Podcasts about mladi

Mladi, ki uporabljajo elektronske cigarete, imajo od tri- do štirikrat večjo verjetnost, da bodo pozneje v življenju kadili cigarete. Ob tem pa stroka opozarja, da se pri mladih – tudi če je uporaba elektronskih cigaret kratkotrajna – že pojavljajo simptomi, kot so piskanje, izkašljevanje, težje dihanje, možno je poslabšanje astme. O kajenju med mladimi s poudarkom na marketinških strategijah tobačne industrije več v sredinem Svetovalnem servisu.

Mladi naravoslovci, ki so maja tekmovali na evropski naravoslovni olimpijadi na Švedskem, so se odrezali odlično: prvič se je zgodilo, da sta obe slovenski tričlanski ekipi osvojili zlato medaljo. Na tem tekmovanju znanja je sodelovalo 46 ekip iz 23 evropskih držav, iz Slovenije naši gosti v studiu: Živa Majcen, Niko Habinc, Staš Grčar Vidmar, Marcel Juršič, Andraž Čadež (vsi Gimnazija Bežigrad) in Tian Kobal (Gimnazija Nova Gorica). Za kakšno tekmovanje gre, kako težke naloge so imeli, kako so si razdelili področja znanja in kaj so doživeli na Švedskem, izvemo v oddaji Gyamsnium.

Pokrenut je prvi australski nogometni program čiji je cilj pronaći novu generaciju nogometnih talenata među pripadnicima Prvih naroda. Koristeći prostor i uzbuđenost koje donosi nadolazeće Svjetsko nogometno prvenstvo, nogometna akademija John Moriarty okupila je mlade igrače, igračice i istaknuta imena iz nogometnog svijeta s ciljem povećanja zastupljenosti pripadnika Prvih naroda u profesionalnom nogometu.

Osnovnošolci z vseh koncev države se enkrat letno iz šolarjev prelevijo v predstavnike svojih vrstnikov in na Otroškem parlamentu v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije argumentirano razpravljajo o težavah, izkušnjah in predlogih za spremembe, ki si jih želijo v svojem okolju. Na letošnjem 36. Mednarodnem otroškem parlamentu je 115 osnovnošolcev končalo dvoletno razpravo o šolskem sistemu. Otroci so na dan dogodka o šolskih temah razmišljali v štirih delovnih skupinah, pozneje pa so svoje ugotovitve in razmišljanja predstavili na plenarnem zasedanju. Med predlogi so denimo tudi želja po večji avtoriteti učiteljev, uvedba statusa kmeta ter drugačni načini učenja in ocenjevanja.

Drugi poudarki oddaje: - Mladi pred ekrani preživijo vse več časa; strokovnjaki so jasni: splošna prepoved ni prava rešitev. - Direktor Goriškega muzeja opozarja na pritiske novogoriškega župana. - Najstarejša kolonija ptiča čebélarja pri nas v opuščenem peskokopu na Bizeljskem; ocenjujejo, da šteje 50 parov.

Otroški parlamenti so program Zveze prijateljev mladine Slovenije, kjer imajo otroci priložnost, da izrazijo svoje mnenje, razpravljajo o pomembnih družbenih temah, ki se jih dotikajo, ter se učijo demokracije, poslušanja in sodelovanja. V program je vključenih skoraj 400 osnovnih šol, vsako leto pa sodeluje približno 3000 otrok. Lansko leto je potekal že 35. nacionalni dogodek, kar znova potrjuje dolgoletno tradicijo in pomen programa, ki po vsej Sloveniji krepi glas otrok in mladih ter spodbuja njihovo aktivno sodelovanje v družbi. Na dogodku bo ponovno sodeloval Filip Štritof, ki obiskuje 9. razred Osnovne šole Trnovo.

Nekdanji predsednik Društva paraplegikov Gorenjske Peter Robnik, prostovoljec in predsednik skupščine Zveze paraplegikov Slovenije, je pred 40 leti kot sopotnik v vozilu doživel hudo prometno nesrečo. Utrpel je poškodbo hrbtenjače, posledice poškodbe pa so bile tako hude, da je ostal na invalidskem vozičku. O svoji življenjski poti in o tem, zakaj si že vse življenje prizadeva, da bi se mladi paraplegiki vrnili na delovno mesto, bili družbeno koristni in se ukvarjali s športom, bo Peter Robnik pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

V tokratni Evropi osebno bomo spoznali 18-letnega plesalca Dana Lužarja, ki se je rodil v Ljubljani, a odraščal v Kanadi. Pred kratkim se je z družino vrnil v Slovenijo, kjer se je vpisal na plesno akademijo. Dan Lužar se s plesom se ukvarja že štirinajst let. Sanja tudi o tem, da bi nekoč plesal na vseh mogočih odrih, tudi na križarki.

Sestavljanje vlade v fazi potrjevanja koalicijske pogodbe in vstopa v koalicijo na organih strank.Po lanskem poraznem rezultatu letos gospodarska rast prvega četrtletja obetavna.Dr. Jože Dežman: Če je bil državni protokol ob predaji hrvaških žrtev sprejemljiv, zakaj bi bil pokop slovenskih žrtev na Žalah problematičen?⁠⁠»Mladi imamo dovolj odpiranja in zapiranja ran,« je sporočilo podmladkov bodoče koalicije in stranke Resnica.Trump ob odhodu s Kitajske obisk označil za zelo uspešen, a podrobnosti trgovinskih dogovorov še ni razkril.Prometne nesreče na območju delovišč na avtocestah in hitrih cestah predvsem posledica neprilagojene hitrosti in prekratke varnostne razdalje.Ob mednarodnem dnevu družine posvet v državnem svetu. Samo govorjenje o družini ni dovolj, mlade je treba naučiti, kako ustvariti topel dom in ljubeč odnos.Robert Goter se letos odločno bori za naziv Guinnessovega rekorderja.Vreme - danes in jutri dopoldne še deževno, v nedeljo več sonca, a še hladno.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Nove vsebine na gradu Negova. - Občina Podčetrtek bo staro šolo na Sveti Emi preuredila v izobraževalno središče s hostlom. - Dobrepoljska občina bo ob dvorani na Vidmu uredila športni park. - S projektom "Mladi v pokrajini spomina" želijo na Goriškem spodbujati medkulturni dialog.

Ratko Mladić, koji je osuđen na doživotni zatvor, jer je proglašen krivim za genocid i zločine protiv čovječnosti, traži prijevremeno puštanje na slobodu zbog teškog zdravstvenog stanja. Je li to humanitarno pitanje ili politički test? Dok jedni pozivaju na milost, drugi upozoravaju na opasnost revizionizma. Dragan Maksimović objašnjava što društva u zemljama regije rade s presuđenim činjenicama, dok Maja Marić razgovara s Markom Milosavljevićem, iz Inicijative mladih za ljudska prava u Srbiji. Von Maja Maric.

This is a Steel News Special Emergency Broadcast.General Ratko Mladić—once one of the most controversial military figures in modern European history—is now reportedly bedridden, unable to speak clearly, and in rapidly declining health inside a UN detention facility in The Hague.Today, his son, Darko Mladić, speaks out.He describes a father who has suffered multiple strokes, severe medical deterioration, and what the family claims is inadequate care, while repeated requests for treatment and humanitarian release have been denied.At the same time, Mladić's attorney, Dragan Ivetić, raises serious legal concerns about the case itself—pointing to alleged procedural irregularities, disputed evidence, and even dissent from within the tribunal.⚖️ Was justice fully served?⚠️ Or is this a case that still demands scrutiny?This broadcast does not seek to rewrite history.It asks a different question:What happens when justice, accountability, and human dignity collide at the end of a man's life?With tensions rising, diplomatic pressure mounting, and time running out, this is no longer just about the past…This is happening now.

Srečanje pisateljice Tine Vrščaj in letošnjih maturantov v radijskem studiu, kjer je beseda tekla o maturi, pisanju eseja, pisateljevanju, predvsem pa o romanu Na Klancu. Mladi so imeli za avtorico kar nekaj vprašanj, izvedeli pa smo tudi, kako oni sami razmišljajo o temah, ki jih odpira obvezno maturitetno čtivo: o okoljski problematiki, zasvojenosti s tehnologijo, vprašanju materinstva in starševstva ter o brezbrižnih medosebnih odnosih. Poglavja: 00:02:40 Mladi in Tina Vrščaj o maturi in eseju 00:07:49 So mladi zadovoljni z izbiro romanov in tematskega sklopa? 00:09:36 Mora literatura bralce tudi provocirati? 00:12:21 Vprašanja mladih: o pisanju in povezavah s Cankarjem 00:22:23 Imajo mladi kdaj blokado pri pisanju eseja? 00:24:31 Okoljevarstvena tematika v romanu 00:28:42 Lik Eve: kako ga doživljajo pisateljica, kako mladi? 00:39:15 Medosebni odnosi v dobi tehnologije in zasvojenosti z njo 00:47:34 Cankar poudarja pomen izobrazbe, kje pa je rešitev v romanu Tine Vrščaj? 00:49:51 Lik Anke in stranski liki 00:52:49 Je tudi roman Tine Vrščaj spomenik materi? 00:56:22 Ali problematika okolja na koncu romana izgine ali ne?

Srečanje pisateljice Tine Vrščaj in letošnjih maturantov v radijskem studiu, kjer je beseda tekla o maturi, pisanju eseja, pisateljevanju, predvsem pa o romanu Na Klancu. Mladi so imeli za avtorico kar nekaj vprašanj, izvedeli pa smo tudi, kako oni sami razmišljajo o temah, ki jih odpira obvezno maturitetno čtivo: o okoljski problematiki, zasvojenosti s tehnologijo, vprašanju materinstva in starševstva ter o brezbrižnih medosebnih odnosih. Poglavja: 00:02:40 Mladi in Tina Vrščaj o maturi in eseju 00:07:49 So mladi zadovoljni z izbiro romanov in tematskega sklopa? 00:09:36 Mora literatura bralce tudi provocirati? 00:12:21 Vprašanja mladih: o pisanju in povezavah s Cankarjem 00:22:23 Imajo mladi kdaj blokado pri pisanju eseja? 00:24:31 Okoljevarstvena tematika v romanu 00:28:42 Lik Eve: kako ga doživljajo pisateljica, kako mladi? 00:39:15 Medosebni odnosi v dobi tehnologije in zasvojenosti z njo 00:47:34 Cankar poudarja pomen izobrazbe, kje pa je rešitev v romanu Tine Vrščaj? 00:49:51 Lik Anke in stranski liki 00:52:49 Je tudi roman Tine Vrščaj spomenik materi? 00:56:22 Ali problematika okolja na koncu romana izgine ali ne?

Na Trbižu v Kanalski dolini v Italiji so pred dnevi ustanovili novo slovensko društvo, in sicer Amatersko športno društvo »Julijce«. Nastalo je na pobudo lokalne skupnosti in je namenjeno predvsem mladim, ki se bodo lahko ukvarjali s športom v slovenskem jeziku. Predvidevajo širok nabor športnih dejavnosti, trenutno je poseben poudarek pri namiznemu tenisu ter športnemu plezanju. Ustanovitev Amaterskega športnega društva »Julijce« predstavlja pomemben korak k razvoju športnih dejavnosti in utrjevanju slovenske skupnosti v Kanalski dolini, hkrati pa odpira nove priložnosti za povezovanje mladih in širše javnosti. Pozdravni nagovor je imel predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji ZSŠDI Ivan Peterlin ob prisotnosti predsednika Sveta slovenskih organizacij SSO Walterja Bandlja, ki je tudi pobudnik organizacije dogodka. Predsednica društva je postala Alessandra Ksenja Jelen.

"Tečem za Viktorja Frankla – za njegovo misel, da človek preživi skoraj vse, če ima razlog, zakaj. Danes živimo v času, ko mnogi tega razloga ne najdejo več. Mladi se soočajo s krizo identitete, z občutkom praznine, s pomanjkanjem smisla in volje. Obenem pa se širi še ena epidemija – nezdrav način življenja in zgrešeni ideali, ki jih narekujejo družbena omrežja in površinska kultura uspeha." Tako razmišlja 22-letni študent medicine in maratonec Maks Matej Cuzak, ki si je za cilj izbral največje svetovne maratone.

Mladi moški, ki se počutijo ogrožene, ker menda moškost izginja. Mladi moški, ki pravijo, da ljubijo ženske, pa jih na vsakem koraku diskreditirajo in zatirajo, mladi moški, ki pred bazenom v izklesanem telesu iščejo način, kako čim hitreje in najenostavneje čim več zaslužiti in ta nasvet prodati naprej.Netflixov dokumentarec Louis Theroux: Inside the Manosphere je v javnosti znova odprl razpravo o moškosferi, spletnem gibanju, ki v zadnjih letih predvsem na spletu nagovarja mlade moške. Dr. Žan Lep je socialni psiholog s Filozofske fakultete v Ljubljani. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Ime tedna je postala Eva Novak, dijakinja 2. letnika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki ji je Dijaška organizacija Slovenije podelila naziv naj dijakinja Slovenije 2026. Odlična učenka in glasbenica igra violino, kitaro, klavir in orgle ter vodi otroški zbor, svoje talente nadgrajuje tudi z aktivnim sodelovanjem v skupnosti in prostovoljstvom. Pred dvema letoma je na natečaju Mladi pisatelj za knjižni prvenec z naslovom Zaslužiš si živeti večno prejela drugo mesto.Kandidatki sta bili tudi: Barbara Pipan, raziskovalka s Kmetijskega inštituta Slovenije in vodja skupine, ki je več kot desetletje razvijala novo sorto fižola, ki se bolje prilagaja podnebnim razmeram, saj je bolj odporna na vročino in pomanjkanje vode. Do nove sorte KIS Ahac so raziskovalci prišli s ciljnimi ročnimi križanji v okviru programa žlahtnjenja fižola, kar zahteva natančno načrtovanje, potrpežljivost in veliko znanja. Nova sorta je že vpisana v sortno listo, na trg pa naj bi prišla prihodnje leto. Nika Prevc, najboljša smučarska skakalka na svetu, ki je že v drugi seriji treninga v Planici postavila nov svetovni rekord – 242 metrov in pol. Na zgodovinski prvi ženski tekmi na največji letalnici na svetu pa je prevlado zadnjih let potrdila z jubilejno 40. zmago v svetovnem pokalu. To je bila hkrati njena 18. zmaga v sezoni, v kateri je poleg velikega kristalnega globusa osvojila tudi tri olimpijske kolajne.

V oddaji vas seznanjamo z obiskom več kot 50 - ih učencev slovenskega dopolnilnega pouka iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji, ki so ob začetku planiškega praznika obiskali tudi dolino pod Poncami in si ogledali kvalifikacijske smučarske polete na velikanki bratov Gorišek. Predstavljamo tudi novo publikacijo s področja slovenskih migracij z naslovom Sledi Prekmurja čez ocean avtorice Klaudije Sedar, s pisateljico Brino Svit, ki že več kot štiri desetletja biva v Parizu, pa je beseda tekla o literarnem ustvarjanju in utripu v francoski prestolnici ter doživljanju slovenskega Krasa.

»Zvončki in trobentice, mačice, vijolice …« Pomlad je prišla v naše kraje, zato smo v studio povabili dijake s Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje in njihovo profesorico Ano Sotošek, ki so nam povedali več o tem, kako v tem času poskrbimo za naš vrt in tudi sobne rastline. Ker pri nas 25. marca obeležujemo materinski dan, nas je zanimala tudi simbolika rož in pomen njihovih barv, povedali pa so tudi, kako pomembna se jim zdi skrb za naše okolje.

Na mednarodni dan poezije je Koper gostil regijsko srečanje festivala Urška. Ob svojih besedilih so se družili mladi primorski avtorji, ki si v svetu literature šele utirajo svojo pot. Na Primorskem se že vrsto let oblikuje pestro literarno okolje mladih ustvarjalcev - med njimi sta tudi nekdanja uršljana Selma Skenderović in Vid Karlovšek. Na včerajšnjem srečanju je nekaj novih primorskih literarnih upov spoznala Vita Zadnik.

Helena Lesar z Zveze za tehnično kulturo Slovenije je opisala aktualnost tekmovanja o stročnicah. Mladi raziskovalci so primerjali rabo stročnic v preteklosti in iskali nove izzive v sodobni prehrani.

V Domu prosvete Sodalitas v Tinjah bodo čez dobre pol ure odprli razstavo Mirka Malleja »Mikrokozmične pokrajine in ornamenti«. Odprta bo do 15. aprila. V tinjskem domu bo jutri »duhovni umik za družine«, ki ga bo vodil duhovnik Martin Golob. V Kotmari vasi pa bo slovesno jutri popoldne. Krški škof Jože Marketz bo po zaključeni notranji obnovi farne cerkve blagoslovil novi oltar, delo kiparja in arhitekta Nantija Čertova, obnova baročnih klopi pa je delo kranjskega mizarja Domna Ovsenika. Prenos nedeljske svete maše na ORF po vsej Avstriji bo na četrto postno, imenovano tudi nedeljo veselja iz Pliberka, največje dvojezične župnije na avstrijskem Koroškem. Sveto mašo bo daroval mestni župnik, dekan monsinjor Ivan Olip, dvojezično bogoslužje bo olepšal župnijski cerkveni zbor z organistko Špelo Mastek-Mori. V nedeljo popoldne bo v Kulturnem centru na Trbižu pevska prireditev »Koroška in Primorska pojeta 2026«, v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici pa bo revija pevskih zborov »Primorska poje 2026«. Mladi v odkrivanju skupnih poti in Društvo slovenskih izobražencev vabita na pogovorni večer »Naj naši mladi študirajo v Sloveniji?« Sodelovala bosta Nik Emil in Rada Vižintin, ta ponedeljek ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Duševno zdravje je tema, o kateri moramo kot družba govoriti. Kako do te teme pristopajo mladi in kako jo doživljajo? V oddaji Gymnasium smo gostili dijakinje in dijaka Gimnazije Kranj, ki so tej temi letos namenili dan v projektu Dan zame. Povedo, da gre za dan, ko se ustavijo, zadihajo in poskrbijo za svoje duševno zdravje. Tudi letos so z organizacijsko ekipo dijakov pripravili pester program. Več o skrbi za duševno zdravje, pogledih in nasvetih pa v oddaji.

Pozornost smo posvetili peticiji, s katero Inštitut Integrum poziva k jasni starostni omejitvi pri dostopu do pornografije in družbenih omrežij, zaščiti otrok pred manipulativnim digitalnim oblikovanjem in večji regulaciji ter odgovornosti pri uporabi umetne inteligence. Z nami je bil direktor Inštituta Benjamin Tomažič.

Z našo dopisnico govorimo o evakuacijah nemških državljanov z Bližnjega vzhoda in številnih daljnosežnih posledicah ameriškega napada na Iran za Nemčijo. Strah in naraščajočo negotovost tamkajšnjih volivcev vse uspešneje nagovarja skrajna desnica na čelu z AfD, stranko, ki jo zadnje dni pretresajo obtožbe o sistematičnem nepotizmu, saj naj bi njihovi poslanci v deželnem in evropskem parlamentu navzkrižno zaposlovali svoje sorodnike in zunajzakonske partnerje.

Dok planeti preti Treći svetski rat, mi smo apsolutno bezbedni. Zašto? Zato što primenjujemo taktiku "aktivne neutralnosti" - sedimo ispod kamena i čekamo da prođe, dok se analitičari u "Hit Tvitu" takmiče ko će više da zahvali predsedniku Vučiću što smo živi. U 227. epizodi Njuz podkasta bavili smo se i neverovatnim ekonomskim otkrićima: konačno smo saznali da je puter u Srbiji skuplji nego u regionu zato što se mnogo krade! Pored cena u marketima, bavili smo se i "uštedama" na tenderima, pa smo prokomentarisali kako je za EXPO 2027 odbijena ponuda od 50 miliona dinara jer je valjda bila previše jeftina. Osvrnuli smo se i na poziv Bake Praseta da gostujemo u njegovom lajvu, objasnili zašto se to neće desiti, a analizirali smo i najnovije uspehe naših ljudi u svetu - konkretno, ambasade Srbije u Lisabonu koja je navodno poslužila kao štek za koks. Za kraj, vodimo vas u Kulu gde na lokalnim izborima penzioneri glume studente na fantomskim listama.

Aktualni prejemnik nagrade Mladi manager je doktor lesarskih znanosti, z vrednotami, ki jih živi in jim je zvest tudi v poslovnem okolju, pooseblja vodjo nove dobe. Pred dvema letoma je postal generalni direktor skupine M Sora. Dr. Aleš Ugovšek je vsestranski, lesar po poklicu in duši, predan mož in srčen oče, raziskovalnega in inovativnega duha, tudi navdušen tekač. Številnim je bil v spodbudo pri vztrajanju na poslovni poti in tudi pri iskanju novih priložnosti. Navdušuje z iskrenostjo in povezovanjem. Pravi: »Sodelovanja manjka, na dolgi rok lahko le skupaj ustvarjamo boljše okolje in pozitivnejšo klimo, v korist vsem.»

Aleš Ugovšek, generalni direktor žirovske M Sore in lani mladi menedžer leta, je od majhnega prežet z lesarstvom, ki je bilo tudi njegova poklicna izbira. Podjetje z notranjim solastništvom s skoraj 300 zaposlenimi vodi v obdobju novih poslovnih in tehnoloških izzivov – digitalizacije, inovacij in tehnološkega napredka. Ob povezovanju skupnosti, to pa je njegovo osebno vodilo, ima z zaposlenimi tudi skupne vrednote. Aleša Ugovška odlikuje izjemna disciplina, ki omogoča usklajevanje zahtevnih poslovnih in družinskih obveznosti. Jutranji tek je zanj neizbežna popotnica v dan, občasno jo dopolnjuje tudi s pisanjem pesmi.

Zdravo! Ta teden začnemo s podporo lokalne obrti. Ker je konec sveta vsak dan bližje, smo prišli na idejo, da bi sami skovali apokaliptični bowie nož (ali pa mačeto) v kovačiji Krmelj. Pot z motorjem Jawa 42 do Kitajske nam razblinijo ameriške in izraelske rakete, ki padajo na Iran (čeprav v času snemanja tega še nismo vedeli). Povemo tudi, kako ne uporabljati telefona, medtem ko ste obtičali v gneči. Najboljše, kar lahko storite je, da greste na vlak (ali drugo obliko javnega prevoza) in tam berete knjigo ali pa v avtu poslušate podkaste in (globoko) dihate. Ali pa greste peš ali z biciklom. Za konec skočimo še v Garambo: Douglas je na termitnjaku, ki zgleda kot nosorog, Land Rover je izgubljen, Kes pa reši vse.

Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.Sogovorniki: gozdarka in matematičarka Marija Jakopin, upravljavka gozda pri Grosupljem, okoljski aktivist in publicist George Monbiot, kolumnist časnika The Guardian, fizik in filozof Sašo Dolenc, strokovni sodelavec Frekvence X, študentke in študenti ekologije. V rubriki Xpertiza (od 00:40:08) se predstavlja Živa Krajnc, mlada raziskovalka s Filozofske fakultete v Mariboru, ki se ukvarja s psihologijo prehranjevanja. Poglavja: 00:02:04 Sašo Dolenc o gozdu kot vrtu in drevesih kot laseh 00:04:50 Študentke in študenti ekologije o upravljanju z naravo 00:07:47 Reportaža iz gozda v okolici Grosupljega 00:14:15 Marija Jakopin: Sekati ali ne sekati? 00:24:02 George Monbiot o Sloveniji, podivljanju, sonaravnem upravljanju 00:35:48 Mladi o prihodnosti naše narave 00:40:08 Xpertiza: Živa Krajnc, psihologija prehranjevanja

Mladi mož poplača dobrega točaja z risbo žerjava, ki pleše vsem. Pripoveduje: Boris Kralj. Kitajska pravljica. Prevod: Drago Kralj. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

Gost SBS-a na hrvatskom jeziku je UFC borac, humanitarac i ljubitelj prirode – Brando Peričić, poznat i kao Balkan Bear. Mladi Australac hrvatskih korijena u rujnu je po prvi puta nastupio u UFC-u, te pobjedom osvojio nagradu za nastup večeri. Brando govori o svom svakodnevnom životu profesionalnog borca, napornim treninzima i pripremama, iskustvu nastupa u UFC-u, vezi s hrvatskim korijenima, te planovima i ambicijama za budućnost.

Prije dvadeset godina tisuće ljudi slile su se u priobalnu četvrt Sydneya, Cronullu, na ono što je postalo nasilni skup usmjeren protiv doseljavanja ljudi s Bliskog istoka. Danas, stanovnici Cronulle i neki Australci bliskoistočnog podrijetla kažu da se stavovi mijenjaju. No, drugi su zabrinuti zbog novih, organiziranijih antiimigracijskih pokreta.

Žiga Magjar je pred sedmimi leti svoj dom našel v zelenem nemškem mestu Bremen. Zaposlen je v organizaciji Natur Kultur, soustvarja mladinske projekte, mentorira prostovoljce ter organizira mladinske izmenjave in treninge. Medkulturnega razumevanja in sprejemanja se učijo prek teatra, z igro vlog, pogovori in delavnicami. Eden od projektov je tudi Make Music, Not War. Mladi iz držav, ki so sicer v konfliktu, denimo iz Izraela in Palestine, Ukrajine in Rusije, Grčije in Cipra, skupaj ustvarjajo glasbo za mir. V službi, v hiši organizacije, Žiga Magjar občasno skuha tudi kaj slovenskega, pravi, da je Slovenija zdaj njegov drugi dom. Pogreša družino in prijatelje, a so sodelavci postali njegova razširjena družina.

Mladi nisu samo odgovorili na kriznu stvarnost, već su promenili pravila komunikacije i otvorili prostor za stvarnu participaciju. Iz ličnih trauma i sistemskih lomova izrasla je generacija koja odbija da ode i umesto toga zahteva da društvo konačno odraste. „Ako ti se ne sviđa, idi.“ Tako zvuči glas opresivnog autoriteta, glas strane koja je navikla da uništava i računa na tihi egzodus. Ali studenti su dali oštar, jednostavan i “preteći” odgovor: „Neka hvala, popraviću.“ Andrej Tanko, student Elektrotehničkog fakulteta u Beogradu, izgovorio je ove reči, a citirala ih je psihološkinja Ana Mirković u uvodu nove epizode Radar Foruma u kojoj ga je ugostila. Razgovarali su o brobi, odgovornosti, dijalogu, ograđivanju... više na radar.rs

Petra Seliška je mednarodno uveljavljena filmska režiserka dokumentarnih filmov, ki živi in ustvarja med Ljubljano, Marseille-jem in Skopljem. Leta 2003 je v Skoplju ustanovila lastno produkcijsko hišo Petra Pan film in festival dokumentarnega filma MAKEDOX FILM FESTIVAL. Njen najnovejši film Gora se ne bo premaknila je na Festivalu slovenskega filma Portorož, prejel kar tri nagrade vesna! Film nas popelje visoko v gore Severne Makedonije, kjer spremljamo tri brate, starih med šest in enaindvajset let, kako se spopadajo z zelo zahtevnim delom in osamljenostjo sredi divje narave. Skrbijo za krdelo ovac, koz, krav in za trop psov, ki jih čuvajo pred volkovi, živali vodijo na pašo, jih hranijo, hkrati pridelujejo tudi domači ovčji sir. Vse se odvija z večstoletno tradicijo planšarstva daleč stran od civilizacije, sicer komunicirajo med seboj z mobiteli, signal pa lahko ulovijo le na določenem mestu, ki je štirideset minut hoje oddaljen od njihovega bivalnega prostora. Mladi fantje se tudi vse bolj ukvarjajo z vprašanji, zakaj so tu, zakaj prav oni to počnejo, ali jih čaka drugačna prihodnost ali so obsojeni, da ostanejo in kaj bi se zgodilo, če bi eden od njih zapustil goro. Delovni naslov je bil najprej Dežela Šarplanincev, pravi režiserka Petra Seliškar: "ker pa nismo snemali na Šarplanini, ampak na gori Solunska glava, smo naslov spremenil"i. Pa tudi sam naslov Gora se ne bo premaknila ima močno metaforo.

Naruči svoj primerak Kosogor Metod kartica - https://ivankosogor.com/#metodNenad Gugl je profesor knjizevnosti, pisac i predavač. Njegova najprodavanija knjiga “Umro sam u petak” je bila povod naseg razgovora._________________________________________________________________________ Podržite podcast jednokratnim donacijama na PayPal-u: https://www.paypal.me/ivankosogor

Prema novom izvještaju objavljenom ovog tjedna, australski mladići osjećaju snažan pritisak da se pridržavaju ograničenih društvenih normi o muškosti - a kada to čine, veća je vjerojatnost da će nauditi sebi i drugima. Zagovornici su u svom obraćanju u Nacionalnom novinskom klubu pozvali vladu na hitne reforme, uključujući nacionalni akcijski plan za poboljšanje mentalnog zdravlja mladih te prevenciju nasilja.

Employer branding je danas važniji nego ikad, ali sudećemi prema podacima, hrvatske tvrtke ne doživljavaju ga toliko ozbiljno... Novo istraživanje Privlačenje i zapošljavanje talenata: trendovi i izazovi 2025., prvo takve vrste na domaćem tržištu, otkriva zanimljive (i pomalo zabrinjavajuće) podatke.Nakon istraživanja bacili smo se na Metu koja se ponovno našla pod povećalom nakon što je interno istraživanje otkrilo povezanost između sadržaja na Instagramu i osjećaja nezadovoljstva vlastitim tijelom kod tinejdžera. Mladi koji se loše osjećaju zbog svog izgleda vide tri puta više sadržaja povezanog s poremećajima prehrane i negativnom slikom tijela._______________0:00 uvod0:40 Zapošljavanje je sve teže, a ova radna mjesta je najteže zaposliti10:00 Koje tehnološke pozicije su najtraženije?13:00 Koliko se ulaže u EB, tko je odgovara za njega i koje floskule se ponavljaju?19:00 Preporuke zaposlenika su najbolji način zapošljavanja21:20 Kako raditi s medijima i gdje HR implementira AI?24:50 Kako IBB vidi budužnost EB-a?26:30 Meta ponovno ugrožava najmlađeTOP i FLOP34:20 Wikipedia bolježi pad u posjećenosti36:35 Hoće li AI bubble pukuti?39:45 Izviđači uče o AI-u i kibernetičkoj sigurnosti40:55 Pekara traži tech inženjere_______________

Mladi, ki uporabljajo elektronske cigarete, imajo od tri do štirikrat večjo verjetnost, da bodo pozneje v življenju kadili cigarete. Ob tem pa stroka opozarja, da se pri mladih – tudi če je uporaba elektronskih cigaret kratkotrajna – že pojavljajo simptomi, kot so piskanje, izkašljevanje, težje dihanje, možno je poslabšanje astme. O kajenju med mladimi s poudarkom na marketinških strategijah tobačne industrije več v petkovem Svetovalnem servisu z Manco Kozlovič, predsednico mladinske zveze Brez izgovora.

U sklopu inicijative pokrenute u partnerstvu između TAFE-a i Vatrogasne službe Novog Južnog Walesa skupina mladih iz zajednice Prvih naroda se obučila za vatrogasce. Cilj inicijative je pomoći mladim pripadnicima zajednice australskih starosjedilaca u pronalasku posla kojega će ponosno obavljati.

Izvještaj UN-a kaže da su milioni mladih ljudi zapostavljeni, "lišeni obrazovanja, sigurnosti i budućnosti." Mladi aktivisti iz cijelog svijeta okupili su se u sjedištu Ujedinjenih nacija u New Yorku i učestvovali na plenarnoj sjednici Generalne skupštine obilježavajući na taj način 30 godina Svjetskog programa djelovanja za mlade, koji obuhvata okvir sa 15 prioritetnih oblasti kao što su: obrazovanje, zapošljavanje, glad i siromaštvo, zdravlje i okoliš, globalizacija, informacione i komunikacione tehnologije, oružani sukobi i međugeneracijska pitanja.

Han pasado 30 años desde que las tropas serbias mataron a más de 8.000 bosniacos en el municipio de Srebrenica. Hoy, miles de personas les rinden homenaje en una Bosnia que sigue sin superar sus heridas. “Lo peor sucedió. Para mí y mi familia, la familia de cuatro ha sido dividida por la mitad. Mi hijo y mi esposo fueron asesinados, solo mi hija y yo estamos seguimos vivas”, cuenta Fadila Efendić. Ella explica cmo durante semanas iba por las fosas buscando el cuerpo de sus seres queridos sin suerte. Ćamil Duraković tenía 16 años cuando huyó a las montañas escapando de las tropas serbias: “Estábamos todos los días bajo ataque de los serbios, capturando a gente, llevándosela. El primer día ya perdí a mi tío y a sus dos hijos. Todavía hoy, 30 años después, siento que sigo corriendo”, dice. Ellos no son los únicos, casi todos en Srebrenica tienen historias de aquel julio de 1995, cuando las tropas serbias dirigidas por Ratko Mladić entraron en este municipio al este de Bosnia y cerca de la frontera con Serbia. Allí atraparon a la mayor parte de los bosniacos (bosnios musulmanes), los mataron y los arrojaron en fosas comunes. Un total 8.372 personas perdieron la vida en cuestión de días. “El batallón [holandés] estaba del lado de Mladić” En ese momento, Bosnia llevaba tres años de conflicto armado que enfrentaba a las fuerzas serbias contra diferentes facciones bosnias y croatas, pero Srebrenica se consideraba una zona desmilitarizada y albergaba un batallón de la UNPROFOR, las fuerzas de Naciones Unidas que debían velar por el alto el fuego. Para ese entonces, los encargados de salvaguardar la seguridad de las alrededor de 30.000 personas que se refugiaban en esa ciudad, eran el batallón holandés Dutchbat III con unos 400 cascos azules allí presentes. Unos soldados que, como bien condenó La Haya, entregarían 350 bosniacos que se refugiaban en su basa a las tropas de Mladić. Fadila, quien fue una de las fundadoras de las Madres de Srebrenica, la organización que representa a las víctimas de Srebrenica y la que llevó a los tribunales al batallón holandés, enfatiza que “la ONU son responsables y culpables de que el batallón holandés no actuara, de que no nos protegiera. Si hubieran tenido la voluntad de protegernos, habrían enviado refuerzos a los soldados holandeses. [Los holandeses] se pusieron del lado de los Chetniks —tropas serbias—, y nos dejaron a nosotros en sus manos para que hicieran lo que quisieran”. Para Duraković, “el batallón estaba del lado de Mladić y esa historia no puede ser borrada. Todo lo que concierne al batallón holandés es una mala experiencia para nosotros. [Las pintadas encontradas en las paredes de sus cuarteles] son el mensaje que nos dejaron”. En las pintadas de las que habla, se leen expresiones racistas que los soldados holandeses escribieron sobre los bosnios durante su tiempo en Bosnia. “Los que tenemos hoy es negación” El genocidio de Srebrenica sería la última masacre que las tropas serbias realizarían en Bosnia. El conflicto se acabaría ese mismo año con la firma de los Acuerdos de Dayton, los cuales dividieron el país en dos entidades: la Federación Bosnia y la República Srpska. Hoy, Ćamil Duraković se ha convertido en el vicepresidente de la República Srpska y denuncia la negación de esta entidad al genocidio: “Lo que tenemos hoy es negación. Negación de las autoridades oficiales de la República Srpska, que siguen sin aceptar los hechos del pasado. Y cuando no aceptas la verdad, es muy difícil reconciliarse”, afirma. Y es que, aunque en 2004, el TPIY (Tribunal Penal Internacional para la ex Yugoslavia) reconoció oficialmente los crímenes cometidos en Srebrenica como genocidio, y en 2007 la Corte Internacional de Justicia (CIJ) lo confirmó, la República Srpska en cambio, aún reconociendo que los crímenes cometidos en Srebrenica fueron graves, asegura que no se trató de un genocidio y que el uso de tal término es un intento de criminalizar al pueblo serbio. Sin embargo, y a pesar de esto, el pasado año, la Organización de las Naciones Unidas (ONU) aprobó una resolución por la que se establece que hoy, 11 de julio, es el día anual para recordar este genocidio. “Desde el principio, se trató de demostrar la verdad y la justicia, de abrir las fosas comunes, de identificar a nuestros seres más queridos, de darles un entierro digno de un ser humano. Y, en particular, un gran logro fue la creación del centro conmemorativo, gracias al cual ahora se sabe dónde está el cementerio, desde dónde partieron y adónde regresaron, aunque lamentablemente en ataúdes. Y aún queda mucho por hacer: los criminales de guerra, por quienes hemos luchado, deben ser encontrados e identificados”, explica Efendić. Viviendo con el recuerdo Han pasado 30 años desde el genocidio de Srebrenica y desde el fin de conflicto en Bosnia, 30 años en los que su población ha tenido que seguir adelante con el recuerdo de las masacres que allí ocurrieron, y con un país que se organiza a través de los acuerdos derivados de este. Y es que Bosnia sigue funcionando bajo las directrices de Dayton, los que para Duraković “no son una solución justa para este país […] nadie en este momento vive según Dayton. Sólo tenemos la Constitución y el sistema de Dayton, pero todo el mundo actúa de forma diferente”. Este 11 de julio de 2025, miles de personas llegan de todas partes del mundo al memorial del genocidio, donde hoy se enterrarán los siete cuerpos identificados este año. De las más de 8.000 víctimas del genocidio aún quedan más de 1.000 sin localizar. Porque aunque hayan pasado 30 años desde el genocidio de Srebrenica, Bosnia y sus ciudadanos siguen viviendo con su recuerdo.

In a desperate attempt at a last stand to halt the Rwandan backed army of Laurent Desire Kabila, Mobutu hires mercenaries composed of members of the infamous 10th Sabotage Detachment of the Bosnian Serb army, responsible for some of the worst atrocities in the Bosnian war, under the command of French intelligence asset "Yugo Dominic". Subscribe to patreon.org/tenepod @tenepod.bsky.social  + x.com/tenepod

V prvem pregledu leta naše znanstvene oddaje se sprehajamo od menopavze do poznega starševstva in tveganj, povezanih s tem, veliko poudarka pa smo letos v Frekvenci X namenili tudi prehrani in prehranskim dopolnilom. Ker se je treba ob poplavi vseh informacij odločati informirano in preudarno, zato bomo ponovili osnove in še enkrat spomnili, da ni bližnjic, da je pot do dobrega počutja uravnotežena prehrana. Če še niste, vabimo, da prisluhnete še: Za starševstvo se odločamo vse pozneje, a biološka ura je neomajna Izdelkov za razstrupljanje jeter ne potrebujemo, jetra so prečiščevalni organ Krči v mišicah po športu so rezultat energijske krize, ne pa pomanjkanja magnezija Menopavze ne smemo enačiti s starostjo Mladi na Frekvenci 1/3: Energijske pijače nas dehidrirajo, ne odžejajo, imajo negativen vpliv na spanje in tudi duševno stanje