POPULARITY
Categories
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.V Frekvenci X tokrat potujemo v svet visokoenergijske astrofizike z izjemno znanstvenico Carole Mundell. Z njo se bomo pogovarjali o črnih luknjah, eksplozijah zvezd, umetni inteligenci, znanstveni diplomaciji ... in tudi o tem, kako je v laboratoriju odkrivala rojstva novih črnih lukenj, medtem ko je njen novorojenček spal. Carole Mundell je astrofizičarka, direktorica znanstvenega programa pri Evropski vesoljski agenciji, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade in prva ženska, ki ji je Univerza v Novi Gorici podelila častni doktorat. V tej sezoni imamo tudi novost - rubriko Xpertiza: letos bomo ob koncu vsake epizode posebno pozornost namenili mladim raziskovalcem, doktorskim študentom in doktorjem znanosti na začetku kariere. S svojim delom redko zaidejo pod medijske žaromete, čeprav pogosto opravljajo izjemno pomembno raziskovalno delo. Kot prvi v Xpertizi gostuje doktorski študent filozofije na Univerzi v Mariboru Martin Justin, ki je pretekli teden dobil tudi nagrado Uroša Seljaka za najboljše znanstvene objave slovenskih študentov. 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.
Za skoraj 65 tisoč študentk in študentov se začenja novo študijsko leto, ki prinaša tudi nekaj sistemskih sprememb. Prenovljen zakon o visokem šolstvu uvaja financiranje visokega šolstva po novem in predvideva ustanavljanje zgolj javnih univerz na predlog vlade ter javnih študentskih domov kot njihovih članic. V akademsko okolje na novo uvajajo tako imenovana mikrodokazila, eden od novih programov pa je magistrski študij umetne inteligence. O novostih, ki so pred študenti, profesorji in vodstvi fakultet, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije. Avtor oddaje Jure Čepin.
Upravljanje naprav zgolj z mislimi, branje misli ali vsaj razpoloženj, telepatija. Možnosti, ki se odpirajo z možganskimi vmesniki oziroma s čipi, ki lahko dogajanje v naših možganih povežejo z digitalnimi napravami, napovedujejo prihodnost, ki je obenem srhljiva in vznemirljiva. Če je moral pokojni znanstvenik Stephen Hawking komunicirati z računalnikom s pomočjo mukotrpnega trzanja obrazne mišice, danes narašča število ljudi, katerih misli možganski vmesnik neposredno prevaja v strojno generiran govor ali pa s pomočjo tovrstnih čipov s svojimi mislimi upravljajo pametne naprave in brskajo po spletnih vsebinah. Izredno obetavne možnosti se z uporabo vmesnikov odpirajo pri vrsti nevroloških bolezni, za rehabilitacijo gibanja po nesreči ali možganski kapi, pri uporabi protetičnih udov in še v številnih drugih primerih.A vmesniki človek-stroj odpirajo še celo paleto drugačnih možnosti, ki z zdravljenjem resnih bolezni nimajo veliko skupnega. V veliki večini primerov tudi ni potrebno, da bi čipe vstavljali v možgane. Pametni tatuji, nalepke, pametne zapestnice, prstani ali konec koncev že dodobra udomačene pametne ure lahko signale našega telesa na različne načine merijo, spremljajo, in, če so tako zasnovane, celo povratno vplivajo nanje. Čeprav je dejansko branje misli, vsaj za zdaj, še povsem zunaj dosega, pa so naša razpoloženja, raven stresa, sproščenosti ali pozornosti že zelo jasno razvidna.Kakšne možnosti se odpirajo z vmesniki človek-računalnik oziroma človek-stroj, kako pravzaprav se bere in prevaja možganske signale in kakšne nove dileme se tu odpirajo, v današnji Intelekti pojasnjujejo: prof. dr. Aleš Holobar, vodja laboratorija za sistemsko programsko opremo na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, dr. Tanja Botić in dr. Matej Kramberger, oba prav tako s fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, dr. Ciaran McGeady s Kraljevega koledža v Londonu (Imperial College London) ter prof. dr. Gregor Geršak s fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Maševal je Janez Vagner, pela in igrala je Sara Kepe.
Drugi poudarki iz oddaje: -Kako v takšni ali drugačni stiski do pravega naslova in ustrezne pomoči, v Mariboru so iskanje poenostavili -V Cerknem načrtujejo ureditev športnega parka, kar ocenjujejo za pomemben mejnik v razvoju tamkajšnje športne infrastrukture -Z muzejskimi zmenkarijami v Postojni do več povezovanja v turizmu
Tretji polčas je bil seveda spet nogometno obarvan, še posebej zaradi zadnjih mariborskih dogodkov na igrišču in ob njem. Pokomentirali smo tudi novo trenersko menjavo v Ljudskem vrtu in pogledali, kako se je Maribor kosal z vodilnim Celjem v 10. krogu državnega prvenstva.
Maševal je župnik Danijel Lasbacher.
Predstavljamo feljton, ki govori o manj znanem obdobju protifašističnega upora, ki se je dogajalo v okupiranem Mariboru od druge polovice leta 1943 naprej. Upor v mestu se je soočal s specifičnimi razmerami, ki jih ni bilo najti v nobenem drugem delu Slovenije. Predvsem zaradi večinske naklonjenosti prebivalcem mesta nemški zasedbi so imeli uporniki skoraj nemogočo nalogo povezati svobodomiselne sile, ki bi se zoperstavile genocidni politiki nemškega Reicha.
Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je v Kigaliju v Ruandi postal svetovni prvak na cestni dirki. Ciljno črto je prečkal pred srebrnim Belgijcem Remcom Evenepoelom in bronastim Ircem Benom Healyjem. Pogačar je tako ubranil mavrično majico iz lanskega dirke v Zürichu. Primož Roglič je dirko končal na 11-tem mestu. V oddaji tudi o tem: - Droni znova nad danskimi vojaškimi objekti, Nato krepi dejavnosti na Baltiku - Hamas izgubil stik z dvema talcema, Izrael poziva k 24-urni prekinitvi ognja - S simbolično trgatvijo se je v Mariboru končal festival stare trte
Na 26. nedeljo med letom, Slomškovo nedeljo, neposredno prenašamo sveto mašo iz mariborske stolnice. Mašuje Klemen Gartner, kaplan v Zavodu Antona Martina Slomška v Mariboru. Sodeluje družinski pevski zbor Karizma pod vodstvom Marije Sedej.
Na slomškovo nedeljo smo prenašali evharistično daritev iz mariborske stolnice.Maševal je kaplan v Zavodu Antona Martina Slomška, Klemen Gartner. S petjem pa je sodeloval družinski pevski zbor Karizma pod vodstvom Marije Sedej.
Tedenski pregled začenjamo s tremi festivali – dva sta se že začela, eden pa pravkar sklenil, v Mariboru se je pričel Mednarodni festival računalniške umetnosti MFRU, ki ga že 31 let pripravlja Mladinski kulturni center Maribor. Na Vodnikovi domačiji v ljubljanski Šiški že deluje »9-i Festival angažiranega pisanja Itn«, v mestu pa se je sklenil Festival migrantskega filma. Galerija Cankarjevega doma v glavnem mestu ponuja razstavo izbora iz zbirke grafik, slik in kipov Skupine Telekom Slovenije, na sedežu italijanske skupnosti v Kopru pa so odprli retrospektivno razstavo z naslovom »Vztrajanje pod Robom« slikarja Jožeta Pohlena (1926-2005) ob 20-letnici njegove smrti. FOTO: MFRU31 VIR: https://kultura.aktualno.si/event/mfru31-ezotericna-ekotehnika-esoteric-ecotechnics/
Novi predsednik Evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo je prof. dr. Borut Kovačič iz UKC Maribor, predstavnik prve generacije strokovnjakov, ki so v Mariboru razvijali področje oploditve z biomedicinsko pomočjo. V Mariboru je bil prvi med centri, ki je uvedel postopek direktnega vnosa semenčice v jajčno celico in enajsti center v svetu, kjer jim je uspelo doseči klinično nosečnost in rojstvo, pravi sogovornik. Pravi, da pomoč poišče približno eden od desetih parov, od parov, v katerih je ženska starejša od 40 let, pa že vsak četrti. Starševstvo se začne že z željo po otroku, v tiste, ki so rojeni z biomedicinsko pomočjo, pa njihovi starši vlagajo posebej veliko časa in pozornosti, pove dr. Kovačič, ki tudi razloži, zakaj v stroki ne marajo izraza »umetna oploditev«.
Maševal je dr. Vinko Potočnik, orglal pa Matej Podstenšek.
Bili smo na Festivalu migrantskega filma in festivalu StopTrik v Mariboru, ogledali smo si razstavo v Slovenski kinoteki Zgodbe iz čarobnega vrta, in bili na dveh premierah, žanrskega hibrida Ena bitka za drugo in distopične grozljivke Veliki pohod.
Na gospodarski zbornici proti obvezni božičnici, upajo, da bodo v pogajanjih uspešni, saj se glave, kot ugotavljajo, ohlajajo.Državni svetniki izglasovali še en veto, tokrat zaradi umestitve nujne medicinske helikopterske pomoči pod policijo.Kljub rasti plač v javnem sektorju na več področjih primanjkuje kadra.Jutrišnji Pohod za življenje v Mariboru proti razčlovečenju starejših in onemoglih.Palestinski predsednik Abas: Hamas v Gazi ne bo imel več moči. Netanjahu: države Palestina ne bo.ŠPORT: Zgodovinska zmaga slovenskega športnega plezanja v Seulu. Janja Garnbret svetovna prvakinja v težavnosti, Rosa Rekar podprvakinja!Vreme- konec tedna večinoma suh, občasno bo posijalo tudi sonce.Zgodovinska zmaga slovenskega športnega plezanja v Seulu.Jutri opoldne bo na vaših telefonih obvestilo o alarmu, gre za testno sporočilo, zato brez panike.Letališče na severu Danske so sinoči zaradi dronov za kratek čas zaprli.
Maševal je župnik Danijel Lazbaher, peli pa so skavti.
Zdaj zgodovino diabetesa piše tudi semaglutid, ki svetovno prepoznavnost gradi zlasti kot zdravilo za debelost.Kako bi lahko obvladali ali celo pozdravili sladkorno bolezen? S tem vprašanjem se ukvarjajo številni strokovnjaki in znanstveniki po svetu. Med njimi je tudi prof. dr. Andraž Stožer z Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete v Mariboru. Zdravnik, predavatelj in raziskovalec optimistično pravi, da je sladkorna bolezen obvladljiva ali celo ozdravljiva. Z raziskovalno skupino, ki jo vodi, se pridružuje tistim strokovnjakom, ki želijo diabetes ustaviti že v trebušni slinavki. Kako dr. Stožer vidi razvoj zdravil za sladkorno bolezen; od inzulina do učinkovitega in popularnega semaglutida? Odgovor v Ultrazvoku. V Sloveniji je zelo debelih že 400.000 prebivalcev TUKAJ Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo pri zdravljenju debelosti TUKAJ Omejeno postenje TUKAJ
Maševal je Simon Lampreht, na orgle sta igrala zakonca Strlič.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Maševal je nadškof Alojzij Cvikl, ljudsko petje pa je vodil Jernej Mazej.
Pisateljica Danica Ozvaldič je pri Založbi Pivec izdala roman z naslovom Brez obraza. Širši javnosti ga bodo predstavili danes (sreda 24. 9. ) ob 18. uri na literarno glasbenem večeru v Sodnem stolpu v Mariboru. V pogovoru nam je avtorica predstavila svoje delo in nas povabila na predstavitev.
V tokratni oddaji najprej malce več o mednarodni skupinski razstavi Si vis pacem / Če želiš mir, ki jo odpirajo na Ptuju. Projekt je zdužil umetnice in umetnike vizualnih umetnosti in literature iz Slovenije in Avstrije v razmišljanju o osmih desetletjih po koncu druge svetovne vojne, ki so bila v Avstriji in Sloveniji dokaj različna. Vabimo vas še na 15. mednarodni filmski festival stop animacije StopTrik, ki se danes začenja v Mariboru. V programih za odraslo občinstvo bo na ogled več kot 70 filmov iz 29 držav.
Ste od spletnega trgovca kdaj prejeli obvestilo, da so vaš paket izgubili? Obstaja možnost, da ga niso izgubili, temveč da je bil preverjen na carini, prepoznan za neskladnega z zakonodajo in zato poslan nazaj v državo pošiljatelja. Samo lani je bilo v Evropsko unijo iz tretjih držav pripeljanih 4,6 milijarde paketov z nižjo vrednostjo; če bi jih enakomerno porazdelili, bi prejel vsakdo v Evropi kar 10 paketov. Večina teh pošiljk – 91 odstotkov – je prišla k nam iz Kitajske. Kaj pomenijo za okolje in kakšna je varnost teh izdelkov? Kaj prinašajo in kaj puščajo za sabo? Zakaj popustimo, zakaj dopustimo, da nas posrka začarani krog spletnega nakupovanja? Kaj osmišlja nakup izdelkov, ki jih do trenutka, ko smo jih videli na spletni tržnici, nismo potrebovali, nanje nismo niti pomislili?Sogovorniki: Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija Elena Osrajnik, magistrica medijskih komunikacij mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Domen Malc, psiholog in docent na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije Hajdi Korošec Jazbinšek, podjetnica Foto: Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija
23-letnega Matijo Perovića je pot iz Črne gore vodila od Velike Britanije do Slovenije. V svet ga je ponesla predvsem želja po znanju. V naši državi je najprej zaključil študij biologije v Mariboru, sedaj pa končuje magisterij iz mikrobiologije v prestolnici. Kaj imajo skupnega Velika Britanija, Slovenija in Črna gora, pa izvemo v Drugem pogledu, ki ga je pripravila Kaja Čelan.
Večina najbrž ne ve, da smo v mednarodnem tednu gluhih. In večina med nami se z gluhimi osebami še ni srečevala, kaj šele, da bi se skušali z njimi pogovarjati, saj živimo v nekakšnih vzporednih svetovih. A nedavno sem imela srečo, da sem posnela odličen pogovor z gluho učiteljico likovne vzgoje Petro Rezar. Posnetek je na voljo v podkastu oddaje Srečanja. Petra je tudi magistrica znanosti s področja filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in certificirana tolmačica slovenskega znakovnega jezika ter predsednica Društva učiteljev gluhih Slovenije.
Slovenska filantropija že od leta 2010 organizira festival migrantskega filma, ki predstavlja aktualne zgodbe, povezane z azilnimi politikami, migracijami in begunstvom. Na 16. festivalu, ki bo do petka, 26. septembra, gostoval na različnih prizoriščih v Ljubljani, Mariboru, Žalcu, Metliki, Kopru in na Ptuju, bo prikazanih 24 žanrsko raznovrstnih filmov iz 21 držav. Letos so v središču genocid v Palestini, ženske v migracijah, prisilna vračanja in pohlep korporacij.
Maševal je Janez Vagner, pela je Amadeja Juhart, na kitaro je igral Jernej Leva.
Piše Iztok Ilich, bere Jure Franko. Etnologinja in knjižničarka Jerneja Ferlež, avtorica vrste študij o bivalni kulturi in znamenitih mariborskih osebnostih 19. in 20. stoletja, se je z literaturo že spogledovala v knjigi Mariborska paralaksa, ki jo je napisala s Petrom Rezmanom. V desetih dneh, ki jih je kot gostja pisateljske rezidence prebila v Idriji, je naredila korak več in se še bolj sproščeno prepustila intuiciji in domišljiji. Idrija s svojo edinstveno rudarsko in kulturno tradicijo je bila izziv za odkrivanje in artikuliranje lastnega odnosa do posebnega okolja, v katerem se je znašla. Vnaprej ni vedela ničesar o ljudeh, ki jih je srečevala in se z mnogimi zbližala. Bilo je, kot da so samo čakali, da jih spravi v odnos s seboj, je zapisala ob slovesu. Uslužni arhivar, poštna uslužbenka, trgovka, knjižničarka, muzealki in še kdo so brez zadrege spregovorili, nekateri v narečju, tako da so se njihove besede, kot jih je začutila, pozibavale v mehkobi značilnih idrijskih samoglasnikov. Vsak po svoje so ji pomagali tkati zgodbe, v katerih so nastopali oni in njihovi predniki, še bolj navdihujoče pa so bile izpostavljene dobro stoletje stare fotografije mojstra Josipa Pelikana. Nekatere črno-bele upodobitve so delovale kot ilustracije k zgodbam, ki so jih spodbudile, druge so govorile same zase, tudi humorno in nekatere s kančkom erotike, ter razpirale krila domišljije. Vse – razen ene neznanega avtorja in druge s podpisom Marijane Pelikan – je med letom 1909 in sredo drugega desetletja 20. stoletja v Idriji posnel Josip Pelikan. V Trbižu rojenega mladeniča je fotografske obrti izučil domnevni oče Anton Schmeiler, s katerim si je v mestu uredil atelje. V njem je delal – ko ni bil v uniformi – do leta 1919, ko se mu je dokončno uprlo poitalijančevanje slovenske Idrije. Prodal je hišo in vse imetje razen fotografske opreme, ki jo je na skrivaj naložil na voz s konjsko vprego ter pod okriljem noči po gozdnih poteh pretihotapil v Jugoslavijo. Jerneja Ferlež je kajpada literarno oživila tudi to dramatično zgodbo – ter na koncu orisala še poznejše uspešno delovanje Josipa Pelikana z družino v Celju. Za njim so v idrijskih družinah, ne le najpremožnejših, ostali številni v fotografije ujeti spomini. Prevladujejo portreti meščanov in meščank, družin, otrok ter bolj zapetih kot šegavo razpoloženih druščin v prazničnih oblačilih. Avtorica je ob pogledu nanje nizala zgodbe, ki so se – ali bi se pred dobrim stoletjem lahko – zgodile. Ob duhoviti sodobni parafrazi Kosmačeve Poti v Tolmin predvsem resnejše zgodbe o bolj z razumom kot iz ljubezni sklenjenih porokah ter o stiskah deklet in žena, ki so zanosile, ne da bi imele v tesnem skupnem domovanju dveh ali treh generacij prostor za še eno dete. Toda ljudje, vajeni trdega življenja, niso moralizirali ali sanjarili o nedosegljivem. Hvaležni so bili za vse, kar so mogli obrniti na bolje. Jerneja Ferlež je v Idriji, hočeš nočeš, lovila tudi nevidne stopinje Franja Baša, še enega bližnjega človeka iz kroga utemeljiteljev slovenske etnologije. Bližnjega po stroki, čeprav je umrl leto, preden se je rodila, in zato, ker je postavil na noge muzejsko zbirko v njenem Mariboru. Njegova razprava Rudarska hiša v Idriji iz leta 1957, je dobila nove razsežnosti, ko je stala pred stavbami, ki jih je opisoval. V misli si je priklicala tudi hiše, ki so jih po Baševem času s prezidavami izmaličili ali podrli, a so se skozi posnetke, načrte ali pripovedi vrisale v njene predstave. Prebrala je, kod je hodil in kje, na primer, je stal, ko je skiciral neko podrobnost ali dajal napotke fotografu. Dokler se kot avtorica na vsem lepem ni zavedla, da je v Idrijo pravzaprav prišla zaradi svojih stopinj in pogledov, da mestece ni ne Baševo ne njeno in da je bil svoj čas tudi on le prišlek in zunanji opazovalec. Odložila je breme iskanja neulovljivega in nadaljevala po svoje – vedoč, da za dobro zgodbo ni pomembno le, kako in kaj se je – če se je – v resnici zgodilo.
Maševal je dr. Vinko Potočnik, orglal pa Matic Krevh.
Maševal je Simon Lampreht, s petjem pa je sodeloval družinski zbor Karizma, ki ga vodi Márija Sedej.
Akademski slikar Jernej Forbici se rad pošali, da je v Italiji umetnik, v Sloveniji pa kustos in umetniški direktor. Art Stays, ptujski festival sodobne umetnosti, ki ga že dvajset let vodi skupaj z ženo Mariko Vicari, privablja domača in tuja zveneča imena. V tem času pa lahko v KiBeli v Mariboru ujamemo tudi njegovo razstavo z naslovom Prekleta lakota za zlatom. Za Jerneja Forbicija so značilni veliki formati in klasične slikarske tehnike, ki jih popestri z modernističnimi pristopi, motivično pa je zavezan naravi – v nekoliko magičnih prizorih pokrajine lahko subtilno zaslutimo ekološke razmisleke. Kot zapišejo ob razstavi, ''na njegovih prostranih poljih človek ni preprost prebivalec ali ganjen opazovalec, ampak parazit, odgovoren za dramo vsakdanjega življenja''. " Hkrati ''Forbicijeva narava pripoveduje o sodobnem človeku, ki je sposoben najti lepoto v kaosu". Umetnika, ki sicer veliko časa preživi v tujini, smo obiskali na njegovi domačiji v Kidričevem, kjer je tudi galerija FO.VI, v kateri KUD Art Stays organizira razne skupinske in samostojne razstave. Slika (izrez): Zamegljena prihodnost z umetnimi plastičnimi rožami (Blurry Future with fake plastic flowers)
Maševal je župnik Danijel Lazbaher, orglala pa Tjaša Drofenik Adamec.
18. septembra mineva natanko pol stoletja od slovesnosti ob ustanovitvi Univerze v Mariboru, zato smo Radijsko tribuno posvetili prav temu njenemu jubileju – z aktualnimi razmišljanji in z odlomki, ki so bili posneti pred 50-imi leti prav na današnji dan.
Sveto mašo je daroval duhovni pomočnik Janez Vagner, za orglami je bil Matej Podstenšek.
Po dveh predfestivalskih dneh mednarodnega festivala dokumentarnega filma Dokudoc v Mariboru na katerih so med drugim pripravili dve šolski projekciji filma Novi sošolci režiserja Tonija Cahunka, bodo v sodelovanju s Potapljaškim društvom Maribor predvajali potapljaške filme in prikazali film avstralskega režiserja Kyma Statona o žvižgaču Julianu Assangeu, danes poteka prvi od osrednjih štirih festivalskih dni. Domicil 14. dogodka je Lutkovno gledališče Maribor, uradno odprtje pa bo drevi s projekcijo filma režiserke Petre Seliškar Gora se ne bo premaknila.
Jūrmalā šajā nedēļas nogalē sāksies astotais Starptautiskais Baltijas jūras koru konkurss, kurā sacentīsies astoņi pamatīgu atlasi izturējuši amatierkori no Eiropas un Honkongas. Kopš kļūšanas par vienu no sešiem pasaulē prestižākā Eiropas koru Grand Prix posmiem Baltijas Jūras koru konkursu pamana arvien spēcīgāki kolektīvi, kas grib sevi pierādīt starptautiskas žūrijas priekšā un iegūt „zelta biļeti” uz Eiropas Grand Prix finālu. Neviens Latvijas koris gan šogad Jūrmalā nestartēs, toties veseli divi – „Sōla” un „Kamēr…” – pēc mēneša spēkosies Eiropas Grand Prix finālā Spānijas pilsētā Tolosā. Pirmais Baltijas jūras koru konkurss Jūrmalā notika 2016.gadā, bet ideju par šādu ikgadēju, starptautisku augstākā līmeņa konkursu Latvijā, diriģents Jānis Ozols loloja jau ilgi pirms tam, ar saviem koriem piedaloties konkursos ārzemēs. Savai iecerei Jānis Ozols saņēma pretimnākšanu no kūrortpilsētas Jūrmalas, kas bija ieinteresēta pagarināt tūrisma sezonu, piedāvāja konkursam finansiālu atbalstu un Dzintaru koncertzāles skatuvi. Jauno koru konkursu Ozols apņēmās veidot kā esenci no labākā, ko bija piedzīvojis ārzemju konkursos, un uzreiz ar skaidru mērķi – ar laiku iekļūt pasaulē prestižākajā kormūzikas konkursu jeb Eiropas koru Grand Prix (European Grand Prix for Choral Singing) ķēdē. Lai gan nosaukumā ir vārds „Eiropa”, tas ir magnēts visas pasaules labākajiem amatierkoriem. Un šādi posmi ir tikai seši – Tolosā (Spānijā), Mariborā (Slovēnijā), Debrecenā (Ungārijā), Areco (Itālijā), Varnā (Bulgārijā) un – ilgus gadus – arī Tūrā (Francijā). Tūras konkursa rīkotāji finansiālu apsvērumu dēļ no dalības atteicās, un pērn vietu ieguva Jūrmala. Astotais Starptautiskais Baltijas jūras koru konkurss Jūrmalā sāksies piektdien ar atklāšanas koncertu Dubultu baznīcā, obligāto un brīvo programmu kori Dzintaru koncertzāles Mazajā zālē dziedās sestdien, bet svētdienas rītā paši labākie sacentīsies par Grand Prix un ceļazīmi uz Mariboru, kur nākamgad notiks Eiropas Grand Prix fināls. Jūrmala šo finālkonkursu rotācijas kārtībā plāno uzņemt 2028.gadā. Sekot līdzi astotajam Starptautiskajam Baltijas jūras konkursam nedēļas nogalē varēsiet gan klātienē, Dzintaru koncertzāles Mazajā zālē, gan tiešraidēs no konkursa kanālā TV24 un konkursa mājaslapā. Un tā būs iespēja dzirdēt arī Latvijā retāk atskaņotu kormūziku – piemēram, pērn klausītāji varēja dzirdēt arī filipīniešu tautasdziesmu „Taurenītis laukā”, ko izpildīja konkursa uzvarētāji IMUSICAPELLA.
Maševal je upravitelj univerzitetne župnije v Mariboru Primož Lorbek, na orgle je igrala Amadeja Juhart, na kitaro pa Jernerj Leva.
Sveto mašo je daroval dr. Vinko Potočnik; orgle Matej Podstenšek.
Danes se je začel evropski teden mobilnosti, in tako se bo tudi v Mariboru, ki sodeluje v tem projektu že od začetka, zvrstila vrsta dogajanja, ki bo poudarilo pomen dostopnega trajnostnega prevoza za vse prebivalce. Mi pa bomo v naši terenski radijski tribuni ob začetku projekta preverili, s kakšnimi izzivi mobilnosti se sooča Maribor in kaj vse nas v mestu čaka
Meševal je Simon Lampreht, orglal Matic Krevh, pel pa stolni zbor.
V soboto se je v kraški jami Vilenica zaključil letošnji istoimenski literarni festival. Ob zaključku je nagrado Vilenica prejel bolgarski literat Georgi Gospodinov. Prav tako pa se je zaključil 13. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki je potekal v Mariboru. Ob tem so podelili tudi stanovske nagrade na področju lutkovne umetnosti.
Maševal je župnik Danijel Lazbaher, orglal pa Matej Podstenšek.
Maševal je dr. Vinko Potočnik , orglal pa Matej Podstenšek.
V turistični oddaji preverjamo, kakšna je bila turistična sezona v štajerski prestolnici. Povzpeli se bomo še na Pohorje, kjer tako kot v Mariboru beležijo dober obisk. Znova bomo tudi potovali. Začenjamo niz potopisnih klepetov – najprej bomo z Mariborčanko Ramono Irgolič odkrivali Tajvan.
Maševal je Simon Lampret, na orgle je igrala Mirjam Strlič.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.Evropejci smo, tudi neupravičeno, velikokrat samozavestno zazrti v civilizacijske dosežke slavljenega Zahoda, v nepresežen tehnični razvoj, kulturo, znanost, umetnost; čeprav to, kar štejemo za svojo nedosegljivo prednost, ni od zmeraj čisto naše, ni izumljeno v kulturah naših civilizacijskih predhodnic in ni zrastlo na območjih sedanje Evrope. Veliko od tega, kar se učimo v šolah, uporablja medicina, je vtisnjeno v arhitekturo, je šteto v arabskih številkah ali pisano v kaligrafiji, je prispevek nekdaj obsežnega islamskega sveta, ki se je ekspanzionistično razširil vse do Indije in Kitajske ... O islamski kulturi tokrat njen veliki poznavalec, zgodovinar dr. Dragan Potočnik, sicer izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ki je o predislamski kulturni tradiciji, islamu, arabskem svetu, preporodih in stikih, zahodnem vmešavanju in drugem napisal vrsto knjig, s tem delom sveta pa je tudi sicer tesno povezan. Fotografija: Isfahan ali Esfahan, Wikipedia
Pod geslom Zdaj ali nikoli bo v Mariboru med 11. in 21. septembrom potekal Festival Maribor. Ponudba koncertov bo vse od tradicionalnih mojstrovin do sodobnih interpretacij in izzivov pa tja do »Vštekanih, odštekanih«. Festival ustvarjalne glasbe in improvizacije Brda Contemporary Music Festival se med 11. in 13. septembrom že petnajstič vrača v Medano. Festival, na katerem se glasba srečuje tudi z drugimi umetniškimi zvrstmi, ustvarja stičišče italijansko-slovenske in mednarodne scene z udeležbo mladih glasbenikov in gostovanji mednarodno uveljavljenih glasbenikov in glasbenic.
Sv. mašo je daroval Primož Lorbek, za glasbo pa je poskrbela Tjaša Drofenik Adamec.
Začetek jubilejnega Blejskega strateškega foruma je zaznamoval tudi protest proti izraelskemu genocidu v Gazi. Udeleženci so Evropi očitali sokrivdo. Zunanja ministrica Tanja Fajon se strinja, da bi Unija lahko naredila več, zaradi neukrepanja in dvojnih standardov pa pogosto izgublja kredibilnost. Druge teme: - V ameriške načrte o palestinski enklavi po vojni ne verjame niti Izrael ter nadaljuje njeno obstreljevanje in stradanje prebivalstva. Medtem svetovni mediji danes opozarjajo tudi na poboje novinarjev v Gazi. Obsodbam smo se pridružili tudi pri nas. Predsednik Društva novinarjev Gašper Andrinek je dejal, da če bo izraelska vojska še naprej s takšno hitrostjo ubijala novinarje v Gazi, kmalu ne bo več nikogar, ki bi nas lahko obveščal. - Prvi šolski dan so v Srbiji zaznamovali protesti, pri nas pa tradicionalno poostren nadzor prometa v okolici šol, veliko veselje v tistih, ki prvič prestopajo šolski prag, in žal delno tudi grožnja z napadom. Policija je našla osumljeno osebo. Ravnateljica s Ptuja Helena Ocvirk meni, da so taki ljudje gotovo v stiski in bi bilo prav, da poiščejo pomoč. - Razpis za novo infekcijsko kliniko v Mariboru je razveljavljen. Ministrstvo za zdravje se je tako odločilo, ker je bila ponudba milijon evrov dražja od graditve enake klinike v Ljubljani. Direktor edinega ponudnika za mariborsko Blaž Miklavčič trdi, da gre za različna projekta, da je mariborska klinika bistveno bolj moderno in bogato sprojektirana kot ljubljanska.