Podcasts about drugi

Vlada po tragičnem dogodku v Novem mestu hiti s pripravo tako imenovanega Šutarjevega zakona. Odzivi na ukrepe za izboljšanje varnosti so različni. Pravniki svarijo pred pretirano represijo, predvsem z dodatnimi pooblastili policiji. Nekoliko lažje bo omejiti socialne pravice, pravi Miha Šepec z mariborske Pravne fakultete. Drugi poudarki oddaje: Srečanje ameriškega in kitajskega predsednika Trumpa in Šija: kmalu naj bi podpisali trgovinski sporazum. Na nizozemskih parlametarnih volitvah tesna in presenetljiva zmaga liberalne stranke D66. Pomanjkanje farmacevtov vse bolj žgoče. S širitvijo njihovih pristojnosti tudi ideja o cepljenju v lekarnah

Drugi poudarki: - Ob pomoči finančnih subvencij občine Komen v petih letih odprli 51 novih delovnih mest - Povezovanje turizma v Pomurju; odslej enotna vstopnica za Expano in Vinarium - Reformatorji so velik pečat pustili tudi na Koroškem - V Pivki bodo pred dnevom spomina na mrtve obujali pogrebne običaje

Še vedno odmeva sobotna tragedija v Novem mestu. V Novem mestu bodo danes pokopali Aleša Šutarja. Na pogrebu pričakujejo veliko ljudi. Za umrlim žalujejo tudi Romi, so sporočili iz ene od njihovih zvez. Romi naj bi se danes zbrali tudi na shodu v Črnomlju, ki pa se še ni začel. Medtem vlada pripravlja zakonske podlage za napovedane ukrepe. Sekretariat sveta za nacionalno varnost ji je danes predlagal tudi aktivacijo vojske, ki bi policiji pomagala v mešanih patruljah, a brez policijskih pooblastil. Drugi poudarki oddaje: - Peking odložil omejitev izvoza redkih zemelj, Washington bo zmanjšal carine na uvoz iz Kitajske. - Gruzijska vladajoča stranka si želi prepovedi treh opozicijskih, češ da ogrožajo ustavni red. - V slovenski Istri pospešeno obirajo oljke, tokratna letina zadovoljiva.

Ukrepi, uvedeni čez noč, navadno ne prinašajo dobrih sprememb, po napovedi vladnega svežnja zakonov za zagotavljanje varnosti po incidentu v Novem mestu opozarja stroka. Predvsem pri širjenju policijskih pooblastil ni povsem jasno, ali bodo tudi ustavno sprejemljivi. Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar zato poziva k boljšem izkoriščanju obstoječih ukrepov pred uvajanjem novih, saj morda sistemsko ne bodo zdržali. Pomisleke ima tudi opozicija, ki po odstopu ministrov za pravosodje in notranje zadeve zahteva odgovornost tudi drugod. Drugi poudarki oddaje: - NSi in SDS vložili interpelacijo zoper ministra za delo Luko Mesca. - Je v Gazi sploh še mogoče govoriti o premirju? - Orban v Rimu o vojni v Ukrajini in obrambnih mehanizmih.

Drugi poudarki oddaje: - Na štirih koprskih šolah po novem program z nižjim izobrazbenim standardom. - V občini Hrpelje Kozina po novem vsako naselje samostojna krajevna skupnost. - Dragocen Črnjanski rokopis odslej na seznamu Unesca

Sinoči je vlada v okviru reševanja romske tematike napovedala sveženj ukrepov s področja varnosti in sociale. Na področju varnosti so napovedana večja pooblastila za policijo, hitrejši in lažji zaseg premoženja neznanega izvora. Zaostrena bo kaznovalna politika, še zlasti za povratnike. Napovedano je bilo, da bodo ukrepi veljali za vso Slovenijo. Stroka, ki je zelo zadržana pri komentiranju, saj zakon še ni spisan, ob tem opozarja, da gre za hitre, morda nedomišljene rešitve in da samo z represijo težav ne bomo rešili. Potrebni bodo tudi mehki socialni ukrepi. Drugi poudarki: - Šolski minister Logaj: Šole na jugovzhodu države so pripravljene na zagotavljanje varnosti. - Za Palestince v Gazi najbolj smrtonosnih 24 ur od začetka premirja. - Družba Boscarol nakup Cimosovega kompleksa v Senožečah ocenjuje kot strateško naložbo.

Včeraj napovedani ukrepi vlade, ki naj bi pristojnim omogočili zagotavljanje večje varnosti v jugovzhodni Sloveniji, bodo zdaj morali prestati tudi zakonodajno pot. Ukrepi bodo veljali za vse prebivalce države, številni pa bodo predstavljali izziv za pravne strokovnjake. Zagotoviti bodo namreč morali njihovo ustavnost, vlada pa si je medtem zadala cilj, da bo zakonodajo pripravila v manj kot dveh tednih. Drugi poudarki oddaje: Šolski minister Logaj z novomeškimi šolami o ukrepih za zagotavljanje varnosti učencev po počitnicah. Izrael v zračnih napadih na Gazo ubil več kot 100 ljudi, zdaj zagotavlja, da premirje znova velja. Orkan Melisa po opustošenju Jamajke zdaj nekoliko oslabljen dosegel Kubo

Ni ne dan, ne teden, ko bi žaltave razdirali. Zato le nekaj nepovezanih in precej ogorčenih misli o dogodkih, ki so pretresli Novo mesto, preostalo Slovenijo pa spravili v stanje nervozne vzdraženosti. Ob tragični, nesmiselni in brutalni smrti bi morali biti predvsem tiho. Vsi po vrsti. Najbolj tiho bi morali biti politiki. Kako si drznejo, komaj nekaj ur po tej nesmiselni smrti kovati politične dobičke na račun tragičnega dogodka? Ker nismo tako zelo naivni, da v vseh teh bizarnih puhlicah, ki jih streljajo štabi političnih strank in ostali partijski organi, ne zaznamo na eni strani popolno pomanjkanje apatije in na drugi vseprisotnost politične mehanike. Vsi ti pozivi, deklarativne izjave, odločne drže in njim podoben nabor agencij za loščenje politične podobe, je ena velika in sramotna dimna zavesa. Pogledano z edinega mogočega stališča: »Kdo bo ukrepal, kdo bi lahko preprečil in kdo bo sankcioniral dogodke kot je bil pretekli?« To ne bodo ne stranke, ne politično izpostavljeni posamezniki, ne parlamentarni odbori, ne civilne pobude in ne referendumi ... Ukrepale in posledično uspele bodo lahko samo in edino neodvisne in strokovne institucije pravne države. Ki pa jih prav ta politična elita, ki jih sedaj poziva k ukrepanju, stalno in brez prestanka ruši. Uničuje, zasmehuje, onemogoča, in to zadnjih trideset let. Vse politične barve te elite proti celotnemu naboru demokratičnih institucij! Ob institucijah pa se ne branijo niti politikantskih napadov na temeljne gradnikov sistema ... Na šolstvo, policijo, sodstvo in javno upravo … Kot da živimo na ladji norcev … Če vzamemo samo policijo; utrujena in kadrovsko podhranjena služba, na kateri se kar najprej lomijo vsa mogoča in nemogoča politična kopja, danes nenadoma nima ne volje ne moči obračunati z nasilno skupino kriminalcev. Nato se vsi čudijo, čemu je tako, in s posebnimi nadzori ugotavljajo, kaj je šlo narobe; pozabljajo pa, da oni sami že leta s svojimi kadrovskimi preferencami lomastijo po organih pregona. In še pomnite tovariši … Znotraj nedemokratičnega socialističnega sistema je imel represivni aparat, mogoče ne ravno ugleda, zagotovo pa je vzbujal strahospoštovanje in takrat ni bilo nobenega romskega vprašanja. Vsaj v današnjem obsegu ne. Drugi najbolj tiho, bi morali biti mi v medijih. Nikoli tako, kot ob tragediji podobnih razmerij, se ne začuti vsa poniglavost sodobne preinformirane družbe. Sicer s primerno žalobnimi pridevniki, a vsekakor čim bolj živopisno in čim bolj podrobno, se mediji spopadamo z novicami, ki so podobne nedeljski. Naročnine, naklade, gledanost, poslušanosti in kliki so nam scvrli možgane ter ukleščili peresa. To, kar opisujemo, so samo žalostne posledice, vzroki ostajajo izven dosega našega poročanja. Zatajiti lastno razsodnost in varno predstaviti mnenji dveh strokovnjakov, je deviza sodobnega slovenskega žurnalizma. Ker resnični vzroki za nedeljskim napadom so preveč suhoparni in premalo barviti; vključujejo puščobne in nedefinirane pojme, ki so prezapleteni, da bi bili objavljivi. Ob tem se mediji, podobno kot policisti Romov, bojimo svojih bralcev, poslušalcev in gledalcev. Ker se zavedamo odvisnosti, smo se spremenili v delavnice dobrikanja in generatorje nenehnega vzhičenja. Zato bi bilo bolje, da smo tiho. Tretji najbolj tiho, bi morali biti vsi vi. Predvsem pa tisti, ki ste starši. Kako ste dopustili, da je pred vašimi očmi zrastla cela generacija jeznih mladeničev, ki so jim športne stave, kriminal in lagodno življenje postali življenjski cilji, tako dramatično drugačni od vrednostnega sistema, ki je determiniral povojno Evropo? Danes Novo mesto in Podgorica, kot tudi nekdaj bleščeča mesta zahodnega sveta se čudijo nesmiselnemu nasilju dobesedno otrok ... Kako se lahko do dvajsetega leta življenja v mladeniču, ki ni šel skozi ultimativno travmo vojne, nabere morilski bes? Pa ne zdaj predavati o neprivilegiranem socialnem okolju, ker nobena revščina, sploh pa ne tista, ki je lastna odločitev, ni opravičilo, da dvigneš roko nad sočloveka. Tiho bi morali biti, ker nam je spodletelo kot staršem.

Oči domače javnosti so to popoldne uprte v Novo mesto, kjer bo po sobotnem incidentu, po katerem je umrl 48-letni meščan, seja mestnega sveta o varnostni problematiki. Nanjo so vabljeni tudi župani bližnjih občin, predstavniki neodvisnih institucij ter vlade; ta bo predstavila svoje ukrepe za umiritev razmer v regiji. Obenem je napovedan protestni shod. Drugi poudarki: - Litva zaradi hibridnih napadov razmišlja o omejitvi tranzita do Kaliningrada. - Sindikati javnega sektorja razburjeni zaradi pisma ministra Boštjančiča glede napredovanja uslužbencev. - Srečanj z medvedi je vse več; ministrstvo novembra pričakuje razsodbo o njihovem odvzemu.

V Novem mestu sta se z minuto molka ob 17. začela shod pred mestno hišo in izredna seja mestnega sveta, na katero je župan Gregor Macedoni povabil predstavnike vlade, pravosodja in policije. Seja se je nadaljevala z govori županov iz jugovzhodne Slovenije in Posavja, ki zahtevajo konkretne ukrepe za reševanje romskih vprašanj. Radikalne ukrepe je napovedal premier Robert Golob, predstavil naj bi jih že danes. Drugi poudarki oddaje: - Odbor za infrastrukturo potrdil podaljšanje veljavnosti letnih vinjet za štiri mesece. - Ruska vojska po letu obleganja Pokrovska in njegovem zavzetju napreduje v notranjost Ukrajine. - Izraelski premier zaradi domnevnih Hamasovih kršitev premirja ukazal napade na Gazo.

Novo mesto in z njim vsa jugovzhodna Slovenija sta še vedno zavita v žalost zaradi sobotnega napada na očeta dveh otrok pred klubom Lokalpatriot. 21-letnega osumljenca iz romske skupnosti iz Šentjerneja so popoldne privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. V jugovzhodni Sloveniji zdaj veliko pričakujejo od jutrišnjega obiska vlade, ki bo predstavila odločne in ostre ukrepe za reševanje romske problematike. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati ob bojkotu delodajalcev nadaljujejo pogajanja o uvedbi obvezne božičnice. - Prebivalci Gaze zaradi izraelskega omejevanja dostopa pomoči še vedno brez hrane, vode in varnih zatočišč. - Ameriški predsednik Trump azijsko turnejo začel na Japonskem.

Drugi poudarki iz oddaje: -Tudi v novogorišem domu upokojencev še naprej intenzivno iščejo nove kadre -V ljutomerski Galeriji Anteja Trstenjaka ne spodbujajo le produkcije, ampak tudi dejavnosti za pridobivanje občinstva -Na Ljubnem zaživel nov športni park

Notranji minister v odstopu Boštjan Poklukar je po smrti 48-letnika v Novem mestu policiji podal usmeritve in navodila, ki med drugim predvidevajo okrepljeno navzočnost policije na širšem območju. Odločne in hitre ukrepe za rešitev kritičnih razmer napoveduje tudi premier Robert Golob, stroka je glede njih skeptična. Vlada naj bi ukrepe sicer predstavila jutri, ko bo obiskala Novo mesto. Drugi poudarki oddaje: - Minister Mesec: zimski dodatek v polovici minimalne plače bodo dobili vsi zaposleni. - Madžarski premier Orban na obisku v Rimu o migracijah in evropski obrambi. - Jenkova nagrada Branetu Senegačniku za pesniško zbirko Prosojnosti.

Novo mesto je zavito v črnino, pretresenost vlada tudi drugod po državi. Moški, ki je bil prejšnjo noč napaden pred lokalom v središču dolenjske prestolnice, je sinoči v bolnišnici podlegel poškodbam. Vrstijo se izrazi sožalja, obsodbe napada in pozivi k ukrepanju. Drugi poudarki oddaje: - Ameriški predsednik v Maleziji z brazilskim kolegom in v Južni Koreji s kitajskim - Vmesne volitve v Argentini kot referendum o predsedniku države - Svetovni pokal v alpskem smučanju začenjajo še veleslalomisti

Premier Robert Golob se je po nasilni smrti 48-letnega Novomeščana srečal z lokalno skupnostjo in seznanil z ukrepi na terenu. Kot je dejal, bo vlada v torek obravnavala konkretne predloge za ukrepanje na področjih, ki doslej niso bila obravnavana na ustrezen način. Ministra, pristojna za pravosodje in notranje zadeve, Andreja Katič in Boštjan Poklukar, sta zaradi objektivne odgovornosti podala odstopni izjavi. Drugi poudarki: - Kaj je v ozadju odpovedi obiska nemške delegacije na Kitajskem? - Izrael napovedal, da bo sam določil svojo varnostno politiko in sodelovanje s tujimi silami. - Ideološki spori pred vključitvijo zdravstvene vzgoje v hrvaške osnovne šole.

34 let je minilo od odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, s katerim je naša država dokončno postala suverena, je ob današnjem prazniku suverenosti poudaril slovenski državni vrh. Prava moč naroda ni bogastvo ali vojska, temveč njegov pogum, je povedala predsednica republike Nataša Pirc Musar, zato naj bo po njenih besedah danes priložnost, da se zahvalimo vsem, ki so prispevali k samostojni državi. Kot je dodala, se suverenost kaže tudi v sposobnosti povezovanja in zaščiti šibkejših, ki sta med drugim ključna za uspešno prihodnost države. Drugi poudarki. - Venezuela in Brazilija kritični do ameriške vojaške navzočnosti v Karibskem morju. - V primernih slovenskih zakloniščih prostora le za dva odstotka državljanov. - Ob 70. obletnici ustanovitve prvih gasilskih zvez pri nas pozivi k ohranjanju tradicije.

Poslanke in poslance bo na današnji več kot 14 ur trajajoči seji zaposlovala interpelacija zoper ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. Predlagatelji interpelacije, Nova Slovenija in SDS, ministru Maljevcu očitajo neučinkovitost pri izvajanju dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike. Minister očitke pričakovano zavrača, saj meni, da je vlada na omenjenih področjih naredila ključne premike. Sicer pa ministrska usoda Maljevca kljub interpelaciji ni ogrožena, saj ima podporo poslank in poslancev koalicije. Drugi poudarki: - Odločanje voditeljev Unije o posojilu za Ukrajino z uporabo zamrznjenih ruskih sredstev je odloženo, pravna vprašanja ostajajo odprta. - Generalni sekretar Združenih narodov Guterres ob dnevu svetovne organizacije svet poziva k skupnemu reševanju težav. - Celjski nogometaši so v Dublinu premagali Shamrock Rovers; po dveh tekmah zasedajo tretje mesto v konferenčni ligi.

Ministru za solidarno prihodnost Simonu Maljevcu opozicija v interpelaciji očita neizvajanje dolgotrajne oskrbe. Koalicijski poslanci in minister odgovarjajo, da so opravili zgodovinske premike na področjih, ki sta bili desetletja zanemarjeni. Drugi poudarki oddaje: Začelo se je nagovarjanje volilcev pred referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Organizacija združenih narodov 80 let po ustanovitvi na robu bankrota; ukinjajo ključne programe V psihiatrični bolnišnici Idrija edini program zdravljenja nekemičnih odvisnosti. Kako poteka?

Poslanke in poslanci na izredni seji obravnavajo interpelacijo o delu ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. Opozicija mu očita neučinkovitost na področju stanovanjske politike, predvsem pa dolgotrajne oskrbe. Kot je dejal Janez Cigler Kralj iz vrst predlagateljev. Maljevac zavrača očitke in zatrjuje, da zdaj popravljajo napake prejšnjih vlad. Za razpravo je predvidenih 14 ur, minister naj bi po napovedih uspešno prestal interpelacijo. Drugi poudarki: - Odločitev o rabi zamrznjenih ruskih sredstev za posojilo Ukrajini preložena na december. - Ameriški predsednik Trump prekinil trgovinska pogajanja s Kanado. - Direktorica zdravstvenega doma Nazarje zavrača očitke, povezane z javnim naročanjem.

Evropski voditelji bodo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Bruslju pozdravili z 19. svežnjem ukrepov proti Rusiji. Nove sankcije proti Moskvi je sinoči uvedel tudi Washington, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump izrazil prepričanje, da bodo učinkovite. Sankcije so obsežne in usmerejene proti nafti, proti največjima ruskima podjetjema v panogi, ki sta med največjimi na svetu, je poudaril Trump. Drugi poudarki: - Vlada naj bi z interventnim zakonom omogočila samodejno vključitev več kot 20 tisoč stanovalcev domov za starejše v nov sistem dolgotrajne oskrbe. - Zakon za priključitev okupiranega Zahodnega brega Izraelu, ki mu premier Netanjahu sicer nasprotuje, prestal prvo glasovanje v izraelskem parlamentu. - Odbojkarji ACH-ja so kvalifikacije za ligo prvakov začeli z zmago; na Nizozemskem so proti domačemu Orionu izgubili le en niz.

W sesji nadzwyczajnej radny Łukasz Gibała ujawnia: zadłużenie Krakowa sięga 7,9 mld zł, a w kasie brakuje na wypłaty dla nauczycieli i kierowców. Prezydent obiecał audyt, ale nie dotrzymał słowa.Kraków zmaga się z rekordowym zadłużeniem, które pod rządami prezydenta Aleksandra Miszalskiego wzrosło z 6 miliardów do niemal 8 miliardów złotych w zaledwie półtora roku – alarmuje Łukasz Gibała, radny miasta i lider ruchu Kraków dla Mieszkańców, w rozmowie z Radiem Wnet. W nadzwyczajnej sesji rady miasta, zwołanej na wniosek radnych opozycyjnych z PiS-u, Gibała wskazał na dramatyczną sytuację finansową miasta, nazywając dług „długiem Miszalskiego”. Jak podkreśla, tylko w tym roku w budżecie zabraknie 300 milionów złotych, mimo emisji obligacji na tę samą kwotę, by pokryć wydatki na pensje nauczycieli, motorniczych i kierowców autobusów.Sytuacja jest niebezpieczna i groźna. Najgorsze, że to my, zwykli mieszkańcy, będziemy musieli spłacać te dodatkowe miliardy– ostrzega Gibała.Synekury i marnotrawstwoRadny krytykuje władze miasta za brak przejrzystości i nadzoru nad finansami. Zwraca uwagę na tworzenie nowych, jego zdaniem niepotrzebnych, instytucji, takich jak osiem nowych departamentów, oraz zatrudnianie osób z klucza partyjnego lub po znajomości.Pieniądze Krakowian są rozdawane na prawo i lewo– mówi, wskazując na absurdalne wydatki, jak toaleta za ponad pół miliona złotych czy ławeczka w parku za ćwierć miliona.Co z audytem dla Krakowa?Gibała przypomina, że prezydent Miszalski obiecał na początku kadencji rzetelny, zewnętrzny audyt instytucji miejskich, który miał ujawnić, gdzie są marnowane publiczne środki. Obietnica ta jednak nie została zrealizowana.Poprosił dyrektorów jednostek, by sami siebie ocenili. To nic nie daje, bo nikt nie przyzna się do błędów przed przełożonym– tłumaczy radny.Co więcej, gdy radni opozycji pytają o finanse miejskich spółek, odpowiedzi są blokowane pod pretekstem „tajemnicy handlowej”, co Gibała nazywa absurdem.Turystyka rośnie, a kasa pustoszejeKraków, choć jest turystyczną perełką Polski i przyciąga tłumy gości – w tym inwestorów takich jak Robert De Niro, który planuje luksusowy hotel na Półwsiu Zwierzynieckim – boryka się z pustą kasą miejską.To miasto jest kurą znoszącą złote jaja, a mimo to ma największy dług na mieszkańca spośród dużych polskich miast, większy niż Warszawa– podkreśla Gibała. Dodaje, że sektor BPO, zatrudniający niemal 100 tysięcy osób, generuje znaczne wpływy z podatków, ale te pieniądze są „przepalane” przez nieudolne zarządzanie i brak kompetencji.Mieszkańcy Krakowa coraz głośniej wyrażają oburzenie. Masowe zwolnienia w firmach, które wycofują się z miasta, budzą niepokój o miejsca pracy, a wydatki na „synekury” i niepotrzebne inwestycje, jak wspomniana ławeczka, tylko podsycają frustrację. „Coraz więcej słyszę głosów oburzenia i niepokoju. Pytanie, czy to już skala do masowych protestów czy referendum odwoławczego– zastanawia się Gibała.Trzy kroki do zmianyJako rozwiązanie radny proponuje trzy kroki. Pierwszy to polityczna wymiana obecnej ekipy rządzącej, która „nie chce podjąć niezbędnych działań”. Drugi to przeprowadzenie rzetelnego audytu finansowego wszystkich miejskich instytucji przez niezależną firmę zewnętrzną, wybraną w przetargu.Taki audyt pokazałby, gdzie są nieefektywności, przerost administracji i marnotrawstwo– mówi.Trzecim krokiem byłoby stworzenie planu głębokiej sanacji finansów publicznych na podstawie wyników audytu. Gibała przyznaje jednak, że jako radny opozycyjny ma ograniczony dostęp do informacji, co utrudnia przedstawienie szczegółowych rozwiązań.Radny widzi nadzieję w oddolnych inicjatywach. Przywołuje przykład udanego referendum w Zabrzu, gdzie mieszkańcy odwołali prezydentkę z Platformy Obywatelskiej, oraz inicjatywę referendalną we Wrocławiu przeciwko prezydentowi Jackowi Sutrykowi.W Krakowie coraz więcej mówi się o takich ruchach. Powstają stowarzyszenia, które rozważają referendum. Nie zdziwiłbym się, gdyby w przyszłym roku do niego doszło– przewiduje Gibała.

Vlada je z interventnim zakonom optimizirala nekatere postopke ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe. Zakon med drugim ureja, da bodo v nov sistem prevedeni tudi oskrbovanci v domovih za starejše, ki nimajo skrbništva in ne morejo dati soglasja. Starejšim od 80 let pa za uveljavitev pravice do e-oskrbe odslej ne bo več potrebno zdravniško mnenje. Vse to je tudi morebitna olajševalna okoliščina za ministra Maljevca pred jutrišnjo interpelacijo. Drugi poudarki oddaje: - Državni zbor po vetu državnega sveta znova sprejel noveli zakona o vrtcih in o gozdovih. - Voditelji članic Unije o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja. - V Budimpešti množičen shod v podporo premierju Orbanu, istočasno tudi velik opozicijski shod

Voditelji Unije v Bruslju razpravljajo o 140-milijardnem posojilu Ukrajini, ki bi ga financirali iz zamrznjenega ruskega premoženja. Rusija je prepričana, da bi šlo za krajo, saj Unija za to nima pravne podlage. Velike pomisleke ima tudi Belgija, kjer je največ ruskega premoženja, in zahteva zagotovila. Kot je dejal belgijski premier Bart De Wever, želi delitev tveganja, zagotovila, da bo vsaka članica prispevala, če bo treba denar vrniti, zamrznjeno rusko premoženje pa naj prispevajo vse članice, ki ga imajo. Premier Robert Golob se vrha zaradi bolezni ni udeležil, zastopa ga francoski predsednik Emmanuel Macron. Drugi poudarki: - Vlada potrdila zaščitne ukrepe za novinarje proti SLAPP tožbam. - Avstrijska komisija: Racija na Peršmanovi domačiji nezakonita in nesorazmerna. - Prek spleta so se trije Celjani izdajali za mladoletnice in vabili moške, enega pretepli, oropali in nato izsiljevali. - Deževje bo od zahoda zajelo vso državo, vetrovno bo. Za Primorsko in severovzhod velja oranžno opozorilo.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po sestanku s predsedniki parlamentarnih strank o tem, kako preseči blokado pri imenovanju guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic, sporočila, da bo na željo koalicije kljub bližajočim se volitvam ponovila oba razpisa. Po besedah predsednice so se dogovorili še, da bodo volitve marca. Drugi poudarki oddaje: - Delničarji Vzajemne so izvolili nov nadzorni svet. Delnice zdravstvene zavarovalnice bodo po njenem preoblikovanju v delniško družbo predvidoma začele kotirati na borzi v začetku prihodnjega leta. - Usoda srečanja med ameriškim in ruskim predsednikom ostaja nejasna. Donald Trump trdi, da ne namerava izgubljati časa, v Moskvi pa poudarjajo potrebo po dodatnem usklajevanju. - 4 leta po razdejanju Mozirske koče je Golte znova prizadel požar. Tokrat sta pogoreli koči Pri Žlajferju in Trije ploti.

Drugi z trzech odcinków specjalnej serii „Ask Me Anything”! W tym odcinku Digitalks odpowiadam na 18 najczęściej zadawanych pytań dotyczących wpływu sztucznej inteligencji i nowych technologii na nasze życie, pracę oraz edukację. Jak zmienia się rola marketingu i ludzi od marketingu w dobie automatyzacji i sztucznej inteligencji? Czy technologie uratują nas przed globalnym ociepleniem i kryzysami światowymi? Jak przygotować młodych ludzi do zawodów, których jeszcze nie ma?Zapraszam do słuchania!

Predsednica Nataša Pirc Musar bo še pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo po njeni napovedi marca, skušala zagotoviti imenovanje novega guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic. Zato bo po številnih neuspešnih predlogih parlamentu ponovila razpisa za obe funkciji. V oddaji tudi: - Dober mesec pred prehodom na sistem dolgotrajne oskrbe opozorila o nejasnosti - Meddržavno sodišče odločilo: Palestinci pod izraelsko okupacijo imajo pravico do svoje lastne države - Nina Ukmar iz kabineta ministrice za kulturo na vodstven položaj tržaškega gledališča

Kako jih obdržati doma, predvsem mlade? Drugi poudarki: - V mesecu duševnega zdravja tudi v Ljubljani poudarjajo pomen preventive. Na voljo je tudi posebna telefonska številka, ki deluje 24 ur. - Boljše pogoje v prizadevanjih za varstvo kulturne dediščine bo v Kopru zagotovila selitev Zavoda v stavbo nekdanje luške kapitanije; selitev januarja. - Skrb za naravo na Goričkem ni prazna beseda - s kar 12-imi projekti, med njimi je tudi Povezani, skrbijo za izboljšanje stanja ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

V Sloveniji je na svojem prvem obisku francoski predsednik Emmanuel Macron. Z gostiteljem, predsednikom slovenske vlade Robertom Golobom, sta na delovnem obisku postavila v ospredje priložnosti za gospodarsko sodelovanje, ki naj pripomore k večji evropski konkurenčnosti, ter energetsko sodelovanje. Konkretneje - že sinoči sta se zavzela, da koprsko pristanišče francoskim ladjarjem odpre vrata v srednjo Evropo, danes pa sta strani podpisali še izjavo o dolgoročnem sodelovanju na področju jedrske energije. Drugi poudarki: - Poslanci razpravljajo o štirih zakonih, ki prinašajo reformo pravosodja. - Evropski voditelji podprli Trumpov poziv k prekinitvi ognja v Ukrajini. - Po odločitvi občine Vrhnika o umiku podpore Cankarjevi nagradi ta odslej v ljubljanskem Cankarjevem domu.

Krepitev gospodarskega sodelovanja, tudi na področju jedrske energije, in evropske konkurenčnosti je bila osrednja točka današnjega obiska francoskega predsednika Emmanuela Macrona pri nas. Kot zatrjuje premier Robert Golob, je Francija evropska jedrska sila, zato je dolgoročno sodelovanje zelo pomembno. Ob tem dodaja, da se bosta Slovenija in Francija v prihodnosti povezovali tudi na področjih avtomobilske industrije in umetne inteligence. Sodelovanje med državama je po njegovih besedah pomembno predvsem zaradi zaostrenih geopolitičnih in trgovinskih razmer. Drugi poudarki oddaje: Premirje v Gazi po ameriških navedbah poteka bolje od pričakovanj. V Evropskem parlamentu ob stopnjevanju groženj novinarjem odločni pozivi k zagotavljanju svobodnega dela medijskih delavcev. Poslanke in poslanci vnovič na nasprotnih bregovih glede pravosodne reforme.

Slovenija v Portorožu danes gosti osrednji dogodek svojega predsedovanja skupini sredozemskih držav MED9. Voditelje bodo zaposlovale aktualne evropske in mednarodne teme, tudi konflikt na Bližnjem vzhodu. Drugi poudarki oddaje: - Bo krhek mir v Gazi vzdržal najnovejše sovražnosti? - Zunanji ministri Evropske unije v Luxembourgu tudi o možnosti financiranja posojila Ukrajini z zamrznjenim ruskim premoženjem. - Slovenske rokometašice dosegle drugo zmago na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo.

I gdyby nie ten dłuższy wstęp z bardzo pierwszymi wrażeniami o Logitech MX Master 4, to wyszedłby nam odcinek mocno serialowy. A tak jest tylko trochę serialowo. I wyjątkowo też, z racji tego, że Krzysiek miał więcej czasu na oglądanie, to w tym odcinku trochę więcej się udziela, czy to się komuś podoba czy nie. Dlatego też będzie o takich serialach jak drugim sezonie Wednesday i 1670, serialu Pod kopułą, którego nie musicie oglądać czy takiej świetnej produkcji jak Dzikość, którą obejrzeć musicie. Stało się też tak, że na telewizorze Adama ponownie pojawiło się Naruto. Ogólnie gadamy, coś polecamy, a coś wręcz przeciwnie i jak zwykle jest fajnie. Hej! Co w odcinku? 00:00:00 - Mikrofon Krzychowi oklapł 00:02:49 - Adam pierwszy raz cały na biało!00:06:43 - Pierwsze wrażenia z Logitech MX Master 400:43:48 - Chryja z Ghost of Yotei00:45:44 - Jeszcze coś o RetroSfera vol. 700:52:11 - Drugi sezon Wednesday01:08:07 - Nie oglądajcie serialu Pod kopułą 01:13:33 - Naruto u Adama w domu01:17:38 - Drugi sezon 167001:25:29 - I jeszcze kilka mini seriali na zakończenieWbijaj na stronę: https://2po2.plFacebook: https://www.facebook.com/dwochpodwoch Twitter: https://twitter.com/dwochpodwoch TikTok: https://www.tiktok.com/@dwochpodwochPostaw na kawę:https://buycoffee.to/dwochpodwochGrosza daj podcastowi na Patronite: https://patronite.pl/dwochpodwoch

V Portorožu poteka vrh skupine MED9, neformalne skupine, ki združuje južnoevropske članice Evropske unije. Voditelji so že končali razpravo o konkurenčnosti evropskega gospodarstva in se uskladili glede izhodišč, ki jih bodo enotno zastopali na prihajajočem srečanju Evropskega sveta. Prav tako so razpravljali o Bližnjem vzhodu, pogovorom se je pridružil jordanski kralj Abdulah Drugi. Premier Robert Golob poudarja prizadevanja za mir v Gazi. Drugi poudarki oddaje: - Med zunanjimi ministri Unije ni enotnega soglasja, da bi Ukrajini pomagali z zamrznjenim ruskim premoženjem. Vodja diplomacije Unije Kaja Kallas Rusiji napoveduje 19-i sveženj sankcij. - Na Vrhu slovenskega gospodarstva poglede soočajo gospodarstveniki in politiki. Medtem finančni minister Klemen Boštjančič zavrača očitke fiskalnega sveta, da je načrtovana poraba v proračunih prevelika. - Velik del zdravstvene stroke poudarja nasprotovanje predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti.

Drugi poudarki iz oddaje: -Medgeneracijsko korenčkovo gredico, sodobni Pump park in druge prostore za počitek in druženje so odprli v Trebnjem -Prekmurje je bilo v drugi svetovni vojni prvo osvobojeno ozemlje v Sloveniji -Štiri leta po požaru doma na Osankarici v Slovenski Bistrici ostajajo še brez rešitev za prenovo

Prestolnica je v pričakovanju startnega strela 29. Ljubljanskega maratona. Po včerajšnjem dnevu za najmlajše tekače na današnjih preizkušnjah na 10, 21 in 42 kilometrov pričakujejo rekordno število tekačev - blizu 19.400. Ob rekordni udeležbi si organizatorji obetajo tudi tekaške rekorde. Drugi poudarki oddaje: V Združenih državah množični shodi proti politiki predsednika Donalda Trumpa. Dokler Hamas ne izroči trupel vseh ubitih talcev, Izrael ne namerava odpreti mejnega prehoda Rafa. Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca osvojila bronasto evropsko kolajno.

Na ljubljanskih ulicah ta konec tedna kraljujejo tekači; 29. Ljubljanski maraton so odprli najmlajši tekači, osnovnošolci in srednješolci. Jutri bodo na vrsti še tekači na 42, 21 in 10 kilometrov. Udeležba je letos rekordna, na teke v obeh dneh je prijavljenih skoraj 30 tisoč tekačev. Drugi poudarki oddaje: - Avtoprevozniki bijejo plat zvona. Če vlada ne bo ukrepala, pripravljajo protest in zaprtje cest. - Obetajo se zaostritve na področju bolniške odsotnosti. - Zelenski iz Bele hiše odšel brez raket dolgega dosega in novih varnostnih zagotovil.

Obisk vlade v Pomurju je ostal nekoliko v senci napovedi vlade o podaljšanju letnih vinjet in novih informacij glede obvezne božičnice. Premier Golob je zatrdil, da bodo za podjetja z likvidnostnimi težavami pri božičnici veljale enake izjeme kot za letni regres. Drugi poudarki oddaje: Bruselj bo objavil časovnico zagotovitve obrambne pripravljenosti, v ospredju zaščita pred droni. Mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom bi lahko danes odprli za ljudi, podrobnosti niso jasne. O podnebnih spremembah imajo premalo znanja tudi odločevalci.

Gospodarska zbornica oceno Mednarodnega denarnega sklada, ki je Sloveniji znižal napoved gospodarske rasti, ocenjuje kot spodbudno. Kot pravi prvi mož GZS-ja Bojan Ivanc je sklad v nasprotju s preostalimi institucijami napoved za letos ohranil nad enim odstotkom. Za prihodnje leto nam sklad napoveduje gospodarsko okrevanje in 2,3-odstotno gospodarsko rast. Drugi poudarki oddaje: - Obrambni ministri članic zveze Nato in Unije bodo danes ločeno razpravljali o krepitvi obrambe. Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, vojaško industrijo že postavlja v ospredje. Podjetje Rheinmetall proizvodnjo avtomobilskih delov preusmerja v orožarski posel. - Delo slepim in slabovidnim prinaša več kot le finančno varnost, ob dnevu bele palice poudarja stroka. - Društvo slovenskih skladateljev je 80-letnico delovanja zaznamovalo s koncertom v Slovenski filharmoniji in podelitvijo Lipovškovih nagrad. Prejela sta jo Slovenska filharmonija in Simfonični orkester RTV Slovenija.

Vlada je na regijskem obisku v Pomurju med drugim sprejela predlog intervencijskega zakona, s katerim bo državnemu zboru predlagala v potrditev štirimesečno podaljšanje veljavnosti letnih vinjet, ki bodo veljavne prvega decembra. Ministrski zbor je tudi odločil, da na obalni hitri cesti uporaba vinjet za osebna vozila ne bo več potrebna. Premier Robert Golob pa je napovedal, da bo vlada jutri na redni seji razpravljala tudi o predlogu posebnega zakona o božičnici. Drugi poudarki: - Po poletnem znižanju dobav vojaške pomoči Ukrajini za skoraj polovico se na današnjem srečanju obrambnih ministrov zveze Nato vrstijo pozivi k povečanju. - Obsodbam Hamasovih pobojev domnevnih izraelskih sodelavcev v Gazi se je pridružil palestinski predsednik Mahmud Abas. - Praznovanje 80-letnice ene področno najpomembnejših slovenskih ustanov - Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Drugi dio slučaja koji ima ovu totalnu kul kraticu koja je odlična i nimalo jadna. Počastite nas kavom: https://www.buymeacoffee.com/mjestozlocinaPodržite nas na Patreonu i otključajte ekskluzivni sadržaj: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.patreon.com/mjestozlocina⁠⁠⁠Pratite nas na Instagramu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mjestozlocinapodcast⁠Pridružite nam se na Discordu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://discord.gg/2NU9cprjMd⁠

Izrael in Hamas sta - kot kaže - dosegla dogovor o premirju. Da sta se strani na pogajanjih v Egiptu ponoči sporazumeli, je potrdil tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je predlagal mirovni načrt. Po njegovih besedah bi lahko vse izraelske talce v domovino vrnili v ponedeljek. Drugi poudarki oddaje: - Evropski poslanci danes o dveh nezaupnicah Evropski komisiji, ki sicer naj ne bi dobili zadostne podpore. - O sistemu dolgotrajne oskrbe danes matični odbor, nato še na posvetu pri premieru Golobu. - Nov zamik začetka graditve mariborske Infekcijske klinike, ki deluje v povsem neprimernih prostorih.

Dve leti po vdoru Hamasa v Izrael, ki mu je sledilo uničevanje Gaze in več kot 67.000 palestinskih smrtnih žrtev, se bodo danes v Egiptu nadaljevala pogajanja o najnovejšem ameriškem načrtu za končanje konflikta. Prvi dan naj bi minil v pozitivnem duhu, a številni ne verjamejo, da bo morebitni dogovor prinesel mir. Drugi poudarki oddaje: - Predsednica Evropske komisije von der Leyen v odzivu na prihajajoči nezaupnici poudarja enotnost. - Parlamentarno pot začenja zakonodajni sveženj za reformo sodstva, ki naj bi skrajšala sodne postopke. - Po novi tragediji v gorah in predanem delu reševalcev o obljubah ministrstev glede plačljivosti reševanj v nesrečah iz malomarnosti.

Zeleni prehod savinjsko-šaleške regije in popoplavna obnova zaznamujeta vladni obisk v tem delu države. Slišati je opozorila, da sanacija poteka prepočasi. Premier Golob je obiskal družine, ki so se morale preseliti in kot ključno izpostavil zagotovitev zemljišč. Drugi poudarki oddaje: - Minevata dve leti od Hamasovega napada na Izrael. V njem je bilo ubitih tisoč 139 ljudi, od takrat v Gazi najmanj 67 tisoč. - Nemško politiko deli morebitno sodelovanje vojske pri sestrelitvi sovražnih dronov. - Večina učiteljev pri nas je s svojim delom zadovoljna, z ugledom svojega poklica precej manj.

Danes pa o prehranski problematiki. In seveda o vojni industriji, ki je priljubljena tema, medtem ko gledamo, kako se denar steka k trgovcem z orožarsko ropotijo. Neverjetno, vendar je ekonomska znanost dolga desetletja za opis razmerij med civilno potrošnjo in intenzivnim oboroževanjem uporabljala hrano. Maslo, če smo natančni. Teorija o maslu in topovih je še danes priljubljena v kolumnističnih naporih razložiti najnovejšo oboroževalno tekmo. Vendar je maslo v tej prispodobi zadnje čase padlo v nemilost; tako ga je zamenjalo živilo, ki bi ga v tem razmerju razumni najmanj pričakoval. Ker je krhko. Govorimo o jajcih. Teorija o jajcih in topovih.Na tem mestu se bomo izognili vsem neumestnim dovtipom, ki jih lahko človek zapiše ob rob razmišljanja o generalih, politikih in jajcih. To naj počnejo drugi, mi se bomo podali točno v sredo problema. Kot ste sami ugotovili – ali v trgovini, ali na lokalni tržnici – ima oboroževalna tekma neposreden vpliv na jajca. Ki jih ni, ali pa so draga. Dokler se nismo trudili doseči petih odstotkov BDP za obrambo, je bilo jajc kolikor hočeš, na ekonomskih fakultetah pa so kot učni pripomoček topovom priglihali maslo. A čim smo začeli denar kanalizirati v dejansko vojaško porabo, je jajc zmanjkalo. Kot rečeno, so jajca krhka in občutljiva na spremembe tako družbenega vzdušja, kot na preusmeritve industrijskih tokov. Najprej k očitnemu. Jajca se noro dražijo. V trenutku, ko to pišemo, se bližajo štirim evrom za paket desetih jajc, če pa gre za rojstnodnevno torto in potrebujete one iz proste reje, se boste stegnili do petih evrov. Brez napora. Na tržnicah je situacija podobna. Po uradnih statistikah so cene jajc šle v petih letih navzgor za 41 odstotkov, obstajajo pa tudi tržišča, na katerih so se podražila za petdeset odstotkov. Uradne razloge poznamo; vlade po vsem svetu krivijo ptičjo gripo, stroške krme in pa prehod na bolj humano odprto rejo. Eden izmed razlogov, ki je tudi poveden, pa je povečana potrošnja, saj so jajca kljub tem norim podražitvam še vedno najbolj dostopen vir beljakovin. Podražitev pa je le en vidik jajčne krize. Kot so se naučili tisoči, ki so letošnje poletje preživeli v hrvaških kampih, je mogoče celo to, da jajc zmanjka. Se pravi, da se je pomanjkanje jajc, ki je pred časom zadelo Združene države, razširilo tudi na staro celino in če kaj, pomanjkanje česarkoli liberalnemu kapitalizmu resnično ni v ponos. A to so uradne statistike, ki pa jim v naši analitični oddaji že od nekdaj ne posvečamo posebne veljave. Če hočemo priti zadevi do dna, moramo odgovoriti na temeljno vprašanje, ki se glasi, ali je prej bila kura ali jajce? Ker oboje je namreč neposredno povezano s topovi. H kuram, oziroma kokošim torej. Kokoši veljajo za neumne živali in kot smo se naučili iz zgodovine, si lahko neumen, vendar to še ne pomeni, da nisi preračunljiv. In kaj so pogruntale kokoši? Če zanalašč in načrtno nesejo manj jajc, jim s tem posledično višajo ceno. Čim dosežejo jajca visoko ceno, recimo petih evrov, postanejo njihovi producenti, se pravi kokoši, toliko bolj dragocene, oziroma vrednejše. Kar pomeni, da solidno nesnico – ki sicer znese manj jajc kot pred desetletjem – ob koncu valilne dobe ne čaka kokošja juha, temveč jo bodo rejci obdržali do visoke starosti. Kajti tudi eno jajce na dan je boljše kot nobeno jajce na dan. Pred petimi leti, ko so bila jajca evro dvajset, so rejci kokoši, ki so izgubile sposobnost jajčne hiperprodukcije, na hitro zamleli v piščančje medaljone ali piščančjo salamo; danes trikrat premislijo, preden to storijo. Če se vam zdi nemogoče, da bi kokoši poznale temelje neoliberalne ekonomije, ker so preneumne, se poglobite v ustroj kripto valut; ako je desetim mozoljastih računalničarjem uspelo določiti ceno niču, verjemite, da je mogoče milijardam kokoši določiti ceno jajc. Ampak to je le prvi del razlage. Drugi del govori o tem, kako so jajca v enačbi, oziroma aksiomu o maslu in topovih zamenjala mlekarski proizvod. Na kratko … Maslo je v proračunu držav prispodoba za civilno porabo, topovi pač za vojaško. Modra država mora iskati ravnovesje med obema; a čim se povečajo izdatki za maslo, se zmanjšajo izdatki za topove, trenutno pa smo na obratni strani opisane prispodobe, ko se povečujejo izdatki za topove in manjšajo za maslo. Ampak težava je v tem, da so cene masla stabilne. No, vsekakor bolj stabilne kot tiste za jajca, ker če bi merili inflacijo po jajcih, bi bili spet v Jugoslaviji. In prav zaradi tega, ker so jajca postala  rumeno-beli predmet poželenja, ker se jih ne moremo zasititi, ker jih cvremo, kuhamo, žvrkljamo in poširamo ne glede na ceno, morajo postati simbol civilne porabe. Torej teorija o jajcih in topovih. »Manj kot je jajc, več je topov,« je dejstvo, ki kriči iz informativnih oddaj ... Pa še nekaj je. Če se zazreš globoko v oči povprečne krave, vidiš, da jim je gladko vseeno za to, da jim iz vimen prihaja prispodoba o razdeljeni družbi na robu kataklizme. Krave se želijo le pasti in potem prežvekovati. A ne kokoši; mogoče so neumne, vendar so še kako preračunljive in medtem, ko se mi norčujemo iz njihovega inteligenčnega količnika, jim je uspelo zasužnjiti mesto v velikosti Ptuja. Ko boste torej naslednjič kupovali jajca, vedite, da niste potrošnik, temveč ste žrtev premišljenega in dobro vodenega ekonomskega eksperimenta; pesnik pred desetletji prilike o trgovcih z novci ni zaman preroško končal s kokošjo. Takole nas je posvaril božanski Župančič:                                   Ta putka kokodajca                                 Bo znesla zlata jajca!                                 Potem pa pit                                 Haha Zares                                 Vsi Blatničani zbrani.    

Pogajalci za mir v Gazi so na poti v Egipt, kjer naj bi se jutri začele razprave o umiritvi napetosti na Bližnjem vzhodu. Izraelske sile se bodo po koncu mirovnih pogajanj nemudoma umaknile na začetne položaje, je sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Tel Aviv medtem upa, da bodo preostali izraelski talci, ki jih še zadržuje Hamas, že v naslednjih dneh na svobodi. Za tem sledi razoorožitev omenjenega palestinskega gibanja. Drugi poudarki oddaje: V Siriji danes prve parlamentarne volitve po padcu al Asadovega režima, ki pa ne bodo neposredne. Češko desno populistično gibanje napoveduje ustavitev pobude Prage glede streliva za Ukrajino. Ob svetovnem dnevu učiteljev poudarek na njihovem pomenu za boljšo prihodnost.

Mednarodna skupnost pozdravlja Hamasov odziv na ameriški mirovni predlog za Gazo. Palestinsko gibanje je namreč sporočilo, da je pripravljeno izpustiti vse talce, a šele takrat, ko bodo za to izpolnjeni pogoji na terenu. Da je to velik dan, se je na Hamasov odgovor odzval tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je pozval Izrael, naj nemudoma preneha bombardirati Gazo. Izraelska vojska pa kljub temu ni doložila orožja. Drugi poudarki oddaje: Levica v sodelovanju z zunajparlamentarno stranko Vesna cilja na podvojitev poslanskih mest. Podjetja zaskrbljena zaradi povečanja bolniških odsotnosti in možnih zlorab. Z začetkom kurilne sezone tudi poslabšanje kakovosti zraka. Pristojni pozivajo k odgovornemu ogrevanju.

Ob novici, da je Specializirano državno tožilstvo vložilo zahtevo za sodno preiskavo v zadevi Bobnar, so v kabinetu premierja Roberta Goloba napovedali popolno sodelovanje predsednika vlade s pristojnimi organi, če bo uvedena preiskava. Kot so ob tem poudarili, ni nihče nad zakonom. Poslanska skupina Svobode sicer tudi po vložitvi zahteve za sodno preiskavo ohranja zaupanje v svojega predsednika in premierja Roberta Goloba. Podobno so povedali že pred slabim letom, ko je policija proti njemu vložila kazensko ovadbo. Odzivi na zahtevo za sodno preiskavo - povezano z očitki glede domnevno nedopustnega premierjevega vmešavanja v delo policije, kar mu očita nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar - so sicer skromni. Drugi poudarki oddaje: - Ruske sile izvedle največji napad na ukrajinsko plinsko omrežje od začetka vojne. - Po Evropi se vrstijo množični protesti zaradi izraelskih akcij proti mednarodni flotilji s človekoljubno pomočjo za Gazo. - Okužbe z virusom modrikastega jezika med divjadjo se zaradi nižjih temperatur umirjajo.

Sredi meseca bo znana časovnica konkretnih ukrepov za krepitev evropske obrambe. Evropska komisija se je k temu zavezala na včerajšnjem neformalnem vrhu članic Unije na Danskem. Drugi poudarki oddaje: Izraelska vojska prestregla del ladij flotilje s človekoljubno pomočjo za Gazo in aretirala več kot 200 ljudi. Pred parlamentarno ustavno komisijo danes predlog sprememb ustave o imenovanju in razreševanju ministrov. Med ukrepi, predlaganimi za zajezitev naraščanja absentizma, predložitev načrta, kaj delavec med bolniško odsotnostjo sme početi in česa ne.

Ob zaostrenih gospodarskih razmerah v svetu in ohlajanju domačega gospodarstva je vlada predlagala povečanje proračunskih izdatkov v prihodnjem letu na rekordnih 17,7 milijarde evrov in povišanje primanjkljaja na 2,1 milijarde. Potem ko so v zajeten sveženj proračunskih dokumentov vnesli še včeraj dogovorjene popravke, pripravljajo čistopis, zato vsebine še niso objavili. Prvi odzivi so posledično splošni, iz gospodarstva odmeva predvsem božičnica, občine pa utemeljujejo svoje zahteve glede povprečnine. Drugi poudarki oddaje: - Po napovedih premierja Goloba o regulaciji cen hrane stroka meni, da razmere ne potrebujejo interventnih ukrepov. - Palestinski predsednik Abas v videonagovoru Generalni skupščini Združenih narodov izrazil pripravljenost na sodelovanje z ameriškim kolegom Trumpom. - V finalu svetovnega prvenstva v športnem plezanju v kategoriji težavnosti poleg favoritinje Janje Garnbret tudi Lučka Rakovec in Rosa Rekar.

Na sedežu Združenih narodov v New Yorku je bil včeraj ključni dan, s katerim se je začel 80-ti sklic Generalne skupščine Svetovne organizacije. Zbrane državnike z delegacijami je nagovoril ameriški predsednik Donald Trump, kot prva evropska državnica pa je skupščino nagovorila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Drugi poudarki: - Državni zbor po izglasovanem vetu znova o zakonu o gostinstvu. - Na železniških postajah in vlakih do nedelje poostren nadzor policistov. - Košarkarji Olimpije osvojili prvo domačo lovoriko sezone.

Na 80-em zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku se danes začenja splošna razprava z govori svetovnih voditeljev, ki se bodo vrstili do konca tedna. Prvi dan bo največ pozornosti namenjene govoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kot prva voditeljica iz Evrope pa bo nastopila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Po pričakovanjih bo v ospredju govorov voditeljev dogajanje v Gazi, enako kot na včerajšnji konferenci o rešitvi dveh držav - Izraela in Palestine. Drugi poudarki: - Zaradi pojava neznanih dronov je bilo začasno zaprto letališče v Köbenhavnu, zračni prostor je zaprlo tudi letališče v Oslu. - Gospodarstveniki zaskrbljeni glede napovedane obvezne božičnice; danes naj bi bilo znano, ali bo razprava o tem sploh uvrščena na sejo socialno-ekonomskega sveta. - V Ljubljani podražili enkratne vozovnice za mestni avtobus na evro in pol, cena terminskih ostaja nespremenjena.