaupnici. - Inšpekcijski nadzor v podjetju GaiaCell: za hranjenje matičnih celic otrok zagotovljene zadostne količine dušika. - Sodelovanje z Romi v Mariboru dobro. Izzivi predvsem pri izobraževanju in zaposlovanju.

Pred dnevi je umrl lutkovni ustvarjalec Tine Varl. Rodil se je leta 1940 v Mariboru, že kmalu je deloval v različnih mariborskih lutkovnih gledališčih. Leta 1974 je bil pobudnik in soustanovitelj Lutkovnega gledališča Maribor, v letih od 1991 do 1998 je bil njegov direktor in umetniški vodja. Dolga leta je kot predsednik odbora za lutkarstvo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije pomagal razvijati lutkarstvo doma in v zamejstvu. Od šestdesetih let je organiziral letna srečanja amaterskih in poklicnih lutkarjev. Skupaj z ženo Bredo Varl sta ustvarjala v lutkovnih gledališčih v Sloveniji in Avstriji, na nacionalni televiziji in za slovenski program avstrijske televizije. Posebej pomembno je bilo njegovo pedagoško in mentorsko delo. V Mariboru je ustanovil mednarodni lutkovni festival – Poletni lutkovni pristan, ki ga letos prirejajo že šestintridesetič. Tine Varl je prejel številna stanovska priznanja, med njimi Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo na področju lutkarstva, Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, bronasti grb mesta Maribor, Tišlerjevo nagrado za življenjsko delo med koroškimi Slovenci in zlati znak Republike Avstrije za kulturno delovanje. Z lutkovnima ustvarjalcema Bredo in Tinetom Varlom se je leta 2000 pogovarjala Vida Curk.

Ostali poudarki: - V Šentjerneju z novo dvorano raste tudi upanje za obuditev ekipnih dvoranskih športov - V Ilirski Bistrici prenavljajo več objektov na železniški postajii - Obnov se veselijo v dveh pokrajinskih muzejih, v Mariboru obnove Loretanske kapele, v Celju pa stare grofije - Letošnje leto je naklonjeno čebuli in v Dornavi se veselijo 30. Lűkarskega praznika

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pred današnjih obiskom v Washingtonu svari, da Ukrajinci Rusiji ne bodo prepustili polotoka Krim ali se odpovedali vstopu v Nato. Prav to naj bi bili zahtevi Rusije, ki ju poudarja ameriški predsednik Donald Trump pred srečanjem, ki se ga bo udeležilo tudi več evropskih voditeljev. Kot poudarja analitik, morajo evropski voditelji preveriti, s čim je Trump soglašal na nedavnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede Ukrajine; kako realne so možnosti za mirovni sporazum z Rusijo ter kakšna bodo varnostna zagotovila. Drugi poudarki oddaje: - Amnesty International: Izrael namerno strada prebivalce Gaze - Veliko neznank pri načrtovani sežigalnici odpadkov v Mariboru - 25-i Jazzinty v Novo mesto vabi tudi s koncertnimi večeri

Pred dnevi je umrla pisateljica, esejistka in prevajalka Zora Tavčar: Rodila se je 2. oktobra 1928 v Loki pri Zidanem Mostu, tam je preživela tudi zadnja leta. Življenjska pot jo je vodila po svetu. V gimnazijo je hodila v Mariboru, na Dunaju in v Ljubljani, kjer je študirala književnost, doktorirala je v Milanu. Z možem, pisateljem Alojzom Rebulo sta si dom ustvarila na Opčinah pri Trstu, kjer je preživela veliko let ter kot profesorica in kulturna delavka pomembno zaznamovala življenje in delovanje slovenske skupnosti. Z Zoro Tavčar se je o njenem vznemirljivem življenju in ustvarjanju leta 1997 pogovarjala Lučka Jenčič.

Ob vsakodnevnih pretresljivih prizorih iz Gaze danes odmeva uboj 5-ih sodelavcev medijske hiše Al Džazira. Izrael je priznal, da je bil cilj napada novinar Anas al Šarif, ki je pred tem na družbenih omrežjih zapisal, da jim je uspelo utišati njegov glas. Judovska država vztraja, da je bil povezan s Hamasom, za kar ni predložila nobenih dokazov. V Gazi je bilo ubitih že več kot 200 novinarjev. Drugi poudarki oddaje: - Protikorupcijska komisija s preiskavo neuradno potrdila vmešavanje premiera Goloba v delo Policije. - Pred sestankom vodij evropskih diplomacij pozivi k vključenosti Kijeva v mirovne pogovore. - Konec poskusnih meritev v Mariboru, prehitri vozniki bodo od danes kaznovani.

Tokratno Poletno doživetje nas je popeljalo v Botanični vrt mariborske Univerze – v zeleno oazo ob vznožju Pohorja, ki je lahko prostor navdiha, miru in čudes narave, pa tudi kraj za raziskovanje in učenje.

Minoriti na Vojašniškem trgu na Lentu v Mariboru, arhitekturni biser mesta, so postali novo središče kulturnega in družabnega življenja. Privlačen, bogat in raznolik glasbeni in filmski program privablja občinstvo tudi v času poletnih dopustov. V sodelovanju s partnerji ga pripravljajo v Lutkovnem gledališču Maribor, ki ga vodi Ksenija Repina, gostja današnje Poletne radijske tribune.

Matija Šinigoj je svojo kariero v podjetju Incom d.o.o pričel leta 2009, kjer je začel, kot sam rad poudaril z osnovami prejemanja in obdelovanja naročil. Pot je nadaljeval kot komercialist v izvozu, kjer je sodeloval pri odpiranju novih trgov in aktivno deloval na področju planiranja in celotne oskrbne verige. Leta 2013 je kot vodja prodaje začel vzpostavljati moderen oddelek prodaje, upravljal z največjimi kupci v in tudi izven EU ter skrbel za politiko asortimana v podjetju in tako usmerjal naložbe. Leta 2017 je prevzel odgovornost za vzpostavitev oddelkov marketinga in prodajne podpore in bil med glavnimi pobudniki ter prevzel odgovornost za (ponovno) aktivacijo in razvoj nove marketinške strategije na področju lastne blagovne znamke Leone in lansiranja nove znamke – AL!VE.  V 16-letnem delovanju na področju komercialno tržnih oddelkov so skupaj z ekipo uspeli podjetje z 8 milijonov evrov letne prodaje pripeljati na 154 milijonov (2024). Svojo poslovno kariero je začel že na domačem vinogradniško- sadjarski domačiji, kjer se je še kot študent ukvarjal s prodajo vina in pomagal pri domačih opravilih.  V času študija na Ekonomsko- poslovni fakulteti v Mariboru je v smeri podjetništvo opravljal prakso v manjšem podjetju MINI GO, kjer je predvsem spoznal delovanje malih družinskih podjetij. Naprej je leta 2007 svoje praktične izkušnje pridobival v Mesni industriji Primorske (MIP), kjer kot prodajni analitik študent pomagal v MIP Maloprodaja, nato pa se je preselil tudi pod okrilje krovne družbe kjer je spoznaval finančno analitiko.  Matija je predvsem družinski človek in rad čas preživlja v krogu družine. Z ženo Špelo imata dva sinova, v prostem času pa se sprošča v raznih športih. Privlači ga gastronomija in je tudi sommelier I. stopnje. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist. Uspehi:·      V zadnjih 15letih so z ekipo dosegli, da je Incom Leone danes, eno izmed top 3 najbolj uspešnih živilskih podjetij v Sloveniji,·      Četrto največje živilsko podjetje v Sloveniji in največje v slovenski lasti,·      Matija je pri tem celotno kariero bojeval na »frontni« črti in kupce, partnerje prepričeval o sodelovanju, partnerstvu in uspešno izpeljeval prodajno-marketinške aktivnosti za mednarodni uspeh,·      Poslovnih poti nikoli ni manjkalo od skoraj vseh Evropskih trgov, do Vietnama, Avstralije, ZDA ,·      Poznavanje trga FMCG in retail sektorja na mednarodnem nivoju. Najljubši citat: You are, what you think Najljubša knjiga: zaenkrat Jordan B. Peterson: 12 pravil za življenjeNajljubša serija: Igra prestolov, Peaky BlindersHobiji: Kolesarjenje, Supanje, Smučanje, pa delo zunaj na različne načineNajljubša hrana: sem velik ljubitelj dobre hrane, tako, da jih imam ogromno najljubših. Če že izberem je to Špelina lazanja. Najljubši podjetnik: Nimam najljubšega, saj verjamem, da se lahko od vsakega nekaj naučim. V zadnjem letu bližje spoznavam Gregorja Kosija, ki ga cenim kot danes uspešnega podjetnika, vendar z izkušnjo delovanja kot vrhunskega managerja v zelo sistemski organizaciji. Gre za kombinacijo sistema in podjetniške prodornosti. Najljubša aplikacija: malo za šalo, malo za res BankaNet, Edavki, seveda pa v zadnjem času najbolj Chat GPTZaključni nauki:·      Pazite nase, edino sami lahko pazite nase. Iztrošeni ne koristite nobenemu, delajte in se borite, vendar pazite na ravnovesje,·      Previdno s »sekiranjem«, menim, da nam je Slovencem precej mar za zadeve, kar lahko povzroči veliko izzivov v glavi posameznika,·      Posel so predvsem odnosi in ključno je grajenje dobrih odnosov med sodelavci, partnerji. Uživajmo in uspehi bodo prišli.

26. julija 2025 je umrl slovenski slikar Ludvik Pandur, star sedeminsedemdeset let. Rodil se je v družini slikarja Lajčija Pandurja, študiral je na akademiji v Zagrebu in se izpopolnjeval v mojstrski delavnici Krsta Hegedušića. Živel in ustvarjal je v Mariboru, razstavljal pa vsepovsod: od Ljubljane, Pirana in Ptuja do New Yorka, Münchna in Madrida. Do upokojitve je bil priljubljen profesor na pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 2018 je Pandur prejel Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, najvišje priznanje na področju kulture Mestne občine Maribor. Kot hommage umetniku objavljamo pogovor, ki ga je Vida Curk posnela leta 1999. Urednica oddaje je Tadeja Krečič Scholten.

Bilijarde bakterij, ki naseljujejo naša prebavila, opravljajo najrazličnejše naloge, brez katerih ne bi mogli preživeti. Poleg tega, da pomagajo pri razgradnji hrane, izdelujejo najrazličnejše snovi, ki pomagajo ščititi naš imunski odziv in blažijo vnetja, vplivajo pa celo na naše razpoloženje ter igrajo pomembno vlogo pri duševnih motnjah, kot je depresija. Naše črevesje pa je tudi kraj, kjer nastaja odpornost na antibiotike in kjer se geni za odpornost prenašajo med različnimi bakterijami. Mikrobioto in njene vplive na naše zdravje raziskuje dr. Maja Rupnik s Centra za medicinsko mikrobiologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter redna profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Oddaja je bila prvič predvajana v aprilu 2024.

Kmetijsko gozdarska zbornica je zaradi nevzdržnih razmer v kmetijstvu začela postopek za organizacijo vseslovenskega kmečkega protesta.Razrešitev z mesta podžupana po mnenju Haréja povezana z njegovim udejstvovanjem za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev.Inflacija julija dobila pospešek, predvsem zaradi višjih cen hrane in storitev.Zdravniški sindikat Fides poziva h konkretnim rešitvam, zasebniki pa opozarjajo na neenakopravnost.ZDA in Evropska unija skupno izjavo o trgovinskem dogovoru še usklajujeta.Te dni se veliko duhovnikov seli v novo župnijo ali celo v daljno Argentino.Vreme: Jasno bo, v gorah lahko nastane kakšna ploha. Jutri bo podobno.Zunanje ministrstvo zaradi dogajanja v Gazi poklicalo na pogovor veleposlanico Izraela.Porušeno streho športne dvorane Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru bodo postavili na novo.ŠPORT: Slovenski odbojkarji se bodo v polfinalu lige narodov pomerili z Italijani.

V britanskem časopisu Guardian so se vprašali, če se je zlata doba turizma končala. Ali je treba zapleteno razmerje med tistimi, ki želijo obiskati najbolj zanimive kraje na svetu, in tistimi, ki v njih živijo, postaviti na novo? Veliko Slovencev poleti še vedno najbolj vleče na morje, na Jadran, na Hrvaško. To potrjujejo tudi rezultati najnovejše raziskave družbe Valicon. Na Hrvaškem je, ali še bo, poletni dopust preživela kar polovica Slovenk in Slovencev; 8 odstotkov v Italiji, 5 v Grčiji; 21 odstotkov Slovenk in Slovencev bo dopustovalo v Sloveniji. 15 odstotkov prebivalk in prebivalcev pa letos na dopust ne bo odšlo. V tokratni Intelekti vam v poslušanje in razmislek ponujamo nekaj spominov na dopust, počitnice in potovanja, na taka, kot so bila nekoč. Govorili bomo o turizmu danes, za katerega se zdi, da ga bodo prenatrpanost, draginja, vojne in naravne katastrofe, pokopali. Kakšna pa bo, če sploh, torej prihodnost turizma? Sodelujejo: analitičarka Ana Jemec Špik (Slovenska turistična organizacija), politologinja prof. dr. Marjetka Rangus (Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru), »sanjač slovenskega turizma« Dominik S. Černjak (Turistična zveza Slovenije) in etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka doc. dr. Jasna Fakin Bajec (ZRC SAZU in Fakulteta za Humanistiko Univerze v Novi Gorici).

V galeriji Media Nox v Mariboru so razstavljena dela, izbrana na vsakoletnem tradicionalnem natečaju Vabljeni mladi, v sosednji galeriji mariborskega Društva likovnih umetnikov pa z Nagrado Primavera nagrajena dela treh umetnic lanskega natečaja. Prelistali smo tudi novo monografijo filologa, prevajalca, esejista in pesnika Braneta Senegačnika z naslovom Lirični prostor.

Knjižnici - Kulturnemu centru Lendava je vlada za letos priznala status javnega zavoda v javnem interesu države. V prostoru za umetnost KiBela v Mariboru je na ogled skupinska razstava Obraz na obrazu. V Pivki so v produkciji umetnostne galerije Hiša kulture zaključili štiriletni cikel projekta Poslikana Pivka. Za konec pa še, da je v 77 letu umrl akademski slikar in profesor Ludvik Pandur.

V oddaji se nam je predstavil frančiškan, letošnji zlatomašnik, p. Zdravko Jakóp. Bil je dolgoletni župnik župnije Vič v Ljubljani, potem deloval v Mariboru, v Šiški, na Sveti Gori, zdaj pa je že leta spet na Viču. Spominjal se je svoje nove maše, ko je bilo prav tako sveto leto, svojega župnikovanja in katehetskega dela, predstavil povezanost svojega rodu Čebulovih ter svoja razmišljanja o veri, narodu in prihodnosti, ki jih objavlja v knjigah.

V sobotnih Poletnih doživetjih smo vas povabili v Sončni raj v Vodole pri Mariboru. Slišali ste, kaj ponuja ta učilnica na prostem z medenim parkom, enim največjih čebelnjakov v Sloveniji, z ziplinom Čebelji let in Fontano vin, ki že peto sezono ponuja nepozabna kulinarična in vinska doživetja.

Sodni stolp ob reki Dravi v Mariboru je prizorišče samostojne razstave umetnice, skladateljice in raziskovalke na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petre Kapš z umetniškim imenom OR Poiesis. Na povabilo Umetnostne galerije Maribor in s kuratorko Andrejo Borin je umetnica v srednjeveškem stolpu razstavila več svojih del, ki jih je povezala v tenkočutno vizualno in zvočno celoto z naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos. Foto (izrez): DK

Dr. Samo Repolusk je ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru, najprej pa hvaležen oče in mož, profesor in didaktik matematike, ljubitelj knjig, gora, narave, astronomije, iger, glasbe in fotografije, ki se trudi biti vsaj kdaj prinašalec upanja.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Ravnateljica pravi, da se bo bojevala do konca, saj se ravnateljem v Sloveniji dogajajo čudne zgodbe. Drugi poudarki oddaje: - Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib dobiva načrt upravljanja za 10-letno obdobje, ki širi nabor lokacij za dogodke. Okoljevarstveniki občini očitajo komercializacijo parka. - V Kamnici pri Mariboru so po uslišanju krajanov in zvišanju omejitve hitrosti s 30 na več začeli dela za umirjanje prometa. - Gorenjski zdravstveni domovi so preobremenjeni, zlasti poleti, saj nimajo turistične ambulante. - Občina Cerkno pridobila četrtino državnih sredstev za ureditev športnega parka.

Mariborsko območno združenje Rdečega križa in Mariborska kolesarska mreža sta to poletje zagnali projekt »Sklenimo krog«. Gre za zbiranje odvečnih koles, ki jih bodo tudi s pomočjo prostovoljcev obnovili in namenili socialno šibkejšim. S projektomom pa želijo tudi preprečiti, da odvečna kolesa končajo kot odpadek!

Ta teden razkrivamo zgodbo o prvem semaforju. In to ne samo v Sloveniji, ampak tudi na svetu. Ste vedeli, da je prvi semafor zasvetil že davnega 10. decembra 1868 v Londonu? In kdaj je semafor prvič zabliskal pri nas? To in še več izveste v aktualni epizodi Radiovednih. Odgovor iščemo s pomočjo Bogomirja Brečka, diplomiranega inženirja prometa ter učitelja strokovnih predmetov na Prometni šoli v Mariboru.Želite vedeti še več o semaforjih? Kolegi s Prvega programa so pripravili to oddajo. Priporočamo v posluh.

V poletni radijski tribuni smo govorili o eni največjih naložb v kulturno infrastrukturo v državi, to je Mestni hiši kulture Rotovž, ki nastaja na Rotovškem trgu v Mariboru. O gradnji tega velikega centra kulture, kjer bodo sodobna knjižnica, galerija, mestni kino in prostori za druženje, tudi manjša kavarna, smo se pogovarjali z odgovornim arhitektom Rokom Žnidaršičem. Prepričan je, da bo nastajajoči center kulture spremenil življenje v mestu in ob kulturi in umetnosti povezal različne generacije.

Koalicijske stranke se na današnjem mini koalicijskem vrhu skušajo poenotiti o zvišanju sredstev za obrambo, ki se jim je na vrhu Nata zavezal predsednik vlade. V Levici in SD-ju so odločitvi obrnili hrbet in zavezi o višanju obrambnih izdatkov do višine 5 odstotkov BDP-ja do leta 2035 nasprotujejo. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati nasprotujejo zahtevam delodajalcev o zamiku uvedbe obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo - Agencija za energijo predlaga nižjo tarifo za najdražji časovni blok pri obračunu omrežnine za električno energijo v zimskem obdobju - Onkološki oddelek v Mariboru korak bližje dokončanju, država odkupila celotno sosednjo stavbo, ki jo bodo porušili.

V predzadnji epizodi Radia Ga Ga - Nova generacija v tej sezoni se bomo seveda ustavili v naselju in preverili, kaj se je resnično dogajalo na gasilski veselici v Ribnici, in v konobi Bačva, da izvemo, kaj se bo dogajalo na vojaški vaji Jadranski udar. Uroš Slak bo od ministra Sajovica in Mesca ter novega svetovalca Martina Strela izvedel, kaj pomeni zeleni prehod v slovenski vojski, Miran Ališič bo za nas spremljal, kako se premika vročinski val, slišali bomo prvi del nove slovenske telenovele Skrito v Raayu, izvedeli bomo, zakaj in kako sta se pobotala Musk in Trump, Franc Kangler bo poročal s parade ponosa v Mariboru, Zoran Janković pa postaja novi svetovalec za organizacijo poletnih festivalov na celotnem Balkanu. Vse to, razen tisto, za kar bo zmanjkalo časa ta petek dopoldan na Prvem programu Radia Slovenija.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Slovenija bo poskušala zavarovati Beti Hohler, ki so jo - kot eno od štirih sodnic Mednarodnega kazenskega sodišča - doletele sankcije ameriških oblasti. Združene države so kritične do sodb sodišča v Haagu, ki je med drugim izdalo priporni nalog za izraelskega premiera Netanjahuja. Druge teme: - Predsednica republike za varuhinjo človekovih pravic uradno predlaga Dijano Možina Zupanc. - Zvečer v Mariboru uradno odprtje 60-ega Borštnikovega srečanja s svežim pogledom na sodobno gledališče. - Poletno festivalsko dogajanje uvaja Festival 202, ki v Križanke prinaša novi val slovenske glasbe.

Teden gibanja se ne bi mogel začeti ob primernejšem času. Kajti prejšnji teden so v Ljubljani zastavili novo avtobusno in železniško postajo. Nekateri so se razjezili, ker so v časovno kapsulo v temeljih zakopali madžarske časopise in s tem napovedali madžarsko okupacijo; kar pa za nas, ki spremljamo predvolilne ankete, tako ali tako ni nič novega. Drugi se jezijo, ker bo padla stara avtobusna in železniška postaja, mi, kot apologeti krute realnosti, pa se sprašujemo, čemu bo Ljubljani avtobusna in železniška postaja? Namreč; avtobusi in vlaki v Ljubljano sicer vozijo, prispejo pa bolj redko. Če pa že prispejo, je potovanje zelo zanimivo. Vstopiš v Mariboru na vlak, v Ljubljano pa prispeš z avtobusom, oziroma se na poti zgodi nešteto kombinacij med obema vrstama prevoza. Ampak lepo po vrsti in predvsem – kar je nujna lastnost tako za medije kot za prometno infrastrukturo – potrpežljivo.Če bi šli do samih temeljev ustavnih kategorij, je ena izmed glavnih gotovo tista, ki govori, da se suverena država razprostira po bolj ali manj povezanem, enotnem nacionalnem ozemlju. Kar pa Slovenija trenutno ni. Enotni sploh nismo, povezani pa še manj. Razen v reklamah za telekomunikacije. Kot primer povezanosti vzemimo potovanje med Mariborom in Ljubljano kot najbolj usodnosti in zgodovinskih bremen polno pot, kar jih lahko opraviš na Slovenskem. Le malo zaostaja potovanje med Ljubljano in Koprom, na stopničkah pa je tudi letošnjo sezono še potovanje med Ljubljano in Novim mestom. Ampak nazaj na Štajersko, ko gremo gledat, kaj delajo; gledat, kaj delajo ljubice tri. Prva betonira, asfaltira, razširja in obnavlja predore ter viadukt pri Tepanju. Med Slovenskimi Konjicami in Celjem. O cestnem prometu na Slovenskem ne bomo preveč razpredali, razen da bi morali biti vsi domači uporabniki avtocestnega omrežja v Sloveniji upravičeni do vsaj ene delnice Luke Koper. Kajti vozniki smo de facto talci tega podjetja, a o tem kdaj drugič. Dejstvo je, da je pred predoroma in viaduktom gneča, ki jo Dars rešuje, a rešiti je ne more. »Potovanje se podaljša za …,« je milozvočna skovanka naših radijskih programov, žal pa so edino, kar se podaljšuje, t. i. Ostržkovi atributi. Nos, ušesa in izrastek nad trtico. Potovanje na tem odseku se ne podaljšuje, ker potovanje stoji. Trajanje je odvisno od  sreče, ker okoliščin ni mogoče predvideti, saj se pri Domžalah na štajerski avtocesti redno in vsakodnevno, mogoče celo večkrat na dan, zaletijo. Tako je najhitrejše cestno potovanje za teh ušivih sto trideset kilometrov dve uri, najdaljše pa štiri ure. Na normalen dan. »Druga mi piti da,« da lahko gremo na železnico. Ali pač na avtobus, kajti slovenski železničarji delček južne železnice obnavljajo trideset let, medtem ko so pred več kot stoletjem porabili dvajset let, da so jo z rovačami in samokolnicami zgradili v celotnem obsegu trase med Dunajem in Trstom. Kakorkoli; najnovejši prispevek k polževim vlakom je avtobus, ki nekoliko razbije enoličnost potovanja. Da pa se ne bi potniki preveč navadili tudi na avtobusno etapo železniškega prevoza, jih železničarji mečejo z vlakov na različnih postajah. Zidani Most, Celje ali Pragersko so priljubljene okrepne postaje, kjer zmedeni potniki iščejo avtobuse in nato po desetih kilometrih nazaj vagone. Ali povedano še drugače … če hočeš iz Ljubljane v Maribor in obratno, imaš brez prestopanja in brez avtobusnega prevoza na voljo komaj kakšen vlak. Po navadi mednarodni. Seveda to stanje velja ob neupoštevanju dnevnih zamud, ki so edina stalnica slovenskih železnic. In če se človek usaja, mu železnice ukinejo železniško postajo, ministrica pa pove, da bo nova ljubljanska železniška postaja prekrasna. Ampak današnji pamflet nima nobenega namena kritizirati infrastrukturnih stranpoti slovenskega razvojnega modela. Povsem jasno in glasno pa se sprašujemo, ali smo suverena država, če ne zmoremo omogočiti dostojne, enaindvajsetemu stoletju primerne pretočnosti ljudi, blaga in storitev znotraj naše države. Pa ne samo znotraj države. Priti iz Maribora v Ljubljano je enak podvig, kot priti iz Šiške v BTC ali kaj podobnega. Ni, da se ne trudimo – vsako leto se infrastrukturna znanost oplemeniti z novimi strokovnjaki, z novimi inštituti, agencijami in podobnim; trideset let intenzivno razmišljamo, vlagamo denar, edini in ultimativni razsodnik vseh teh naporov, potovalni čas, pa se ni skrajšal. Na cestah ostaja enak zadnjih trideset let, na železnicah zadnje stoletje. Tako je Slovenija še vedno zaprta v meje zgodovinskih dežel in naivno je pričakovati, da se bomo infrastrukturno razdruženi uspeli združiti duhovno.

V 20. in 30. letih prejšnjega stoletja, ko je večina slovenskega ozemlja pripadala Državi SHS, pozneje imenovani Kraljevina Jugoslavija, so industrijski razvoj, begunska kriza in nova delovna mesta v naših največjih mestih prispevali k hitremu porastu števila prebivalcev. Delavci so seveda potrebovali nastanitev, a naša večja mesta so tem zahtevam težko sledila.Največ izzivov je bilo v Kranju, Mariboru in Ljubljani, ta mesta pa so do problematike pristopila na različne načine. Nekje so se angažirali delavci, drugje arhitekti in gradili delavcem dostopnejše stanovanjske objekte, ti projekti pa so bili bolj ali manj uspešni. Tematiko so nam pomagale bolje razumeti zgodovinarka v Gorenjskem muzeju dr. Monika Rogelj, umetnostna zgodovinarka v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje dr. Martina Malešič ter etnologinja in bibliotekarka v Univerzitetni knjižnici v Mariboru dr. Jerneja Ferlež. Foto: Zasilno bivališče družine deložiranega viničarja v Betnavskem gozdu leta 1935, SI_PAM Zavod za urbanizem Maribor 17.stoletja-1989, TE 4/35.

⏰ Ofsaaaajd! Sva počakala še domžalski obračun in dočakali smo ... Poker. Ja, mlinarjev. Takšna je ta naša fuzbalska liga. Kaj bo najprej odločeno, kaj zadnje? Stručko, eden in edini, Žiga. Jaša se še kar lovi in lovi, malo tudi doni, lokacije sem in tja, ampak furava, kar je bistveno. Na koncu bova midva en tak, e, Bravo ;) Bi pa morda bila spet kdaj, e, Celje ;)

Človek na razpotjih časa je letošnji tematski sklop iz književnosti pri slovenščini na splošni maturi. V prvi oddaji, ki jo letos posvečamo maturitetnemu eseju, smo o romanu Draga Jančarja In ljubezen tudi razmišljali z dijaki in profesoricama slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. In ljubezen tudi je roman, ki ga je Drago Jančar izdal leta 2017, v njem govori predvsem o dogajanju v Mariboru in na Pohorju med drugo svetovno vojno in takoj po njej – v ta zgodovinski kontekst pisatelj postavi življenjske usode svojih likov, ki jih te vojne grozote trajno zaznamujejo in postavljajo tudi v moralne dileme. Ali mladi vidijo delo kot zgodovinski, vojni, ljubezenski roman, ali, kot pravi tudi Jančar sam, za roman o ljubezni? Kakšen vtis so nanje naredili glavni liki? In kakšno je po njihovem mnenju sporočilo tega obveznega letošnjega maturitetnega čtiva?Sodelujejo: Tisa Božič, Ema Medved, Lara Krašovec, Ema Bevec, Valentin Zaletel, profesorici slovenščine Natalija Petakovič in Ajda Gabrič. 

Staranje in vitalna dolgoživost sta v razvitem svetu izjemno aktualni vprašanji. Ohranjanje vitkih možganov v pozni starosti je cilj mnogih, a dobro psihofizično stanje v jeseni življenja je odvisno od zelo različnih dejavnikov. Česa se lahko naučimo od slovenskih starostnikov, v čem je skrivnost dolgoživosti japonske družbe, kakšni so preboji na področju znanosti dolgega življenja, kako bi lahko s posegi v celice podaljšali življenjsko dobo? Je večna mladost realnost ali utopija? Si je zares tudi želimo?Sogovorniki: Metka Kramar, upokojena klinična psihologinja Prof. dr. Kohei Watanabe, strokovnjak za gibanje Prof. dr. Tamara Lah Turnšek, dolgoletna direktorica NIB Prof. dr. Ivica Rubelj, raziskovalec dolgoživosti Stanovalke Doma Pod Gorco v Mariboru *Epizoda je v Tednu možganov nastala v sodelovanju z oddajo Možgani na dlani na Prvem programu Radia Slovenija.