Podcasts about drugi

Dziś o 3 największych błędach, które popełniasz z kobietą już w mieszkaniu, przez które nie masz takiego życia intymnego, na jakie zasługujesz :)00:00 – Intro00:45 – Pierwszy błąd04:28 – Drugi błąd07:20 – Zabierz ją do domu08:19 – Trzeci błąd

Današnje dogajanje v državnem zboru je bilo precej pestro. Nova ministra za pravosodje in notranje zadeve sta postala Andreja Kokalj in Branko Zlobko. Za novega predsednika vrhovnega sodišča so imenovali Damjana Oroža. Pravica do plačevanja z gotovino bo zapisana v ustavi, vnovič je sprejet zakon o psihoterapevtski dejavnosti, potrjen je tudi sveženj kmetijske zakonodaje. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajinski predsednik Zelenski napovedal alternative ameriškemu načrtu za končanje vojne. - Konec prenove prve osmine glavne stavbe UKC Ljubljana predvidoma marca. - Slovenski skakalci za uvod v sezono drugi na tekmi mešanih ekip.

Tik pred odločanjem slovenskega regulatorja o tem, ali lahko hrvaška državna agencija Fina prevzame Ljubljansko borzo, se je oglasila vlada. Kot pravi njen podpredsednik Matej Arčon, so proti prevzemu, borzo pa so opredelili kot kritično infrastrukturo. Kaj bo na seji naredila agencija, še ni jasno. Drugi poudarki oddaje: - Ministrski zbor je potrdil tudi predlog novele zakona o RTV: ta natančneje opredeljuje državno financiranje manjšinskih programov ter uvaja sofinanciranje glasbene produkcije nacionalne medijske hiše. - Ob menjavi na čelu družbe Gen energija - vodenje prevzema Nada Drobne Popovič. V Posavju svarijo pred poseganjem v načrte Jedrske elektrarne Krško. - Ameriški diplomati v Kijevu predstavljajo mirovni načrt za Ukrajino; po nekaterih virih naj bi predvideval priključitev več ozemelj Rusiji. V Bruslju opozarjajo, da se morajo s pogoji miru strinjati Ukrajinci in Evropejci.

Wystąpienie Radosława Sikorskiego w Sejmie – w dużej mierze poświęcone atakom na prezydenta Karola Nawrockiego po jego słowach z 11 listopada o Unii Europejskiej – doczekało się ostrej odpowiedzi ze strony Pałacu Prezydenckiego. Doradca prezydenta ds. europejskich, Jacek Saryusz-Wolski, zarzuca szefowi MSZ zarówno błędną interpretację konstytucji, jak i ignorowanie trwającej już procedury zmian traktatów unijnych.W rozmowie z Radiem Wnet polityk nie ma wątpliwości, że spór nie jest jedynie akademicką dyskusją o zapisach prawnych. Chodzi o to, kto realnie kształtuje politykę zagraniczną Polski oraz jaką wizję Unii Europejskiej rząd próbuje narzucić opinii publicznej – i prezydentowi.Na pewno nie jest tak, jak mówi minister Sikorski, że prezydent jest długopisem, że prezydent jest ustami, które mają powtarzać to, co decyduje w dziedzinie polityki zagranicznej Rada Ministrów– podkreśla Saryusz-Wolski.Punktem wyjścia do ataku Sikorskiego na Karola Nawrockiego była teza, że prezydent, zabierając głos w sprawach europejskich w duchu „Unia tak, wypaczenia nie”, przekracza swoje konstytucyjne kompetencje. Zdaniem Saryusza-Wolskiego to odwrócenie porządku rzeczy.Doradca prezydenta zarzuca szefowi MSZ „wybiórczą lekturę” konstytucji – ograniczenie się do artykułu 146, który mówi, że politykę zagraniczną prowadzi Rada Ministrów. Jak przypomina, ten przepis trzeba czytać razem z artykułem 126, określającym rolę głowy państwa.Saryusz-Wolski przypomina, że to właśnie w tym przepisie wpisano rolę strażnika suwerenności i bezpieczeństwa państwa. W jego ocenie działania prezydenta na arenie międzynarodowej nie są więc żadnym „wychodzeniem poza kompetencje”, lecz wypełnianiem konstytucyjnego obowiązku.I dodaje, że z takiej „holistycznej” lektury ustawy zasadniczej wynika, że to raczej rząd powinien brać pod uwagę linię wyznaczaną przez prezydenta, a nie odwrotnie.Ta hierarchia zawarta w konstytucji mówi o tym, że to raczej Rada Ministrów powinna się "słuchać" prezydenta, niż odwrotnie prezydent powinien kopiować, "papugować", to, co postanawia Rada Ministrów– dodał.Drugi kluczowy zarzut Saryusza-Wolskiego dotyczy samego obrazu Unii Europejskiej, jaki w swoim sejmowym wystąpieniu kreślił Radosław Sikorski. Szef MSZ miał przekonywać, że nie ma żadnego projektu traktatu, który prowadziłby do „federalizacji” czy głębokiej zmiany UE, więc ostrzeżenia prezydenta to straszenie na wyrost.Doradca prezydenta odpowiada na to z niedowierzaniem. Przypomina, że Parlament Europejski już przyjął wniosek o zmianę traktatów, uruchamiając formalnie artykuł 48 Traktatu o Unii Europejskiej – procedurę zmiany podstawowych dokumentów wspólnoty.Jest wręcz niesłychane, że minister spraw zagranicznych poświadcza, że nie wie o tym i neguje fakt, że artykuł 48 traktatu Unii w sprawie zmiany traktatów został uruchomiony dwa lata temu przez Parlament Europejski (…) i że jest projekt traktatu autorstwa Parlamentu Europejskiego– zaznacza polityk.Saryusz-Wolski idzie dalej: albo – jak mówi – minister w „złej wierze pomija ten fakt”, albo rzeczywiście nie ma świadomości, że proces zmian traktatowych już trwa. Jedno i drugie uznaje za rzecz nie do przyjęcia u szefa polskiej dyplomacji.Równolegle doradca prezydenta broni użytych przez Karola Nawrockiego sformułowań o „oddawaniu po kawałku suwerenności” i „pełzającym zawłaszczaniu kompetencji” przez instytucje unijne. W jego ocenie to nie emocjonalne chwyty, lecz trafny opis zjawiska dobrze znanego w literaturze naukowej i w orzecznictwie sądów konstytucyjnych państw członkowskich.To jest zjawisko tak zwanego pełzającego zawłaszczania kompetencji, które jest opatrzone bogatą literaturą naukową. (…) Neguje fakt, że proces zawłaszczania kompetencji ma miejsce– dodaje.Doradca przypomina, że podobne wątpliwości wobec przekraczania traktatowych kompetencji przez instytucje UE wyrażano w wyrokach i stanowiskach dziewięciu trybunałów konstytucyjnych, w tym niemieckiego Trybunału Federalnego.Obrona Unii przez krytykę centralizacjiSikorski – relacjonuje Saryusz-Wolski – stara się przedstawiać każdą krytykę obecnego kierunku integracji jako antyeuropejskość i krok w stronę polexitu. Doradca prezydenta odwraca tę logikę. Według niego to właśnie obecne „zapędy centralizacyjne”, unijne podatki, wspólny dług i warunkowość budżetowa, a także polityki takie jak Zielony Ład i pakt migracyjny, niosą ryzyko rozsadzenia Unii od środka.Potężna część debaty w tej materii w Unii i literatury przedmiotu mówi o tym, że te zapędy centralizacyjne, to zawłaszczanie kompetencji niszczy Unię Europejską i jej zagraża. A zatem powstrzymywanie tej centralizacji jest de facto obroną Unii Europejskiej przed rozpadem– wskazuje.Zwalczanie tendencji centralizacyjnych, tego wychodzenia poza traktaty, co w debacie prawniczej jest nazywane ultra vires, czyli działaniem poza granicami prawa, jest działaniem na rzecz i w obronie Unii Europejskiej, taka jaka ona powinna być– dodaje.„Zaczepne, płytkie, w złym momencie”Oceniając samo wystąpienie Sikorskiego, doradca prezydenta nie przebiera w słowach. Zwraca uwagę, że przemówienie szefa MSZ miało miejsce w momencie, gdy rząd apeluje o jedność wobec zagrożeń hybrydowych ze strony Rosji – po serii sabotaży i dywersji kolejowych.To wystąpienie było zaczepne, było wobec prezydenta merytorycznie błędne i płytkie i nic nowego do debaty nie wniosło. Wygląda na to, że chciał minister Sikorski po prostu, przepraszam, zaatakować, przyłożyć prezydentowi RP– stwierdził.Kontrastuje przy tym ton przemówienia Sikorskiego z wcześniejszym wystąpieniem Donalda Tuska w Sejmie. Premier – jak przypomina – mówił o potrzebie zgody w sprawie rosyjskich zagrożeń, podczas gdy minister spraw zagranicznych zamiast budować tę jedność, uderzył w głowę państwa.On w tym wystąpieniu de facto robi coś diametralnie odmiennego. (…) Atak na prezydenta w tym momencie jest nie na miejscu, niedopuszczalny– ocenił.Na pytanie, czy może to być początek prezydenckich ambicji Sikorskiego, Saryusz-Wolski nie chce przesądzać, ale zauważa, że sam minister „wskazał, że prezydent Karol Nawrocki powinien się ubiegać o stanowisko premiera”, co otwiera pole do spekulacji. 

Drugi poudarki oddaje: Po lanskih zapletih pri sprejemanju proračuna tokrat kobariški svetniki potrdili predlog v prvem branju Občina Maribor z novo strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti Danes bodo v Pivki obeležili 60-letnico delovanja mestne knjižnice Postojna Murska Sobota ponovno v znamenju festivala inovativnosti, znanosti in ustvarjalnosti mladih December v Brežicah tudi v znamenju pritožb stanovalcev

Vsakič, ko na nebu zagori zvezdni utrinek, se vprašamo, kaj pravzaprav prinašajo ti drobni popotniki iz vesolja. Asteroidi in meteoriti niso na Zemljo prinesli le niklja, bakra in zlata, temveč morda tudi prve organske molekule in gradnike življenja. V tokratni Frekvenci X iščemo odgovore o tem, katere kamnine in elementi so prišli iz vesolja, kako so oblikovali naš planet in zakaj je od njih odvisna sodobna tehnologija. Vabljeni na odisejado od večkilometrskih kraterjev do vzorcev, ki jih danes prinašajo vesoljske sonde. V Xpertizi pa se nam je pridružil Urh Štempihar Jazbec s Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Gostje so bili:  - prof. dr. Tomaž Zwitter, astronom in astrofizik, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani. - dr. Andrej Šmuc, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani - prof. Cene Gostinčar, molekularni biolog in mikrobiolog, Biotehniška fakulteta v Ljubljani     Poglavja: 00:04:50 Kako se je sploh začelo? 00:06:11 Kaj vse so na Zemljo prinesli asteroidi? 00:10:30 Kakšen bi bil naš planet, če meteoriti nikoli ne bi priišli na Zemljo? 00:14:51 Je bilo življenje najprej na Marsu? 00:17:05 Zakaj je pomembno, da raziskujemo ostanke na Zemlji? 00:21:07 Koliko meteoritov pade na Zemljo danes? 00:25:27 Je "rudarjenje" v vesolju sploh možno? 00:26:55 Novice iz sveta astronomije

Slovenija bo imela v prihodnjih dveh letih rekordno porabo, predvidevata sprejeta proračuna. Finančni minister Klemen Boštjančič na očitke opozicije o pretiranem trošenju odgovarja, da bo primanjkljaj namenjen investicijam. Proračun vojaškega ministrstva bo nekoliko okrnjen, dodaja, s čimer ga nameravajo spodbuditi k sodelovanju z drugimi ministrstvi pri projektih za dvojno rabo. Drugi poudarki oddaje: Ukrajina po korupcijskem škandalu v vladni krizi - odstopila dva ministra Srbija reže energetske vezi z Moskvo - je ruski politični vpliv na Balkanu ogrožen? NSi, SLS in Fokus začeli pogovore o skupnem nastopu na volitvah

V Brdih še odstranjujejo posledice obilnega deževja, ki je za seboj pustilo precejšnje poškodbe na prometni infrastrukturi. Stanje na terenu sta si danes ogledala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in poveljnik republiškega štaba Civilne zaščite Srečko Šestan. Več vasi je še vedno nedostopnih, veliko škode je na kmetijskih površinah. S sanacijo po poplavah se ukvarjajo tudi na italijanski strani. Voda se je umaknila, ceste so prevozne, ljudje se počasi vračajo na domove. Najhuje je bilo v občinah Krmin in Romanž, kjer vlada blatno opustušenje. Drugi poudarki oddaje: - Poslanci obravnavajo proračuna; koalicija meni, da sta razvojna, opozicija kritična do velike porabe. - Države po večini pozdravljajo potrditev ameriškega načrta o Gazi, Hamas proti. - Ponoči zagorel simbol Zagreba, 16-nadstropna stavba Vijesnika.

Državni zbor je popoldne nadaljeval obravnavo proračunov za prihodnji dve leti z razpravo o opozicijskih dopolnilih. Teh vlada in koalicija ne podpirata. Tudi ob tem sta bili strani na nasprotnih bregovih tako pri oceni gospodarskih razmer v Sloveniji kot glede zdravja javnih financ. Drugi poudarki oddaje: - Šutarjev zakon po prepričanju koalicije odgovarja tudi na pravne dileme, ki jih je med sprejemanjem zakona izpostavljala stroka. - Hamas zavrnil najnovejšo resolucijo Varnostnega sveta o Gazi, češ da uvaja mednarodni nadzor. - Po silovitem deževju v Goriških brdih: država bo pomagala, vendar je treba najprej oceniti škodo.

Državni zbor bo na izredni seji obravnaval predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Šutarjev zakon je pristojni parlamentarni odbor v petek dopolnil in mu pritrdil. Še pred tem se bosta na matičnih odborih predstavila kandidat za novega notranjega ministra Branko Zlobko in kandidatka za novo pravosodno ministrico Andreja Kokalj. Drugi poudarki oddaje: - Največjo podporo pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami ima SDS z 21,4 odstotka, sledi Gibanje Svoboda s 16,7 odstotka, kaže raziskava Mediane za našo televizijo. - Vstopamo v drugi teden podnebne konference Združenih narodov, na kateri so vse bolj v ospredju ukrepi prilagajanja na posledice in omejitev nadaljnje rasti temperatur. - V okviru tedna slovenske hrane, ki se začenja danes, predstavniki čebelarjev in kmetov na vlakih razdeljujejo slovenski med in jabolka.

Nalivi in plazovi so v Goriških Brdih povzročili ogromno škodo, tudi na cestah: prebivalci Kožbane so odrezani od preostalih povezav. Tik za mejo, v Bračanu v Furlaniji Julijski krajini, po plazu iščejo moškega in žensko; iz vasi Vrša zaradi obsežnih poplav pospešeno umikajo prebivalce. Drugi poudarki oddaje: - Poslanci bodo to popoldne na izredni seji pretresali predlog Šutarjevega zakona s številnimi dopolnili. - Slovenija bo končala leto z eno-odstotno gospodarsko rastjo, napoveduje Evropska komisija, ki je prepolovila dozdajšnje napovedi. - Se bo Unija za dodatno pomoč Ukrajini zadolžila kot celota, se bodo zadolžile posamične članice ali pa bodo skupaj posegle po zamrznjenem ruskem premoženju?

Državni zbor bo na izredni seji obravnaval tako imenovani Šutarjev zakon za zagotavljanje javne varnosti. Po napadu v Novem mestu, zaradi katerega je nastal zakon, sta odstopila pravosodna ministrica Andreja Katič in notranji minister Boštjan Poklukar. Kandidata za njuna naslednika Andreja Kokalj in Branko Zlobko sta dopoldne dobila zadostno podporo na pristojnih parlamentarnih odborih. Drugi poudarki oddaje: - Evropska komisija znižala napoved gospodarske rasti Sloveniji za letos. - Zelenski napovedal nakup 100 francoskih bojnih letal. - Nov primer vandalizma na Slovenskih železnicah.

Poslanci državnega zbora so začeli razpravo o tako imenovanem Šutarjevem zakonu, s katerim vlada odgovarja na zahteve po izboljšanju varnosti na jugovzhodu države. Po številnih kritikah je skozi sito pristojnega odbora je prišel s številnimi popravki, pričakovati pa je, da bodo sledili še novi. Zakon je v imenu vlade predstavil notranji minister v odstopu Boštjan Poklukar. Drugi popudarki oddaje: - V Goriških Brdih po deževju in plazovih štiri naselja in zaselki povsem odrezani od sveta - Ljubljanski mestni svetniki razpravljajo o podražitvi parkirnin in novi nočni tarifi - Hamas zavrača možnost prisotnosti tujih vojakov v Gazi

Dogajanje na političnem parketu je pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami vse bolj pesto: oblikovanje vse več novih strank, potrjevanje programov in stopnjevanje priprav že obstoječih. Analitiki ocenjujejo, da bi se se lahko v državni zbor uvrstilo osem strank ali celo devet, kar po mnenju politologa Mira Hačka lahko pomeni precej težav. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstvo opozarja na zamude pri uvedbi krajšega delovnika. Po načrtih vlade najprej na vrsti kovinarji. - Zgodovinska suša na Bližnjem vzhodu ogroža milijone, najhuje v Iranu in Iraku. - Agencija za varnost prometa: dvig starostne meje za vožnjo e-skiroje in mopedov nujen.

Vsi proračunski dokumenti so pripravljeni za sprejem v državnem zboru. Pristojni parlamentarni odbor je namreč danes potrdil še predlog zakona o proračunu za prihodnje leto. Medtem ko koalicija poudarja, da gre za odraz stabilnih javnih financ, je fiskalni svet znova nanizal opozorila o visoki porabi. Drugi poudarki oddaje: - Številna dopolnila k predlogu Šutarjevega zakona. Kaj je novega? - Trump podpisal ukaz za odpravo carin na uvoz določene hrane - Slovenske teniške igralke znova med reprezentančno elito, uvodni ženski slalom Shiffrinovi, Dvornik sedma.

Proračunski sveženj za prihodnji dve leti je potrdil pristojni parlamentarni odbor in je tako pripravljen za odločanje v državnem zboru. Ker denar za predvideno obvezno božičnico ni zajet v njem, je finančni minister Klemen Boštjančič znova pojasnil, da ga bodo zagotovili s prerazporeditvami. Drugi poudarki oddaje: - Madžarski premier Orban v strahu pred izgubo oblasti na protivojno turnejo. - Inštitut za slavistiko v Celovcu praznoval 50 let delovanja. - Košarkarice zmagale tudi na drugi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo.

Tako imenovani Šutarjev zakon z obravnavo na pristojnem odboru danes začenja parlamentarno pot. Kot poudarja vlada, prinaša ukrepe za zagotavljanje varnosti. Strokovnjaki z različnih področij in nevladne organizacije opozarjajo, da je bil pripravljen preveč na hitro, brez strokovne razprave, zato da so nekatere določbe ustavno sporne, celota pa da vodi v represijo. Podpora zakonu v parlamentu je zagotovljena. Drugi poudarki oddaje: - Prvi teden podnebnih pogajanj v Braziliji je prinesel razprave o novih zavezah in iskanju financ za države v razvoju. Nekatere dogovore so že dosegli, a glavnina pogajanj pogajalce še čaka. - Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika se vrstijo opozorila o še vedno omejenem dostopu gluhih do informacij. Zveza društev gluhih in naglušnih poziva k izvajanju zapisanega v ustavo. - Odbojkarji ACH Volleyja so po dramatičnem koncu tekme za uvrstitev v Ligo prvakov napredovali v zadnji krog kvalifikacij. V Tivoliju so premagali Dinamo iz Bukarešte s 3: 1.

Drugi poudarki: - Načrt za graditev neprofitnih najemnih stanovanj v Luciji odvisen od presoje ustavnega sodišča. - Zamuda pri obnovi Modre dvorane v Idriji, nov datum slovesnega odrtja 12. december. - Arboretum Volčji Potok zasijal v praznični podobi. Prej mrtva sezona pred koncem leta je po novem med bolj obiskanimi. - Na Cerkniškem jezeru je tudi v tem letnem času veliko ptic.

Drugi poudarki oddaje: - Kranjski mestni svet vendarle sprejel osnutka proračunov za prihodnji dve leti - Občina Bloke ne bo ostala brez trgovine - Naložba v stanovanjsko naselje se je občini Benedikt nekoliko zamaknila - Na Gačah po uspešni poletni sezoni že načrtujejo zimsko

Tako premier Robert Golob kot župani z jugovzhoda po današnjem srečanju o rešitvah za težave, povezane z romsko skupnostjo, pozdravljajo dialog. Novomeški župan Gregor Macedoni je tako imenovani Šutarjev zakon označil za dobrega. Profesorji kazenskega prava medtem opozarjajo na ustavno spornost nekaterih predlogov zakona. Drugi poudarki oddaje: - V napadu z ostrim predmetom v Ljubljani ranjen voznik avtobusa, storilca še iščejo. - Dodatna evropska pomoč Ukrajini, kjer ruska vojska počasi napreduje. - Več kot 2 tisoč prijav spletnih prevar pri nas s skupno škodo skoraj 30 milijonov evrov.

Vlada je na današnjo sejo uvrstila tudi dopolnitve zakona o orožju, ki jih je v ponedeljek napovedal premier Robert Golob. Ta predvideva, da imetniki nezakonitega orožja in streliva ne bodo kaznovani, če to predajo do 31-ega januarja prihodnje leto. Izročeno orožje naj bi uničili, podarili muzeju ali uporabili za usposabljanje policistov. Drugi poudarki oddaje: - Kandidat za predsednika vrhovnega sodišča Damjan Orož čez sito mandatno-volilne komisije. - Po 43-ih dneh konec najbolj dolgotrajne zaustavitve dela ameriške vlade. - Evropska unija bo pokrila finančne potrebe Ukrajine za prihodnji dve leti.

Vlada je bila danes na obisku na širšem Goriškem. Premier Robert Golob je tej priložnosti povedal, da je Slovenija objavila razpis za državno platformo za generativno umetno inteligenco, s čimer bodo omogočili, da vsak državljan dobi brezplačen dostop do orodij umetne inteligence. Drugi poudarki oddaje: - Zaradi tehnične okvare v podjetju GaiaCell propadlo nekaj vzorcev, prevzetih od Biobanke. - Družba Monisa Forging kupila poslovni kompleks propadle Mariborske livarne. - Ob robu podnebne konference v Braziliji pozivi protestnikov k zaščiti Amazonije.

Drugi poudarki oddaje: Projekt graditve javnih najemnih stanovanj v Izoli v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, financiranje še ni urejeno Slovenski in avstrijski minister podpisala deklaracijo za izvajanje čezmejnega načrta za upravljanje reke Mure V Ormožu končali prvo fazo obnove tamkajšnjega gradu, vredno 1,6 milijona evrov Na Jesenicah uredili tematsko pot in postavili informativne table o spominih na stare Jesenice

Czasem wystarczy jeden moment, by wszystko się odwróciło. Choroba, utrata pracy, niefortunny zbieg zdarzeń i nagle to, co wydawało się oczywiste, staje się luksusem. Z naszymi wyjątkowymi Gościniami ze Szlachetnej Paczki o pomaganiu, ale też o tym, jak cienka bywa granica między „ja daję” a „ja potrzebuję”. O historiach, w których każdy z nas mógłby się znaleźć, choć nikt by tego nie planował. Jesteście gotowi się wzruszyć? To posłuchajcie.

Drugi poudarki oddaje: - Kako bo v Ljubljani leta 2100? Obstajajo sicer uradne dolgoročne projekcije o številu prebivalcev, a so približno tako zanesljive kot napovedi vremena. - Na Brežiškem so dobri ljudje priskočili na pomoč starejši gospe. - Ob prenovi zvonika župnijske cerkve svetega Jerneja v Slovenski Bistrici so nedavno naleteli na zanimivo najdbo - časovno kapsulo.

Zaposleni in upokojenci bodo to zimo prejeli zimski regres oziroma dodatek. Državni zbor je namreč kljub pomislekom opozicije glede posledic za gospodarstvo in javne finance potrdil zakon o njegovem izplačilu. Poslanci so potrdili tudi zakon, ki uvaja centraliziran postopek prevedb v nov sistem dolgotrajne oskrbe. Drugi poudarki: - Delavska koalicija: kampanja o pokojninski reformi je šele začetek pravega delavskega organiziranja pri nas. - V Lukovici začetek graditve nove stanovanjske soseske. - Podnebna konferenca v Braziliji poteka tudi v znamenju protestov in opozoril o dvoličnosti.

Poslanke in poslanci razpravljajo o varnostnih razmerah na jugovzhodu države. Premier Robert Golob je ob nekaterih pomislekih, tudi ustavnih, glede ukrepov v Šutarjevem zakonu zatrdil, da bo vstop v stanovanje mogoč le, ko bodo ocenili, da je ogroženo zdravje ali življenje. Ob tem je napovedal še poseben zakon, ki bo še pred nastopom Šutarjevega vsem omogočil izročitev nezakonitega orožja policiji brez pravnih posledic. Drugi poudarki oddaje: - Omejitev globalnega segrevanja na stopinjo in pol verjetno nedosegljiva. - Nekdanji francoski predsednik Sarkozy po 20-ih dneh zapustil pariški zapor. - Šeško bo izpustil odločilni kvalifikacijski tekmi za nogometno svetovno prvenstvo.

Madžarska bo za eno leto oproščena ameriških sankcij v povezavi z uvozom ruskih energentov. Bela hiša je izjemo za Budimpešto napovedala po včerajšnjem obisku madžarskega premierja Viktorja Orbana pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu. Ta je dejal, da Madžarska težko dobi nafto in plin z drugih območij, saj nima morja in pristanišč. Voditelja sta med drugim govorila o vojni v Ukrajini in odnosih z Rusijo, pri čemer je Orban zatrdil, da Zahod glede tega ni enoten. Drugi poudarki oddaje: - Na srečanju voditeljev pred podnebno konferenco slišati opozorila pred posledicami vojn na podnebje. - Vlada in sindikati javnega sektorja še brez soglasja o izplačevanju delovne uspešnosti po novem. - Startna mesta na pohodu po Levstikovi poti od Litije do Čateža odprta še dve uri.

Vlada je po incidentu v Novem mestu sprejela napovedani sveženj ukrepov za zagotavljanje varnosti, ki širijo policijska pooblastila, zaostrujejo kaznovalno politiko in omogočajo posege v socialne transferje. Tako imenovani Šutarjev zakon ni namenjen kaznovanju, ampak preventivi, pravi premier Robert Golob, ki na očitke o neustavnosti odgovarja, da je zaveza te koalicije, da ščiti človekove pravice znotraj obstoječih ustavno-pravnih okvirjev. Drugi poudarki oddaje: - Najdaljše zaprtje financiranja ameriške vlade v zgodovini čutijo predvsem v letalskem prometu in prejemniki socialne podpore - Nemčija v protekcionističnih izjavah zaradi Kitajske in Združenih držav Amerike vse bolj podobna Franciji - Celjski nogometaši s tretjo zmago v konferenčni ligi med le trojico klubov s polnim izkupičkom točk po treh krogih

Vlada bo imela danes na mizi tako imenovani Šutarjev zakon, s katerim namerava dati policiji, tožilstvu in sodstvu nekatera dodatna pooblastila. Kaj konkretno bo zapisano v zakonu, še ni znano, je pa iz strokovnih krogov slišati opozorila, da ima država že zdaj dovolj širok nabor ukrepov, ki jih je le treba uporabljati. Več je tudi pomislekov o ustavnosti ukrepov. Vlada pa naj bi danes odločala še o vzpostavitvi mešanih patrulj, kot to predvideva zakon o obrambi. Drugi poudarki: - Pred pristojnim parlamentarnim odborom zakon za urejanje položaja študentov, ki zvišuje urno postavko za študentsko delo, subvencijo za bone in štipendijo. - Humanitarna kriza v Sudanu uhaja izpod nadzora, opozarjajo Združeni narodi, ter pozivajo sprti strani k pogajanjem in končanju nasilja. - Plezalka Janja Garnbret na sinočnji slovesnosti predala naziv ambasadorja športa v Botrstvu kapetanu odbojkarske reprezentance Tinetu Urnautu.

U ovoj epizodi razgovaram s Ines Šitum, kreativkom iza profila MoreLessInes, poduzetnicom i mamom četvero djevojčica. Ines je svoj prvi blog pokrenula na rodiljnom dopustu, a ono što je krenulo kao hobi, pretvorilo se u uspješan brend i karijeru. Pričale smo o izazovima na tom putu, njezinom projektu Preloved Market i o tome što znači živjeti i raditi po vlastitim standardima.Drugi dio razgovora posvetile smo kampanji #PitamZaPrijateljicu i tabu temama o kojima žene i dalje rijetko pričaju: od poroda, preko urinarnih tegoba sve do pitanja intimnog zdravlja. Ines je podijelila i svoja iskustva, a ja sam ispričala zašto mi je upravo D-manoza pomogla da nađem održivije rješenje u trenucima kada sam se borila s urinarnim tegobama.Sponzor epizode je Vitalia D-manoza.Razgovarale smo o:- kako izgleda svakodnevica s četvero djece i freelancing životom- njezinom putu od policije do Instagram karijere- počecima na društvenim mrežama i što znači graditi zajednicu online- izazovima influencerskog posla i balansiranju kreativnosti- podršci zajednice i tome zašto je važno dijeliti i one teže priče- projektu Pre-Loved Market i održivosti kroz second hand- zdravlju, ženskim temama i kampanji Pitam za prijateljicu- važnosti granica, rutine i podrške u osobnom i poslovnom životuZaprati Ines:www.instagram.com/more_less_ineshttps://www.morelessines.com/Načini na koji možeš podržati moj rad i zahvaliti se:♡ zaprati me na Instagramu (@mariewasler) i pretplati se na pomalo podcast♡ podijeli sliku sebe dok slušaš ovu epizodu ili screenshot podcasta na Instagram Storyju i označi mene i Ines (@mariewasler @more_less_ines)♡ podijeli ovu epizodu sa svojim bližnjima, prijateljima i poznanicima za koje misliš da bi im se mogla svidjeti♡ ocijeni pomalo podcast i ostavi recenziju na Apple podcasts i Spotifyju kako bi postao vidljiviji što većem broju ljudi

Na prvem od zahtevanih izrednih parlamentarnih zasedanj po napadu v Novem mestu, v katerem je umrl 48-letnik, bo poslance nagovorila predsednica države Nataša Pirc Musar. Po napovedih bo predstavila stališče o razmerah, pomenu učinkovite integracije romske skupnosti in o napovedanih vladnih ukrepih. Drugi poudarki oddaje: - Poslanke in poslanci naj bi sprejeli interventni zakon, ki zaradi slabe pretočnosti avtocest podaljšuje veljavnost vinjet za štiri mesece - Ponoči pred srbskim parlamentom aretirali približno 40 ljudi, ki so podprli gladovno stavko matere ene od žrtev zrušitve nadstreška novosadske železniške postaje. - Močan potres z magnitudo 6,3 na severu Afganistana zahteval najmanj 20 smrtnih žrtev, ranjenih je 320 ljudi.

Kako izgleda kad humor postane profesija, a improvizacija životni stil? 342. epizoda Pojačala donosi opušten, iskren i često duhovit razgovor Ivana sa Dejanom Ćirjakovićem – glumcem, muzičarem i jednim od autora kultne serije „Državni posao“. Kroz priču koja teče gotovo kao kafanski razgovor, Ćirjaković otkriva svoje detinjstvo u Novom Sadu, mladost obeleženu muzikom, sportom i ranim devedesetima, kao i put od bubnjara i zaljubljenika u džez do televizijskog scenariste i glumca. U epizodi se prepliću anegdote o odrastanju, svirkama i bendovima, iskustvima iz „Noćne smene“ i „Državnog posla“, ali i šira razmišljanja o umetnosti, radu, humoru i prolaznosti popularnosti. Ivan i Ćirjaković ne razgovaraju samo o karijeri, već i o vremenu koje ih je oblikovalo, prijateljstvima, upornosti i autentičnosti u stvaranju. Umesto klasične biografije, epizoda deluje kao topla retrospektiva jednog života ispunjenog stvaralaštvom, improvizacijom i upornim pokušajima da se ostane svoj i u muzici, i u humoru, i u životu. O čemu smo pričali: - Najava razgovora - Početak razgovora - Kad porastem biću - Školski dani - Srednjoškolski dani i muzika - Biranje pravca - Ozbiljniji ulazak u muziku - Instrumentalna i eksperimentalna muzika - Noćna smena šou - Velika Srbija - Državni posao - Likovi i gosti - Državni posao predstave - Drugi formati - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4oNXgEz Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Wracamy z Waszą ulubioną serią podcastową, która zaskakująco mało się zestarzała przez te wszystkie lata. A! I w ogóle to witam po przerwie! Proszę wejść i się rozgościć, bo wracamy do programu! Przygotowaliśmy dla Was newsiki z każdej z wymienionej w nazwie podcastu kategorii: W CJG mamy masę różności! Do wyboru do koloru! Dziękujemy za […]

Kljub trenutno precej toplim temperaturam, smo vstopili v čas, ko bodo položnice za elektriko zaradi ogrevanja višje. Z novembrom so namreč omrežnine dražje, prav tako bo dražji prvi blok od sedme do štirinajste ter od 16. do 20. ure, a le za 50 odstotkov, saj želi Agencija za energijo postopno uvajati spremembe. Drugi poudarki oddaje: - V novem ameriškem napadu na domnevno tihotapski čoln v Karibskem morju ubiti trije ljudje. - Rusija nadaljuje napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, Ukrajina napadla ruski naftni terminal. - V hrvaških osnovnih šolah od drugega polletja popolna prepoved uporabe telefonov.

Običajno tihi kraji kraji počitka naših preminulih najbližjih, pokopališča, so danes polna ljudi, ki se ob današnjem prazniku spomnjajo umrlih svojcev in prijateljev. Na praznik, ki ima svoj krščanski izvor v začetku 7. stoletja, mrtvim na njihovem grobu tradicionalno poklonimo rože in sveče. A ob zavedanju težave odpadkov, ki jih ob tem ustvarimo, je v družbi vsako leto večje zavedanje, da so pokloni lahko tudi bolj trajnostni. Drugi poudarki oddaje: - Predsednica republike se je v Novem mestu spomnila vseh žrtev nasilja v Sloveniji. - Leto dni po tragediji se je v Novem Sadu zbrala več desettisočglava množica. - Pozivi k bolj celovitemu upravljanju najbolj obremenjenih točk v Triglavskem narodnem parku.

Vlada po tragičnem dogodku v Novem mestu hiti s pripravo tako imenovanega Šutarjevega zakona. Odzivi na ukrepe za izboljšanje varnosti so različni. Pravniki svarijo pred pretirano represijo, predvsem z dodatnimi pooblastili policiji. Nekoliko lažje bo omejiti socialne pravice, pravi Miha Šepec z mariborske Pravne fakultete. Drugi poudarki oddaje: Srečanje ameriškega in kitajskega predsednika Trumpa in Šija: kmalu naj bi podpisali trgovinski sporazum. Na nizozemskih parlametarnih volitvah tesna in presenetljiva zmaga liberalne stranke D66. Pomanjkanje farmacevtov vse bolj žgoče. S širitvijo njihovih pristojnosti tudi ideja o cepljenju v lekarnah

Ukrepi, uvedeni čez noč, navadno ne prinašajo dobrih sprememb, po napovedi vladnega svežnja zakonov za zagotavljanje varnosti po incidentu v Novem mestu opozarja stroka. Predvsem pri širjenju policijskih pooblastil ni povsem jasno, ali bodo tudi ustavno sprejemljivi. Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar zato poziva k boljšem izkoriščanju obstoječih ukrepov pred uvajanjem novih, saj morda sistemsko ne bodo zdržali. Pomisleke ima tudi opozicija, ki po odstopu ministrov za pravosodje in notranje zadeve zahteva odgovornost tudi drugod. Drugi poudarki oddaje: - NSi in SDS vložili interpelacijo zoper ministra za delo Luko Mesca. - Je v Gazi sploh še mogoče govoriti o premirju? - Orban v Rimu o vojni v Ukrajini in obrambnih mehanizmih.

Oči domače javnosti so to popoldne uprte v Novo mesto, kjer bo po sobotnem incidentu, po katerem je umrl 48-letni meščan, seja mestnega sveta o varnostni problematiki. Nanjo so vabljeni tudi župani bližnjih občin, predstavniki neodvisnih institucij ter vlade; ta bo predstavila svoje ukrepe za umiritev razmer v regiji. Obenem je napovedan protestni shod. Drugi poudarki: - Litva zaradi hibridnih napadov razmišlja o omejitvi tranzita do Kaliningrada. - Sindikati javnega sektorja razburjeni zaradi pisma ministra Boštjančiča glede napredovanja uslužbencev. - Srečanj z medvedi je vse več; ministrstvo novembra pričakuje razsodbo o njihovem odvzemu.

Ni ne dan, ne teden, ko bi žaltave razdirali. Zato le nekaj nepovezanih in precej ogorčenih misli o dogodkih, ki so pretresli Novo mesto, preostalo Slovenijo pa spravili v stanje nervozne vzdraženosti. Ob tragični, nesmiselni in brutalni smrti bi morali biti predvsem tiho. Vsi po vrsti. Najbolj tiho bi morali biti politiki. Kako si drznejo, komaj nekaj ur po tej nesmiselni smrti kovati politične dobičke na račun tragičnega dogodka? Ker nismo tako zelo naivni, da v vseh teh bizarnih puhlicah, ki jih streljajo štabi političnih strank in ostali partijski organi, ne zaznamo na eni strani popolno pomanjkanje apatije in na drugi vseprisotnost politične mehanike. Vsi ti pozivi, deklarativne izjave, odločne drže in njim podoben nabor agencij za loščenje politične podobe, je ena velika in sramotna dimna zavesa. Pogledano z edinega mogočega stališča: »Kdo bo ukrepal, kdo bi lahko preprečil in kdo bo sankcioniral dogodke kot je bil pretekli?« To ne bodo ne stranke, ne politično izpostavljeni posamezniki, ne parlamentarni odbori, ne civilne pobude in ne referendumi ... Ukrepale in posledično uspele bodo lahko samo in edino neodvisne in strokovne institucije pravne države. Ki pa jih prav ta politična elita, ki jih sedaj poziva k ukrepanju, stalno in brez prestanka ruši. Uničuje, zasmehuje, onemogoča, in to zadnjih trideset let. Vse politične barve te elite proti celotnemu naboru demokratičnih institucij! Ob institucijah pa se ne branijo niti politikantskih napadov na temeljne gradnikov sistema ... Na šolstvo, policijo, sodstvo in javno upravo … Kot da živimo na ladji norcev … Če vzamemo samo policijo; utrujena in kadrovsko podhranjena služba, na kateri se kar najprej lomijo vsa mogoča in nemogoča politična kopja, danes nenadoma nima ne volje ne moči obračunati z nasilno skupino kriminalcev. Nato se vsi čudijo, čemu je tako, in s posebnimi nadzori ugotavljajo, kaj je šlo narobe; pozabljajo pa, da oni sami že leta s svojimi kadrovskimi preferencami lomastijo po organih pregona. In še pomnite tovariši … Znotraj nedemokratičnega socialističnega sistema je imel represivni aparat, mogoče ne ravno ugleda, zagotovo pa je vzbujal strahospoštovanje in takrat ni bilo nobenega romskega vprašanja. Vsaj v današnjem obsegu ne. Drugi najbolj tiho, bi morali biti mi v medijih. Nikoli tako, kot ob tragediji podobnih razmerij, se ne začuti vsa poniglavost sodobne preinformirane družbe. Sicer s primerno žalobnimi pridevniki, a vsekakor čim bolj živopisno in čim bolj podrobno, se mediji spopadamo z novicami, ki so podobne nedeljski. Naročnine, naklade, gledanost, poslušanosti in kliki so nam scvrli možgane ter ukleščili peresa. To, kar opisujemo, so samo žalostne posledice, vzroki ostajajo izven dosega našega poročanja. Zatajiti lastno razsodnost in varno predstaviti mnenji dveh strokovnjakov, je deviza sodobnega slovenskega žurnalizma. Ker resnični vzroki za nedeljskim napadom so preveč suhoparni in premalo barviti; vključujejo puščobne in nedefinirane pojme, ki so prezapleteni, da bi bili objavljivi. Ob tem se mediji, podobno kot policisti Romov, bojimo svojih bralcev, poslušalcev in gledalcev. Ker se zavedamo odvisnosti, smo se spremenili v delavnice dobrikanja in generatorje nenehnega vzhičenja. Zato bi bilo bolje, da smo tiho. Tretji najbolj tiho, bi morali biti vsi vi. Predvsem pa tisti, ki ste starši. Kako ste dopustili, da je pred vašimi očmi zrastla cela generacija jeznih mladeničev, ki so jim športne stave, kriminal in lagodno življenje postali življenjski cilji, tako dramatično drugačni od vrednostnega sistema, ki je determiniral povojno Evropo? Danes Novo mesto in Podgorica, kot tudi nekdaj bleščeča mesta zahodnega sveta se čudijo nesmiselnemu nasilju dobesedno otrok ... Kako se lahko do dvajsetega leta življenja v mladeniču, ki ni šel skozi ultimativno travmo vojne, nabere morilski bes? Pa ne zdaj predavati o neprivilegiranem socialnem okolju, ker nobena revščina, sploh pa ne tista, ki je lastna odločitev, ni opravičilo, da dvigneš roko nad sočloveka. Tiho bi morali biti, ker nam je spodletelo kot staršem.

Novo mesto in z njim vsa jugovzhodna Slovenija sta še vedno zavita v žalost zaradi sobotnega napada na očeta dveh otrok pred klubom Lokalpatriot. 21-letnega osumljenca iz romske skupnosti iz Šentjerneja so popoldne privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. V jugovzhodni Sloveniji zdaj veliko pričakujejo od jutrišnjega obiska vlade, ki bo predstavila odločne in ostre ukrepe za reševanje romske problematike. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati ob bojkotu delodajalcev nadaljujejo pogajanja o uvedbi obvezne božičnice. - Prebivalci Gaze zaradi izraelskega omejevanja dostopa pomoči še vedno brez hrane, vode in varnih zatočišč. - Ameriški predsednik Trump azijsko turnejo začel na Japonskem.

Novo mesto je zavito v črnino, pretresenost vlada tudi drugod po državi. Moški, ki je bil prejšnjo noč napaden pred lokalom v središču dolenjske prestolnice, je sinoči v bolnišnici podlegel poškodbam. Vrstijo se izrazi sožalja, obsodbe napada in pozivi k ukrepanju. Drugi poudarki oddaje: - Ameriški predsednik v Maleziji z brazilskim kolegom in v Južni Koreji s kitajskim - Vmesne volitve v Argentini kot referendum o predsedniku države - Svetovni pokal v alpskem smučanju začenjajo še veleslalomisti

Poslanke in poslance bo na današnji več kot 14 ur trajajoči seji zaposlovala interpelacija zoper ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. Predlagatelji interpelacije, Nova Slovenija in SDS, ministru Maljevcu očitajo neučinkovitost pri izvajanju dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike. Minister očitke pričakovano zavrača, saj meni, da je vlada na omenjenih področjih naredila ključne premike. Sicer pa ministrska usoda Maljevca kljub interpelaciji ni ogrožena, saj ima podporo poslank in poslancev koalicije. Drugi poudarki: - Odločanje voditeljev Unije o posojilu za Ukrajino z uporabo zamrznjenih ruskih sredstev je odloženo, pravna vprašanja ostajajo odprta. - Generalni sekretar Združenih narodov Guterres ob dnevu svetovne organizacije svet poziva k skupnemu reševanju težav. - Celjski nogometaši so v Dublinu premagali Shamrock Rovers; po dveh tekmah zasedajo tretje mesto v konferenčni ligi.

Ministru za solidarno prihodnost Simonu Maljevcu opozicija v interpelaciji očita neizvajanje dolgotrajne oskrbe. Koalicijski poslanci in minister odgovarjajo, da so opravili zgodovinske premike na področjih, ki sta bili desetletja zanemarjeni. Drugi poudarki oddaje: Začelo se je nagovarjanje volilcev pred referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Organizacija združenih narodov 80 let po ustanovitvi na robu bankrota; ukinjajo ključne programe V psihiatrični bolnišnici Idrija edini program zdravljenja nekemičnih odvisnosti. Kako poteka?

Evropski voditelji bodo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Bruslju pozdravili z 19. svežnjem ukrepov proti Rusiji. Nove sankcije proti Moskvi je sinoči uvedel tudi Washington, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump izrazil prepričanje, da bodo učinkovite. Sankcije so obsežne in usmerejene proti nafti, proti največjima ruskima podjetjema v panogi, ki sta med največjimi na svetu, je poudaril Trump. Drugi poudarki: - Vlada naj bi z interventnim zakonom omogočila samodejno vključitev več kot 20 tisoč stanovalcev domov za starejše v nov sistem dolgotrajne oskrbe. - Zakon za priključitev okupiranega Zahodnega brega Izraelu, ki mu premier Netanjahu sicer nasprotuje, prestal prvo glasovanje v izraelskem parlamentu. - Odbojkarji ACH-ja so kvalifikacije za ligo prvakov začeli z zmago; na Nizozemskem so proti domačemu Orionu izgubili le en niz.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po sestanku s predsedniki parlamentarnih strank o tem, kako preseči blokado pri imenovanju guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic, sporočila, da bo na željo koalicije kljub bližajočim se volitvam ponovila oba razpisa. Po besedah predsednice so se dogovorili še, da bodo volitve marca. Drugi poudarki oddaje: - Delničarji Vzajemne so izvolili nov nadzorni svet. Delnice zdravstvene zavarovalnice bodo po njenem preoblikovanju v delniško družbo predvidoma začele kotirati na borzi v začetku prihodnjega leta. - Usoda srečanja med ameriškim in ruskim predsednikom ostaja nejasna. Donald Trump trdi, da ne namerava izgubljati časa, v Moskvi pa poudarjajo potrebo po dodatnem usklajevanju. - 4 leta po razdejanju Mozirske koče je Golte znova prizadel požar. Tokrat sta pogoreli koči Pri Žlajferju in Trije ploti.

Slovenija v Portorožu danes gosti osrednji dogodek svojega predsedovanja skupini sredozemskih držav MED9. Voditelje bodo zaposlovale aktualne evropske in mednarodne teme, tudi konflikt na Bližnjem vzhodu. Drugi poudarki oddaje: - Bo krhek mir v Gazi vzdržal najnovejše sovražnosti? - Zunanji ministri Evropske unije v Luxembourgu tudi o možnosti financiranja posojila Ukrajini z zamrznjenim ruskim premoženjem. - Slovenske rokometašice dosegle drugo zmago na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo.

Prestolnica je v pričakovanju startnega strela 29. Ljubljanskega maratona. Po včerajšnjem dnevu za najmlajše tekače na današnjih preizkušnjah na 10, 21 in 42 kilometrov pričakujejo rekordno število tekačev - blizu 19.400. Ob rekordni udeležbi si organizatorji obetajo tudi tekaške rekorde. Drugi poudarki oddaje: V Združenih državah množični shodi proti politiki predsednika Donalda Trumpa. Dokler Hamas ne izroči trupel vseh ubitih talcev, Izrael ne namerava odpreti mejnega prehoda Rafa. Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca osvojila bronasto evropsko kolajno.

Obisk vlade v Pomurju je ostal nekoliko v senci napovedi vlade o podaljšanju letnih vinjet in novih informacij glede obvezne božičnice. Premier Golob je zatrdil, da bodo za podjetja z likvidnostnimi težavami pri božičnici veljale enake izjeme kot za letni regres. Drugi poudarki oddaje: Bruselj bo objavil časovnico zagotovitve obrambne pripravljenosti, v ospredju zaščita pred droni. Mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom bi lahko danes odprli za ljudi, podrobnosti niso jasne. O podnebnih spremembah imajo premalo znanja tudi odločevalci.

Gospodarska zbornica oceno Mednarodnega denarnega sklada, ki je Sloveniji znižal napoved gospodarske rasti, ocenjuje kot spodbudno. Kot pravi prvi mož GZS-ja Bojan Ivanc je sklad v nasprotju s preostalimi institucijami napoved za letos ohranil nad enim odstotkom. Za prihodnje leto nam sklad napoveduje gospodarsko okrevanje in 2,3-odstotno gospodarsko rast. Drugi poudarki oddaje: - Obrambni ministri članic zveze Nato in Unije bodo danes ločeno razpravljali o krepitvi obrambe. Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, vojaško industrijo že postavlja v ospredje. Podjetje Rheinmetall proizvodnjo avtomobilskih delov preusmerja v orožarski posel. - Delo slepim in slabovidnim prinaša več kot le finančno varnost, ob dnevu bele palice poudarja stroka. - Društvo slovenskih skladateljev je 80-letnico delovanja zaznamovalo s koncertom v Slovenski filharmoniji in podelitvijo Lipovškovih nagrad. Prejela sta jo Slovenska filharmonija in Simfonični orkester RTV Slovenija.