Podcasts about mladi

Mladi slovenski košarkarji so se na domačem evropskem prvenstvu v Stožicah za polfinale potegovali s turškimi vrstniki, za nami pa je še en sprinterski dan na dirki po Franciji.

To soboto ob 20.30 bo ob sedežu PD Podgora prijetno srečanje z maturanti slovenskega srednješolskega tečaja iz Buenos Airesa v Argentini. Gre za 14 sedemnajstletnikov (9 deklet in 5 fantov) in tri spremljevalce, ki končujejo enomesečni obisk v Sloveniji, posvečen utrjevanju slovenskega jezika in spoznavanju slovenskih krajev in ljudi. Skupina je poimenovana RAST 55 (55. Roj abiturientov srednješolskega tečaja). Že vrsto let za različne generacije teh mladih, ki z obiskom v domovini staršev in starih staršev končujejo 13-letno obdobje prostovoljnega obiskovanja slovenskih sobotnih šol in srednješolskega tečaja, Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta prireja »zamejski dan«, da lahko spoznajo tudi tamkajšnje razmere. Tako bodo v soboto vsaj na hitro obiskali nekaj krajev na Tržaškem in Goriškem, dan pa se bo končal s krajšim nastopom in javnim pogovorom z njimi. Recitacijam, petju in plesu iz slovenskega in argentinskega izročila so mladi dali naslov In peli bomo, dokler bomo govorili. Slovensko govorili, zato dvakratno peli! Večer je vključen v niz Goriških večerov, poleg Knjižnice Dušana Černeta in PD Podgora pa ga prireja Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve VSO Severna Primorska.

»Mladi morajo čutiti, da nam je mar,« pravi dr. Klemen Lah, dolgoletni učitelj in član Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje. O težavah sodobne šole, permisivni vzgoji in "sončkih", drastičnem padcu bralne pismenosti, o učiteljski avtoriteti in avtonomiji ter soodnosni moči in ranljivosti mladih in odraslih se je z njim pogovarjala Liana Buršič.

Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani so pripravili Poletno šolo kemijskih znanosti, namenjeno dijakom, ki jih zanima raziskovanje kemije skozi praktično delo. O tem, kako mladim približajo te vsebine, kaj se naučijo, pa tudi, kako prepoznati naravoslovca, kakšen študij je to in kako zaposljiv, sta v Svetovalnici spregovorila prof. dr. Miha Lukšič in doc. dr. Bojan Šarac.

Morski konjički so ene najbolj nenavadnih rib na svetu. Plavajo pokončno, imajo oprijemalni rep, vsako oko lahko premikajo posebej, njihova največja posebnost pa je razmnoževanje. Zakaj mladiče nosijo samci in ne samice? Odgovor se skriva v evoluciji, ki je morske konjičke opremila z eno najbolj nenavadnih oblik starševstva v živalskem svetu. Radiovedni smo obiskali Akvarij Piran, tam pa je za nas odgovor pripravila strokovna vodja dr. Manja Rogelja.

Z dr. Klemnom Lahom, dolgoletnim učiteljem in članom Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, o težavah sodobne šole, permisivni vzgoji in "sončkih", krizno visoki bralni nepismenosti, o učiteljski avtoriteti in avtonomiji ter soodnosni moči in ranljivosti mladih in odraslih.

Mladi naj bi si želeli predvsem dela od doma, hitrega zaslužka in kariere vplivnežev. A anketa e-Študentskega servisa kaže nekoliko drugačno sliko. Mlade še vedno privlačijo poklici v zdravstvu, cenijo varnost zaposlitve, največji vzorniki pa ostajajo njihovi starši. Med študentskim delom nabirajo različne izkušnje, včasih pa opravljajo res nenavadna dela. S strokovno direktorica omenjenega servisa in strokovnjakinjo za mlade in trg dela Vesno Miloševič Zupančič se je pogovarjala Urška Valjavec.

Vročinski val, ki po Evropi podira temperaturne rekorde, bo pri nas vrhunec doživel v nedeljo in ponedeljek. Prve ohladitve je pričakovati sredi prihodnjega tedna. Do takrat se je treba izogibati dejavnostim na prostem, saj bodo toplotne obremenitve izjemno velike, opozarja zdravstvena stroka. Drugi poudarki oddaje: - Potres v Venezueli zahteval že skoraj 600 smrtnih žrtev, v državo se steka pomoč. - Mladi vse več časa preživijo v digitalnem svetu, kjer nanje prežijo tudi nevarnosti. - 33. Primorski poletni festival bo do konca julija na več obalnih odrih ponudil deset dogodkov.

Lev Slivnik je 27-letni Ljubljančan, ki živi in deluje v Amsterdamu kot filmski selektor, kurator in festivalski sodelavec. Leta 2021 je kot član mlade žirije Giornate degli Autori /Dnevi avtorjev, zastopal Slovenijo na Beneškem filmske festivalu. Mladi ljubitelji filma so bili naslednje leto tudi ambasadorji evropske filmske nagrade LUX. Lev Slivnik trenutno deluje kot selektor ali festivalski sodelavec na Mednarodnem festivalu dokumentarnega filma Amsterdam, na festivalu kratkega filma Leiden Shorts ter na Mednarodnem filmskem festivalu Karlovy Vary, ki poteka od 3. do 11.julija. V predizbirnem postopku prijavljenih filmov za festival Karlovy Vary si je ogledal 74 filmov.

Na praznik dneva državnosti smo v Praznično jutro povabili dva mlada sogovornika, Pio Strle in Matica Potočnika, s katerima smo skupaj razmišljali o svoji državi, o vzgoji za ljubezen do domovine in o odgovornosti, ki jo imamo. Kako pomembna je bila na poti družinska vzgoja in kaj je prispevala šola. Oba sta obiskovala Škofijsko klasično gimnazijo v Ljubljani.

Otroci in mladi so vstopili v poletno počitniško obdobje. Na voljo bodo imeli več časa tako za druženje z vrstniki kot za dejavnosti, za katere med šolskim letom zmanjka priložnosti. Na druženje, pa tudi na preživljanje prostega časa sploh, danes pomembno vplivajo digitalne tehnologije. Mladi so vse bolj priklenjeni pred zaslone, preživljanje prostega časa so iz resničnega sveta “preselili” v digitalnega. V tokratnem Studio ob 17-ih o vplivih pametnih telefonov, družbenih omrežij ter drugih digitalnih vsebin na odraščanje in razvoj otrok in mladostnikov. O pasteh in priložnostih sveta, ki ga mladi s seboj nosijo v žepu, s strokovnjaki z različnih področij in z mladimi. Avtor oddaje Žiga Fabjan.

Slišali smo tri izstopajoče mlade posameznike in njihova razmišljanja o položaju mladih v naši državi, o izzivih svoje generacije, o tem, na kaj so ponosni in kaj bi v naši državi spremenili. Mladinsko oddajo smo pred dnevom državnosti torej namenili razmišljanju mladih o naši državi, z nami so bili: Niko Habinc, ki Slovenijo zelo uspešno zastopa na olimpijadah znanja, Mila Škrlj, članica predsedstva Dijaške organizacije Slovenije, in prostovoljec leta 2025, tabornik Črt Štibelj.

Gymnasium smo namenili izzivom, s katerimi se mladi srečujejo kot potrošniki. Za mlade je lahko to okolje, v katerega šele vstopajo, polno pasti, zato morajo pridobiti številna znanja, da se izoblikujejo v opolnomočene potrošnike. Z nami so bile dijakinje s Strokovnega izobraževalnega centra Alme Karlin Celje, ki so ta znanja med drugim pridobivale na strokovnih delavnicah, ki jih je na njihovi šoli izvedla Zveza potrošnikov Slovenije. Predstavile so nam, kaj vse so izvedele na omenjenih delavnicah, govorili smo tudi o njihovih potrošniških navadah in tem, kako lahko rešimo morebitne zagate ali težave, ki nastanejo pri nakupu izdelkov v fizični trgovini ali pri ponudnikih na spletu. Ker bodo po koncu izobraževanja na programu Gastronomija in turizem tudi same na strani ponudnikov storitev, smo nekaj besed namenili tudi temu. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Ime tedna je Alma R. Selimović, direktorica zavoda Bunker in vodja projekta Šola v kulturi. Projekt predstavlja enega ključnih premikov v slovenskem izobraževalnem in kulturnem prostoru. Po vzoru tradicionalne šole v naravi mladim ponuja intenzivno tridnevno izkušnjo, v kateri namesto športa v ospredje stopata kultura in umetnost. Cilj štiriletnega projekta je mladim omogočiti neposreden stik s kulturo ne glede na njihov socialno-ekonomski položaj ali geografsko oddaljenost od večjih kulturnih središč. Kandidata sta bila tudi: Ljupka Vrteva, razvojna inženirka in Inženirka leta 2023, ki jo je največje svetovno združenje za povezovanje, podporo in razvoj žensk v inženirstvu uvrstilo med dvanajst najbolj vplivnih v izboru »Inženirke, ki jih morate poznati 2026«. Kot razvojna inženirka na področju ogrevalnih, prezračevalnih in hladilnih sistemov je sodelovala pri optimizaciji rabe energije v 73 stavbah po Sloveniji, pomembno vlogo pa je imela tudi pri razvoju prezračevalnih sistemov za izboljšanje kakovosti zraka in energetske učinkovitosti v šolah. Martin Kušej, režiser predstave Medeja, ki je na 53. mednarodnem festivalu alternativnega in novega teatra INFANT v Novem Sadu prejela nagrado za najboljšo predstavo v celoti, festivalsko vodstvo pa jo je označilo za eno najpomembnejših sodobnih reinterpretacij antičnega mita. Nagrada predstavlja novo priznanje za predstavo, ki je že ob premieri na Dubrovniških poletnih igrah navdušila tako občinstvo kot kritike. Medeja je nastala v koprodukciji Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Dubrovniških poletnih iger in Hrvaškega narodnega gledališča v Varaždinu ter sodi med najodmevnejše regionalne gledališke produkcije zadnjih sezon.

Mladi, ki uporabljajo elektronske cigarete, imajo od tri- do štirikrat večjo verjetnost, da bodo pozneje v življenju kadili cigarete. Ob tem pa stroka opozarja, da se pri mladih – tudi če je uporaba elektronskih cigaret kratkotrajna – že pojavljajo simptomi, kot so piskanje, izkašljevanje, težje dihanje, možno je poslabšanje astme. O kajenju med mladimi s poudarkom na marketinških strategijah tobačne industrije več v sredinem Svetovalnem servisu.

Mladi naravoslovci, ki so maja tekmovali na evropski naravoslovni olimpijadi na Švedskem, so se odrezali odlično: prvič se je zgodilo, da sta obe slovenski tričlanski ekipi osvojili zlato medaljo. Na tem tekmovanju znanja je sodelovalo 46 ekip iz 23 evropskih držav, iz Slovenije naši gosti v studiu: Živa Majcen, Niko Habinc, Staš Grčar Vidmar, Marcel Juršič, Andraž Čadež (vsi Gimnazija Bežigrad) in Tian Kobal (Gimnazija Nova Gorica). Za kakšno tekmovanje gre, kako težke naloge so imeli, kako so si razdelili področja znanja in kaj so doživeli na Švedskem, izvemo v oddaji Gyamsnium.

Pokrenut je prvi australski nogometni program čiji je cilj pronaći novu generaciju nogometnih talenata među pripadnicima Prvih naroda. Koristeći prostor i uzbuđenost koje donosi nadolazeće Svjetsko nogometno prvenstvo, nogometna akademija John Moriarty okupila je mlade igrače, igračice i istaknuta imena iz nogometnog svijeta s ciljem povećanja zastupljenosti pripadnika Prvih naroda u profesionalnom nogometu.

Osnovnošolci z vseh koncev države se enkrat letno iz šolarjev prelevijo v predstavnike svojih vrstnikov in na Otroškem parlamentu v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije argumentirano razpravljajo o težavah, izkušnjah in predlogih za spremembe, ki si jih želijo v svojem okolju. Na letošnjem 36. Mednarodnem otroškem parlamentu je 115 osnovnošolcev končalo dvoletno razpravo o šolskem sistemu. Otroci so na dan dogodka o šolskih temah razmišljali v štirih delovnih skupinah, pozneje pa so svoje ugotovitve in razmišljanja predstavili na plenarnem zasedanju. Med predlogi so denimo tudi želja po večji avtoriteti učiteljev, uvedba statusa kmeta ter drugačni načini učenja in ocenjevanja.

Drugi poudarki oddaje: - Mladi pred ekrani preživijo vse več časa; strokovnjaki so jasni: splošna prepoved ni prava rešitev. - Direktor Goriškega muzeja opozarja na pritiske novogoriškega župana. - Najstarejša kolonija ptiča čebélarja pri nas v opuščenem peskokopu na Bizeljskem; ocenjujejo, da šteje 50 parov.

Nekdanji predsednik Društva paraplegikov Gorenjske Peter Robnik, prostovoljec in predsednik skupščine Zveze paraplegikov Slovenije, je pred 40 leti kot sopotnik v vozilu doživel hudo prometno nesrečo. Utrpel je poškodbo hrbtenjače, posledice poškodbe pa so bile tako hude, da je ostal na invalidskem vozičku. O svoji življenjski poti in o tem, zakaj si že vse življenje prizadeva, da bi se mladi paraplegiki vrnili na delovno mesto, bili družbeno koristni in se ukvarjali s športom, bo Peter Robnik pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

Otroški parlamenti so program Zveze prijateljev mladine Slovenije, kjer imajo otroci priložnost, da izrazijo svoje mnenje, razpravljajo o pomembnih družbenih temah, ki se jih dotikajo, ter se učijo demokracije, poslušanja in sodelovanja. V program je vključenih skoraj 400 osnovnih šol, vsako leto pa sodeluje približno 3000 otrok. Lansko leto je potekal že 35. nacionalni dogodek, kar znova potrjuje dolgoletno tradicijo in pomen programa, ki po vsej Sloveniji krepi glas otrok in mladih ter spodbuja njihovo aktivno sodelovanje v družbi. Na dogodku bo ponovno sodeloval Filip Štritof, ki obiskuje 9. razred Osnovne šole Trnovo.

V tokratni Evropi osebno bomo spoznali 18-letnega plesalca Dana Lužarja, ki se je rodil v Ljubljani, a odraščal v Kanadi. Pred kratkim se je z družino vrnil v Slovenijo, kjer se je vpisal na plesno akademijo. Dan Lužar se s plesom se ukvarja že štirinajst let. Sanja tudi o tem, da bi nekoč plesal na vseh mogočih odrih, tudi na križarki.

Sestavljanje vlade v fazi potrjevanja koalicijske pogodbe in vstopa v koalicijo na organih strank.Po lanskem poraznem rezultatu letos gospodarska rast prvega četrtletja obetavna.Dr. Jože Dežman: Če je bil državni protokol ob predaji hrvaških žrtev sprejemljiv, zakaj bi bil pokop slovenskih žrtev na Žalah problematičen?⁠⁠»Mladi imamo dovolj odpiranja in zapiranja ran,« je sporočilo podmladkov bodoče koalicije in stranke Resnica.Trump ob odhodu s Kitajske obisk označil za zelo uspešen, a podrobnosti trgovinskih dogovorov še ni razkril.Prometne nesreče na območju delovišč na avtocestah in hitrih cestah predvsem posledica neprilagojene hitrosti in prekratke varnostne razdalje.Ob mednarodnem dnevu družine posvet v državnem svetu. Samo govorjenje o družini ni dovolj, mlade je treba naučiti, kako ustvariti topel dom in ljubeč odnos.Robert Goter se letos odločno bori za naziv Guinnessovega rekorderja.Vreme - danes in jutri dopoldne še deževno, v nedeljo več sonca, a še hladno.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Nove vsebine na gradu Negova. - Občina Podčetrtek bo staro šolo na Sveti Emi preuredila v izobraževalno središče s hostlom. - Dobrepoljska občina bo ob dvorani na Vidmu uredila športni park. - S projektom "Mladi v pokrajini spomina" želijo na Goriškem spodbujati medkulturni dialog.

Ratko Mladić, koji je osuđen na doživotni zatvor, jer je proglašen krivim za genocid i zločine protiv čovječnosti, traži prijevremeno puštanje na slobodu zbog teškog zdravstvenog stanja. Je li to humanitarno pitanje ili politički test? Dok jedni pozivaju na milost, drugi upozoravaju na opasnost revizionizma. Dragan Maksimović objašnjava što društva u zemljama regije rade s presuđenim činjenicama, dok Maja Marić razgovara s Markom Milosavljevićem, iz Inicijative mladih za ljudska prava u Srbiji. Von Maja Maric.

Četvrtina mladih žena u BiH je bez posla, 60 odsto studentkinja u Srbiji ne završi fakultet. Šta nam još govore podaci iz najnovijeg Indeksa participacije mladih na Zapadnom Balkanu, a kako to isto tržište izgleda iz ugla mlade preduzetnice? Slušajte u novoj epizodi podkasta Glasom mladih.

This is a Steel News Special Emergency Broadcast.General Ratko Mladić—once one of the most controversial military figures in modern European history—is now reportedly bedridden, unable to speak clearly, and in rapidly declining health inside a UN detention facility in The Hague.Today, his son, Darko Mladić, speaks out.He describes a father who has suffered multiple strokes, severe medical deterioration, and what the family claims is inadequate care, while repeated requests for treatment and humanitarian release have been denied.At the same time, Mladić's attorney, Dragan Ivetić, raises serious legal concerns about the case itself—pointing to alleged procedural irregularities, disputed evidence, and even dissent from within the tribunal.⚖️ Was justice fully served?⚠️ Or is this a case that still demands scrutiny?This broadcast does not seek to rewrite history.It asks a different question:What happens when justice, accountability, and human dignity collide at the end of a man's life?With tensions rising, diplomatic pressure mounting, and time running out, this is no longer just about the past…This is happening now.

Srečanje pisateljice Tine Vrščaj in letošnjih maturantov v radijskem studiu, kjer je beseda tekla o maturi, pisanju eseja, pisateljevanju, predvsem pa o romanu Na Klancu. Mladi so imeli za avtorico kar nekaj vprašanj, izvedeli pa smo tudi, kako oni sami razmišljajo o temah, ki jih odpira obvezno maturitetno čtivo: o okoljski problematiki, zasvojenosti s tehnologijo, vprašanju materinstva in starševstva ter o brezbrižnih medosebnih odnosih. Poglavja: 00:02:40 Mladi in Tina Vrščaj o maturi in eseju 00:07:49 So mladi zadovoljni z izbiro romanov in tematskega sklopa? 00:09:36 Mora literatura bralce tudi provocirati? 00:12:21 Vprašanja mladih: o pisanju in povezavah s Cankarjem 00:22:23 Imajo mladi kdaj blokado pri pisanju eseja? 00:24:31 Okoljevarstvena tematika v romanu 00:28:42 Lik Eve: kako ga doživljajo pisateljica, kako mladi? 00:39:15 Medosebni odnosi v dobi tehnologije in zasvojenosti z njo 00:47:34 Cankar poudarja pomen izobrazbe, kje pa je rešitev v romanu Tine Vrščaj? 00:49:51 Lik Anke in stranski liki 00:52:49 Je tudi roman Tine Vrščaj spomenik materi? 00:56:22 Ali problematika okolja na koncu romana izgine ali ne?

Srečanje pisateljice Tine Vrščaj in letošnjih maturantov v radijskem studiu, kjer je beseda tekla o maturi, pisanju eseja, pisateljevanju, predvsem pa o romanu Na Klancu. Mladi so imeli za avtorico kar nekaj vprašanj, izvedeli pa smo tudi, kako oni sami razmišljajo o temah, ki jih odpira obvezno maturitetno čtivo: o okoljski problematiki, zasvojenosti s tehnologijo, vprašanju materinstva in starševstva ter o brezbrižnih medosebnih odnosih. Poglavja: 00:02:40 Mladi in Tina Vrščaj o maturi in eseju 00:07:49 So mladi zadovoljni z izbiro romanov in tematskega sklopa? 00:09:36 Mora literatura bralce tudi provocirati? 00:12:21 Vprašanja mladih: o pisanju in povezavah s Cankarjem 00:22:23 Imajo mladi kdaj blokado pri pisanju eseja? 00:24:31 Okoljevarstvena tematika v romanu 00:28:42 Lik Eve: kako ga doživljajo pisateljica, kako mladi? 00:39:15 Medosebni odnosi v dobi tehnologije in zasvojenosti z njo 00:47:34 Cankar poudarja pomen izobrazbe, kje pa je rešitev v romanu Tine Vrščaj? 00:49:51 Lik Anke in stranski liki 00:52:49 Je tudi roman Tine Vrščaj spomenik materi? 00:56:22 Ali problematika okolja na koncu romana izgine ali ne?

Na Trbižu v Kanalski dolini v Italiji so pred dnevi ustanovili novo slovensko društvo, in sicer Amatersko športno društvo »Julijce«. Nastalo je na pobudo lokalne skupnosti in je namenjeno predvsem mladim, ki se bodo lahko ukvarjali s športom v slovenskem jeziku. Predvidevajo širok nabor športnih dejavnosti, trenutno je poseben poudarek pri namiznemu tenisu ter športnemu plezanju. Ustanovitev Amaterskega športnega društva »Julijce« predstavlja pomemben korak k razvoju športnih dejavnosti in utrjevanju slovenske skupnosti v Kanalski dolini, hkrati pa odpira nove priložnosti za povezovanje mladih in širše javnosti. Pozdravni nagovor je imel predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji ZSŠDI Ivan Peterlin ob prisotnosti predsednika Sveta slovenskih organizacij SSO Walterja Bandlja, ki je tudi pobudnik organizacije dogodka. Predsednica društva je postala Alessandra Ksenja Jelen.

"Tečem za Viktorja Frankla – za njegovo misel, da človek preživi skoraj vse, če ima razlog, zakaj. Danes živimo v času, ko mnogi tega razloga ne najdejo več. Mladi se soočajo s krizo identitete, z občutkom praznine, s pomanjkanjem smisla in volje. Obenem pa se širi še ena epidemija – nezdrav način življenja in zgrešeni ideali, ki jih narekujejo družbena omrežja in površinska kultura uspeha." Tako razmišlja 22-letni študent medicine in maratonec Maks Matej Cuzak, ki si je za cilj izbral največje svetovne maratone.

Mladi moški, ki se počutijo ogrožene, ker menda moškost izginja. Mladi moški, ki pravijo, da ljubijo ženske, pa jih na vsakem koraku diskreditirajo in zatirajo, mladi moški, ki pred bazenom v izklesanem telesu iščejo način, kako čim hitreje in najenostavneje čim več zaslužiti in ta nasvet prodati naprej.Netflixov dokumentarec Louis Theroux: Inside the Manosphere je v javnosti znova odprl razpravo o moškosferi, spletnem gibanju, ki v zadnjih letih predvsem na spletu nagovarja mlade moške. Dr. Žan Lep je socialni psiholog s Filozofske fakultete v Ljubljani. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Dok planeti preti Treći svetski rat, mi smo apsolutno bezbedni. Zašto? Zato što primenjujemo taktiku "aktivne neutralnosti" - sedimo ispod kamena i čekamo da prođe, dok se analitičari u "Hit Tvitu" takmiče ko će više da zahvali predsedniku Vučiću što smo živi. U 227. epizodi Njuz podkasta bavili smo se i neverovatnim ekonomskim otkrićima: konačno smo saznali da je puter u Srbiji skuplji nego u regionu zato što se mnogo krade! Pored cena u marketima, bavili smo se i "uštedama" na tenderima, pa smo prokomentarisali kako je za EXPO 2027 odbijena ponuda od 50 miliona dinara jer je valjda bila previše jeftina. Osvrnuli smo se i na poziv Bake Praseta da gostujemo u njegovom lajvu, objasnili zašto se to neće desiti, a analizirali smo i najnovije uspehe naših ljudi u svetu - konkretno, ambasade Srbije u Lisabonu koja je navodno poslužila kao štek za koks. Za kraj, vodimo vas u Kulu gde na lokalnim izborima penzioneri glume studente na fantomskim listama.

Zdravo! Ta teden začnemo s podporo lokalne obrti. Ker je konec sveta vsak dan bližje, smo prišli na idejo, da bi sami skovali apokaliptični bowie nož (ali pa mačeto) v kovačiji Krmelj. Pot z motorjem Jawa 42 do Kitajske nam razblinijo ameriške in izraelske rakete, ki padajo na Iran (čeprav v času snemanja tega še nismo vedeli). Povemo tudi, kako ne uporabljati telefona, medtem ko ste obtičali v gneči. Najboljše, kar lahko storite je, da greste na vlak (ali drugo obliko javnega prevoza) in tam berete knjigo ali pa v avtu poslušate podkaste in (globoko) dihate. Ali pa greste peš ali z biciklom. Za konec skočimo še v Garambo: Douglas je na termitnjaku, ki zgleda kot nosorog, Land Rover je izgubljen, Kes pa reši vse.

Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.Sogovorniki: gozdarka in matematičarka Marija Jakopin, upravljavka gozda pri Grosupljem, okoljski aktivist in publicist George Monbiot, kolumnist časnika The Guardian, fizik in filozof Sašo Dolenc, strokovni sodelavec Frekvence X, študentke in študenti ekologije. V rubriki Xpertiza (od 00:40:08) se predstavlja Živa Krajnc, mlada raziskovalka s Filozofske fakultete v Mariboru, ki se ukvarja s psihologijo prehranjevanja. Poglavja: 00:02:04 Sašo Dolenc o gozdu kot vrtu in drevesih kot laseh 00:04:50 Študentke in študenti ekologije o upravljanju z naravo 00:07:47 Reportaža iz gozda v okolici Grosupljega 00:14:15 Marija Jakopin: Sekati ali ne sekati? 00:24:02 George Monbiot o Sloveniji, podivljanju, sonaravnem upravljanju 00:35:48 Mladi o prihodnosti naše narave 00:40:08 Xpertiza: Živa Krajnc, psihologija prehranjevanja

Mladi mož poplača dobrega točaja z risbo žerjava, ki pleše vsem. Pripoveduje: Boris Kralj. Kitajska pravljica. Prevod: Drago Kralj. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

Gost SBS-a na hrvatskom jeziku je UFC borac, humanitarac i ljubitelj prirode – Brando Peričić, poznat i kao Balkan Bear. Mladi Australac hrvatskih korijena u rujnu je po prvi puta nastupio u UFC-u, te pobjedom osvojio nagradu za nastup večeri. Brando govori o svom svakodnevnom životu profesionalnog borca, napornim treninzima i pripremama, iskustvu nastupa u UFC-u, vezi s hrvatskim korijenima, te planovima i ambicijama za budućnost.

Prije dvadeset godina tisuće ljudi slile su se u priobalnu četvrt Sydneya, Cronullu, na ono što je postalo nasilni skup usmjeren protiv doseljavanja ljudi s Bliskog istoka. Danas, stanovnici Cronulle i neki Australci bliskoistočnog podrijetla kažu da se stavovi mijenjaju. No, drugi su zabrinuti zbog novih, organiziranijih antiimigracijskih pokreta.

Žiga Magjar je pred sedmimi leti svoj dom našel v zelenem nemškem mestu Bremen. Zaposlen je v organizaciji Natur Kultur, soustvarja mladinske projekte, mentorira prostovoljce ter organizira mladinske izmenjave in treninge. Medkulturnega razumevanja in sprejemanja se učijo prek teatra, z igro vlog, pogovori in delavnicami. Eden od projektov je tudi Make Music, Not War. Mladi iz držav, ki so sicer v konfliktu, denimo iz Izraela in Palestine, Ukrajine in Rusije, Grčije in Cipra, skupaj ustvarjajo glasbo za mir. V službi, v hiši organizacije, Žiga Magjar občasno skuha tudi kaj slovenskega, pravi, da je Slovenija zdaj njegov drugi dom. Pogreša družino in prijatelje, a so sodelavci postali njegova razširjena družina.

Mladi nisu samo odgovorili na kriznu stvarnost, već su promenili pravila komunikacije i otvorili prostor za stvarnu participaciju. Iz ličnih trauma i sistemskih lomova izrasla je generacija koja odbija da ode i umesto toga zahteva da društvo konačno odraste. „Ako ti se ne sviđa, idi.“ Tako zvuči glas opresivnog autoriteta, glas strane koja je navikla da uništava i računa na tihi egzodus. Ali studenti su dali oštar, jednostavan i “preteći” odgovor: „Neka hvala, popraviću.“ Andrej Tanko, student Elektrotehničkog fakulteta u Beogradu, izgovorio je ove reči, a citirala ih je psihološkinja Ana Mirković u uvodu nove epizode Radar Foruma u kojoj ga je ugostila. Razgovarali su o brobi, odgovornosti, dijalogu, ograđivanju... više na radar.rs

Petra Seliška je mednarodno uveljavljena filmska režiserka dokumentarnih filmov, ki živi in ustvarja med Ljubljano, Marseille-jem in Skopljem. Leta 2003 je v Skoplju ustanovila lastno produkcijsko hišo Petra Pan film in festival dokumentarnega filma MAKEDOX FILM FESTIVAL. Njen najnovejši film Gora se ne bo premaknila je na Festivalu slovenskega filma Portorož, prejel kar tri nagrade vesna! Film nas popelje visoko v gore Severne Makedonije, kjer spremljamo tri brate, starih med šest in enaindvajset let, kako se spopadajo z zelo zahtevnim delom in osamljenostjo sredi divje narave. Skrbijo za krdelo ovac, koz, krav in za trop psov, ki jih čuvajo pred volkovi, živali vodijo na pašo, jih hranijo, hkrati pridelujejo tudi domači ovčji sir. Vse se odvija z večstoletno tradicijo planšarstva daleč stran od civilizacije, sicer komunicirajo med seboj z mobiteli, signal pa lahko ulovijo le na določenem mestu, ki je štirideset minut hoje oddaljen od njihovega bivalnega prostora. Mladi fantje se tudi vse bolj ukvarjajo z vprašanji, zakaj so tu, zakaj prav oni to počnejo, ali jih čaka drugačna prihodnost ali so obsojeni, da ostanejo in kaj bi se zgodilo, če bi eden od njih zapustil goro. Delovni naslov je bil najprej Dežela Šarplanincev, pravi režiserka Petra Seliškar: "ker pa nismo snemali na Šarplanini, ampak na gori Solunska glava, smo naslov spremenil"i. Pa tudi sam naslov Gora se ne bo premaknila ima močno metaforo.

Naruči svoj primerak Kosogor Metod kartica - https://ivankosogor.com/#metodNenad Gugl je profesor knjizevnosti, pisac i predavač. Njegova najprodavanija knjiga “Umro sam u petak” je bila povod naseg razgovora._________________________________________________________________________ Podržite podcast jednokratnim donacijama na PayPal-u: https://www.paypal.me/ivankosogor

Prema novom izvještaju objavljenom ovog tjedna, australski mladići osjećaju snažan pritisak da se pridržavaju ograničenih društvenih normi o muškosti - a kada to čine, veća je vjerojatnost da će nauditi sebi i drugima. Zagovornici su u svom obraćanju u Nacionalnom novinskom klubu pozvali vladu na hitne reforme, uključujući nacionalni akcijski plan za poboljšanje mentalnog zdravlja mladih te prevenciju nasilja.

Employer branding je danas važniji nego ikad, ali sudećemi prema podacima, hrvatske tvrtke ne doživljavaju ga toliko ozbiljno... Novo istraživanje Privlačenje i zapošljavanje talenata: trendovi i izazovi 2025., prvo takve vrste na domaćem tržištu, otkriva zanimljive (i pomalo zabrinjavajuće) podatke.Nakon istraživanja bacili smo se na Metu koja se ponovno našla pod povećalom nakon što je interno istraživanje otkrilo povezanost između sadržaja na Instagramu i osjećaja nezadovoljstva vlastitim tijelom kod tinejdžera. Mladi koji se loše osjećaju zbog svog izgleda vide tri puta više sadržaja povezanog s poremećajima prehrane i negativnom slikom tijela._______________0:00 uvod0:40 Zapošljavanje je sve teže, a ova radna mjesta je najteže zaposliti10:00 Koje tehnološke pozicije su najtraženije?13:00 Koliko se ulaže u EB, tko je odgovara za njega i koje floskule se ponavljaju?19:00 Preporuke zaposlenika su najbolji način zapošljavanja21:20 Kako raditi s medijima i gdje HR implementira AI?24:50 Kako IBB vidi budužnost EB-a?26:30 Meta ponovno ugrožava najmlađeTOP i FLOP34:20 Wikipedia bolježi pad u posjećenosti36:35 Hoće li AI bubble pukuti?39:45 Izviđači uče o AI-u i kibernetičkoj sigurnosti40:55 Pekara traži tech inženjere_______________

Mladi, ki uporabljajo elektronske cigarete, imajo od tri do štirikrat večjo verjetnost, da bodo pozneje v življenju kadili cigarete. Ob tem pa stroka opozarja, da se pri mladih – tudi če je uporaba elektronskih cigaret kratkotrajna – že pojavljajo simptomi, kot so piskanje, izkašljevanje, težje dihanje, možno je poslabšanje astme. O kajenju med mladimi s poudarkom na marketinških strategijah tobačne industrije več v petkovem Svetovalnem servisu z Manco Kozlovič, predsednico mladinske zveze Brez izgovora.

Izvještaj UN-a kaže da su milioni mladih ljudi zapostavljeni, "lišeni obrazovanja, sigurnosti i budućnosti." Mladi aktivisti iz cijelog svijeta okupili su se u sjedištu Ujedinjenih nacija u New Yorku i učestvovali na plenarnoj sjednici Generalne skupštine obilježavajući na taj način 30 godina Svjetskog programa djelovanja za mlade, koji obuhvata okvir sa 15 prioritetnih oblasti kao što su: obrazovanje, zapošljavanje, glad i siromaštvo, zdravlje i okoliš, globalizacija, informacione i komunikacione tehnologije, oružani sukobi i međugeneracijska pitanja.

In a desperate attempt at a last stand to halt the Rwandan backed army of Laurent Desire Kabila, Mobutu hires mercenaries composed of members of the infamous 10th Sabotage Detachment of the Bosnian Serb army, responsible for some of the worst atrocities in the Bosnian war, under the command of French intelligence asset "Yugo Dominic". Subscribe to patreon.org/tenepod @tenepod.bsky.social  + x.com/tenepod