Podcasts about mladi

Nova epizoda podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao" je tu! U prvom delu emisije Nenad Kulačin i Marko Vidojković bavili su se Vučićevom sardinom, pripremama za lokalne izbore u Zaječaru i Kosjeriću, a podsetili su se i studentkinje Ane kojoj su predsednikovi "junaci" polomili vilicu. Gost je Milan Čanak, diplomirani ekonomista, aktivista i što je u ovom trenutku najbitnije, sin progonjene profesorke Marije Vasić. Milan je dugo i nadahnuto pričao o teškoćama svoje majke, o sudbini ostalih novosadskih aktivista, kao i o potrebi odlučne borbe svih građana Srbije za slobodu, bez obzira na ideološke razlike. Ovo, naravno nije sve. Mladi Čanak je pričao o svojim iskustvima iz Ukrajine gde je boravio kao humanitarni volonter i mnogim drugim zanimljivim temama. U Magarećem kutku moći ćete da vidite DJV-a u još jednoj uskoj majici. Da bi DLZ opstao, pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na PayPal dlz.istern@gmail.com

So potovanja v času mogoča? V novi epizodi Frekvence X smo obiskali srednješolce na Ravnah na Koroškem in se s pomočjo fizike spoprijeli z vprašanjem časa in potovanj v njem. Zakaj se čas v okolici črnih lukenj popači, zakaj GPS brez Einsteinove teorije relativnosti sploh ne bi deloval in kaj je dedkov paradoks?Gostje: dr. Sašo Grozdanov, fizik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Uroš Kuzman, matematik in komik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Jan Peteh, nekdanji študent matematike in kitarist skupine Joker Out Zahvaljujemo se tudi ravnatelju Gimnazije Ravne na Koroškem Dragu Benku. Poslušaj še: Mladi na Frekvenci 1/3: Energijske pijače nas dehidrirajo, ne odžejajo, imajo negativen vpliv na spanje in tudi duševno stanje Mladi na Frekvenci 2/3: Kriptovalute? Zapiski:  Spotify playlistaKotiček za dodatno raziskovanje

V Svetovalnici je bil z nami salezijanec Jure Babnik, govorili pa bomo o preživljanju poletnih počitnic na drugačen način. Slišali smo, kaj pomenijo duhovni tedni, kaj duhovne vaje, skratka, kaj naj mladi pričakujejo, če se odločijo za udeležbo?

Kriptovalute? Enim izziv, drugim popolna neznanka. Kako delujejo, zakaj so sploh nastale in kakšna je znanost v ozadju? Frekvenca X je tokrat obiskala mlade v Šolskem centru Celje in skupaj z njimi zagrizla v osnove finančne pismenosti. Zakaj je dobro poznati obrestno-obrestni račun in razumeti tveganje, ko govorimo o denarju?Gosta: • matematičarka dr. Anja Petković Komel • finančni analitik Tilen Šarlah Sovoditelj: • stand-up komik Aleš Novak Zahvala pri organizaciji ravnatelju Gimnazije Lava Petru Juvančiču.

Ob 80-i obletnici konca druge svetovne vojne v Stožicah v Ljubljani poteka osrednja državna slovesnost, na kateri želijo opozoriti na pomen miru. To opozorilo je pomenljivo v luči vojne v Ukrajini, največjega spopada v Evropi od konca druge svetovne vojne, zaradi česar je današnja vojaška parada v Moskvi minila skoraj brez voditeljev evropskih držav. Drugi poudarki oddaje: - Slovenski katoličani s pozitivnimi vtisi o novem papežu Leonu XIV. - V okviru obrambne krepitve predlog za ustanovitev apiterapevtskega centra - Primož Roglič albanski uvod v kolesarsko dirko po Italiji izpeljal brez težav

V oddaji 18. vzporednik tokrat predvsem o fenomenu Marko Preković - Thompson: kontroverzni hrvaški glasbenik naj bi namreč pred dnevi podrl svetovni rekord v prodaji vstopnic za svoj koncert na zagrebškem hipodromu. O njegovem spretnem izkoriščanju statusa prepovedanega in nadaljnjem razmahu skrajnodesničarske ustaške ideologije na Hrvaškem.

Ajda Osolnik in Tim Rozman sta najboljša mlada voznica in mladi voznik letošnjega leta. V centru varne vožnje na Vranskem sta danes zmagala na finalnem izboru, kjer se je po 10 mladih voznic in voznikov pomerilo v spretnostni vožnji, vožnji v naselju in praktičnemu preizkusu poznavanja prve pomoči. Tekmovanje je že deveto leto zapored pripravila Avto-moto zveza Slovenije.

Koliko društvene mreže kreiraju percepciju mladih? Da li mladi danas žive dvostruki život, jedan u realnosti, drugi u online sferi? Ova pitanja otvorila je Netflixova serija "Adolescence", a u podcastu Glasom mladih slušajte o savremenim izazovima adolescencije.

Po državi na predvečer mednarodnega praznika dela potekajo še zadnje priprave na večerne proslave in kresovanja. Pred praznikom se po tradiciji vrstijo opozorila glede delavskih pravic. Sindikati poudarjajo, da te niso samoumevne, ampak se je treba za njih nenehno boriti. Pomembno je tudi, da se delavci zavedajo svojih pravic. V sindikatu Mladi plus ocenjujejo, da se mladi delavci danes zavedajo svojih pravic, in to veliko bolj kot generacije pred njimi. V oddaji tudi o tem: - Kremelj: predsednik Putin ostaja odprt za politične in diplomatske metode reševanja spora z Ukrajino - Mednarodna skupnost po incidentih v Kašmirju Islamabad in New Delhi poziva k zadržanosti - Vlada v predlogu zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora vztraja pri zdajšnjem pragu za uvedbo preiskave

Življenjski prostor mladih je razdeljen na dve pokrajini, fizični in digitalni prostor, ki pa se stapljata in prepletata. Sodobne tehnologije so za mlade nekaj samoumevnega, v njihova življenja pa začnejo vstopati že zelo zgodaj, saj jih imamo vsi odrasli okrog njih. Iz prebiranja medijskih objav v minulem mesecu se nariše zelo zaskrbljujoča slika mladih – eni so nasilneži, drugi žrtve, imajo različne duševne stiske, ki jih rešujejo z navzven ali navznoter usmerjenim nasiljem, vsi skupaj pa so nevzgojeni, zasvojeni, razvajeni in leni, za to pa so krivi odsotni in nesposobni starši in šolski sistem, ki učiteljem ne omogoča kaznovanja in sankcioniranja. Taka sporočila razberemo iz javnega diskurza. Medijska gonja in moralna panika v zvezi z mladimi že dolgo ni bila tako silovita, svoje je k prestrašenosti in zaskrbljenosti dodala tudi angleška miniserija Adolescenca, ki naslavlja problematične spletne prostore – moškosfero in družbene medije. Kaj se dejansko dogaja z mladimi, kje so težave in kako jih reševati? O tem s prof. dr. Tanjo Oblak Črnič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.Posvet Družbene potrebe in digitalna pismenost mladih Mediji mladih Prvič: Prijateljstvo

U Institutu Grattan kažu da trećina australskih učenika nema dovoljno dobro znanje matematike. U svom novom izvješću, tvrde da je Australija smanjila prioritet u svladavanju znanja iz matematike, a što bi se u budućnosti moglo negativno odraziti kako na pojedince tako i na čitavu naciju.

Te dni, ko je vse v znamenju pomladi, dela in konca druge svetovne vojne, mora imeti človek železne živce, da se ga kaj od naštetega ne dotakne. Če pa ima srečo ali smolo, da je recimo druga svetovna vojna vplival nanj tudi s premoženjsko ali kakšno drugačno škodo, bo po zakonu, ki ga je koalicija vložila v proceduro, dobil 8000 evrov. Škoda je bila, rajtamo, sicer storjena hipno, kot se za vojno spodobi, izplačilo pa bo po obrokih. Junaški koalicijski poslanci so razložili, da se s tem dejanjem druga svetovna vojna pri nas simbolično končuje. S simboličnim koncem druge svetovne vojne ima razmišljujoči težavo, ker je simbolični konec očitno premalo za dejanski konec. Simbolično drugo svetovno vojno končujemo že trideset let, pa ni videti, da bi bili koncu kaj bližje, kot smo bili leta 1945. Vse tiste lipe, govori, novinarski članki in spravne slovesnosti so bile namenjene simboličnemu koncu druge svetovne vojne, ki pa danes – takoj ko odpremo katerega internetnih forumov ali pa podpremo katerega predmestnih šankov – še vedno traja. Ker so se očitno simbolični prvoborci iz devetdesetih izpeli, se je nova generacija simbolistov zatekla k edinemu, kar zna. Za simbol, ki bo končal drugo svetovno vojno, je izbrala keš. Če simbolično niso znali končati vojne pozivi k spravi in religiozni koncept odpuščanja, ali pa gerontološki fenomen pozabljanja, jo bodo končala nakazila. Sicer v obrokih, a kljub temu. Vojna škoda je bila od nekdaj zanimiva tema, reparacije tudi, a vse te zadeve so urejene in urejane z zakoni, tako da čudi, od kot zdaj takšna vnema po povrnitvi vojne škode. In ko gremo nekoliko bolj v globino novice o vloženem zakonu, uvidimo, da je poteza koalicije vsaj malo cinična. Je pa res absolutno simbolična. Kot pravijo predlagatelji, bodo izplačila dobili upravičenci, ki imajo status žrtve vojnega nasilja. Se pravi izgnanci, interniranci, taboriščniki in ukradeni otroci. Zdaj pa ciničen, ali pač butasti del zakona. Očitno ni koalicijskim poslancem nihče povedal, da praznujemo osemdeset let od končanja vojne in da žrtev vojnega nasilja ni več. Ker bi bili danes stari nekje od sto do sto dvajset let. Žrtve vojnega nasilja so večinoma že pomrle. In ker tako odškodnin, pa čeprav v obrokih, zakon ne bo mogel izplačati, ker jih nima komu, imajo poslanci v skrajni konsekvenci prav. Ker bo izplačilo, ki ga ne bo – simbolično, se bo tudi vojna, ki je ni – simbolično končala. Ampak se ne bo. Za to pa bodo, kot za toliko stvari v naših življenjih, poskrbele srednješolske učiteljice slovenščine in mojstri, ki urejajo slovensko maturo. Za letošnji maturitetni esej so slovenisti v svoji brezkrajni modrosti izbrali vojno tematiko. Ker je toliko vojn okoli nas in ker eno menda pričakujemo zdaj zdaj tudi na naših tleh, je dobro, da osemnajstletniki o njih malo razmišljajo. In so maturanti fasali Jančarja in Kocbeka. Z uravnotežnega stališča bi človek, ki ni komparativist, zapisal, da tema ni zgledno ideološko uravnotežena in da partizani na maturi simbolično izgubljajo vojno, ampak kdo smo mi, da dvomimo v srednješolsko slovenistično pamet. Menimo pa, da slovenisti in slovenistke z nenehnim obnavljanjem medvojne travme – s katero otroci, rojeni nekje leta 2008, nimajo popolnoma nič – skrbijo, da plamen druge svetovne vojne in slovenskega razkola vsaj na simbolni ravni nikoli ne ugasne. Večji del teh zaslug si seveda pripisujemo mediji, ampak tudi šolstvo ob politiki nima čistih rok. Če se človek nad tem priduša, mu šolniki nemudoma očitajo sindrom Trnuljčice. Češ, kako naivno je gledanje, da vojn ne bi bilo, če se o njih ne bi pogovarjali. Najbrž imajo prav, in človeška bestialnost je inštalirana sui generis, ampak vseeno se zdi vojna na maturi pretirana tema. Sicer pa je res, da slovenisti in primerjalni knjižničarji menijo, da je visoka literatura le tista, ki vsebuje travmo. Večja je travma, kakovostnejše je pisanje. Tako so pred desetletjem ob Alamutu maturantom naložili razmišljanje o samomoru; tudi letošnja tema, ko partizani, Nemci in domači izdajalci mrejo v snopih, ni daleč od ultimativne zateženosti. Ker če že otroci morajo razmišljati o vojni in če jih mora v meditativno stanje spraviti literatura … kaj pa, če bi jim dali brati Švejka? Gre za ultimativno protivojno knjigo. Ali pa Kavelj 22, prav tako. Ali pa Zbogom orožje. Ali pa Mladi levi. Razmišljujoči se ne more znebiti vtisa, da sta Jančar in Kocbek zapovedana izključno zaradi tega, da se nalaga nove generacije na kres narodovega razkola in je teza o mladini, ki si bo z razmišljanjem o vojni primerno trasirala pot v odraslost, približno tako manipulativna in dnevnopolitično motivirana, kot je izplačilo osmih jurjev desetim stoletnikom.

Klemen Kovačič je prejemnik nagrade za najboljšega igralca na Tednu slovenske drame za igro v uprizoritvi Agmisterij. "V bistu, sem najprej mislil", pravi Klemen, "da bo to enkratni dogodek, da sploh ne bo ponovitve, saj gre za mojo magistrsko nalogo, a zaradi tako lepega odziva in festivalskih ponudb (Gibanica, Borštnikovo srečanje), sem se rade volje premislil!" Danes je Klemen član Slovenskega mladinskega gledališča, deluje tudi na področju avtorskega gledališča in je eden od ustanovnih članov kolektiva Počemučka. Njihova predstava Under construction (Gledališče Glej) je na 52. Tednu slovenske drame prejela posebno nagrado. Klemen Kovačič se je s prvim samostojnim avtorskim projektom 'Razmetana soba' predstavil leta 2022, istega leta je tudi diplomiral na AGRFT-ju. Razmetana soba, pravi Klemen, je neko logično nadaljevanje predstave Agmisterij.

Kje maturanti na eseju največkrat izgubljate točke, kako se lahko izognete napakam in kaj za vas predstavlja največji izziv? O pisanju eseja, razlikah med razpravljalnim in razlagalnim esejem, o tem, kaj vse se ocenujuje in kako so točke zarporejene, smo izvedeli od profesoric slovenščine z gimnazij v Novem mestu, Kranju in Ljutomeru, ki so vam dale tudi konkretne napotke o tem, kako dobro pisati esej. Naši sogovorniki so bili tudi dijaki s teh šol, ki so z nami deleli svoje izkušnje pisanja eseja in ključn razmišljanja o obveznih čtivih. Tanja Bigec, profesorica slovenščine na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, navaja tudi najpogostejše napake, zaradi česar se izgubljajo točke: Uvod ne sme biti predolg. »Popuščanje«: preveč časa in prostora kandidati namenijo prvim postavkam v eseju in jim za končne zmanjka časa ali pozornosti (na primer za aktualizacijo). Točk dijaki ne dobijo, če je preveč obnove; zavede jih podajanje zgodbe ali naštevanje dejstev, pozabijo pa na razlago. Nasvet: uporabljajo se lahko vzročno-posledične povezave, torej vezniki ker, zato, kajti, saj, sicer, ki že sami od sebe pisca potegnejo v razlago. Pri primerjavi se lahko zgodi, da na začetku ni teze, da primerjava ni dovolj poglobljena ali da gre zgolj za naštevanje lastnosti enega in nato drugega lika, niso pa izpostavljene skupne značilnosti ali razlike. Mladi včasih spregledajo navodila, kot so: opredelite se, ovrednotite. Pri eseju ne izpostavimo le literarnega dejstva, temveč ga moramo tudi pretehtati. Površna ali presplošna aktualizacija: treba je biti konkreten, izpostaviti konkretne pojme, poimenovanja, razložiti na primerih (primer presplošne trditve: Vojna je huda stvar.) Pri jeziku je največji krivec za manj točk pravopis. Pri slogu mladi izgubljajo točke zaradi ponavljanja besed, imen, stavčnih struktur. Na ta del se lahko pripravijo tako, da si poiščejo sopomenke, nadpomenke in parafraze, ki jih lahko izmenično uporabljajo v eseju. V zaključku se ne odgovarja na zadnjo postavko, temveč povzema ugotovitve.

Piše Muanis Sinanović, bere Aleksander Golja. Kratkoprozni prvenec Lene Kregelj Zato sem torej prišla je osvežujoče nepretenciozna knjiga. Zgodbe so trdno zasidrane v vsakdan običajnih Slovencev in niso obremenjene z modnimi temami in dihotomijami, zato lažje posegajo po celovitosti človeške izkušnje v danem prostoru in času. Kljub psihološki lucidnosti in čustvenem naboju ter z občutkom za podrobnosti so pisane v dostopnem slogu. Dogajalni prostor zgodb je prepričljivo razpet med uradniška in poslovna mestna okolja ter hribe in gozdove, med obema pa bi bilo nesmiselno delati razlike, saj se v izkušnji bivanja v Sloveniji ta prelivajo in tvorijo organsko celoto. Pisanje zaznamuje avtentičen lirski občutek za skrivnostno in mogočno v naravnih okoljih. Številne zgodbe se ukvarjajo z zapletenimi sodobnimi odnosi med moškimi in ženskami. Pisane so iz izrazito ženske perspektive, ki je do moških pogosto ironična, vendar pa ne zajedljiva in skuša razumeti tudi moško krhkost. V njih ni ne enostavne dihotomije med spoloma ne enostavnega preseganja domnevnih spolnih vlog. Napetost med moškimi in ženskami sproža stalno preizkušanje meja med enimi in drugimi ter v vsej svoji dvoumnosti sproža široko paleto čustev od tesnobe do ganjenosti. V tej napetosti je tudi erotičnost, kakor jo v svojem delu Grenko-sladki eros opisuje Anne Carson. Ta erotičnost je najbolj neposredno izražena v uvodni, naslovni zgodbi, nikoli pa ni vulgarna. Pri tem je zanimivo, da so moški v zgodbah, kjer nastopajo kot glavni liki, večinoma v izgubljenem, podrejenem položaju. Ne z namenom nekakšnega posiljenega, subverzivnega obračanja vlog, gre namreč za senzibilno obravnavo osamljenosti in krhkosti sodobnega človeka, ki je lahko tudi moškega spola. Pogosta tema so učinki neoliberalizacije gospodarstva na posameznike. Mladi so vpeti med nemogoče zahteve trga, visoke najemnine, študijske zahteve in vsiljeno ambicioznost. Vse to so sicer pogoste teme v javni razpravi in tudi književnosti zadnjega obdobja, vendar jim zgodbe Lene Kregelj dodajajo eksistencialno dimenzijo, ki presega aktivistične dimenzije in se subtilno potaplja v dejanska stanja atomiziranosti. Ta zajemajo razne duševne stiske in motnje, celo samomorilnost. Posamezniki so stisnjeni v majhna stanovanja in izolirani od preostanka sveta. Potisnjeni so v svoje notranje svetove in hrepenijo po povezovanju. Partnerski odnosi med moškimi in ženskami v tem oziru ne delujejo kot področja tekmovalnosti, temveč kot zavetja pred osamljenostjo. S tem nam razkrivajo zanimivo sociološko perspektivo. Osamljenost v sodobni družbi je lahko večja pri posameznikih iz heteroseksualne populacije, ki ne pripadajo etničnim ali drugim manjšinam in ne sledijo tako imenovanemu girlboss feminizmu. Neoliberalna družbena ureditev namreč ustvarja velike pripovedi o boju manjšin in navidezne manjšinske in feministične skupnosti, ki preusmerjajo pozornost od dejanskih razmerij moči. Iz teh pripovedi pa so izpuščeni povsem običajni ljudje, o katerih piše Lena Kregelj. Na drugi strani neoliberalnega trga dela se nahajajo tako imenovani bulšihti v javnem sektorju, ki so v času popolne zbirokratiziranosti na lokalni in mednarodni ravni bolj ali manj sami sebi namen. Antropolog David Graeber v delu Bulšihti obravnava občutke, ki jih povzroča ujetost v take službe, Lena Kregelj pa to ujetost prikazuje skozi literarno prizmo. Tudi družinski odnosi niso obravnavani enostransko, temveč v vsej svoji ambivalentnosti, ki zaznamuje tudi partnerske odnose. Ena od zgodb se dogaja na praznični družinski večerji in vključuje široko in raznovrstno paleto občutkov o sorodnikih, ki jih lahko posameznica goji na ozadju ljubeče povezanosti. Kljub težkim temam pa je pripovedovalski pristop mehak, tudi krhko odprt, čeprav je obenem suveren in pogumen. Prav zaradi teh odprtih protislovij je branje zgodb Lene Kregelj v knjigi Zato sem torej prišla zanimivo, saj srkajo najrazličnejše odtenke in čustva ter omogočajo različne uvide.

Ostali poudarki: - V Celju razmišljajo o žičnici na grad, še prej pa bo knežje mesto dobilo nov potniški center - V Logatcu se nadaljujejo zdrahe, župan umaknil odločanje o odbojkarskih igriščih na mivki - Mladi navdušili z inovativnimi idejami na finalnem tekmovanju POPRI - V Kopru odprli nov kolesarski poligon - V Radovljici že 17. Festival čokolade

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo s srednješolci katoliških gimnazij iskreno spregovorili o rabi in navezanosti na telefon. V studiu smo gostili iz šentviške Škofijske klasične gimnazije Zalo Vrbovšek, Mateja Dobravca in Laro Jerina, ki so tudi debaterji med razrednega debatnega turnirja na to temo.

U ovoj epizodi podcasta "Reaching Citizens" gostuje Gea Rajić, mlada dizajnerica i aktivistica iz Pazina, koja govori o svom sudjelovanju u građanskom savjetovanju u sklopu projekta REACH. Savjetovanje je okupilo 25 građana i građanki Pazina kako bi raspravljali o europskim politikama, zaštiti okoliša, vladavini prava i demokraciji. Gea ističe da su pitanja zaštite okoliša bila među najvažnijim temama rasprave, posebno problem odlaganja otpada u Pazinu i šire u Istri. Govori i o izazovima europskih politika u praksi, naglašavajući da je zelena tranzicija nužna, ali često neusklađena s potrebama i mogućnostima lokalnih zajednica. Gea je aktivna u brojnim inicijativama koje nastoje poboljšati život mladih i potaknuti kulturni razvoj Pazina. Voditeljica je Centra za mlade Alarm Pazin, kroz koji organizira radionice, volonterske akcije i edukativne programe. Također je sudjelovala u pokretanju festival Samanj kulture, koji povezuje umjetnost, aktivizam i lokalnu zajednicu. Tijekom razgovora Gea ističe značaj suradnje između različitih aktera – udruga, kulturnih institucija i gradskih vlasti. Smatra da su male, ali sustavne promjene presudne za dugoročno poboljšanje kvalitete života. Kroz vlastito iskustvo pokazuje kako umjetnost i dizajn mogu biti snažni alati za društvene promjene, a sudjelovanje građana ključno za održivu budućnost.

Napovedujemo: premiero Opere za tri groše Kurta Weilla, 5. koncerta abonmaja kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, 3. koncert Simfoničnega cikla v Mariboru, večer s Kurtom Weillom: od ekrana do odra v Celju, 14. koncert mednarodnega glasbenega cikla Mladi virtuozi, okroglo mizo s temo Slovenska glasbena dediščina na Tržaškem.

V Ljubljani se bodo v naslednjih dneh začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi. Ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca jih pripravljata Klub koroških Slovencev in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Ljubljane. Letos bo na na sporedu kar 12 predstav. Prva bo Mali princ v izvedbi Mlade gledališke skupine iz Bilčovsa na avstrijskem Koroškem, druga pa Lutkovna predstava »Črni muc« skupine iz Ziljske doline,nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani bodo letos potekali od 22. marca do 23. aprila.

U Beogradu je u subotu (15.3.) održan možda najveći prosvjedni skup u povijesti Srbije. Demostracije su protekle mirno, ali ne i bez incidenta i panike koja je nastala nakon što su građani posumnjali da su napadnuti zvučnim udarom. Dok vlast poriče korištenje takvog oružja, Aleksandar Timofejev donosi presjek prosvjeda održanog u subotu, dok Maja Marić sa beogradskim advokatom Seadom Spahovićem razgovara o tome što očekivati u budućnosti od studenata, ali i od srpske vlasti. Von Maja Maric.

Mladi potrebujejo dolgoročno digitalno vzgojo, dober zgled v odraslih in regulacijo tehnoloških velikanov, ne popolnih prepovedi ali zakonskih omejitev tehnologije, pravi Katja K. Ošljak. Kako prednosti in pasti uporabe telefonov vidijo mladi, kaj kažejo domače in tuje raziskave, kako omejevati uporabo telefonov v šolah? Katja Koren Ošljak je asistentka na Fakulteti za družbene vede in ustanoviteljica zavoda za digitalno vzgojo Vsak. Val 202 • Odbita do bita • Tik Tok 3: Katja Koren Ošljak o mladih Priporočeni čas uporabe zaslonov pri otrocih | safe.si The State of Personal Online Security and Confidentiality | SXSW LIVE - YouTube Izid knjige Mediji & mladi - Mediji mladih Odbit Discord Maruša na Bluesky Anže na Bluesky Poglavja: 00:01:54 Presenetljiv podatek digitalne zrelosti 00:04:29 Kako velika težava je tehnologija v šolah? 00:05:43 So telefoni nekaj posebnega? 00:09:28 Časovna omejitev zaslonov 00:12:24 Preusmerimo jezo od telefonov h tehnološkim velikanom 00:17:24 Je prepoved telefonov napačen signal mladim? 00:24:35 Kako naj šole vzpodbujajo odgovorno rabo telefonov? 00:28:43 Prakse in rezultati iz tujine

Obeležujemo 12. obletnico Frančiškove izvolitve. Slovenski škofje so mu zaželeli moči, da bi s svojim zgledom še naprej lahko pričeval o zvestobi in upanju v službi evangelija. Janša: Pri tem referendumu gre za več kot zgolj za privilegije, gre za odločanje, kam nas vodi slovenska vlada.Sobodajalci nasprotujejo novemu zakonu o gostinstvu, s katerim želi vlada zagotoviti dostopnost stanovanj za daljši najem.Moskva v predlagani prekinitvi ognja vidi le predah za ukrajinsko vojsko.V Nemčiji v luči oblikovanja obrambnega sklada začetek sestavljanja koalicije.Skakalka Nika Prevc štiri tekme pred koncem sezone do drugega kristalnega globusa.Vreme: Zvečer se bodo padavine okrepile, jutri ponekod tudi razlivanja rek.Zakon o zdravstveni dejavnosti dobil zeleno luč odbora, stroka in opozicija kritični.Mladi vozniki vozijo bolj tvegano, a imajo boljše kognitivne sposobnosti.ŠPORT: Nogometaši Celja proti Luganu za četrtfinale Konferenčne lige.

Kakšne so izkušnje in razmišljanja mladih o medvrstniškem nasilju? Kaj se dogaja na spletu, kaj na hodnikih in v okolici šol? Kje mladi poiščejo pomoč in kaj naredijo, če so očividci? Kakšne so rešitve? O medvrstniškem nasilju so v studiu Prvega govorili Ajda, Žana, Iva, Tjaša, Klemen, Juri in May.

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.

Ameriški predsednik Donald Trump in njegov ukrajinski gost Volodimir Zelenski bosta danes v Washingtonu podpisala dogovor o dostopu Združenih držav do ukrajinskih naravnih virov, zlasti redkih rudnih, s katerim je Trump Ukrajino prisilil h kompenzaciji za izkazano podporo v vojni. A vojno v Ukrajini je treba najprej končati, o pomoči Zahoda pri doseganju miru, zagotavljanju njegove trajnosti in prenovi Ukrajine pa se je včeraj v Beli hiši s predsednikom Trumpom pogovarjal britanski premier Keir Starmer. Drugi poudarki: - Končalo se bo več kot dveletno obdobje zamejenih cen energentov. - Mladi kmetje opozarjajo na nejasnost sprememb kmetijske zakonodaje. - Na današnjo tekmo v Trondheimu vse štiri slovenske skakalke.

V tokratni oddaji Za življenje smo odprli vprašanje nagrajevanja. Če je nekaj dolžnost, ali naj otrok za opravljeno nalogo lahko pričakuje nagrado? Kako je z nagrajevanjem? Kako naj se mladi odločijo za poklic? To nas je zanimalo v pogovoru s profesorico iz Univerze Sigmunda Freuda dr. Andrejo Poljanec v oddaji Za življenje.

Kako iz 25 evrov, ki jih vlagamo na borzo mesečno ob 9-odstotni povprečni letni donosnosti, nastane v 40 letih 150 tisočakov. Mesečna vplačila se vsako leto povečajo za povprečno triodstotno letno inflacijo. Izračun je bil predstavljen v epizodi podkasta Brez filtra, iz katerega je potem tudi nastal kratek izsek, ki sta ga Tomaž in Miha, ustvarjalca podkasta objavila na Instagram profilu. Odločili smo se, da pokomentiramo komentarje, ki so bili zapisani pod omenjen izsek. Nekateri namreč kažejo na nerazumevanje matematičnega izračuna, celo dvom v resničnost obstoja obrestno obrestnega računa, nekateri celo zahtevajo garancije, drugi pa samo pojasnila. Menimo, da bi morala biti tovrstna vsebina del šolskih urnikov ne samo v teoretičnem smislu, pač pa tudi praktičnem. Mladi bi morali izkoristiti to silo v svojo korist. Na koncu je vedno odločitev posameznika, kaj bo naredil s svojim denarjem. Če pa se odločite pustiti denar na banki, pa to tudi pomeni, da ste se prostovoljno odločili za manjšo kupno moč. Vsem, ki so komentirali, se zahvaljujem, hkrati se zahvaljujem avtorjema podkasta Brez filtra za vabilo. Pred mikrofonom: Andraž Grahek, nekdanji upravljavec premoženja, analitik, Capital Genetics Money-How Friends je mini serija pogovorov s sogovorniki o osebnih izkušnjah z investiranjem. Namenjena je podpornikom finančnega podkasta Money-How preko Youtube članstva. Pridruži se nam tudi ti.

Filmska šola Mladih zmajev je oblikovana za mlade med 15 in 29 letom, ki želijo pridobiti praktične in teoretične veščine v filmskem ustvarjanju. Program spodbuja ustvarjalnost, odgovornost in timsko delo, hkrati pa prispeva k razvoju medijskega izobraževanja v lokalni skupnosti. V letošnji sezoni se mladi seznanjajo z vsemi vidiki produkcije dokumentarnega filma, nastaja pa doku o pomembnem projektu za mlade v slovenski prestolnici, o novonastajajočem Centru mladih Ljubljana v Palači Cukrarna. Voditeljici Liani Buršič so sta v studiu Prvega programa nacionalnega radia pridružila mlada filmarja Andraž Žigart in Ana Hladnik ter koordinatorka projektov pri Mladih zmajih - Sara Lucu. Debata o pomembnosti kreiranja ne le konzumiranja, filmski vzgoji, sodelovanju v skupnosti, odgovornosti, potrpežljivosti v času instant gratifikacij in ljubezni do sočloveka ter filma.

Drugi poudarki oddaje: - Sodražica zaradi bližine Ljubljane postaja vse bolj zanimiva za priseljevanje; ugodne so tudi cene nepremičnin. - Obnovljena zdravstvena postaja v Črenšovcih ponujaja tudi specialistične obravnave. -Na Gorenjskem pripravljajo strategijo prilagajanja podnebnim spremembam in zeleni prehod. - Mladi z Idrijskega spodbujajo prireditelje dogodkov k obveščanju o prostorski dostopnosti prizorišč za vse, tudi za gibalno ovirane.

Veliko časa posvetim razmisleku, kako je nastala današnja generacija mladih, tistih, ki jih imamo za lene, nesposobne in neodgovorne ljudi. Klasični razlogi za to krivijo telefone, pretirano ugodje in razvajenost, kar vse drži, a je treba vendarle priznati, da za vse hudo in slabo na svetu niso krivi samo zunanji razlogi. Oči mi je odprl dogodek v župniji, pri katerem so bili v glavni vlogi mladi, zgodilo se je, da je začelo veliko odraslih župljanov odkrito dvomiti o njihovi zanesljivosti, če jim je sploh dobro zaupati, tem rastočim, neodgovornim, zaupanja nevrednim mladim. In sem dojel, da se mladi res nimajo kam dati, ker v družbi sploh nimamo pravega mesta zanje, tudi v Cerkvi ne, hočem reči, mesta za njihove prve odrasle korake, za iskanja, učenja, negotovosti, tudi napake, ki so sestavni del rasti, povsod so odveč, nihče resno ne računa nanje, nihče jim ne zaupa. In so morda zato taki, kakršni so, brez volje do življenja. V bistvu smo hinavska družba, na ustnicah smo polni besed, kako so mladi naša prihodnost, a ko gre za to, da bi jim morali prepustiti odgovornost, se takoj »ustrašimo«, nič nočemo izpustiti iz svojih rok, ne zmoremo prepustiti svojega mesta – kako veliko je recimo služb, ki jih še vedno zasedajo ljudje, že zdavnaj zreli za pokoj. Vse raje naredimo sami, kot da bi prepustili svoje mesto drugim, hinavsko boječ se njihovih napak, beri: dela po drugačnih, ne naših konceptih. Tako smo postali družba sedežev, na katerih sedijo neprimerni ljudje. In tako se nekateri starši do svojih otrok vedejo kot prijatelji, ko bi jim morali kaj ukazati, in kot diktatorji in posesivneži, ko bi jih morali spustiti iz gnezda. Mladi so samo primer, ki jasno dokazuje, kako velike težave imamo s tem, da bi v življenju zasedli pravo mesto. Veliko osebne zrelosti zahteva Jezusov nauk, da se je treba v življenju znati usesti na pravo mesto, tja, kamor v resnici spadaš: »Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sédaj na prvo mesto, ker je lahko povabljen kdo, ki je imenitnejši od tebe.« (Lk 14,8) Velika modrost je v tem, vedeti, kam se usesti, vedeti, kdaj se umakniti in kdaj približati, kdaj spregovoriti in kdaj umolkniti, velika modrost. Sedeti na pravem mestu zna le tisti, ki se res zaveda svoje resničnosti, kdaj torej ni primeren več za mesto, na katerem je bil, bodisi da mora napredovati bodisi da se mora umakniti nižje. Da se torej ne precenjuje ne podcenjuje, da je sposoben realno pogledati tako na svoje sposobnosti kot na pomanjkljivosti (med katerimi je tudi starost) in narediti prostor tistemu, ki spada nanj. Vedeti za pravo mesto je modrost. A morda bo za razmislek o tem, kam v resnici spadamo, pomagal Jezusov enigmatični stavek: »Vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Lk 14,11) Najboljši odnos do svojega življenja ima zato tisti, ki se nima za preveč pomembnega, za nenadomestljivega človeka.

V tokratni oddaji bomo govorili o dolgoživosti. Kateri so današnji izzivi želje po zdravem staranju in dolgem življenju? Kako bi to spremenilo celotno družbo? In kaj pravzaprav pomeni za posameznika? Na Univerzi v Ljubljani razvijajo gibanje "do starosti prijazna univerza" ob pomoči različnih dejavnosti. O novih spoznanjih o dolgoživosti, različnih vidikih prihodnosti in o tem, kaj lahko storimo zdaj, se bo Lucija Fatur pogovarjala s prof. dr. Branko Javornik in prof. dr. Nives Ličen.

Na posvetu o prihodnosti šolstva pozdravili spremembe financiranja izobraževanja; vlada zakona še ni sprejela.Državni zbor potrdil začasno znižanje omrežnine za gospodainjstva, gospodarstvo opozarja, da je bilo izpuščeno.V Sloveniji smo na letni ravni beležili 2 odstotno inflacijo, dražje predvsem storitve.Leto in pol po poplavah se začenja rušenje stavb, ki so neprimerne za bivanje.SDS bo zbirala 40 tisoč podpisovza razpis referenduma o dodatku k pokojninam za kulturno elito.Trump omilil retoriko o preselitvi prebivalcev Gaze in akciji ameriške vojske, vendar te možnosti ni izključil.Vreme: Oblačno bo, v soboto popoldne možne tudi padavine.Mladi zdravniki Evropsko komisijo opozorili na sporno zdravstveno zakonodajo v Sloveniji. V Novi Sloveniji kritični do dražjega in manj smotrnega nakupa osemkolesnikov.ŠPORT: Košarkarji Olimpije redni del Evropskega pokala končali s porazom v Hamburgu. V osmini finala jih čaka turški Bešiktaš.

U dvadesetoj epizodi “Radar Foruma”, izazivač Bojan Pajtić, profesor Pravnog fakulteta u Novom Sadu, ugostio je Danicu Vučenić, novinarku N1, koja je, kako je i sam domaćin istakao, decenijama sinonim za profesionalizam, integritet i borbu za istinu. Sagovornici su značajan deo razgovora posvetili (ne)slobodi medija u Srbiji, odgovornosti političara i suštinskim greškama prošlih i sadašnjih vlasti. Složili su se da je danas u Srbiji novinarstvo profesija sa ogromnim rizicima, ocenjujući da su upravo mediji ključni stub očuvanja režima Aleksandra Vučića, koji funkcionišu kao propagandna mašinerija obesmišljavajući kritičko razmišljanje i delovanje. Pajtić je postavio pitanje o neophodnosti lustracije, ne samo u političkim, već i u medijskim krugovima, kako bi se vratila profesionalnost i poverenje građana. Objasnio je da lustracija nije kazna, već način da se spreči povratak pojedinaca koji su urušavali demokratske principe. Vučenić je, s druge strane, podsetila na propuštene prilike Demokratske stranke da tokom svoje vlasti izgrade nezavisne institucije, naglašavajući da bi današnja opozicija trebalo da razume da slobodni novinari nisu saveznici nijednog režima. Razgovarali su i o studentskim blokadama koje se odvijaju širom Srbije, ocenjujući ih kao bunt, znak da još postoji energija za promene uprkos tome što je društvo sumnjalo u angažovanost mladih.

Centralna tema ove nedelje je protest studenata i blokada više od 30 fakulteta u Srbiji. Da li su studenti u pravu, ko sme da im stane na crtu i da li će blokada pasti, pričamo u najnovijoj epizodi Njuz PODkasta. ❄️ Bliži se nova godina, kupite NJUZ majice i dukseve, stikere i šolje: https://shop.njuz.net ---

Obilje informacij, digitalnost in spletnost, hitrejše, celo hektično življenje, neizprosne zahteve po vse večji produktivnosti, spremenjen sistem vrednot, vse to je današnja družba, sistem, kjer je čas, da pojave, ki so nam bili nekdaj samoumevni, na novo pogledamo, poimenujemo in razumemo v luči novih kontekstov. Še posebej te pregovorne modrosti, ki so postale votla, zlizana puhlica »na mladih svet stoji« in otroci so naš največji zaklad«. A so res? Kje je to vidno? Kje to vzgajamo, kje negujemo? Danes se bomo v Intelekti spraševali - Ali smo spregledali vrednost mladih? Mladi so vse bolj tesnobni, depresivni, naraščajo samopoškodovalna vedenja. V tako zelo slavljeni družbi znanja, jih usmerjamo v tekmovalnost, pomembnost rezultatov in ocen. Kdaj je mlad človek najbolj vreden? Ko spozna sebe, svoje potenciale ali ko služi družbi, sistemu? Svet bržkone bolj kot kdajkoli potrebuje zavedanje kaj je bistveno. In kot morda malce utopično, glede na kontekst trenutnega sistema in vrednot pravi eden vodilnih svetovnih strokovnjakov za razvoj otrok dr. Gordon Neufeld »vsak je lahko starš, ki ga potrebuje njegov otrok", oziroma, če parafraziramo »vsakdo je lahko odrasel, ki ga mladi potrebujejo.« Pogovorimo se. Zato je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič v goste povabila Ivano Gradišnik, ustanoviteljico in vodjo slovenskega Familylaba in dr. Klemna Laha (Filozofska fakulteta v Ljubljani, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik, član strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, tudi avtor učbenikov, beril in drugih strokovnih gradiv, beril za gimnazijo in srednjo šolo).

The rise of Luka Vušković. Luka Vušković is a Croatian professional footballer who plays as a centre-back for Belgian Pro League club Westerlo, on loan from Hajduk Split.

Dr Milena Bratičević istražuje mentalno zdravlje, otpornost i svesnost. _______________________________________________________________________________________________ _ Sponzori ⚡️ Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

V začetku letošnjega leta so se uvrstili v finale izbora za pesem Evrovizije v San Marinu, spomladi izdali prvi albuma Odiseja, na povsem običajno novembersko jutro pa so nastopili na jutranjem koncertu pri Andreju. V živo iz studia 26 zasedba BOOOM! Booom! - Dance like this [Jutranji koncert] Booom! - To smo mi [Jutranji koncert] Booom! - Mladi in živi [Jutranji koncert]  Booom! - Iščem se sam [Jutranji koncert] Booom! - Avantura [Jutranji koncert]

Glede na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije je po pandemiji več šoloobveznih otrok poročalo o spletnem ustrahovanju kot pred njo. Poročilo navaja, da je nujna potreba po izobraževanju mladih, družin in šol o oblikah spletnega ustrahovanja in njegovih posledicah. Kljub vse večji ozaveščenosti o škodljivosti prezgodnje uporabe digitalnih naprav in posledično družabnih omrežij pa se število žrtev ne zmanjšuje. Podatki, ki so jih letos predstavili pri Globalnem inštitutu za varnost otrok Childlight na Univerzi v Edinburgu, kažejo, da je bil eden od osmih otrok na svetu oziroma približno 302 milijona mladih v preteklem letu žrtev fotografiranja brez privolitve, deljenja in izpostavljenosti golih fotografij in videov ali spletnega nadlegovanja in izsiljevanja. Mladi, sodelujoči v oddaji, pravijo, da so sami že prejeli kakšne neprimerne vsebine ali pa poznajo nekoga, ki je bil žrtev spletne zlorabe.Sogovorniki: Boris Radanović, britanski center za varnejši internet Marko Puschner, Safe.si Catherine Knibbs, psihoterapevtka Niels van Pamel, Child Focus

Maloljetnik osumnjičen za desetine lažnih dojava o bombama u BiH smješten u popravni dom. Crnogorski tužioci ispituju visok nivo olova u krvi lučkih radnika u Baru. Preminuo bivši član One direction Liam Payne.

Polarizacija glede pravic žensk vse bolj ločuje slovenske fante in dekleta. Delež deklet, ki menijo, da ženske nimajo dovolj pravic, se je v zadnjih šestih letih močno povečal, medtem ko se je delež fantov, ki menijo, da imajo ženske preveč pravic, podvojil. To kažejo rezultati raziskave Mladi 2024. Tudi izsledki raziskave Empath kažejo podobno sliko. Gostje tokratne oddaje Intelekta, dr. Veronika Tašner, dr. Nina Perger in dr. Jasna Podreka so poskušale osvetliti kompleksno ozadje teženj po retradicionalizaciji ter ponuditi morebitne načine odzivanja na vse večji ideološki razkol v družbi. Prav tako so spregovorile o novi moškosti in načinih spopadanja s škodljivimi stereotipi v izobraževalnem sistemu.

V zadnjem desetletju se je zgodila demokratizacija financ in s tem je postalo investiranje dostopno širšemu krogu ljudi. Oktober je mesec varčevanja. Oglasile se bodo številne finančne institucije in združenja, ki se bodo pohvalili, kaj vse so storili za večjo finančno pismenost Slovencev, pa vendar živimo v popolnoma drugačnih časih in finančno opismenjevanje zlasti mladih se dogaja na družbenih omrežjih. Mladi zaupajo vplivnežem. Tu pa se skriva kup pasti! Epizoda je objavljena tudi na Youtube.

V ospredju tokratne oddaje je začetek nove sezone koncertov v Slovenski filharmoniji za abonma Vokalno inštrumentalni program. Poročamo tudi o festivalu korenite zvočne hoje Topot in napovedujemo začetek festivala Sonc in cikla koncertov Mladi virtuozi.

Dr Momčilo Matić je profesor, pisac i lekar. Redovan je gost podkasta, ali i drugih naučnih i edukativnih emisija u medijima. _______________________________________________________________________________________________ Sponzori ⚡️ Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Danes bo v Sloveniji končana največja bančna združitev doslej. Nova KBM in SKB banka, ki sta v madžarski lasti, bosta zaživeli v združeni banki OTP. To bo največja slovenska banka po številu komitentov in druga največja po bilančni vsoti. Večjih težav ni pričakovati, pravi nekdanji guverner centralne banke Mitja Gaspari. Drugi poudarki: - Izrael s silovitimi racijami v več delih Gaze, pogajanja o prekinitvi ognja brez napredka. - Predzadnji večer konvencije ameriških demokratov Tim Walz sprejel podpredsedniško nominacijo. - Z mednarodnim projektom Skupne krajine v Ljubljani začetek festivala Mladi levi.

V Parizu so se s sklepno slovesnostjo končale 33-te poletne olimpijske igre. Te so bile mlajše, bolj urbane, bolj vključujoče, bolj trajnostne, je povedal predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach. Ob zahvali športnikom za njihovo izjemnost je poudaril tudi olimpijski duh v napetih geopolitičnih razmerah. V oddaji tudi o tem: - V regiji Kursk nadaljevanje spopadov med Ukrajino in Rusijo, požar v nuklearki Zaporožje pogašen - Združene države bodo na Bližnji vzhod poslale podmornico z vodenimi raketami - Mladi pri nas opozarjajo na stanovanjske stiske in prenizke plače

V epizodi 147 je bil moj gost Ivo Boscarol je eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov in ustanovitelj ter dolgoletni direktor podjetja Pipistrel, ki proizvaja ultra lahka letala. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Mare Santo: Peneče vino zorjeno v morju Podkasti in prisotnost v medijih  Slovenska mentaliteta, uspeh in dez/informacije Mladi, pogoji v Sloveniji in produktivnost Kvalitetni delovni pogoji za višjo produktivnost Politika, podjetništvo, obdavčitev in altruizem Kako motivirati zaposlene? Znanje, izkušnje in vloga medijev v politiki Kaj bi Ivo učil, če bi bil učitelj? Srečno življenje in odnos do preteklosti Pomanjkanje spanja in konzumiranje vsebine Projekti: Odiseja in 15-minutno mesto Časovna omejitev pri ustanavljajnu start-upov Področja investiranja ========================================­===== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). https://aidea.si/aidea-mailing-lista  ========================================­===== AIDEA Podkast: Pogovori o zavesti, vesolju, naši kulturi, tehnologiji in prihodnosti človeštva ... Pogovori o idejah. Vodi Klemen Selakovič Spletna stran: https://aidea.si Instagram: https://www.instagram.com/aidea_podkast/ Tik Tok: https://www.tiktok.com/@klemenselakovic 

Konec maja je čas za pregled znanstvenih vrhov meseca, ogromno se je dogajalo, predvsem v domačem znanstvenem okolju. Mladi osnovnošolci s I. osnovne šole v Celju so zmagali na tekmovanju FIRST® LEGO® League na Norveškem. Ta mesec smo tudi pri nas opazovali severni sij. V UKC Ljubljana so objavili pomembno študijo o zdravljenju bolnikov s tveganjem za motnje srčnega ritma. Dobili smo komunikatorko znanosti, to je postala upokojena profesorica botanike in biologinje celice na Univerzi v Ljubljani dr. Marina Dermastia. Razglasili pa so tudi mentorja leta, ki je gost naše znanstvene oddaje.Sogovornik: prof. dr. Roman Kuhar, mentor leta 2023 in sociolog na Filozofski fakulteti v Ljubljani.