Podcasts about mariboru

Za konec leta na Frekvenci X obračamo pogled nazaj, v čas, ko so znanstvene ideje dišale po terenu, drzni radovednosti in neustrašnosti. V oddaji bomo listali po novi knjigi Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah fizika Antona Gradiška, in to vse od srednjeveških motrilcev neba do sodobnih raziskovalcev 20. stoletja. Spoznali bomo ljudi, ki so znanost pri nas soustvarjali na presenetljive načine: na primer kdo je svetu predstavil človeško ribico, kdo je prisluškoval žuželkam, katera aristokratinja je bila neumorna v arheoloških izkopavanjih in kako je slovenski raketni inženir razmišljal o vožnji po vesolju. Svoja zgodba pa je tudi, kako sta se egipčanska mumija in krokodil znašla v Ljubljani. Gost: dr. Anton Gradišek, Institut 'Jožef Stefan' V Xpertizi, kjer predstavljamo mlade raziskovalce na začetku njihovih raziskovalnih poti, pa se tokrat selimo na Štajersko. Spoznali boste Žana Mongusa, študenta doktorskega študija na Fakulteti za kmetijsko in biosistemske vede Univerze v Mariboru, ki je eden redkih srečnežev, ki lahko vsakodnevno pilotira drone in preizkuša meje njihovih sposobnosti.

Ljudje neradi slišimo, da se bomo morali spremeniti. Neradi tudi slišimo, da se obeta črna prihodnost, če se ne bomo spremenili. Pri projektu Zelen.kom iščejo in učijo načine, kako ustrezno komunicirati o poti zelenega prehoda, da ne bi sprožili nerazumevanja ali odpora. Pri njem sodeluje 40 raziskovalcev in raziskovalk z desetih oddelkov filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Gostje oddaje: dr. Danijel Ivajnšič, vsebinski vodja projekta in vodja skupin za geografijo in biologijo, ki raziskuje razumevanje podnebne krize, dr. Melanija Larisa Fabčič, vodja področne skupine germanistike, in dr. Aleksandra Nuč Blažič, ki sodeluje pri prevodoslovnem delu projekta (ponovitev).

Psihologinja Ana Kozina pove, da je njeno najljubše prijetno čustvo hvaležnost. Med pogovorom pojasni, zakaj je sicer vsako čustvo pomembno – pozitivno ali negativno; podpreti in krepiti pa moramo zlasti pozitivna čustva. Praznični decembrski dnevi mnogim predstavljajo velik čustven izziv. »Vsako čustvo je samo po sebi koristno in v redu,« pravi psihologinja prof. dr. Ana Kozina. Raziskovalka na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani in predavateljica na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru kljub temu svetuje, naj podpremo in okrepimo zlasti pozitivna oziroma prijetna čustva. Raziskave namreč kažejo, da za ohranjanje duševnega zdravja ni dovolj le odstranjevanje neprijetnih, negativnih čustev. Podrobneje v Glasovih svetov, ki jih je pripravil Iztok Konc. 

V Pokrajinskem arhivu v Kopru je na ogled prvi del obširne razstave Koper med zvonikom in žerjavi: arhitekturne sledi družbenih sprememb, ki se osredotoča na povojne urbanistične načrte in vizije razvoja mesta. Razstava bo na ogled do 21. januarja 2026. Drugi del, ki se bo osredotočil na družbene in arhitekturne plasti, pa bo med 21. januarjem in 15. marcem razstavlejn v Pokrajinskem muzeju Koper. Razstavišče ArtKit v Mariboru gosti razstavo Svet, poln drobnih čudežev ilustratorke Nine Šulin. Avtorica s podobami živali, predvsem drobnih mišk in muc, razkriva svoj poklicni in zasebni vsakdan.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Ob osnovni šoli Šturje v občini Ajdovščina bodo tudi ob pomoči državnih sredstev gradili prizidek - Stopnja brezposelnosti v Mariboru je podobna lanski, pri čemer je v evidencah manj invalidov in več mladih. - V Prlekiji so zaradi graditve protipoplavnih nasipov ob reki Muri letos odpovedali predstavo Božična noč. - V muzeju jaslic na Brezjah na ogled zbirka več kot 450 primerkov z vsega sveta.

Le kdo ne pozna Kekca? Čeprav se bo večina spomnila na filmsko podobo najslavnejšega slovenskega pastirčka – oziroma enega od treh, ki so ga igrali –, pa je za njegovo stvaritev zaslužen mladinski pisatelj Josip Vandot. Po skoraj 100 letih, tretja pripovedka o Kekcu z naslovom Kekec nad samotnim breznom je izšla leta 1924, zdaj lahko spremljamo četrto nadaljevanje, a tokrat izpod peresa našega radijskega sodelavca s Prvega in Vala Marka Radmiloviča. Od kod sploh zamisel za knjigo, ki ji je dal naslov Kekec 4, izšla pa je pri založbi Pivec? Kot je Marko Radmilovič povedal Tini Lamovšek, je bil povabljen na srečanje v organizaciji mariborskega Arhiva, kjer so našli zahtevo za povrnitev vojne škode, ki jo je takoj po vojni vložila Vandotova hči. Zgodba se nanaša na slovenski javnosti neznano dejstvo, da je Josip Vandot preživel zadnje leto miru oziroma prvo leto vojne v Mariboru pri svoji hčeri.

Banka Slovenije je v danes objavljeni zimski napovedi letošnjo gospodarsko rast, kot rečeno, zmanjšala z 1,3 odstotka na odstotek, napoved inflacije pa ohranila pri 2,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi se gospodarska aktivnost zvišala na 2,2 odstotka, predvsem na račun izdatkov države za plače v javnem sektorju in naložbe. V oddaji tudi: - Datum parlamentarnih volitev 22-i marec prihodnje leto. - Vlada sprejela predlog novele zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. - Napad s solzivcem na temnopoltega otroka v Mariboru sprožil val ostrih obsodb.

Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. Svetovna raven miru se je poslabšala že 13-ič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po 2. svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega BDP-ja. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na 9-tem mestu med samo 12-timi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 v tokratnem Studiu ob 17-tih skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dopisniki RTV Slovenija iz tujine: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA; Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije; Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitični redakciji; Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja.

Čeprav je v Mariboru za drsanje dobro poskrbljeno v Ledni dvorani, pa številni že več let pogrešajo tudi praznično drsališče na prostem. To se bo po več letih ta teden le vrnilo v mestno središče. O tem in drugih aktualnostih glede prazničnega dogajanja v Radijski tribuni.

Danes začenjamo s parafrazo resnice, ki se je njega dni zapisala modremu Speransu: "Sreče človeku ne more dati niti sistem, niti država, niti politična stranka … srečo lahko da človeku le loto." In mi obešenjaško dodajamo: "Pa še to je statistično skoraj nemogoče." Že drugo leto zapored je ob običajnih obscenostih glavna atrakcija novoletnega časa novoletni loto. Kartice so šle v rekordnem času in te dni se skoraj četrtina naših sodržavljanov trese, ali bo dobila eno izmed prvih treh nagrad. Ali pa katero koli drugo nagrado. Preostale tri četrtine Slovencev, ki so se z nakupom obirale, pa zdaj poskušajo kartico z obetom sreče kupiti na črnem trgu.V bistvu se analitična oddaja, kot je naša, z nečim tako naključnim, kot je sreča, ne bi ukvarjala, če ne bi novoletni loto na več ravneh govoril o Slovencih in o našem položaju v vesolju ob prelomu koledarskega leta. Glavne nagrade so tri. Lani sta bili dve, ampak, računajoč na božičnico, je letos denarja več in darila pod smrekico bodo bogatejša. Lani sta bili glavni nagradi stanovanji v Ljubljani in Kopru, letos so dodali še stanovanje v Mariboru. Najprej k teoretični ravni. Na loteriji so izjemno natančno zaznali simbolno vrednost glavne nagrade, se pravi stanovanja. Prejšnje družbe so dobile svoje elite tako, da je nekdo imel več ovc kot drugi, elite moderne družbe so se oblikovale s kopičenjem kapitala, pomoderna elita pa nastane z zbiranjem stanovanj. Se pravi, če hočeš pripadati družbeni eliti in vplivu, ki ga ta status prinaša, moraš kopičiti stanovanja. Kako drugače si razlagati dejstvo, da so do pred kratkim glavni loterijski dobitki v glavnem pomenili denar. Se pravi, če si včasih zadel glavni loterijski dobitek, torej denar, si si stanovanje lahko kupil. Kot še vedno velja, da če danes dobiš stanovanje na loteriji, ga še vedno lahko prodaš in dobiš denar. Pomeni, da stanovanje kot loterijski dobitek nima višje ali drugačne vrednosti od denarnih dobitkov preteklosti; gre izključno za čustveno kategorijo, ki naj bi in tudi je pritegnila nepremičninsko pobesnelo slovenstvo, da je v rekordnem času pokupilo vse loterijske listke, ki so bili na voljo. Druga pomemba kategorija, ki jo Loterija Slovenije vzpostavlja z novoletnim lotom, pa je svojevrstni zemljevid slovenske razvitosti. Uradne statistične ocene posameznih regij so eno, nekaj povsem drugega pa sta razvitost in zaželenost regije, kot jo razume slovenska loterija in posledično tudi igralci te zanimive igre. Na prvem mestu je tako stanovanje v Ljubljani, ki je vredno največ. Na drugem mestu je stanovanje v Kopru ... "Zakaj hudiča pa v Kopru?" Koper ni veliko mesto, ima kup ne ravno prijazne industrije, je pa res, da ima mlako, imenovano morje. Na ponižujočem tretjem mestu, potem ko ga lani sploh ni bilo, se je šele znašlo drugo največje slovensko mesto. V Mariboru zaradi loterijskega ponižanja zagotovo vre, ampak v Mariboru pogosto vre tudi zaradi manjših stvari. A tu se še ne konča … Ko bi človek pričakoval, da bo četrti dobitek stanovanje v Novem mestu, peti v Celju, šesti v Novi Gorici in tako naprej po lestvici slovenskega urbanega imaginarija, se nenadoma pojavijo življenjske rente in naložbeno zlato, ki so dobitki po tretjem. Se pravi, če bi sledili logiki prvih treh dobitkov, bi bil petnajsti dobitek bivalni zabojnik v Črnomlju, ampak žal ni tako. Slovenija je skozi prizmo loterije razdeljena na pokrajine klinično hladno. Le tri imamo … Najprej Ljubljana, potem Primorje in kot tretji so na seznamu Štajerci – "če že hočejo". Vsaj malo pa se moramo pozabavati s povsem praktičnimi vidiki novoletnega lota. Ker ni vseeno, kdo kaj zadene. Poglejmo najbolj idealen primer. Če si Ljubljančan in zadeneš prvo nagrado, se vesolje ne bo niti pretegnilo. Stvari so urejene, le še eno prazno stanovanje, namenjeno švedski družini dva tedna v juliju več. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Mariborčan, ga boš ali takoj prodal ali pa uporabljal dvakrat letno, ko je derbi. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Koprčan, si ne moreš domisliti niti enega pametnega razloga, zakaj in čemu bi ga imel. In naprej. Če dobiš stanovanje v Kopru kot Mariborčan, boš prodal prikolico v Savudriji. Če ga dobiš kot Koprčan, to razumeš kot smolo. Če ga dobiš kot Ljubljančan, bodo tja odšli tvoji otroci, ki nimajo pogojev za filozofsko. Če dobiš stanovanje v Mariboru kot Ljubljančan, ga greš pogledat in se nemudoma vržeš z balkona. Če ga dobiš kot Koprčan, odpotuješ tja enkrat letno za štirinajst dni, ker se zaradi zamudne poti za krajši čas ne izplača. Če ga dobiš kot Mariborčan, pa je seveda odvisno, ali je stanovanje na desnem ali levem bregu. Ker če si s Teznega, ti niti na kraj pameti ne pride, da bi šel živet v Melje. Vsi drugi Slovenci, ki živijo zunaj Kopra, Ljubljane ali Maribora, pa bodo ob novoletnem žrebanju dobitkov stiskali pesti, da dobijo četrto nagrado.   Mimogrede … v uredništvu si zelo želimo, da tudi tokrat dobi glavno nagrado tisti Kranjčan, ki je pred nekaj meseci prišel po glavni dobitek – sedemintrideset milijonov, zadnji dan, preden bi listek propadel. Ni lepšega kot opazovati može in žene z loterije, ko se tresejo in potijo.

Po izobrazbi je Urška Breznik sinologinja in umetnostna zgodovinarka. Prav študij kitajske kulture, jezika, zgodovine in filozofije je bil tisti, ki ji je odprl oči za širše družbeno zavedanje. Branje Edwarda Saida, palestinsko-ameriškega akademika in političnega aktivista, ter soočenje z evrocentrizmom pa sta jo pretresla in ji dala vedeti, da zahodna družba ni tako urejena, kot se rada predstavlja. Danes deluje v mariborski Pekarni Magdalenske mreže, kjer se tesno prepletatata njeno osebno in poklicno življenje – v nevladnem sektorju, pravi, meja med njima skoraj izgine. Za druge se aktivno postavlja najmanj osemnajst let, prelomni trenutek pa se je zgodil leta 2012, ko so v Mariboru mestu organizirali razstavo, ki je izraelske naselbine na Zahodnem bregu prikazovala kot simbol napredka in moderne arhitekture, povsem iztrgane iz konteksta okupacije. »Na otvoritvi razstave smo organizirali protest. Nanjo je bil povabljen tudi izraelski veleposlanik. No, in takrat se je rodila ideja, iz katere je nastala kulturna ambasada Palestine.« Od takrat naprej ozavešča javnost, v zadnjem času pa so skupaj z nevladnimi organizacijami vložili kazensko ovadbo proti izraelskim politikom in zahteva tudi pravno odgovornost za genocid.Pri svojem delovanju se Urška vsakodnevno srečuje z birokratskimi zidovi, ki preprečujejo konkretno pomoč ljudem. Opozarja na razkorak med politično retoriko in dejanskimi upravnimi postopki. Čeprav se slovenski politični vrh javno rad predstavlja kot podpornik Palestincev v njihovih prizadevanjih, se v praksi zatika pri osnovah, kot so vizumi. Izpostavlja primer mladega prostovoljca iz Dženina, ki zaradi okupacije ni mogel na slovenskem veleposlaništvu v Tel Avivu oddati prstnih odtisov. Izrael mu je zato preprečil prihod v Slovenijo, češ da je »varnostna grožnja«, slovenska diplomacija pa je ostala pasivna. »Ko se z njimi pogovarjaš, imaš občutek, kot da sploh ne vedo, kaj se dogaja ali pa da so na strani Izraela. To je prav neverjetno.«Kljub sistemskim oviram solidarno deluje na lokalni ravni. Nevladne organizacije vidi kot »nujno zlo«, ki krpa luknje tam, kjer država odpove – od socialnih stisk do integracije. V Mariboru vodi skupine za učenje slovenščine, kjer se srečujejo Palestinci, Iranci, Ukrajinci in domačini. Učijo se jezika, obenem pa tudi spoznavajo in gradijo skupnost. Prepričana je, da solidarnosti ne moreš občutiti, če živiš v zaprtem mehurčku udobja: »Solidarnost zelo težko občutiš, če živiš v zaprtem krogu ljudi, ki so iz istega poklica, istega družbenega razreda ... in ne vidiš, kako ljudje v resnici živijo.«Njena vztrajnost temelji na prepričanju, da nimamo pravice obupati. Navdih črpa iz besed Palestincev, ki kljub grozotam ohranjajo upanje, ter filozofije, da aktivizem ni le orodje za spremembo vlade, temveč ščit, ki varuje pred tem, da sistem spremeni nas. »Palestinke in Palestinci ves čas govorijo, da je izguba upanje privilegij zahoda. Ker oni si tega ne morejo privoščiti, saj bi potem lahko vsak dan preprosto legli in čakali, da nanje pade bomba.« Zato verjame v »optimizem volje in pesimizem duha« – v zavedanje, da je situacija težka, a da se je zanjo nujno boriti.Podpri Strašno hude. Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki bova tudi skočili do stropa. Obljubiva. To lahko storite tako, da kliknete tu.

Ljubljanskega župana Zorana Jankovića je danes zaslišala preiskovalna komisija Državnega zbora o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri graditvi povezovalnega kanala C0. Po končanem zaslišanju je pred novinarji zavrnil očitke o nepravilnostih pri gradnji kanala, pa tudi očitke o domnevnem podkupovanju, ki so jih včeraj razkrili na TV Slovenija. V oddaji tudi: - Po spornem nakupu 20 let stare vetrnice za elektrarno v občini Loški Potok odstopil direktor Dravskih elektrarn. - Članice Unije naj bi se še danes dogovorile o rabi zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini. - Inšpektorat ob razkritju v Mariboru opozarja na nevarnosti nezakonitih estetskih storitev.

Drugi poudarki: - V Posavju je brezposelnost majhna, a skrbi neugodna struktura brezposelnih; gospodarstveniki pa za prihodnje leto niso optimistični. - Mariborski Hotel City ima novega lastnika. Kupilo ga je ljubljansko podjetje HCMB, ki v Mariboru na hotelskem področju ni novinec. - "Dialog treh pokrajin" so v Pomurskem muzeju naslovili razstavo, ki govori o manj znanih, a pomembnih posameznikih iz Pomurja, Posavja in z Ribniškega. - So grafiti estetska družbena kritika ali vandalizem?! Odgovor morda ponudi razstava v Notranjskem muzeju Postojna.

Glasbeni sprehod začenjamo v dvorani Union v Mariboru, kjer je nastopil Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, in nadaljujemo v Slovenski filharmoniji, kjer je potekal tretji koncert Pretežno vokalnega cikla z naslovom Ljubezenski ples. V Cankarjevem domu je v okviru abonmaja Kromatika nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Gaetana Lo Coca, na odru Narodnega doma Celje je nastopil trio Janus, Učiteljski pevski zbor Emil Adamič pa je izvedel jubilejni koncert ob 100-letnici svojega delovanja. Končujemo v Trstu na predstavi Rossinijevega Seviljskega brivca.

Advent nas vabi v tišino, zbranost in odprto srce. Živahno je dogajanje v župniji sv. Jožefa na Studencih v Mariboru. Ob zaznamovanju 85-letnice v minulem letu, obnovljenem zvoniku ter številnih dejavnostih smo s sogovornikoma, župnikom dr. Stanislavom Slatinekom in teologinjo dr. Faniko Vrečko, razmišljali o duhovnosti sv. Jožefa, o občestvenosti in o tem, kako vera raste skozi solidarnost, sodelovanje in skupno pot.

Drugi poudarki: - Kompostarna Rosa zavrača navedbe občine Vrhnika o povzročanju smradu. Pravijo, da jih je pristojni inšpektorat obiskal že 47-krat, nazadnje septembra. - Najemna pogodba za izolsko ladjedelnico je bila prekinjena pred dobrim desetletjem, naslednik takratnega najemnika pa območja še ni zapustil. - V Preddvoru ponosni na vrhunske alpiniste. Njihovo planinsko društvo ima danes več kot 230 članov. - Vetrinjski dvor v Mariboru so zasedli vilinci in ga spremenili v čarobni gozd.

Mariborski Zdravstveni dom je nedavno pridobil status pridružene članice Univerze v Mariboru, obeta pa si tudi naziv univerzitetni, s čimer bi postal prvi zdravstveni dom v Sloveniji s takšnim statusom. O tem, kaj bo ta prinesel tako zdravstvenemu domu kot mariborski Univerzi in seveda, kaj bo to pomenilo za paciente in dostopnost zdravstvenih storitev, smo govorili v Radijski tribuni z rektorjem Univerze v Mariboru Zdravkom Kačičem in direktorjem Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor Jernejem Završnikom.

V koordinaciji raziskovalcev iz Univerze v Ljubljani se začenja oblikovati infrastrukturni in raziskovalni Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost »GreenHer«, v katerem sodelujejo še raziskovalci Univerze na Primorskem v Kopru in Univerze v Mariboru, zraven pa so tudi konservatorsko-restavratorski strokovnjaki iz muzejev, NUK-a ter Zavod za gradbeništvo. Z vsoto dobrih 26 milijonov evrov – polovico daje Evropska unija, polovico pa resorno ministrstvo - bo povezal humanistične in družboslovne, v veliki meri arheološke, in kar je pri dediščinskih vedah dokaj razveseljivo, predvsem pa nujno - naravoslovne in tehniške vede. Financirali pa bodo tudi vrsto novih raziskovalnih zmogljivosti, tako s posodabljanjem raziskovalne opreme kot z gradnjo novih stavb. O projektu novega Centra odličnosti, ki ga vodi in koordinira, govori prof.dr. Matija Strlič iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. FOTO: Matija Strlič že dolgo ne le z lupo raziskuje in ohranja materiale kulturne dediščine VIR: avtor fotografije je Uroš Hočevar

Od oktobra je iz kripto trga izpuhtelo več kot tisoč milijard dolarjev tržne kapitalizacije, bitcoin je z rekordnih 126.000 dolarjev upadel na okoli 80.000 tisoč, ta hip se vrti okoli 94.000 dolarjev. Je to začetek okrevanja ali le kratkotrajen odboj po velikem padcu oziroma t.im. relief rally? Epizoda je bila posneta v živo in je že objavljena na Youtube https://www.youtube.com/live/mEA9Y0EQanM V epizodi razčlenimo: – zakaj je sentiment na trgu še vedno krhek, – ali smo tik pred novo kripto zimo, – ali lahko Strategy (nekdanji MicroStrategy), katerega delnica je upadla za 75 odstotkov z vrha, s svojo ogromno zalogo bitcoina povzroči šok na trgu, – kako je kriptozlom izbrisal milijardo dolarjev premoženja družine Trump, a jim hkrati prinesel stotine milijonov, – zakaj je Vanguard po letih odpora nenadoma odprl vrata kriptu, – katere strategije ubrati in kako reinvestirati kripto dobičke, – ter kako januarja 2026 prihaja največji regulativni premik do zdaj – t. i. innovation exemption, ki lahko kripto povsem potisne v mainstream… ali pa odpre vrata novemu valu prevar. Ali bo leto 2026 leto stabilizacije ali leto najbolj divjega kripto cikla doslej? Pred mikrofonom: Domen Kregar, Ilirika ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti v Ljubljani in prvič v Mariboru Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: Ljubljana: 22. januar 2025 Maribor: 5. febuar 2025 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Slovenski pokojninski sistem deluje po načelu pretočne blagajne, kar pomeni, da današnji zaposleni financirajo današnje upokojence. A demografska slika se hitro spreminja: rodnost pada, življenjska doba narašča, razmerje med aktivnimi in upokojenimi pa se nevarno premika v napačno smer. Epizoda razčleni, zakaj je pokojninski sistem v sedanji obliki dolgoročno nevzdržen, zakaj pričakovanja o “pokojnini, ki bo že nekako” ne držijo več, ter kakšne posledice bodo imele zamujene reforme. Kako se je iz nekdanjega presežka pokojninske blagajne ustvaril kronični minus, zakaj politiki in populizem zavirajo nujne spremembe ter zakaj bodo prihodnje generacije iz pokojninske blagajne prejele manj, kot pričakujejo. Je pokojninski sistem pravičen in za koga? Pokojnine so navzgor omejene na cca 3.500 evrov! Kako obdržati v pokojninskem sistemu velike plačnike? Tisti z višjo plačo, vplača v pokojninski sistem več kot bo dobil, tisti z nizko plačo, dobi več kot je vplačal. Na jesen življenja je treba imeti vsaj 30 tisočakov prihranke za potencialne zdravstvene težave. Pred mikrofonom: Žiga Vižintin, poznavalec pokojninskih sistemov, Pokojninska družba A Opomba: epizoda je bila posneta pred sprejetjem pokojninske reforme ____________________________ Money-How Live: Spopad biki in medvedi: Kam z denarjem v letu 2026 Kdaj: 4. december ob 17:00 v Kristalni palači Prijava https://money-how.si/dogodki/spopad-bikov-in-medvedov-kdo-bo-zmagal-v-2026/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti v Ljubljani in prvič v Mariboru Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: Ljubljana: 22. januar 2025 Maribor: 5. febuar 2025 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Vietnamka Hanh Phung že pet let živi v Mariboru. Razlog, da se je preselila v Slovenijo, je njen mož Slovenec. Ker je pri nas pogrešala trgovine z azijskimi sestavinami, se je lani oktobra odločila, da sama odpre takšno trgovino. Tudi o tem bo spregovorila v nadaljevanju, ko med drugim pove, kje hitreje dobi vodovodarja – v Sloveniji ali v Vietnamu.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je naziv Najstarejša obrtnica leta 2025 podelila frizerki Viktoriji Jarc, ki v Mariboru že 55 let vodi frizerski salon. Mojstrski izpit je opravila leta 1974 in tako ostaja ena redkih v državi, ki omenjeno obrt opravlja tako dolgo. V začetku leta se ji je pri delu v salonu pridružil vnuk Viktor, s katerim tako ohranjata družinsko tradicijo frizerstva.

Poročali smo o novem električnem vlakcu v Mariboru, podjetju Gorenc, ki deluje na področju proizvodnje kmetijske mehanizacije, adventnem sejmu v Stični, dnevu odprtih vrat v dijaškem domu in Škofijski gimnaziji Vipava ter pobudi civilne iniciative v Mengšu, ki si prizadeva za postavitev Marijinega znamenja na staro mesto na Glavnem trgu.

Zbor in Filharmonija Brno sta gostovala v Mariboru in Ljubljani. V središče postavljamo nastop pianista Barryja Douglasa, ki je nastopil v ciklu Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, gostovanje Zbora in Filharmoničnega orkestra iz Brna v sklopu orkestrskega cikla Narodnega doma v Mariboru ter prvi koncert letošnjega abonmaja VIP Slovenske filharmonije z dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom. Poklicali smo tudi na Japonsko, po kateri gostuje orkester Slovenske filharmonije ter obiskali predstavo komorne opere Svatba v Kopru, koncert ob 150. obletnici rojstva Fritza Kreislerja, slavnostni koncert akademije za glasbo ob 50. obletnici priključitve k Univerzi v Ljubljani, predstavo Mozartovega Titusa v Benetkah in slavnostni koncert ob 25-letnici umetniškega delovanja klavirskega tria Amaél. Ob koncu napovedujemo tudi prvi koncert iz cikla GM oder.

Vlada je danes obravnavala dva predloga zakona s področja zdravstva: zakon o zdravstveni negi in babištvu, ki ga pošilja v obravnavo socialnim partnerjem, potrdila pa je zakon o dodatnih nujnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti. S tem bodo zagotovili enkratno finančno pomoč javnim zavodom pri reševanju likvidnostnih težav v višini 65 milijonov evrov; zakon uvaja tudi pravno podlago za določitev režima gibanja v času bolniške odsotnosti ter denarno stimulacijo za specializacije iz urgentne medicine. Drugi poudarki oddaje: - Vlada projektu Rotovž v Mariboru namenila 21 milijonov evrov - Pristojni parlamentarni odbor podprl novelo za ureditev posebnosti delovnega časa vojakov - Požar v Hongkongu zahteval več kot 60 življenj

Vlada je danes med drugim potrdila predlog zakona o dodatnih nujnih ukrepih v zdravstveni dejavnosti. Kot je povedala pristojna ministrica Valentina Prevolnik Rupel, zakon uvaja določene ukrepe za obvladovanja absentizma. Ta je po njenih besedah pri nas hud problem in zahteva visoka finančna sredstva. Druge teme: - Projektu kulturnega centra Rotovž v Mariboru 21 milijonov evrov evropskih sredstev. - Gospodarska zbornica vnovič pozvala k takojšnjemu začetku izvajanja skrajšanega delovnika. - Vzrok za požar v Hongkongu, v katerem je umrlo najmanj 55 ljudi, bi lahko bila malomarnost.

Vlada je danes na seji v Mariboru sprejela besedilo predloga zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Med drugim bodo morali družinski zdravniki vpisati točno določen režim prestajanja bolniškega staleža za vsakega pacienta.

Različni pogledi in interesi pogosto vodijo v spore in konflikte, ki jih je mogoče preseči le z dogovorom. Ključna veščina pri tem so pogajanja, s katerimi se srečujemo na številnih ravneh. V zasebnem življenju, v službenem okolju, pogajajo se sindikati in podjetja, pogaja se vlada, pogajajo se politiki, diplomacija skuša s pogajanji končati vojne. Za vsakimi pogajanji stojijo specifični mehanizmi, strategije, veščine, kompetence, simulacijske prakse in diplomatski postopki, ki sooblikujejo razplete v politiki, pravu, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju. V prvem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera psihološka ozadja, praktične izkušnje nam zaupata psihologinja policijskih pogajalcev Ivana Glavina Jelaš in mediator Aleksander Jakobčič. V rubriki Xpertiza se nam predstavlja Adrijana Kos z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, ki preučuje vpliv umetne inteligence na pogoje za delo. Poglavja: 00:01:31 Anketa: pogajanja v vsakdanjem življenju 00:02:40 Mehanizmi, ki stojijo za uspešnimi pogajanji 00:03:31 Policijski pogajalski proces, dr. Ivana Glavina Jelaš 00:05:47 Aktivno poslušanje kot sveta veščina 00:09:39 Kaj se lahko naučimo od profesionalnih pogajalcev? 00:12:55 Mediacija in pogajanja, Aleksander Jakobčič 00:18:13 Kako pri pogajanjih preseči osebne zamere in frustracije 00:21:33 Konkreten nasvet za pogajanja 00:26:20 Najbolj pomembno pri pogajanjih, dr. Boštjan Udovič 00:27:46 Xpertiza: Adrijana Kos

Ta teden je v znamenju tradicionalnega Tedna Karitas. Slovenska Karitas pomaga kar 91 tisoč ljudem, večinoma z materialnimi dobrinami, s hrano in plačilom položnic; vsako leto razdelijo več kot 3.700 ton hrane. S sogovorniki iz mariborske Nadškofijske karitas smo podrobneje osvetlili njihove programe na širšem mariborskem območju in spregovorili o stiskah ljudi, ki jih ta organizacija blaži. Z nami je bila tudi dolgoletna prostovoljka, ki med drugim pomaga v programu Donirana hrana in v Ljudski kuhinji v Mariboru.

Zgodovinarka in publicistka dr. Mateja Ratej v svoji najnovejši zgodovinski monografiji z nekoliko literarnim naslovom Foltrefer in s podnaslovom Instinkt preživetja v Mariboru v štiridesetih letih 20. stoletja piše o usodah ljudi, ki so se v narodnostno mešanem mestu ob Dravi uprli okupatorju, nekaj let po koncu vojne pa so se znašli v sodnih procesih, obtoženih sodelovanja z gestapom. Nekaterih njenih protagonistk in protagonistov se v Mariboru še spominjajo, nekaterih verjetno premalo. Avtoričina podoba medvojnega Maribora je definitivno drugačna od precej znanih podob življenja med vojno drugje po Sloveniji; prav zato je branje monografije (tudi o sodelavcih gestapa) zanimivo. Več o tematiki in monografiji, objavljeni pri Beletrini, pove dr. Mateja Ratej v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Filmski festival LIFFe se je prevesil v drugo polovico in bo potekal še vse do nedelje, 23. novembra. Konec tedna bodo na zaključni slovesnosti festivala podelili tudi nagrade, med njimi osrednjo nagrado, vodomca, ki ga bo žirija podelila filmu v sekciji Perspektive. V tem programu se predstavlja tudi slovenska manjšinska koprodukcija Veter govori z menoj srbskega režiserja Stefana Djordjevića. Festival Šelestenja, ki poteka v organizaciji Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper, je sinoči predstavil produkcijo komorne opere Svatba, skladateljice Ane Sokolović, v izvedbi članic Slovenskega komornega glasbenega gledališča. Med glasbenimi dogodki izpostavljamo tudi koncert v dvorani Union v Mariboru, kjer bo na sporedu prvi koncert Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor. Nastopili bodo koncertni solisti, simfonični orkester Filharmonija Brno in Češki filharmonični zbor iz Brna pod taktirko češkega dirigenta Leoša Svárovskega. Dramski ansambel SNG Maribor bo drevi premierno uprizoril eno najbolj znanih del srbskega dramatika Branislava Nušića, Gospa ministrica. Brezčasno satirično komedijo o malomeščanski družbi, napuhu in obsedenosti z družbenim položajem je režiral Beograjčan Veljko Mićunović.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Sinoči so v Galeriji Vžigalica otvorili retrospektivno razstavo Yoshia Nakajime z naslovom Umetnost je vedno naslednja možnost, ki bo na ogled do 18. januarja naslednje leto. Tudi danes smo se odpravili na Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe, ki se je prevesil v drugo polovico. V naslednjih dveh dneh si lahko ogledate več zanimivih filmskih naslovov: opozarjamo na filme Kontinental´25, Nehvaležna bitja in Otoki. S Tonetom Partljičem pa smo se pogovarjali o novem romanu v dveh delih Voranc. Obsežno biografsko delo o življenju in delu Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca bo pisatelj predstavil nocoj v knjigarni Beletrina v Mariboru.

Danes pa nekaj o aktualnem trenutku v slovenskem žogobrcu. V času, ko to poslušate, se končuje slovenska nogometna avantura s poskusom preboja na Mundial prihodnje leto. Kot ima slovenski žurnalizem v navadi, ob uspehih govorimo o junakih in pravljici, ob neuspehih pa udrihamo z vsem kar gre po ubogih športnikih. Naša oddaja bo vsaj malo odvzela breme z ramen nogometašev, selektorja in Nogometne zveze Slovenije … Zakaj? Ker na nogomet gledamo širše kot običajna javnost.Osredinimo se samo na zadnji poraz, ki so ga mnogi opisali kot sramotnega, v Stožicah proti reprezentanci Kosova. Kdo je kriv, je bilo odgovorjeno že stokrat. Zvezna vrsta, ki je bila luknjičasta in počasna. Selektor, ki ne spravi skupaj ofenzivne taktike, ali napadalci, ki dajo gol vsako četrto tekmo? Po našem svetem prepričanju nihče od naštetih. Največjo krivdo nosi Janez Janša, za njim pa Danilo Türk. Zgodba je zapletena, hkrati pa enostavna. Na predlog Janševe vlade je Slovenija prve dni marca leta 2008 priznala Kosovo kot neodvisno in suvereno državo. Strinjal se je tudi tedanji predsednik Danilo Türk in poslanci so z nekaj izjemami priznanje potrdili. Torej; če takrat Slovenija Kosova ne bi priznala, ne bi mogla prejšnjo soboto proti njemu izgubiti, ker tekme sploh ne bi igrala. Igrati proti državi, ki ne obstaja, je pač nemogoče. Sobotni nogometni poraz je dal prav Sašu Pečetu in Zmagu Jelinčiču, ki sta že leta 2008 opozarjala, da bo priznanje imelo daljnosežne in negativne posledice za našo državo. Njune besede so ob sobotnem porazu z 2 : 0 postale meso, kar le še enkrat več pomeni, da je politični šovinizem tek na dolge proge. Da bi se izognili podobnim blamažam in v pomoč našemu nogometu tako predlagamo, da za božjo voljo nikarte več priznavati novih neodvisnih držav … Da ne bi recimo komu prišlo na misel priznanje Katalonije … Ob trenutnem stanju v naši reprezentanci pa ne moremo biti samozavestni niti pred tekmo z ekipo Palestine, ki jo gostimo v rehabilitacijskem centru Soča. Če dobro premislimo; slovenskemu reprezentančnemu nogometu bi najbolj pomagali, ako prekinemo diplomatske stike z večino svetovnih držav in potem bi, z neigranjem tekem, dosegli kar precejšnje uspehe. Pač po logiki, da če tekme ne igraš, si še vedno uspešnejši od tega, da jo izgubiš! Ob tekmi pa je bilo še nekaj spornih situacij, ki so burile javnost mogoče celo bolj kot poraz sam. Tribune so namreč zasedli kosovski navijači v številu, ki je najbrž preseglo slovenske navijače in žvižgali so Zdravljici. Kar je vsega obsojanja vredno, ampak nekaj je treba vedeti … Pogumni in neustrašni Iliri iz goratega zaledja Jadranskega morja gojijo do nogometa posebno strast. Pa ne le to. Nogomet je postal njihov izvozni izdelek, ki je mogoče celo bolj pogost, kot nastrgano meso v štručki ali pa popularna poletna osvežitev. Hočemo povedati, da nogometaši pod dvoglavim orlom logično zapolnjujejo nogometno reprezentanco republike Albanije, nato republike Kosovo in v veliki meri še reprezentanco Švice. Proti takšni valilnici nogometnih talentov je majhna Slovenija brez moči in ker smo v kvalifikacijah igrali tako s Kosovom kot s Švico, lahko v maniri duhovičenja športnih komentatorjev pristavimo, da je dvoglavi orel pošteno oskubil slovensko kokoš. Pa gremo k izgubljenemu dvoboju na tribunah. Mlačnost in pomanjkanje energije slovenskih navijačev na tribunah je čudovito sovpadalo z mlačnostjo in pomanjkanjem energije slovenskih nogometašev. In poznejše jokanje po družbenih omrežjih, kako so bili gostujoči navijači bolj glasni, bolj zavzeti, z večjimi zastavami in z več strasti, je klavrni navijaški predstavi le nastavilo ogledalo. Na tem mestu pa ne moremo mimo katastrofalne politike Nogometne zveze Slovenije. Groteskna in zdaj sploh ne več prikrita absolutna in popolna centralizacija Slovenije je dosegla in zadušila tudi nogomet. Vztrajanje, da mora reprezentanca igrati tekme v na pol dograjenih Stožicah, ker je pač v onih betonskih temeljih zakopano bistvo slovenstva, je neumno, če že ni skrajno škodljivo. Nacionalne nogometne zveze, tudi tiste velikih in pomembnih reprezentanc, dosledno skrbijo, da nacionalna moštva domače tekme igrajo na različnih prizoriščih po državi. To ni ne neka novost, ne posebna praksa. Gre za osnovno nogometno dostojnost, bi zapisali. Razen slovenske nogometne zveze, ki je tako zaverovana v Ljubljano, kot da si nogometni uradniki ne bi smeli izplačati dnevnice, če bi se podali kam drugam. Recimo v Celje, kjer trenutno gori še zadnji dostojni utrinek slovenskega nogometa. Da o Mariboru, ki je kljub sramotni prodaji domačega kluba še vedno z naskokom največje slovensko nogometno mesto. Vztrajanje z Ljubljano in s Stožicami, kjer poskušajo umetno vzpostaviti čarobnost nekdanjega Bežigrada, je za slovenski nogomet škodljivo prav toliko, kot porazne igre naše nogometne reprezentance.  

Slovenski škofje na plenarnem zasedanju, sinoči pri maši v ljubljanski stolnici.Nikodemovi večeri v Mariboru o treh temeljnih krepostih – veri, upanju in ljubezni.V Zavodu sv. Stanislava odprtje razstave „Prepoznaj. Ukrepaj.“ o

Tokrat bo precej govora o festivalih: v Ljubljani se je iztekel mednarodni festival Rog Dizajn Dnevi, v Novi Gorici poteka 26. festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, v Mariboru prirejajo Kiblix, mednarodni festival umetnosti, tehnologije in znanosti, v Ljubljani se končuje Platforma malih umetnosti – mednarodni festival urbanih uzprizoritvenih žanrov, drznih entitet in humorja, poročali pa bomo tudi o festivalu ljubiteljskih gledališč Čufarjevi dnevi, ki poteka na Jesenicah. Nekaj minut namenjamo zborniku, ki je izšel ob 80-letnici Arhiva Republike Slovenije, za konec pa tudi o tem, kaj se dogaja s Kulturnim domom v Trstu – ali lastniki res načrtujejo prodajo stavbe, kot se govori.

V Kočevju so sinoči pripravili posvet, ki ga je po nedavnem fizičnem napadu na dijaka tamkajšnje Gimnazije in srednje šole sklical predsednik sveta tega zavoda Damijan Lazar. Udeleženci posveta, sicer zaprtega za javnost, so razpravljali o rešitvah za zagotavljanje varnega okolja za dijake. V oddaji tudi o tem: - Ameriški predsednik Trump je podpisal zakonodajo, s katero se končuje najdaljše zaprtje vlade v ameriški zgodovini - Na slovensko pobudo je Unesco razglasil mednarodni dan jam in krasa. - V Ljubljani so uradno odprli 36-i mednarodni filmski festival Liffe, projekcije bodo še v Mariboru, Novem mestu in Celju.

Deseti november je letos prvič tudi slovenski dan znanosti. Na Valu 202 smo ga zaznamovali v nabito polni kavarni Slovenskega etnografskega muzeja, kjer smo v soorganizaciji z Znanostjo na cesti pripravili pub kviz o znanosti v Sloveniji. Večer sta povezovala Maja Ratej in Jakob Mali, ki sta občinstvo popeljala skozi presenetljiva, smešna in tudi čisto resna vprašanja – od kavitacije in črnega ogljika do ekstremofilnih gliv, kvantne komunikacije in Nobelovih nagrajencev. Z nami so bili raziskovalci, ki so nekatere odgovore razložili kar v živo, ekipe so tekmovale z domiselnostjo in iskrivimi odgovori, publika je navijala, mi pa smo praznovali znanost tako, kot jo najbolje poznamo: z radovednostjo, humorjem in dobrim vzdušjem.Prisluhnite povzetku kviza in preverite, koliko znanstvenih ugank bi rešili vi. V Xpertizi pa tokrat gostuje Ajda Godec z Medicinske fakultete v Mariboru. Poglavja: 00:32:42 Xpertiza z Ajdo Godec

Ste vedeli, da aspirin uporabljajo tudi medvedi? No, ne ravno aspirina, kot ga poznamo mi. Po zimski hibernaciji v naravi poiščejo rastline, ki jim pomagajo pri bolečinah v telesu zaradi večmesečnega mirovanja. O tem, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki, je napisal knjigo Doctors by Nature nizozemski biolog Jaap de Roode, ki ga gostimo v tokratni Frekvenci X.Gostje: dr. Jaap de Roode, nizozemski biolog z Univerze Emory in avtor knjige Doctors by Nature: How Ants, Apes, and Other Animals Heal Themselves Peter Omejc, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana Gordana Vidić, čebelarka, članica Čebelarskega društva Barje in mentorica čebelarskega krožka Brala sta Maja Moll in Jan Grilc. V Xpertizi (od 28:08 naprej) tokrat gostuje mlada raziskovalka na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru Iza Kokoravec Povh. Deluje na področju kriminologije in kriminalistike, zanimajo pa jo zlasti mladi prestopniki in vzroki, zakaj jih zanese na kriva pota.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:00:33 Metulji monarhi, primer tega, da "mama ve najbolje" 00:04:20 Na kakšne načine živali uporabljajo "zdravila" 00:05:05 O vrabcih, ščinkavcih in cigaretnih ogorkih 00:06:56 Kako vemo, da se živali res zdravijo? 00:08:45 Kako živali sploh vedo, da je neka rastlina lahko zdravilo? 00:11:49 Kaj pa udomačene živali in živali v ujetništvu? Obiskali smo ljubljanski ZOO. 00:19:28 O propolisu: Obisk čebelarke Gordane 00:23:40 O medvedu in aspirinu 00:24:53 O mačkah in razvoju novega sredstva proti komarjem 00:26:04 Zakaj je znanje živali o "zdravilih in zdravljenju" pomembno tudi za ljudi 00:27:31 Prihodnji teden v Frekvenci X 00:28:08 Xpertiza: Iza Kokoravec Povh 00:34:14 Povabilo na pub kviz!

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Po sobotnem tragičnem dogodku v Novem mestu, v katerem je umrl domačin in ki je pretresel državo, predsednik vlade Robert Golob napoveduje zaostritev zakonodaje oziroma dodatne represivne ukrepe za odkrivanje in pregon osumljencev kaznivih dejanj. V tokratnem Studiu ob 17-ih bomo iskali odgovore strokovnjakov, kateri ukrepi bi ljudem povrnili občutek varnosti ter kako povečati učinkovitost tožilstva, sodstva in drugih organov preganjanja in odkrivanja kaznivih dejanj. Gostje: Marjeta Švab Širok, podpredsednica vrhovnega sodišča; Boštjan Lindav, upokojeni policist; dr. Miha Šepec, strokovnjak za kazensko pravo, Univerza v Mariboru; Robert Škrjanc, komentator, Radio Slovenija; Jože Žura, dopisnik Radia Slovenija iz Novega mesta; dr. Katarina Bergant, generalna državna tožilka, pogovor z njo je vnaprej posnet. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.

Obiskali smo tudi nastop nemškega tolkalskega virtuoza Alexeja Gerassimeza. V središče današnje oddaje postavljamo 18. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus, ki je potekalo pretekli konec tedna v Mariboru, in nastop nemškega tolkalskega virtuoza Alexeja Gerassimeza v sklopu srebrnega abonmaja. Bili smo tudi na slavnostnem koncertu ob 80-letnici delovanja Društva slovenskih skladateljev, na prvem koncertu abonmajske sezone Narodnega doma Celje in na Bergovem Vojčku – zadnji operni premieri v beneškem gledališču La Fenice. 

Lani največ kršitev na področju družinske medicine, pediatrije in psihiatrije. Marsikdo se znajde v labirintu slovenskega zdravstvenega sistema. Kadar ustrezne rešitve svojega problema ne najde, se po pomoč lahko obrne na enega od dvanajstih zastopnikov pacientovih pravic. Svoje pisarne imajo v Murski Soboti, Mariboru in Celju, v Ljubljani, Novem mestu in Kranju, v Kopru in v Novi Gorici. V Ravnah na Koroškem pa izbor zastopnika ravnokar poteka. Zastopnik pacientovih pravic za območje Ljubljane Marjan Sušelj je v svojem poročilu za leto 2024 zapisal, da je bilo lani največ kršitev na področju družinske medicine; sledita pediatrija in psihiatrija. Mnogi so mu poročali tudi o zapletenih in počasnih postopkih pri ugotavljanju invalidnosti, o zapletih pri uveljavljanju napotnic, o težavah s (pre)hitrim odpustom v domačo oskrbo. Ali imate tudi vi težave z zdravstvenimi storitvami?

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.V Frekvenci X tokrat potujemo v svet visokoenergijske astrofizike z izjemno znanstvenico Carole Mundell. Z njo se bomo pogovarjali o črnih luknjah, eksplozijah zvezd, umetni inteligenci, znanstveni diplomaciji ... in tudi o tem, kako je v laboratoriju odkrivala rojstva novih črnih lukenj, medtem ko je njen novorojenček spal. Carole Mundell je astrofizičarka, direktorica znanstvenega programa pri Evropski vesoljski agenciji, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade in prva ženska, ki ji je Univerza v Novi Gorici podelila častni doktorat. V tej sezoni imamo tudi novost - rubriko Xpertiza: letos bomo ob koncu vsake epizode posebno pozornost namenili mladim raziskovalcem, doktorskim študentom in doktorjem znanosti na začetku kariere. S svojim delom redko zaidejo pod medijske žaromete, čeprav pogosto opravljajo izjemno pomembno raziskovalno delo. Kot prvi v Xpertizi gostuje doktorski študent filozofije na Univerzi v Mariboru Martin Justin, ki je pretekli teden dobil tudi nagrado Uroša Seljaka za najboljše znanstvene objave slovenskih študentov. 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Za skoraj 65 tisoč študentk in študentov se začenja novo študijsko leto, ki prinaša tudi nekaj sistemskih sprememb. Prenovljen zakon o visokem šolstvu uvaja financiranje visokega šolstva po novem in predvideva ustanavljanje zgolj javnih univerz na predlog vlade ter javnih študentskih domov kot njihovih članic. V akademsko okolje na novo uvajajo tako imenovana mikrodokazila, eden od novih programov pa je magistrski študij umetne inteligence. O novostih, ki so pred študenti, profesorji in vodstvi fakultet, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije. Avtor oddaje Jure Čepin.

Upravljanje naprav zgolj z mislimi, branje misli ali vsaj razpoloženj, telepatija. Možnosti, ki se odpirajo z možganskimi vmesniki oziroma s čipi, ki lahko dogajanje v naših možganih povežejo z digitalnimi napravami, napovedujejo prihodnost, ki je obenem srhljiva in vznemirljiva. Če je moral pokojni znanstvenik Stephen Hawking komunicirati z računalnikom s pomočjo mukotrpnega trzanja obrazne mišice, danes narašča število ljudi, katerih misli možganski vmesnik neposredno prevaja v strojno generiran govor ali pa s pomočjo tovrstnih čipov s svojimi mislimi upravljajo pametne naprave in brskajo po spletnih vsebinah. Izredno obetavne možnosti se z uporabo vmesnikov odpirajo pri vrsti nevroloških bolezni, za rehabilitacijo gibanja po nesreči ali možganski kapi, pri uporabi protetičnih udov in še v številnih drugih primerih.A vmesniki človek-stroj odpirajo še celo paleto drugačnih možnosti, ki z zdravljenjem resnih bolezni nimajo veliko skupnega. V veliki večini primerov tudi ni potrebno, da bi čipe vstavljali v možgane. Pametni tatuji, nalepke, pametne zapestnice, prstani ali konec koncev že dodobra udomačene pametne ure lahko signale našega telesa na različne načine merijo, spremljajo, in, če so tako zasnovane, celo povratno vplivajo nanje. Čeprav je dejansko branje misli, vsaj za zdaj, še povsem zunaj dosega, pa so naša razpoloženja, raven stresa, sproščenosti ali pozornosti že zelo jasno razvidna.Kakšne možnosti se odpirajo z vmesniki človek-računalnik oziroma človek-stroj, kako pravzaprav se bere in prevaja možganske signale in kakšne nove dileme se tu odpirajo, v današnji Intelekti pojasnjujejo: prof. dr. Aleš Holobar, vodja laboratorija za sistemsko programsko opremo na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, dr. Tanja Botić in dr. Matej Kramberger, oba prav tako s fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, dr. Ciaran McGeady s Kraljevega koledža v Londonu (Imperial College London) ter prof. dr. Gregor Geršak s fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Predstavljamo feljton, ki govori o manj znanem obdobju protifašističnega upora, ki se je dogajalo v okupiranem Mariboru od druge polovice leta 1943 naprej. Upor v mestu se je soočal s specifičnimi razmerami, ki jih ni bilo najti v nobenem drugem delu Slovenije. Predvsem zaradi večinske naklonjenosti prebivalcem mesta nemški zasedbi so imeli uporniki skoraj nemogočo nalogo povezati svobodomiselne sile, ki bi se zoperstavile genocidni politiki nemškega Reicha.

Bili smo na Festivalu migrantskega filma in festivalu StopTrik v Mariboru, ogledali smo si razstavo v Slovenski kinoteki Zgodbe iz čarobnega vrta, in bili na dveh premierah, žanrskega hibrida Ena bitka za drugo in distopične grozljivke Veliki pohod.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Ste od spletnega trgovca kdaj prejeli obvestilo, da so vaš paket izgubili? Obstaja možnost, da ga niso izgubili, temveč da je bil preverjen na carini, prepoznan za neskladnega z zakonodajo in zato poslan nazaj v državo pošiljatelja. Samo lani je bilo v Evropsko unijo iz tretjih držav pripeljanih 4,6 milijarde paketov z nižjo vrednostjo; če bi jih enakomerno porazdelili, bi prejel vsakdo v Evropi kar 10 paketov. Večina teh pošiljk – 91 odstotkov – je prišla k nam iz Kitajske. Kaj pomenijo za okolje in kakšna je varnost teh izdelkov? Kaj prinašajo in kaj puščajo za sabo? Zakaj popustimo, zakaj dopustimo, da nas posrka začarani krog spletnega nakupovanja? Kaj osmišlja nakup izdelkov, ki jih do trenutka, ko smo jih videli na spletni tržnici, nismo potrebovali, nanje nismo niti pomislili?Sogovorniki: Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija Elena Osrajnik, magistrica medijskih komunikacij mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Domen Malc, psiholog in docent na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije Hajdi Korošec Jazbinšek, podjetnica Foto: Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija