Podcasts about mariboru

Civilna iniciativa že zbira podpise za referendum. Drugi poudarki: - Načrtovan novi poslovno-trgovski center na Teznu v Mariboru razburja okoliške prebivalce. - V Ilirski Bistrici in bližnji okolici načrtujejo tri nove stanovanjske soseske. - Železniki in Kočevje s pomembnima pridobitvama - Postojnski otroci to poletje nimajo razloga, da bi jim bilo dolgčas. Nabor počitniških dejavnosti je res raznolik.

V Poletni radijski tribuni tokrat o programu Poletje v Minoritih – o nizu koncertov, družabnih dogodkov in filmskih projekcij na prostem, ki bogatijo večerno dogajanje v Mariboru. Nocoj pa se na zunanjem odru tukajšnjega Lutkovnega gledališča začenja še jubilejni, 10-ti Letni kino Minoriti.

Mnoge strokovne ustanove v Mariboru in širši regiji so se razveselile podatka, da pripravljajo na mariborski Pedagoški fakulteti novi študijski program logopedije in surdopedagogike. Število logopedov je namreč že več let v upadanju, medtem ko so govorno-jezikovne motnje pri otrocih in mladostnikih v porastu.

Andrej Velkavrh, meteorolog, ki je napovedovanje vremena med prvimi obogatil s poljudnimi razlagami, humornimi odtenki in izobraževalnimi razmisleki ter postal eden najprepoznavnejših obrazov Agencije za okolje. Minuli teden je vreme napovedal še zadnjič pred odhodom v pokoj. Uradne vremenske napovedi je vseskozi nadgrajeval s kolumnami in s številnimi medijskimi sodelovanji, s tem pa pomembno populariziral tudi meteorologijo. Kandidata sta bila še: - Peter Tomaž Dobrila, predsednik Kulturno-izobraževalnega društva (KID) Kibla, ki je pred 30 leti v Mariboru nastal kot pionirski multimedijski center za področja kreativnih industrij, interdisciplinarne, intermedijske, multimedijske, vizualne, glasbene in avdiovizualne umetnosti. V treh desetletjih obstoja je društvo ustvarilo številne pomembne prostore, publikacije in festivale. Med vidnejšimi programskimi vsebinami sta bila tudi festival elektronske in elektroakustične glasbe MED in časopis za sodobno umetnost, kulturo in veselje do življenja Folio - Boštjan Kobe, raziskovalec na področju strukturne biologije, ki so ga izvolili za člana britanske znanstvene akademije The Royal Society, najstarejše neprekinjeno delujoče znanstvene akademije na svetu. Kobe je s tem postal drugi Slovenec v zgodovini po Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je član postal leta 1687. Gre za eno najvišjih mednarodnih priznanj za znanstveno odličnost, ki predstavlja pomemben mejnik za slovensko znanost in potrjuje mednarodno prepoznavnost slovenskih raziskovalcev.

Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je v velikem slogu osvojil šesto etapo dirke po Franciji, ki mu je bila z najtežjim vzponom dneva na sloviti Tourmalet pisana na kožo. Prevzel je rumeno majico vodilnega, njegov največji izzivalec Jonas Vingegaard pa je zaostal za kar dve minuti in 38 sekund. V oddaji tudi o tem: - Odbor za finance potrdil revizijo delovanja Golobove vlade, ne pa tudi prejšnje Janševe. - Na preseljenem sedežu ministrstva za kohezijo v Mariboru v prvi fazi 70 zaposlenih. - Ob nadaljevanju vojne na Bližnjem vzhodu Trump z vrha Nata bolj ali manj zadovoljen.

Ime tedna je Vladimir (Gogo) Rukavina, dolgoletni direktor Narodnega doma v Mariboru, ustanove, ki je pod njegovim vodstvom postala pomemben organizator in producent raznovrstnih kulturnih prireditev za vse generacije, ki pomembno sooblikujejo kulturno življenje v Mariboru in v Sloveniji. Bil je sokreator nastanka festivala Lent, enega največjih multikulturnih festivalov v Evropi, ki je pod njegovim vodstvom prejel številna mednarodna priznanja, v soboto končana 34. izvedba pa je bila zadnja pod njegovim vodstvom.Kandidata sta bila še: Peter Kuntarič – Kunta, stripar, ilustrator in grafični oblikovalec, ki kot risar in oblikovalec sodeluje z različnimi publikacijami, riše v živo na konferencah in v gledališču. Na mednarodnem stripovskem simpoziju Balkanski pregled mladih avtorjev stripov v Leskovcu v Srbiji je prejel nagrado za najboljši satirični strip, ob čemer je žirija med drugim zapisala, da Kuntarič na duhovit in spreten način obravnava socialno-politične teme in vsakdanje človeške situacije, s čimer potrjuje svojo izjemno sposobnost, da s humorjem komentira resničnost, ki nas obkroža. Martin Godina, podjetnik, ki je skupaj z domačini iz vasi Kal pri Pivki ter prijatelji iz Nepala ustanovil socialno podjetje in skupnost Sangai. Ta povezuje lokalno prebivalstvo in priseljence ter je usmerjena v vključevanje ranljivih skupin v družbo, pri čemer izvajajo tudi delavnice učenja osnov slovenskega jezika za lažje vsakdanje sporazumevanje. Njihov cilj je krepitev medkulturnega povezovanja ter lažja in uspešnejša integracija priseljencev v slovensko okolje.

Na osrednji poletni razstavi Pilonove galerije v Ajdovščini so do sredine septembra na ogled dela primorskega umetnika in likovnega pedagoga Silvestra Komela, v Mariboru pa se že 38. začenja Folkart, mednarodni festival folklore, ki poteka v okviru festivala Lent.

Po posvečenjih v Mariboru in v Ljubljani včeraj popoldne slovesno tudi na Dolenjskem.Bog tudi danes kliče in obnavlja svojo Cerkev, je prepričan novomeški škof Saje.Papež Leon znova pozval Bratovščino svetega Pija X. k vrnitvi v polno edinost.Politični komentator Videtič: Nova vlada bo morala dokazati, da zna izpolniti obljube.Zaradi visokih temperatur možne zamude pri dostavah s Pošto Slovenije.Prva evropska izplačila iz posojila za Ukrajino namenjena krepitvi obrambe z droni.Vreme: Popoldne bo nastala kakšna vročinska nevihta. Še jutri bo po nižinah velika toplotna obremenitev.Cene življenjskih potrebščin junija v medletni primerjavi višje za 3,6 odstotka.Cenovna nedostopnost stanovanj problem v večini držav Evropske unije. Kakšne so rešitve?ŠPORT: Paragvaj presenetil Nemčijo in se prebil v osmino finala svetovnega prvenstva v nogometu. Tam tudi Maroko in Brazilija.

Umetnostna galerija Maribor je skupaj z Mesno galerijo iz Budimpešte pripravila mednarodno razstavo sodobne umetnosti o zgodovini čarovništva, ki je zdaj na ogled v Mariboru. Na razstavi lahko vidimo različna umetniška dela, ki med drugim tematizirajo položaj žensk skozi zgodovino pa vse do danes. Pred mikrofon smo povabili tudi vroče ime slovenskega slikarstva, umetnico Beti Bricelj, ki trenutno razstavlja v Kölnu in v Kopru.

Duševne stiske mladih postajajo eden večjih izzivov sodobne družbe. Podatki, da se okrog polovica duševnih motenj pojavi prvič pred 18. letom in da ima vsak sedmi mladostnik težave v duševnem zdravju, so še kako zgovorni. Prav zato so ključni zgodnje prepoznavanje težav, pravočasna podpora in dostopne oblike pomoči, so izpostavili na nedavni konferenci v Mariboru na temo duševno zdravje mladih.

S podelitvijo nagrad je sinoči v Mariboru padel zastor na 61. Borštnikovo srečanje. Zmagovalna predstava je Kralj Lear v produkciji ljubljanske Drame. Najvišje slovensko igralsko priznanje je prejel Aleš Valič. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Washington in Teheran sta prvi dan pogovorov na visoki ravni v Švici dosegla spodbuden napredek, so sporočili mirovni posredniki. - Pristojni opozarjajo, da je za povečano število smrtnih nesreč na deloviščih krivo tudi dolgoletno zanemarjanje varnosti in zdravja pri delu. - Športna plezalka Janja Garnbret je osvojila svojo 50-o zmago v svetovnem pokalu; kolesar Tadej Pogačar je zmagal na dirki po Švici.

S podelitvijo nagrad se je sinoči v Mariboru sklenil 61. Festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadel igralec Aleš Valič, najboljša slovenska predstava s premiero v lanskem letu pa je uprizoritev Kralj Lear v režiji Jerneja Lorencija in produkciji ljubljanske Drame.

Papež na obisku na sedežu Svetovnega programa za hrano.Kardinal Vinko Bokalič Iglič maševal v župniji Ljubljana Koseze.Celjski škof Maksimilijan Matjaž v Šentjurju pri Celju v diakona posvetil dva domačina.Nekdanji nogometaš Marcos Tavares na Pohodu za življenje v Mariboru pozval k duhovnemu prebujenju.

Ob koncu junija leta 1936 – pred skoraj natanko 90 leti – so v Mariboru potekali Slomškovi dnevi. Njihov vrhunec je bila predaja okoli 400 tisoč podpisov slovenskih katoličanov v podporo prizadevanjem za čimprejšnjo beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. O začetku poti, ki je s Slomškovo razglasitvijo za blaženega - septembra 63 let pozneje – doživela doslej najpomembnejšo potrditev bosta v oddaji spregovorila zgodovinarja dr. Aleš Maver in dr. Andrej Rahten z Oddelka za zgodovino mariborske Filozofske fakultete.

V oddaji smo se spomnili dogajanja v letu sv. Frančiška. Br. Janez Papa je predstavil dogodek na Brezjah z naslovom »Frančiškov odmev«. Poročali smo tudi o nedavni posvetitvi župnijske cerkve na Pobrežju v Mariboru ter drugih preteklih dogodkih Cerkve v Sloveniji.

Ob vsesplošni uporabi generativne umetne inteligence se sprašujemo, če so veliki jezikovni modeli lahko pristranski? Zakaj Muskov Grok ali kitajski DeepSeek veljata za desno usmerjen model, drugi komercialni modeli (Chat GPT, Gemini, Cloude, ..) pa levo, liberalno usmerjene? Je generativna umetna inteligenca lahko politično nevtralna in kako kulturno pogojene razlike med nami razume slovenski model GaMS. Kako bi odgovoril na vprašanje, kateri klub je boljši? NK Maribor ali NK Olimpija? Prof. dr. Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko raziskovalno dela na področjih umetne inteligence, strojnega učenja, obdelave naravnega jezika in analize omrežij. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:01:35 Kako pristranska je generativna umetna inteligenca? 00:04:18 Politični kompas jezikovnih modelov 00:08:21 Površinska vs. globoka pristranskost in etične dileme 00:11:05 Komercialni vs. odprtokodni modeli in tri faze učenja 00:13:43 Kako oblikovati objektivne ukaze (prompte)? 00:17:00 Tožbe proti tehnološkim velikanom in pravna odgovornost 00:20:40 Filtriranje podatkov in problem spletnih komentarjev 00:22:48 Kulturno prilagajanje umetne inteligence 00:24:59 Slovenski model GAMS in prihodnost razvoja

Oddajo začenjamo z novim prevodom romana Čuvar njene skrivnosti francoskega pisatelja Jeana-Baptista Andreaja. Izvedeli boste, kaj mladim ustvarjalcem pomeni sodelovanje na programu 61. Borštnikovega srečanja v Mariboru. Z gledališkimi nagradami nadaljujemo v primorski regiji, saj bodo v tržaškem Muzeju Sartorio v okviru festivala Let's Play podelili nagrado tantadruj. Že 24. leto zapored v skupni akciji slovenski muzeji, galerije in druge kulturne institucije na Poletno muzejsko noč odpirajo svoja vrata. Vabljeni k poslušanju!

V Hrastniku se začenja šesti festival delavskega filma Kamerat, ki bo do nedelje nekdanje rudniške prostore znova spremenil v prizorišče filmskega razmisleka o delu, delavskih pravicah, solidarnosti in družbeni pravičnosti. Na letošnjem programu je okoli 40 filmov. V Pokrajinskem muzeju Maribor se v teh dneh spominjajo nastopa slavnega skladatelja in pianista Franza Liszta pred 180-leti v Viteški dvorani mariborskega gradu. Ob jubileju so v muzeju pripravili več dogodkov, med drugim pogovor o življenju in glasbeni karieri umetnika, vrhunec pa bo sobotni koncert, na katerem bo mariborska pianistka Adriana Magdovski poustvarila program, s katerim je Liszt nastopil v Mariboru. V Moderni galeriji v Ljubljani danes odpirajo razstavo Enigma, na kateri predstavljajo dela Gregorja Peruška, ki je med obema vojnama deloval v Združenih državah Amerike, njegova dela je najti v eminentnih zbirkah, kot sta University of New Mexico Art Museum in The Cleveland Museum of Art, a slovenska javnost ga skorajda ne pozna. Razstavo je pripravil kustos Robert Simonišek.

V Mariboru so pripravili javno predstavitev projekta gradnje objekta za energijsko izrabo odpadkov, ki je v začetnih fazah načrtovanja. Del odpadkov, ki jih danes odvažamo v tujino, bi – ob morebitnem uspešnem dolgotrajnem postopku – lahko obdelali doma, hkrati pa pridobili energijo za daljinsko ogrevanje. Del civilne družbe, med drugimi pobuda 'Maribor proti sežigalnici', opozarja na morebitna tveganja za okolje in zdravje ljudi … Kaj pa pravi stroka?

NAPOVEDNIKSlovenijo zajel prvi vročinski val v tem poletju, trajal bo do julija. ARSO z rumenim opozorilom.Zdrs Slovenije na lestvici konkurenčnosti.Skrb vzbujajoči rezultati športno-vzgojenega kartona. Nosilec projekta dr. Gregor Starc za Radio Ognjišče: »Po covidu nismo storili ničesar!«V soboto v Mariboru drugi letošnji Pohod za življenje.VREME: V hribovitih krajih na zahodu in severu lahko nastane še kakšna kratkotrajna ploha ali nevihta. Jutri bo pretežno jasno in vroče, s temperaturami do 34°C.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Priprave na sobotno romanje bolnikov, invalidov in starejših na Brezje.Pri Mariji Pomagaj danes slovenski zlatomašniki.Po skoraj 40 letih posvetitev župnijske cerkve na Pobrežju v Mariboru.Papež Leon o Lefebru in njegovi Bratovščini sv. Pija X.

Prav na današnji dan 16. junija mineva natanko 180 let od največjega kulturno glasbenega dogodka, ki ga je Maribor doživel v 19. stoletju. Leta 1846 je namreč v Viteški dvorani mariborskega gradu nastopil Franz Liszt, takrat na vrhuncu svoje slave. To obletnico bodo v Pokrajinskem muzeju Maribor obeležili z več dogodki. Predstavila nam jih je muzejska svetnica dr. Valentina Bevc Varl.

Na Velenjskem festivalu poezije LIRIKONFEST so prejemnikom podelili letošnje nagrade, med njimi velenjico, ki jo je za pesnjenje v zadnjem desetletju prejel Milan Dekleva. Sredi tedna so v Ljubljani Svetlani Slapšak za življenjsko delo podelili Župančičevo nagrado mestne občine. V koprskem Mestnem stolpu, v zvoniku stolne cerkve je na ogled nova stalna razstava z naslovom Pokončna zgodovina Kopra. Eden od šestih regionalnih arhivov, Zgodovinski arhiv Celje, letos beleži svojo 70-letnico. Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije v glavnem mestu je iz korpusa 2000 državnih daril našim dosedanjim predsednikom na razstavi na ogled postavil izbranih 200. V okviru 61. Borštnikovega srečanja, festivala slovenskih gledališč v Mariboru (8. – 21. junij), so pripravili tudi razstavo fotografij predstav pokojnega režiserja Tomaža Pandurja – letos mineva 10 let od njegove smrti. FOTO: Pokrajinski arhiv Koper v sedanji organizacijski obliki in Zgodovinski arhiv Celje letos beležita 70 let od ustanovitve. VIR: BoBo, RTVSLO

18. junija Ivanka Mežan, slovenska dramska in filmska igralka, dopolnjuje sto let. Rodila se je v Mariboru, na gledališko pot je stopila pri partizanih, nato je študirala na ljubljanski akademiji. Od leta 1945 do 1979 je bila članica ansambla ljubljanske Drame, vendar je nastopala tudi v nekaj filmih, na primer Nasvidenje v naslednji vojni in Let mrtve ptice ter številnih televizijskih produkcijah. Leta 1995 je Ivanka Mežan prejela Borštnikov prstan za igralski opus, leta 2015 je dobila nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre, leta 2019 so jo razglasili za častno meščanko Ljubljane, pred tremi leti je dobila nagrado Ite Rine za življenjsko delo.

V oddaji se posvečamo filmskemu festivalu Kino Otok, ki bo s pestrim filmskim programom vse do nedelje obarval obmorsko mesto Izola. Nadaljujemo v Ljubljani, saj so v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije odprli občasno razstavo z naslovom Darila državi, kjer si je mogoče ogledati darila, ki so jih prejeli nekdanji predsedniki in še aktualna predsednica Republike Slovenije. Vsem dobro znan roman Na klancu, ki govori o revščini in družbeni neenakosti skozi življenje protagonistke Francke, bo danes v režiji Tina Grabnarja dobil dramsko obliko. V Ljubljani se je danes začel 19. festival sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf. Na današnji dan pa mineva 100 let od smrti katalonskega arhitekta Antonija Gaudija. Oddajo končujemo v Mariboru, kjer bo danes ob 19-ih odprtje skupinske razstave Drugačne ptice Anje Smaka in A. Steiner. Vabljeni k poslušanju!

V oddaji se posvečamo filmskemu festivalu Kino Otok, ki bo s pestrim filmskim programom vse do nedelje obarval obmorsko mesto Izola. Nadaljujemo v Ljubljani, saj so v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije odprli občasno razstavo z naslovom Darila državi, kjer si je mogoče ogledati darila, ki so jih prejeli nekdanji predsedniki in še aktualna predsednica Republike Slovenije. Vsem dobro znan roman Na klancu, ki govori o revščini in družbeni neenakosti skozi življenje protagonistke Francke, bo danes v režiji Tina Grabnarja dobil dramsko obliko. V Ljubljani se je danes začel 19. festival sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf. Na današnji dan pa mineva 100 let od smrti katalonskega arhitekta Antonija Gaudija. Oddajo končujemo v Mariboru, kjer bo danes ob 19-ih odprtje skupinske razstave Drugačne ptice Anje Smaka in A. Steiner. Vabljeni k poslušanju!

Konec maja je minilo 35 let od začetka osamosvojitvene vojne, vojne za Slovenijo. Danes ponavljamo oddajo o dogodkih v Pekrah pri Mariboru, kjer je tedanja slovenska Teritorialna obramba v svojem 710. učnem centru urila prvo generacijo slovenskih nabornikov. 23. maja leta 1991 so oklepniki JLA obkolili učni center v Pekrah in poveljniki so zahtevali izročitev enote, ki je prej zajela in priprla njihova izvidnika, a ju kmalu izpustila. Teritorialci pa niso popustili, zato je JLA nameravala napotiti vojaške okrepitve in zavzeti učni center, vendar so se temu uprli ljudje z živim zidom ... Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Razmere na Bližnjem vzhodu se kljub ameriškim pozivom k nadaljevanju diplomacije znova zaostrujejo. Iran je v odgovor na izraelsko obstreljevanje Bejruta prvič po začetku krhkega premirja napadel judovsko državo. Ta je v odgovor bombardirala Teheran in druga iranska mesta. V oddaji tudi o tem: - ob današnjem dnevu Primoža Trubarja se spominjamo začetnika slovenskega knjižnega jezika - v Mariboru se začenja največji gledališki festival - Borštnikovo srečanje - nadaljuje se prenova štajerske avtoceste med Slovenskimi Konjicami in Dramljami, pričakovati je dodatne zastoje - slovenski nogometaši so na prijateljski tekmi v Varaždinu izgubili proti Hrvaški z 2: 1

S spremljevalnim programom, katerega del so tudi gostovanja gledaliških skupin iz tujine, se danes v Mariboru pričenja 61. Festival Borštnikovo srečanje. Slovesno odprtje bo v petek, dan zatem bo začel teči tudi tekmovalni program, ki predstavlja osrednji steber festivala. Del dogajanja bo namenjen režiserju Tomažu Pandurju. Deset let po njegovi smrti bodo s pogovorom, razstavo, predstavo in dokumentarnim filmom osvetlili njegovo prelomno umetniško dediščino, ki je Maribor in slovensko gledališče postavila na svetovni zemljevid.

V današnji oddaji gostimo Kajo Novosel, selektorico letošnjega 61. Borštnikovega srečanja, enega najpomembnejših gledaliških festivalov, ki bo od 8.-21. julija popestril dogajanje v Mariboru. S selektorico načenjamo vprašanja o tem, kako se pri selekciji odražajo bistvene vsebine, dramaturška natančnost, režijska premišljenost, kakovostna izvedba pa tudi skrb za občinstvo. Vabljeni k poslušanju!

V okviru priprav na izgradnjo dveh novih objektov za energijsko izrabo komunalnih odpadkov v Ljubljani in Mariboru ter ob nadaljevanju obstoječe energijske izrabe odpadkov v Celju, je v Kinu Šiška v Ljubljani potekal posvet Odpadki, energija in zrak; kako tri mesta rešujemo skupen izziv, ki je naslovil enega ključnih razvojnih in okoljskih izzivov sodobne družbe - ravnanje z nereciklabilnim delom odpadkov in njihovim vključevanjem v energetsko izrabo.

V pomladnih mesecih imamo v Sloveniji kar precej bralnih pobud, s katerimi najrazličnejši akterji želijo spodbuditi mlade in starejše k branju knjig kot pomembni človekovi aktivnosti. V Mariboru v tem tednu potekajo 29. Slovenski dnevi knjige v okviru katerih se bodo v teh dneh zvrstili številni dogodki. Kako lahko branje spremeni posameznika ter družbo in o tem, ali je realno pričakovati vsesplošen odziv na bralne pobude v tokratnem Studiu ob 17ih. Pogovor je bil prvič objavljen v Radijski tribuni Radia Maribor. Gostje: Anja Zag Golob, pesnica, založnica; dr. Sabina Fras Popović, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Dragan Potočnik, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

S psihologinjo dr. Satjo Mulej Bratec o odmevni študiji, objavljeni v reviji The Journal of Pain.Zakaj obstaja bolečina — in zakaj nas ob prisotnosti ljubljene osebe boli manj? V oddaji Ultrazvok raziskujemo eno najbolj univerzalnih človeških izkušenj: bolečino. Ali je res samo opozorilni signal telesa, ali tudi nekaj, kar nastaja v možganih, odnosih in čustvih? Psihologinja in nevroznanstvenica doc. dr. Satja Mulej Bratec z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru razloži, kako lahko že sama podporna prisotnost romantičnega partnerja spremeni naše doživljanje bolečine. Originalni članek v reviji The Journal of Pain TUKAJ Foto: Dr. Satja Mulej Bratec/ Osebni arhiv Satje Mulej Bratec

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Mašo je daroval mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Pri maši je prepeval študentski zbor Vdih.

Bili smo tudi na koncertih Juana Vasleta in Janija Kovačiča.Prejšnji mesec so pri nas gostovali violinist Francesco Comisso, violončelist Dario Destefano in pianist Olaf John Laneri, združeni v Trio Gustav. Umetniki so nastopili v Narodnem domu Celje in sklenili koncertni abonma z naslovom Sosedje v organizaciji zavoda Celeia Celje. V Unionski dvorani v Mariboru je pri nas prvič gostoval komorni ansambel Wigmorski solisti iz Velike Britanije. V okviru cikla Operni solisti v Galeriji sta nastopila Juan Vasle in pianist Tadej Podobnik. V cerkvi sv. Trojice v Hrastovljah so zvenele stare slovenske ljudske balade, ki jih je po ljudskih motivih pripravil Jani Kovačič. Konec prejšnjega meseca je v poljskem Sopotu potekala 7. Mednarodna glasbena olimpijada, na kateri je Lenart Šifrar ponovil uspeh izpred dveh let in se tudi tokrat zavihtel na prvo mesto med prejemniki zlatih priznanj v 1. kategoriji, poleg tega je prejel tudi posebno nagrado za avtorsko skladbo Nebo; Aljaž Juteršek pa je osvojil bronasto medaljo.

Dvestoenainpetdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je enaindvajseta epizoda v živo in je posvečena znanstvenofantastičnim serijam po epidemiji. Agenti Mito, Igor in Aljoša so epizodo snemali v okviru cikla predavanj Filmski pogled, ki ga organizirajo Film Factory, Pekarna Magdalenske mreže in Mariborska knjižnica, v Vetrinjskem dvoru v Mariboru 14. aprila. Igor ugotavlja, da je po pandemični izkušnji prostor […]

Nobena delavska pravica ni bila podarjena, ampak priborjena, ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, opozarjajo sindikati. V Studiu ob 17 h bomo na razmere na trgu dela pogledali predvsem skozi prizmo mladih delavcev. Kakšen odnos imajo do dela, delodajalcev; ali jih sploh zanima še kolektivna organiziranost; kako pomembna vrednota je. Tudi o predlogu interventnega zakona, ki med drugim predvideva socialno kapico, študentski s. p., dvojni status upokojencev. Gostje: Sabina Leben, Sindikat Mladi plus dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega servisa Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije dr. Rudi Klanjšek, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Na platformah, kot je Polymarket, se danes lahko stavi na marsikaj. Kdaj bo odprta Hormuška ožina, kdo bo v slovenski vladi, kolikokrat bo jutri tvitnil Trump? Vse od vremena, športnih stav, do vojaških napadov je danes lahko zapakirano kot finančni instrument in potencialni vir zaslužka. Današnji čas nam je menda prinesel nov način napovedovanja prihodnosti – tako imenovane napovedne trge (v angl. prediction markets). Tako je se imenujejo, ker naj bi z visoko natančnostjo napovedovali prihodnje trende oziroma dogodke. Gre za platforme, med katerimi sta danes najbolj poznani Polymarket in Kalshi, ki uporabnikom omogočajo, da svoj denar vložijo oziroma stavijo na podlagi tega, kakšen prihodnji razplet najrazličnejših dogodkov pričakujejo. In če se izbira izkaže za pravilno, lahko s tem zaslužijo kar precej denarja. Tako je nek Francoz zaslužil več kot 85 milijonov evrov, ko je stavil na zmago Donalda Trumpa na ameriških volitvah, ameriški vojak pa dobrih 400 000 dolarjev, ko je stavil na zajetje nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura. No, slednjega zdaj obtožnica bremeni zlorabe zaupnih informacij. Platforme za trgovanje z dogodki vsekakor ponujajo pester nabor dogodkov, na katere lahko stavite: od datumov vojaških napadov, gibanja cen nafte, prek števila tvitov ameriškega predsednika do tega, kakšno bo vreme, in povsem običajnih športnih stav. Kako so stave postale neke vrste finančni instrument, zakaj naj bi zaradi svoje napovedne moči predstavljale neke vrste informacijski mehanizem in kaj nam ta sodobni pojav prinaša, so v Intelekti razmišljali izvršni direktor Modre zavarovalnice Primož Cencelj, strokovnjak za tehnologije veriženja blokov oziroma blockchain izr. prof. Muhamed Turkanović s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in komunikologinja s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin.Foto: Pixabay/blickpixel

Rasna diskriminacija je precej bolj razširjena v naši družbi, kot si morda predstavljamo. Tarče rasne diskriminacije so pogosto tuji delavci in študenti ter prosilci za azil, z rasizmom pa se spopadajo tudi vsi temnopolti ali medrasno posvojeni otroci. Koliko je rasističnih napadov pri nas? Koliko je na sploh diskriminacije na podlagi barve kože ali etnične pripadnosti? Na katerih področjih je prisotna rasna diskriminacija? Kako preprečevati pojav rasizma? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00ih. Gostje: Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Miha Blažič, Ambasada Rog; Ana Kalin, Forum za enakopraven razvoj, ki je tudi medrasna posvojiteljica; dr. Lucija Dežan, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in raziskovalka na Inštitutu za družboslovne študije, Znanstveno raziskovalno središče Koper.

Ste se kdaj zalotili, da samo še »na hitro« preverite telefon, nato pa uro pozneje še vedno drsite po zaslonu? Zakaj nas digitalni svet tako močno potegne vase? In kdaj se nedolžno brskanje sprevrže v odvisnost? V tokratni Frekvenci X gostimo priznano psihiatrinjo in avtorico uspešnice Dopaminska omama Anno Lembke, ki je bila ekspertna priča v odmevnem kalifornijskem primeru, v katerem je porota podjetji Meta in YouTube spoznala za krivi povzročanja odvisnosti pri mlajših uporabnikih.Gostja: psihiatrinja in avtorica uspešnice Dopaminska omama Anna Lembke, profesorica na Univerzi Stanford V Xpertizi (od 40. minute in 19 sekund) je gostja mlada raziskovalka na Pravni fakulteti v Mariboru Živa Šuta, ki preučuje vprašanje dostopa do stanovanj v Evropski uniji. Brala sta Mateja Perpar in Igor Velše.  Vir fotografije: Osebni arhiv Poglavja: 00:00:02 Kako hitro in za kako dolgo vas posrkajo telefoni? 00:02:03 Odmevna sodba: Meta in YouTube kriva za povzročanje odvisnosti 00:07:13 Kaj naredi neko snov ali vedenje zasvojljivo? 00:12:17 Lembke: Družabna omrežja so droga 00:17:57 Kaj je dopamin? 00:20:27 Kako se razvije toleranca? 00:26:48 Možgani se izčrpajo zaradi stalnih "dopaminskih udarcev" 00:28:46 Abstinenca ali o boju proti zasvojenosti 00:34:46 Bolečina ni le nekaj negativnega, ampak nujen pogoj za dobro počutje. 00:40:19 Xpertiza: Živa Šuta

Tokrat izpostavljamo premiero Verdijeve opere Traviata, ki je zaživela v novi postavitvi na odru ljubljanske Opere. V ciklu koncertov za srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma je zazvenela Mala slavnostna maša Gioachina Rossinija, na koncertu filharmoničnega cikla FKK Slovenske filharmonije pa Mozartova glasba. V Kopru se je z Obalnim komornim orkestrom predstavil pianist Aleksander Gadžijev, na koncertu v Pokrajinskem muzeju Koper pa je nastopil Duo Claripiano. Obiskali smo tudi koncerte akuzmatične glasbe, ki jih je pripravil zavod Cona in glasbeno gledališki dogodek Dara in Stana v Mariboru. Predstavljamo pa še posebno glasbeno plesno predstavo s parfumsko spremljavo, ki jo v teh dneh lahko doživite v več krajih po Sloveniji.

V Tednu možganov smo tradicionalno združili moči z oddajo Možgani na dlani na Prvem programu Radia Slovenija, skupno epizodo z naslovom “Vojna strahov” lahko seveda najdete tudi med epizodami našega podkasta. Naša redno rubriko Xpertiza, v kateri spoznavamo mlade na začetku raziskovalne poti v znanosti, zato izjemoma objavljamo ločeno. Tokrat je z nami Jure Javornik s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Preučuje optičnovlakenske senzorje oziroma, poenostavljeno, kaj vse je mogoče doseči z merjenjem s svetlobo. Vabimo vas tudi na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah. Skupna epizoda z Možgani na dlani: Vojna strahov

V preteklem letu so mladi med 15 in 29 letom predstavljali dobrih 15 % prebivalstva v Sloveniji. To je za 7,3 % manj kot ob osamosvojitvi države. Mladih je torej čedalje manj, a zato njihovo mnenje ni nič manj pomembno. Pred državnozborskimi volitvami v Vročem mikrofonu gostimo šest mladih, ki razmišljajo o zanje perečih problematikah. Kako brez pomoči staršev sploh priti do stanovanja, kako v prvih letih kariere živeti z občutkom začasnosti - brez stabilnega dohodka, brez dolgoročnega načrtovanja, pogosto tudi brez možnosti kredita? Kaj se mora spremeniti, da bi bila Slovenija čez 20 let boljša država za mlade?Sogovorniki:Meta Štuhec, magistrska študentka mednarodnih odnosovNomi Hrast, asistentka na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v MariboruDavid Šeruga, študira poslovno informatiko na Ekonomski fakultetiTadej Grum, magistrski študent novinarstvaSrđan Veljančić, magistrski študent politologije in vloger na področju politike in družboslovjaPetar Petkovski, študent novinarstva

Dolgo je veljalo prepričanje, da je človeško telo v medicini univerzalno. Da lahko rezultate raziskave delovanja zdravil na eni skupini preprosto prenesemo na vse druge. A ko so začeli podrobneje analizirati podatke po spolu, so se pojavile razlike. Žensko telo se lahko drugače odziva na zdravila kot pri moškem, prav zato ni presenetljivo, da zato te pogosteje poročajo o stranskih učinkih. Kako spol vpliva na delovanje zdravil in zakaj so bile ženske tu dolgo časa spregledane, raziskujemo v tokratni Frekvenci X. Gostje: dr. Damjana Rozman, Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko, Medicinska fakulteta v Ljubljani dr. Mojca Kržan, predavateljica za področje farmakologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Leon Meglič, ginekolog in porodničar, Ginekološka klinika UKC Ljubljana, Ginekologija Meglič dr. Madlen Matz-Soja, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta v Leipzigu Brala sta Maja Moll in Igor Velše.  V Xpertizi (32'50'') se predstavlja Ana Lampret, ki se kot asistentka na področju psihologije na Filozofski fakulteti v Mariboru ukvarja s tem, kako otroci in mladostniki navezujejo odnose z drugačnimi od njih in kako ti odnosi vplivajo na njihov razvoj. Poglavja: 00:01:22 Afera 'Talidomid' 00:03:34 Človeško telo ni univerzalno ali o več stranskih učinkih pri ženskah 00:06:04 Kako se na zdravilo odzove žensko in kako moško telo? 00:07:09 Katera zdravila pa učinkujejo različno glede na spol? 00:10:03 Alkohol in učinkovanje na žensko in moško telo 00:11:56 Kaj sta farmakokinetika in farmakodinamika 00:15:14 Regulatorni preobrati in intersekcionalnost 00:16:14 Ženska v rodni dobi, noseča ženska, ženska po menopavzi – popolnoma drugačni svetovi 00:19:56 Kaj pa menstrualni ciklus in vpliv hormonov na učinkovanje zdravil? 00:23:09 Zagata z nosečnicami 00:32:50 Xpertiza: Ana Lampret 00:24:47 O vlogi jeter pri presnovi zdravil pri spolih z Madlen Matz-Soja

Vrnitev volka v evropski prostor deluje kot lakmusov papir: ob stiku z resničnostjo razkrije globoko zakoreninjene družbene napetosti. Na eni strani je idealizirana podoba divjine, na drugi vsakdanja realnost podeželja, kjer volk ni simbol, temveč konkretna in otipljiva grožnja. Volk Slavc se je skotil v Sloveniji in prehodil več kot 1500 kilometrov do Italije, kjer je ustvaril nov zarod. Njegova sled nas uči, da prihodnost ne pomeni vrnitve v idilo preteklosti, temveč zahteva nenehno pogajanje: med človekom in divjino, med redom in kaosom, med strahom in upanjem. To občutijo tudi na Blokah, ki so eno izmed območij v Sloveniji, kjer je srečanje z medvedom skorajda nekaj vsakdanjega, domačini pa pogosto naletijo tudi na sledi volkov in risov. Kako torej urediti »odnose« in omogočiti sobivanje med ljudmi in velikimi zvermi?Sogovorniki: Jure Bedenk, kozjerejec z Blok, poznavalec sobivanja z zvermi, Adam Weymouth, pisatelj in okoljski publicist, avtor knjige Volk samotar,  Sašo Dolenc, fizik in filozof, strokovni sodelavec Frekvence X, študentke in študenti ekologije. V rubriki Xpertiza (od 00:48:57) se predstavlja Rok Friš, mladi raziskovalec s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, ki si želi svoje strokovno znanje uporabiti pri načrtovanju električnih vozil. Poglavja: 00:03:13 Študentke in študenti ekologije o upravljanju z zvermi 00:05:34 Reportaža z Blok 00:18:49 Intervju z Adamom Weymouthom o volku Slavcu 00:47:10 Zaključna analiza dr. Saša Dolenca 00:48:57 Xpertiza: Rok Friš, načrtovanje e-vozil

Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.Sogovorniki: gozdarka in matematičarka Marija Jakopin, upravljavka gozda pri Grosupljem, okoljski aktivist in publicist George Monbiot, kolumnist časnika The Guardian, fizik in filozof Sašo Dolenc, strokovni sodelavec Frekvence X, študentke in študenti ekologije. V rubriki Xpertiza (od 00:40:08) se predstavlja Živa Krajnc, mlada raziskovalka s Filozofske fakultete v Mariboru, ki se ukvarja s psihologijo prehranjevanja. Poglavja: 00:02:04 Sašo Dolenc o gozdu kot vrtu in drevesih kot laseh 00:04:50 Študentke in študenti ekologije o upravljanju z naravo 00:07:47 Reportaža iz gozda v okolici Grosupljega 00:14:15 Marija Jakopin: Sekati ali ne sekati? 00:24:02 George Monbiot o Sloveniji, podivljanju, sonaravnem upravljanju 00:35:48 Mladi o prihodnosti naše narave 00:40:08 Xpertiza: Živa Krajnc, psihologija prehranjevanja

Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen. Gosti oddaje so: mikrobiologinja dr. Maja Rupnik z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in z Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, mikrobiolog dr. Blaž Stres s Kemijskega inštituta v Ljubljani in magistrica nutricionistike Ajda Strnad. Študije na področju mikrobiote in vpliva na možgane:  Povezava med črevesjem in duševnim zdravjem Boljša hrana je motivacija za večjo telesno aktivnost Mikroorganizem v črevesju lahko vpliva na razvoj nevrodegenerativnih bolezni V rubriki Xpertiza (od 00:28:33) se predstavlja Mihael Boštjan Končar, raziskovalec in asistent s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Poglavja: 00:02:12 Kaj je mikrobiota? 00:04:45 Imunski sistem je tudi v črevesju 00:05:57 Vpliv hrane in gibanja na duševno zdravje 00:10:46 Raziskave na področju povezave mikrobiota-črevesje-možgani 00:14:44 Kaj jesti za zdrave možgane 00:19:17 Prehrana, ki naj ne postane še en stresni faktor 00:22:18 Je kava dobra za našo mikrobioto? 00:23:15 Probiotiki - rešitev ali le kratkoročna potuha? 00:25:23 Fekalna transplantacija 00:28:33 Xpertiza: Mihael Boštjan Končar 00:03:39 Škodljivi in neškodljivi mikroorganizmi v telesu 00:26:20 Prihodnost raziskovanja na področju mikrobiote