Podcasts about mladi

Z našo dopisnico govorimo o evakuacijah nemških državljanov z Bližnjega vzhoda in številnih daljnosežnih posledicah ameriškega napada na Iran za Nemčijo. Strah in naraščajočo negotovost tamkajšnjih volivcev vse uspešneje nagovarja skrajna desnica na čelu z AfD, stranko, ki jo zadnje dni pretresajo obtožbe o sistematičnem nepotizmu, saj naj bi njihovi poslanci v deželnem in evropskem parlamentu navzkrižno zaposlovali svoje sorodnike in zunajzakonske partnerje.

Dok planeti preti Treći svetski rat, mi smo apsolutno bezbedni. Zašto? Zato što primenjujemo taktiku "aktivne neutralnosti" - sedimo ispod kamena i čekamo da prođe, dok se analitičari u "Hit Tvitu" takmiče ko će više da zahvali predsedniku Vučiću što smo živi. U 227. epizodi Njuz podkasta bavili smo se i neverovatnim ekonomskim otkrićima: konačno smo saznali da je puter u Srbiji skuplji nego u regionu zato što se mnogo krade! Pored cena u marketima, bavili smo se i "uštedama" na tenderima, pa smo prokomentarisali kako je za EXPO 2027 odbijena ponuda od 50 miliona dinara jer je valjda bila previše jeftina. Osvrnuli smo se i na poziv Bake Praseta da gostujemo u njegovom lajvu, objasnili zašto se to neće desiti, a analizirali smo i najnovije uspehe naših ljudi u svetu - konkretno, ambasade Srbije u Lisabonu koja je navodno poslužila kao štek za koks. Za kraj, vodimo vas u Kulu gde na lokalnim izborima penzioneri glume studente na fantomskim listama.

Aktualni prejemnik nagrade Mladi manager je doktor lesarskih znanosti, z vrednotami, ki jih živi in jim je zvest tudi v poslovnem okolju, pooseblja vodjo nove dobe. Pred dvema letoma je postal generalni direktor skupine M Sora. Dr. Aleš Ugovšek je vsestranski, lesar po poklicu in duši, predan mož in srčen oče, raziskovalnega in inovativnega duha, tudi navdušen tekač. Številnim je bil v spodbudo pri vztrajanju na poslovni poti in tudi pri iskanju novih priložnosti. Navdušuje z iskrenostjo in povezovanjem. Pravi: »Sodelovanja manjka, na dolgi rok lahko le skupaj ustvarjamo boljše okolje in pozitivnejšo klimo, v korist vsem.»

Aleš Ugovšek, generalni direktor žirovske M Sore in lani mladi menedžer leta, je od majhnega prežet z lesarstvom, ki je bilo tudi njegova poklicna izbira. Podjetje z notranjim solastništvom s skoraj 300 zaposlenimi vodi v obdobju novih poslovnih in tehnoloških izzivov – digitalizacije, inovacij in tehnološkega napredka. Ob povezovanju skupnosti, to pa je njegovo osebno vodilo, ima z zaposlenimi tudi skupne vrednote. Aleša Ugovška odlikuje izjemna disciplina, ki omogoča usklajevanje zahtevnih poslovnih in družinskih obveznosti. Jutranji tek je zanj neizbežna popotnica v dan, občasno jo dopolnjuje tudi s pisanjem pesmi.

Zdravo! Ta teden začnemo s podporo lokalne obrti. Ker je konec sveta vsak dan bližje, smo prišli na idejo, da bi sami skovali apokaliptični bowie nož (ali pa mačeto) v kovačiji Krmelj. Pot z motorjem Jawa 42 do Kitajske nam razblinijo ameriške in izraelske rakete, ki padajo na Iran (čeprav v času snemanja tega še nismo vedeli). Povemo tudi, kako ne uporabljati telefona, medtem ko ste obtičali v gneči. Najboljše, kar lahko storite je, da greste na vlak (ali drugo obliko javnega prevoza) in tam berete knjigo ali pa v avtu poslušate podkaste in (globoko) dihate. Ali pa greste peš ali z biciklom. Za konec skočimo še v Garambo: Douglas je na termitnjaku, ki zgleda kot nosorog, Land Rover je izgubljen, Kes pa reši vse.

Slovenija in Madžarska sta v skupni sklad za gospodarski razvoj obmejnega območja namenili še vsaka po milijon evrov. Katere projekte bo sklad financiral letos in kaj to pomeni za porabske Slovence, pojasnjuje državna sekretarka Vesna Humar. Ustavimo se v Celovcu, kjer se te dni na tradicionalni Tribuni predstavljajo mladi koroški slovenski lutkarji in gledališčniki. Odpravimo se v Sele, kjer so ponosni na prvi občinski zemljevid slovenskih ledinskih in hišnih imen, priljubljen tudi med izletniki. Z doktorico Bogomilo Kravos se sprehodimo po Svetem Ivanu v Trstu, mestni četrti, ki je bila nekdaj pretežno slovenska. V Pulju pa se pridružimo učenkam in učencem dopolnilnega pouka slovenskega jezika. Zakaj so se odločili zanj? Prisluhnite!Foto (Jaka Novak): Slovesno odprtje Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani in koroška Slovenka Ana Grilc, ki bere o svojih prednikih pregnanih leta 1942 

Ostali poudarki oddaje: - Z dopisniki obeležujemo dva mednarodna dneva: turističnih vodnikov z aktivnostmi v Loški dolini in dan maternega jezika, z najmlajšimi na Postojnskem - V Semiču bodo z literarnim večerom začeli jubilejne 30. Krakarjeve dneve - V Žalcu opozarjajo, da je država na rimsko nekropolo v Šempetru pozabila - V Murski Soboti so uspeli popraviti poškodovan krstni kamen, ki je zdaj spet na svojem mestu v evengeličanski cerkvi .

Tokratni sogovorniki v Gymnasiumu so lanskoletni in letošnji udeleženci Mestnega inkubatorja, programa Mladih zmajev, v katerem mladi s pomočjo mentorjev in finančno pomočjo uresničujejo svoje ideje, ki bi izboljšale njihovo okolje oziroma družbo - zdaj poteka že 10. sezono, pri čemer že drugo sezono sodelujejo tudi s Centrom Rog, da lahko mladi tudi razvijajo produkte in izdelujejo prototipe. V studiu 51 nacionalnega radia so se v poglobljeni debati o resničnih vrednostih odnosov, ustvarjanja in sodelovanja z voditeljico Liano Buršič srečali gostje: Strahinja Jovanović, Ela Cerar, Andreas Morales Bajc, Sara Klopčič, Miha Turk, Sonja Čandek, Alja Fir in Sara Lucu.

14 nadarjenih mladih športnikov, starih od 13 do 17 let, si je na povabilo Tine Maze in Olimpijskega komiteja Slovenije pred dnevi lahko v živo ogledalo dogajanje na zimskih olimpijskih igrah. Čeprav nihče med njimi ne trenira zimskih športov, so bili med glasnejšimi navijači ob smučarski stezi in pod skakalnico, predvsem pa so sploh prvič lahko izkusili, za kako veliko tekmovanje gre. In tudi zato morda nastop na olimpijskih igrah še trdneje postavili med svoje športne cilje.

Tina Simčič si v začetku svoje uspešne korporativne kariere prav gotovo ni predstavljala, da bo po drugem dopustu za nego otroka obrnila nov list in se lotila popolnoma novega poklica na delovnem mestu, ki si ga je po svojih željah in potrebah ustvarila sama, in da bo v glavnem delala od doma. A poklici se spreminjajo, sledijo potrebam ljudi in posebnim znanjem zaposlenih. Tukaj je njena zgodba.

Dolgotrajna oskrba že kaže razpoke- znesek porabljenih sredstev mnogo previsok.Svoboda tik pred volitvami obrnila ploščo: zdaj bi podprla zdravstvo in razvoj gospodarstva; napovedala je tudi uvedbo socialne kapice.Mladi zdravniki v manifestu opozarjajo - Za doseg evropskega povprečja bi potrebovali 1400 dodatnih zdravnikov.Gospodarska rast se je lani še bolj upočasnila in je bila najnižja po letu 2020, ugotavlja Banka Slovenije.Papež začel z obiski rimskih župnij. Včeraj je bil v Ostiji.Ob drugi obletnici smrti Navalnega pozivi k razjasnitvi njegove smrti.Pustna iskrica za vrtec v Srednjeafriški republiki zbrala več kot 113 tisoč evrov.Šport: Nika Prevc na tretji tekmi v Predazzu še do tretje olimpijske medalje – brona na posamični tekmi na veliki skakalnici. Domen Prevc in Anže Lanišek danes v boj za medaljo med dvojicami.Vreme: danes še možna kakšna kaplja dežja, jutri suho in ponekod tudi sončno.

V Sloveniji se z debelostjo sooča že več kot 400.000 prebivalk in prebivalcev. Če k njim prištejemo še tiste s prekomerno telesno težo, se številka povzpne na skoraj 1,2 milijona. V oddaji Ultrazvok bomo govorili o tem, kako lahko telesna aktivnost – od zmerno intenzivne aerobne vadbe do vadbe za moč in do visoko intenzivnega intervalnega treninga (HIIT) – pomaga pri obvladovanju odvečnih kilogramov in prispeva k zmanjševanju nevarne trebušne maščobe in h krepitvi zdravja. Mladi zdravnik Timur Mušić (UKC Ljubljana) bo pojasnil, zakaj gibanje ostaja nepogrešljiv del boja z debelostjo; in to kljub veliki priljubljenosti novih zdravil za hujšanje. Foto: Pixabay, cc Intelekta o debelosti TUKAJ Članek v Zdravniškem vestniku TUKAJ Intelekta o semaglutidu TUKAJ Intelekta o prehranski podpori in prehranski terapiji TUKAJ  

Piše Miša Gams, bereta Aleksander Golja in Lidija Hartman. Pisateljica Mirana Likar Bajželj je s pisanjem začela precej pozno – leta 2007 je zmagala na literarnem festivalu Urška, dve leti zatem pa je izšla njena prva kratkoprozna zbirka Sobotne zgodbe in bila nominirana za najboljši prvenec in nagrado fabula. Sledile so še zbirke Sedem besed, Glasovi in Ženska hiša ter roman Pripovedovalec, z njimi pa tudi nominacije za kresnik in dvakrat za Cankarjevo nagrado. Kratkoprozna zbirka V moji omari je zasnovana tako, da po strukturi spominja na roman s posebnimi poglavji, ki delujejo kot kratke zgodbe – nekatere med njimi se vsebinsko nanašajo na sosednje zgodbe, spet druge lahko beremo kot samostojne celote. Med zgodbe je avtorica vnesla povezovalni tekst osrednje protagonistke, ki pred spanjem prebira zbornik zapiskov ameriške modne urednice Nine Garcia o ženskih modnih dodatkih z naslovom Vodnik po stvareh, ki jih mora imeti vsaka ženska s stilom. Branje o modnih muhah jo potegne v vrtinec spominov na obdobje odraščanja v socialistični Jugoslaviji, ko so čevlji z visoko peto in čipkasto spodnje perilo veljali za statusni simbol, mladina pa si je v trgovinah Borovo ogledovala rumene balerinke. Zgodbe o modnih dodatkih, med katerimi se posamezni rekviziti včasih pojavijo kar v prvi osebi, izpričujejo preplet spominov in sanj, socializma in kapitalizma, inspiracij in aspiracij, ki prek materialnih dobrin kažejo na hrepenenje po socialnem sprejemanju in človeški bližini. Tako kot v prejšnjih kratkoproznih zbirkah je Mirana Likar tudi v pričujoči intuitivna in pronicljiva pripovedovalka z veliko posluha za detajle in za tragično usodo junakinj, ki zaradi samovoljne ali celo ambiciozne drže trčijo pri drugih ob zid neprivoščljivosti ali neodobravanja oz. zaničevanja rahlo pretencioznega življenjskega stila. Omara je tako metaforo za nezavedno glavne junakinje, ki skupaj z rdečo šminko, dragulji, broškami, blejzerji, čipkastim spodnjim perilom in najrazličnejšimi čevlji vleče iz nje tudi potlačeno željo po statusnih simbolih, ki jo je bila v obdobju socializma prisiljena potlačiti. Ob tem so njeni predali tudi mesto za “udomačitev” zgodb z različnih lokacij po svetu in iz različnih obdobij novejše zgodovine. Med protagonistkami kratkih zgodb je največ dijakinj in študentk, ki jih preganja trema pred izpitom: v zgodbi Broška glavna junakinja nikakor ne more opraviti zadnjega izpita, čeprav jo profesor nenehno spodbuja, v zgodbi Blejzer spremljamo dijakinjo na popravnem izpitu, ki že vnaprej sluti, da ga ne bo naredila, v zgodbi Gumijasti škornji pa uzremo isto situacijo iz perspektive učiteljice, ki jo prav dijakinjine visoke petke povedejo v lastno siromašno otroštvo, ko je hrepenela po gumijastih čevljih. Namesto da bi ocenjevala učenkino poznavanje kemijskega računstva, premleva njeno obutev, v kateri vidi priložnost za dominacijo nad avtoritetami: “Kako ji mama sploh pusti nosit tako visoke pete! Kje sploh dobi denar za italijanske čevlje! Zanjo domači čevlji niso dovolj dobri. Mladi ne vejo, kako je bilo včasih. Revščina, sama božja revščina! Ampak je država poskrbela, da smo vseeno lahko doštudirali tudi mi s hribov.” In nadaljuje s spomini: “Imela sem eno samo željo. Da bi imela črne gumijaste škornje, s katerimi bi lahko šla obirat jabolka dol v zadrugo, da bi kaj zaslužila. Ali pa da bi šla v njih v šolo ali pa na sankanje. Za obutev je bilo najteže. Drugo smo že naštrikali in sešili, od štipendije sem si kasneje lahko kaj kupila, imela sem socialno in za nadarjene, kadrovsko, za čevlje je bil pa problem.” Protagonistka zgodbe Čipkasto spodnje perilo, ki jo po nedolžnem obtožijo kraje perila in vržejo iz učiteljišča, odrašča v podobnem času in okolju – kljub temu da izhaja iz premožne kmečke družine, si zaradi državno načrtovanega uničenja kmetij in očetovega bankrota ne more zagotoviti solidne eksistence, dokler se ne zaposli v pisarni kmetijske zadruge. Tudi v zgodbi Mokasini: čevlji s polno peto komunisti protagonistkini babici odvzamejo hišo, zato si ne more kupiti kvalitetnih čevljev, ki so sinonim za eksistencialno samozadostnost in prizemljitev. Čeprav so psihološki značaji v zgodbah Mirane Likar podrobno dodelani, pa rdeča nit zgodb občasno umanjka ali pa jo dopolnjuje vzporedna zgodba, ki nekoliko “razvodeni” osnovno pripoved. Tak primer je zgodba Dežni plašč, v kateri spremljamo zgodbo ženske, ki se po dolgih letih izkoriščanja ločuje od moža, vmes pa njeno izpoved “pretrgajo” dokumentarni podatki o izumitelju vojaškega dežnega plašča Thomasu Burberryju, ki je volnena oblačila za vojake izpopolnil z nepremočljivim gabardenom. Zanimiv pripovedni narativ odlikuje tudi zgodbo Čevlji Marry Jones, v kateri se naslovna junakinja po imenu Punčka s teto Mico odpravi na sprehod po mestu, a vsake toliko pripoved vodijo čevlji, ki v prvi osebi opisujejo svoj pogled na ulice in trge. O projiciranju svojih strahov v druge spregovorita zgodbi Srebrni natikači in Enodelne kopalke, ki v kratkih in odsekanih stavkih nakažeta soočenje s strahom pred razgaljenjem in umiranjem. O razvajenosti in potuhi govori zgodba Rdeča šminka, tudi ta nastopa v prvi osebi ednine in predstavlja simbol neučinkovitega spopadanja z obrambnimi mehanizmi. Ko se na koncu knjige osrednja protagonistka zbudi iz spanja, se zave, da jo sanjske zgodbe, ki jim je bila priča, na nek način tolažijo in uravnovešajo: “To noč sem pobrala iz omare tisto, kar bom potrebovala danes ali sem pogrešila včeraj. Kaj to je, ne odločam sama. O tem odloča preteklost. Zaradi nje se pogovarjam, prepiram, si želim, zaradi njih me sanjske zgodbe tolažijo in žalostijo, povezujejo z drugimi, uravnovešajo. Sem, kar sanjam.” Ko skupaj z Mirano Likar zapremo omaro zgodb, ki nas navdajo z najrazličnejšimi prebliski, lahko tudi sami zagotovimo, da smo to, o čemer beremo – sploh ker protagonistke zgodb razgaljajo svoja najbolj intimna občutja, hrepenenja, travme in vizije, v katerih se z lahkoto prepoznamo.

U Mostu se razgovaralo se o tome kakav je odnos pravosuđa u Bosni i Hercegovini prema negiranju genocida u Srebrenici i veličanju ratnih zločinaca. Povod za razgovor, u kome su učestvovali Vehid Šehić, predsjednik Foruma građana Tuzle, i Branko Todorović, izvršni direktor Helsinškog odbora za ljudska prava sa sjedištem u Bijeljini, bile su dvije nedavne presude - jedna za veličanje Karadžića i Mladića, a druga za negiranje genocida.

V turistični oddaji smo pred informativnimi dnevi obiskali Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor in preverili, kako bodo mlade nagovarjali k vpisu. Slišali smo tudi, kako so svojo kariero začeli nekateri priznani kuharji.

M Sora, ki jo vodi, je zgled družbeno odgovornega podjetja. Drugi poudarki: - Prebivalce Hrpelj vznemirja možnost izgradnje večstanovanjskih stavb v njihovi bližini. Občina odgovarja, da gre zgolj za pobudo. - V Domžalah zadovoljni s prvim projektom participativnega proračuna. Letos ga ponavljajo, za občane pa organizirajo celo delavnice o tem, kako sodelovati. - V Občini Rače-Fram se končujejo trije pomembni infrastrukturni projekti - razširjeni vrtec, nadgradnja Zdravstvene postaje in objekt, namenjen športnim in kulturnim dejavnostim. - V Radečah načrtujejo ureditev vhoda v Starograjsko ulico in zelene promenade v središču.

Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.Sogovorniki: gozdarka in matematičarka Marija Jakopin, upravljavka gozda pri Grosupljem, okoljski aktivist in publicist George Monbiot, kolumnist časnika The Guardian, fizik in filozof Sašo Dolenc, strokovni sodelavec Frekvence X, študentke in študenti ekologije. V rubriki Xpertiza (od 00:40:08) se predstavlja Živa Krajnc, mlada raziskovalka s Filozofske fakultete v Mariboru, ki se ukvarja s psihologijo prehranjevanja. Poglavja: 00:02:04 Sašo Dolenc o gozdu kot vrtu in drevesih kot laseh 00:04:50 Študentke in študenti ekologije o upravljanju z naravo 00:07:47 Reportaža iz gozda v okolici Grosupljega 00:14:15 Marija Jakopin: Sekati ali ne sekati? 00:24:02 George Monbiot o Sloveniji, podivljanju, sonaravnem upravljanju 00:35:48 Mladi o prihodnosti naše narave 00:40:08 Xpertiza: Živa Krajnc, psihologija prehranjevanja

V oddaji Gymnasium smo pogovor namenili izzivom, s katerimi se mladi srečujejo kot potrošniki. V času uporabe digitalnih storitev mladi potrebujejo jasna znanja o svojih pravicah in odgovornostih, finančni pismenosti ter varni in premišljeni rabi digitalnih okolij. Govorili smo o tem, zakaj je ciljno usmerjeno potrošniško izobraževanje ključno za opolnomočenje mladih, da bodo znali sprejemati informirane, odgovorne in trajnostne potrošniške odločitve. Kakšni potrošniki so mladi, ali nakupujejo le na spletu, koliko zaupajo oglasom na družbenih omrežjih in vplivnežem, ki jim skušajo različne izdelke predstaviti kot najboljše na trgu, so nam predstavili dijakinje in dijaki Gimnazije Ledina in Ekonomske šole Ljubljana. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Šta čeka mlade koji izlaze iz sistema brige? Ko im pomaže da naprave prve korake ka samostalnom životu? Gdje sistem, najčešće, puca? Osamostaljenje nije lako ni onima koji odlaze iz roditeljskog gnijezda a kamoli mladima koji su odrasli bez njega. O tome razgovaramo u podcastu Glasom mladih.

Slovenski škofje končujejo obisk ad limina v Rimu. Dopoldne so se srečali s papežem.V Kopru slovo od dolgoletnega sodelavca Ognjišča duhovnika Silvestra Čuka.Delodajalci po posvetu z Mescem: Že danes bi bila minimalna plača vsaj 1000 evrov, če ne bi vlada ukinila davčne olajšave pri dohodnini.Sindikat kmetov vlado poziva k prepovedi južnoameriškega uvoza proizvodov z nedovoljenimi snovmi. Skupna lista Nsi, SLS in Fokus v nastajanju, kaj o njej pravita Lotrič in Bregantova?Združeni narodi zaskrbljeni nad dogajanjem v Iranu.Vreme- večinoma oblačno, več sonca na Primorskem.Ameriška astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams je svoj obisk Slovenije včeraj zaključila v laboratoriju Nordijskega centra Planica.Na Gospodarskem razstavišču letos prvič Festival univerz. Mladi ga lahko obiščejo tudi jutri.Šport- Nika Prevc danes že 32-ič zmagovalka tekme svetovnega pokala.

Mladi mož poplača dobrega točaja z risbo žerjava, ki pleše vsem. Pripoveduje: Boris Kralj. Kitajska pravljica. Prevod: Drago Kralj. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

Več filmskih kritikov se je pošalilo, da je Veličastni Marty nekoliko zavajajoč naslov, saj so pričakovali dokumentarec o režiserju Martinu Scorseseju. A naslov drži, Chalametov Marty Mauser je res veličasten lik, film pa presežek, ki se uvršča med letošnje favorite za filmske nagrade, predvsem pri glavni moški vlogi. Chalametova predstava je še toliko bolj navdušujoča zaradi dolgoletnih priprav. Mladi igralec je poleg očitno fizično zahtevnega treninga za znanstvenofantastično trilogijo Peščeni planet in poleg tega, da se je za glasbeno biografijo Popolni neznanec naučil igrati kitaro in peti kot Bob Dylan, kar sedem let izpopolnjeval igranje namiznega tenisa, da je uspel izvajati mojstrske trike, ki jih prikaže v filmu. A to sploh ni športni film. Prvenstveno gre za film o prevarantu, ki skuša voziti slalom med fantázemskimi ambicijami in izmikanjem odgovornosti resničnega življenja. V tem je do neke mere podoben drami Uncut Gems, ki sta jo je Safdieja posnela pred sedmimi leti in je prinesla več igralskih nagrad Adamu Sandlerju. Tudi to pot je dogajanje primarno postavljeno v New York, kjer spoznamo naslovnega junaka, najboljšega ameriškega igralca namiznega tenisa. Marty ne le, da sanja o svetovni slavi in uspehu, on že živi to življenje, čeprav sam šport ni posebej uveljavljen, on ni ravno prezentabilen in za nameček še izgubi v finalu londonskega turnirja. A kot vedno in znova dokazuje v filmu, noben poraz ne ustavi njegovega zagona, samozavesti in ambicij. Tako mimogrede okrade nevarnega gangsterja, zapeljuje nekdanjo filmsko zvezdo in s prijateljem opetnajsti skupino nevarnih newjerseyskih mladeničev. Kljub dobrima dvema urama trajanja tempo filma niti za trenutek ne popusti, poleg tega pa nas nagradi s kopico presenetljivih preobratov. Veličastni Marty je torej dober, ampak – ali je bolj veličasten kot rokoborski The Smashing Machine? Med filmoma je presenetljivo veliko vzporednic. Oba sta postavljena v svet športa, v preteklost, ko se ta šport šele uveljavlja, in nekoliko nenavadno se oba končata s športnim dogodkom na Japonskem. V obeh sta protagonista garača, ki poskušata prikrojiti pravila, ker verjameta v lastno izjemnost, in predvsem oba filma gradita živčni ritem s kanček predolgimi in pretirano bližnjimi kadri, s katerim sta Safdieja zaslovela. In čeprav sta oba avtorja mojstra filmske obrti, je glede na videno Josh posnel občutno boljši film. Kot prvo, Veličastni Marty izstopa s humorjem, kot drugo, pa z bistveno boljšim glavnim igralcem. Dwayne Johnson v The Smashing Machine prikaže vse, kar zmore, a je igralsko v velterski kategoriji, Timothée Chalamet pa v težki, če si izposodimo metaforo. Žal je nekoliko pod radarjem zdrsnil še tretji film, ki si zasluži primerjavo. Na Liffu prikazani Če bi imela noge, bi te brcnila je posnela Mary Bronstein, žena dolgoletnega sodelavca Safdiejev Ronalda Bronsteina, sicer tudi soscenarista Veličastnega Martyja. Tudi njen film nosi pečat filmske šole Safdiejev s podobno stresnim tempom, izjemno igro in protagonistom, ki glavo drži milimeter nad gladino med vse silovitejšo poplavo. A obstaja nekaj ključnih razlik, ki njen film naredijo še bolj izstopajoč. Medtem ko Safdieja že vso kariero v središče postavljata like z družbenega roba, zaradi česar jih lahko naredita še bolj fantastične oziroma veličastne, ne da bi trpela prepričljivost, je Bronstein zgodbo osredotočila okrog ženske srednjega razreda, liberalke in matere, ki se tako prepričljivo sabotira, da ji na koncu, še bolj veličastno kot Martyju, propade celo lastni propad.

Koji su izazovi mladih glumaca u Bosni i Hercegovini? Šta znači kada te pogura algoritam? Mladi glumac Kerim Čutuna je s filmskih setova dospio u donerhanu, a od radnika godina vrtoglavo do zvijezde TikToka i Instagrama. Danas secira društvenu zbilju i daje tačnu dijagnozu društva.

Gost SBS-a na hrvatskom jeziku je UFC borac, humanitarac i ljubitelj prirode – Brando Peričić, poznat i kao Balkan Bear. Mladi Australac hrvatskih korijena u rujnu je po prvi puta nastupio u UFC-u, te pobjedom osvojio nagradu za nastup večeri. Brando govori o svom svakodnevnom životu profesionalnog borca, napornim treninzima i pripremama, iskustvu nastupa u UFC-u, vezi s hrvatskim korijenima, te planovima i ambicijama za budućnost.

Nekoč so živali sklenile, da bodo odprli šolo za svoje mladiče. Sklicale so sestanek. Soglasno so sklenile, da se morajo v tem modernem času živali ...Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Prihodnje leto bo zaživela platforma Povezani za morje. Gre za projekt, ki spodbuja povezovanje, izobraževanje ter vključuje širšo javnost v spremljanje stanja morja z namenom trajnostnega varovanja morskih ekosistemov. Del tega projekta so bili tudi osnovnošolci in dijaki istrskih šol, ki so se ukvarjali z mikroplastiko in delfini. Z raziskovanjem in pogovori s strokovnjaki so o tem napisali časopisni članek in posneli radijski prispevek pod okriljem Zavoda Nomed.Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

V tokratni oddaji sta bila naša gosta Matej Cepin, direktor Socialne akademije, in njegova sodelavka Andreja Snoj Keršmanc. Razmišljala sta o vključenosti mladih v domovinske teme. Spomnili smo se namreč 35. obletnice plebiscita, na katerem smo odločali o samostojni državi in se vprašali, kakšna je državljanska zavest danes.

Prije dvadeset godina tisuće ljudi slile su se u priobalnu četvrt Sydneya, Cronullu, na ono što je postalo nasilni skup usmjeren protiv doseljavanja ljudi s Bliskog istoka. Danas, stanovnici Cronulle i neki Australci bliskoistočnog podrijetla kažu da se stavovi mijenjaju. No, drugi su zabrinuti zbog novih, organiziranijih antiimigracijskih pokreta.

Žiga Magjar je pred sedmimi leti svoj dom našel v zelenem nemškem mestu Bremen. Zaposlen je v organizaciji Natur Kultur, soustvarja mladinske projekte, mentorira prostovoljce ter organizira mladinske izmenjave in treninge. Medkulturnega razumevanja in sprejemanja se učijo prek teatra, z igro vlog, pogovori in delavnicami. Eden od projektov je tudi Make Music, Not War. Mladi iz držav, ki so sicer v konfliktu, denimo iz Izraela in Palestine, Ukrajine in Rusije, Grčije in Cipra, skupaj ustvarjajo glasbo za mir. V službi, v hiši organizacije, Žiga Magjar občasno skuha tudi kaj slovenskega, pravi, da je Slovenija zdaj njegov drugi dom. Pogreša družino in prijatelje, a so sodelavci postali njegova razširjena družina.

Mnogi roditelji ali i nastavnici su zabrinuti. Da li je opravdan taj strah od mladih „zombija“ koji samo bulje u mobilne telefone koji ih zaglupljuju? Treba li ih zato zabraniti u školama? Mladi navodno više nisu u stanju da zadrže pažnju na nešto što je duže od prosečnog Tik-Tok videa. Za to se najviše okrivljuje mobilni telefon. Nove studije pak pokazuju nešto drugačiju sliku. O tome koji su rizici, opasnosti ali i prednosti mobilnog telefona, u ovom podkastu govore Saša Bojić i Maja Marić. Von Sasa Bojic.

Novinarka in urednica na slovenskem programu RAIa v Trstu Lucija Tavčar sodi v mlajšo generacijo Slovencev v Italiji, v svojih genih pa nosi tudi koroške Slovence. Poklicno je šla po očetovih stopinjah in se zaposlila na slovenskem programu RAI-a. Službeno jo pot pogosto vodi v Benečijo in Rezijo in tam živeči Slovenci jo spominjajo na rojake na avstrijskem Koroškem, pravi. Ponosna je na oddaje v narečjih, ki jih Radio Trsta A neguje že desetletja. Kako pa se sooča z vprašanji lastne identitete, jo je kdaj zamikalo, da bi ostala v Sloveniji, kjer je študirala? Kakšne perspektive imajo mladi Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini in kakšen je njihov odnos do uveljavljenih manjšinskih struktur? Prisluhnite!Foto: Lucija Tavčar na terenu v Bardu

Mladi nisu samo odgovorili na kriznu stvarnost, već su promenili pravila komunikacije i otvorili prostor za stvarnu participaciju. Iz ličnih trauma i sistemskih lomova izrasla je generacija koja odbija da ode i umesto toga zahteva da društvo konačno odraste. „Ako ti se ne sviđa, idi.“ Tako zvuči glas opresivnog autoriteta, glas strane koja je navikla da uništava i računa na tihi egzodus. Ali studenti su dali oštar, jednostavan i “preteći” odgovor: „Neka hvala, popraviću.“ Andrej Tanko, student Elektrotehničkog fakulteta u Beogradu, izgovorio je ove reči, a citirala ih je psihološkinja Ana Mirković u uvodu nove epizode Radar Foruma u kojoj ga je ugostila. Razgovarali su o brobi, odgovornosti, dijalogu, ograđivanju... više na radar.rs

Papež pri maši v Bejrutu: Libanon, vstani! Bodi hiša pravičnosti in znamenje miru.-Številni stanovalci domov za starejše čakajo na prevedbene odločbe o vstopu v nov sistem dolgotrajne oskrbe, veljati začela tudi pravica do denarnega prejemka.Koalicija stavi na nov zakon za predajo nezakonitega orožja, opozicija pa napoveduje skromen učinek.Ob poostrenih varnostnih nadzorih Romi obljubljajo, da bo v prazničnem času streljanja čim manj. Kako vidijo razmere v civilni iniciativi?Novo poslabšanje gospodarske napovedi za Slovenijo.Ruske in ukrajinske sile okrepile spopade, v Moskvi pogovori o mirovnem načrtu.Vreme- oblačno bo, ponekod bo rahlo rosilo.Mladi v zdravstvenih poklicih potrebujejo več spodbude, boljše pogoje dela, možnost napredovanja in boljše plačilo.Ministrstvo za okolje v kampanji spodbuja k trajnostni potrošnji ter ponovni uporabi.Šport: Neža Klančar na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih z novim državnim rekordom v polfinale

Petra Seliška je mednarodno uveljavljena filmska režiserka dokumentarnih filmov, ki živi in ustvarja med Ljubljano, Marseille-jem in Skopljem. Leta 2003 je v Skoplju ustanovila lastno produkcijsko hišo Petra Pan film in festival dokumentarnega filma MAKEDOX FILM FESTIVAL. Njen najnovejši film Gora se ne bo premaknila je na Festivalu slovenskega filma Portorož, prejel kar tri nagrade vesna! Film nas popelje visoko v gore Severne Makedonije, kjer spremljamo tri brate, starih med šest in enaindvajset let, kako se spopadajo z zelo zahtevnim delom in osamljenostjo sredi divje narave. Skrbijo za krdelo ovac, koz, krav in za trop psov, ki jih čuvajo pred volkovi, živali vodijo na pašo, jih hranijo, hkrati pridelujejo tudi domači ovčji sir. Vse se odvija z večstoletno tradicijo planšarstva daleč stran od civilizacije, sicer komunicirajo med seboj z mobiteli, signal pa lahko ulovijo le na določenem mestu, ki je štirideset minut hoje oddaljen od njihovega bivalnega prostora. Mladi fantje se tudi vse bolj ukvarjajo z vprašanji, zakaj so tu, zakaj prav oni to počnejo, ali jih čaka drugačna prihodnost ali so obsojeni, da ostanejo in kaj bi se zgodilo, če bi eden od njih zapustil goro. Delovni naslov je bil najprej Dežela Šarplanincev, pravi režiserka Petra Seliškar: "ker pa nismo snemali na Šarplanini, ampak na gori Solunska glava, smo naslov spremenil"i. Pa tudi sam naslov Gora se ne bo premaknila ima močno metaforo.

Naruči svoj primerak Kosogor Metod kartica - https://ivankosogor.com/#metodNenad Gugl je profesor knjizevnosti, pisac i predavač. Njegova najprodavanija knjiga “Umro sam u petak” je bila povod naseg razgovora._________________________________________________________________________ Podržite podcast jednokratnim donacijama na PayPal-u: https://www.paypal.me/ivankosogor

Prema novom izvještaju objavljenom ovog tjedna, australski mladići osjećaju snažan pritisak da se pridržavaju ograničenih društvenih normi o muškosti - a kada to čine, veća je vjerojatnost da će nauditi sebi i drugima. Zagovornici su u svom obraćanju u Nacionalnom novinskom klubu pozvali vladu na hitne reforme, uključujući nacionalni akcijski plan za poboljšanje mentalnog zdravlja mladih te prevenciju nasilja.

Employer branding je danas važniji nego ikad, ali sudećemi prema podacima, hrvatske tvrtke ne doživljavaju ga toliko ozbiljno... Novo istraživanje Privlačenje i zapošljavanje talenata: trendovi i izazovi 2025., prvo takve vrste na domaćem tržištu, otkriva zanimljive (i pomalo zabrinjavajuće) podatke.Nakon istraživanja bacili smo se na Metu koja se ponovno našla pod povećalom nakon što je interno istraživanje otkrilo povezanost između sadržaja na Instagramu i osjećaja nezadovoljstva vlastitim tijelom kod tinejdžera. Mladi koji se loše osjećaju zbog svog izgleda vide tri puta više sadržaja povezanog s poremećajima prehrane i negativnom slikom tijela._______________0:00 uvod0:40 Zapošljavanje je sve teže, a ova radna mjesta je najteže zaposliti10:00 Koje tehnološke pozicije su najtraženije?13:00 Koliko se ulaže u EB, tko je odgovara za njega i koje floskule se ponavljaju?19:00 Preporuke zaposlenika su najbolji način zapošljavanja21:20 Kako raditi s medijima i gdje HR implementira AI?24:50 Kako IBB vidi budužnost EB-a?26:30 Meta ponovno ugrožava najmlađeTOP i FLOP34:20 Wikipedia bolježi pad u posjećenosti36:35 Hoće li AI bubble pukuti?39:45 Izviđači uče o AI-u i kibernetičkoj sigurnosti40:55 Pekara traži tech inženjere_______________

Mladi, ki uporabljajo elektronske cigarete, imajo od tri do štirikrat večjo verjetnost, da bodo pozneje v življenju kadili cigarete. Ob tem pa stroka opozarja, da se pri mladih – tudi če je uporaba elektronskih cigaret kratkotrajna – že pojavljajo simptomi, kot so piskanje, izkašljevanje, težje dihanje, možno je poslabšanje astme. O kajenju med mladimi s poudarkom na marketinških strategijah tobačne industrije več v petkovem Svetovalnem servisu z Manco Kozlovič, predsednico mladinske zveze Brez izgovora.

U sklopu inicijative pokrenute u partnerstvu između TAFE-a i Vatrogasne službe Novog Južnog Walesa skupina mladih iz zajednice Prvih naroda se obučila za vatrogasce. Cilj inicijative je pomoći mladim pripadnicima zajednice australskih starosjedilaca u pronalasku posla kojega će ponosno obavljati.

Največ pozornosti namenjamo četrtkovemu koncertu Simfoničnega RTV Slovenija, ki je novo abonmajsko sezono cikla Kromatika veličastno odprl skupaj z violinistom Stefanom Milenkovićem in dirigentom Liom Kuokmanom, gostovanju Zbora Tenebrae, ki je dan pozneje prav tako v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma za uvod v letošnjo sezono Srebrnega abonmaja uzvočil koncertni program Nebeško darilo in uvodnemu koncertnemu dejanju filharmoničnega Pretežno vokalnega cikla; v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja je Zbor Slovenske filharmonije vodil njegov glavni dirigent Stephen Layton, program, poimenovan Navdih Palestrine, pa je ponudil preplet stavkov Palestrinove Maše papeža Marcela s štirimi sodobnimi sakralnimi deli slovenskih skladateljev. V nadaljevanju tudi o sodobnih monooperah Celine in Orlando, ki ju je na oder Kosovelove dvorane Cankarjevega doma postavilo Slovensko komorno glasbeno gledališče ter novih sezonah cikla Mladi virtuozi oziroma filharmoničnega Družinskega abonmaja.

Izvještaj UN-a kaže da su milioni mladih ljudi zapostavljeni, "lišeni obrazovanja, sigurnosti i budućnosti." Mladi aktivisti iz cijelog svijeta okupili su se u sjedištu Ujedinjenih nacija u New Yorku i učestvovali na plenarnoj sjednici Generalne skupštine obilježavajući na taj način 30 godina Svjetskog programa djelovanja za mlade, koji obuhvata okvir sa 15 prioritetnih oblasti kao što su: obrazovanje, zapošljavanje, glad i siromaštvo, zdravlje i okoliš, globalizacija, informacione i komunikacione tehnologije, oružani sukobi i međugeneracijska pitanja.

Vrnili smo se z dopustov in se spet posvetili svojemu življenjskemu poslanstvu, čvekanju o Olimpiji. V tokratni epizodi smo obdelali vse, kar se je zgodilo v zadnjih dveh tednih in se nato ozrli proti četrtkovi tekmi proti armenskemu nasprotniku Noah, ki prihaja v Stožice. Upamo, da se bodo igralci Olimpije zagnala v tekmece kot mladi gamsi.

Han pasado 30 años desde que las tropas serbias mataron a más de 8.000 bosniacos en el municipio de Srebrenica. Hoy, miles de personas les rinden homenaje en una Bosnia que sigue sin superar sus heridas. “Lo peor sucedió. Para mí y mi familia, la familia de cuatro ha sido dividida por la mitad. Mi hijo y mi esposo fueron asesinados, solo mi hija y yo estamos seguimos vivas”, cuenta Fadila Efendić. Ella explica cmo durante semanas iba por las fosas buscando el cuerpo de sus seres queridos sin suerte. Ćamil Duraković tenía 16 años cuando huyó a las montañas escapando de las tropas serbias: “Estábamos todos los días bajo ataque de los serbios, capturando a gente, llevándosela. El primer día ya perdí a mi tío y a sus dos hijos. Todavía hoy, 30 años después, siento que sigo corriendo”, dice. Ellos no son los únicos, casi todos en Srebrenica tienen historias de aquel julio de 1995, cuando las tropas serbias dirigidas por Ratko Mladić entraron en este municipio al este de Bosnia y cerca de la frontera con Serbia. Allí atraparon a la mayor parte de los bosniacos (bosnios musulmanes), los mataron y los arrojaron en fosas comunes. Un total 8.372 personas perdieron la vida en cuestión de días. “El batallón [holandés] estaba del lado de Mladić” En ese momento, Bosnia llevaba tres años de conflicto armado que enfrentaba a las fuerzas serbias contra diferentes facciones bosnias y croatas, pero Srebrenica se consideraba una zona desmilitarizada y albergaba un batallón de la UNPROFOR, las fuerzas de Naciones Unidas que debían velar por el alto el fuego. Para ese entonces, los encargados de salvaguardar la seguridad de las alrededor de 30.000 personas que se refugiaban en esa ciudad, eran el batallón holandés Dutchbat III con unos 400 cascos azules allí presentes. Unos soldados que, como bien condenó La Haya, entregarían 350 bosniacos que se refugiaban en su basa a las tropas de Mladić. Fadila, quien fue una de las fundadoras de las Madres de Srebrenica, la organización que representa a las víctimas de Srebrenica y la que llevó a los tribunales al batallón holandés, enfatiza que “la ONU son responsables y culpables de que el batallón holandés no actuara, de que no nos protegiera. Si hubieran tenido la voluntad de protegernos, habrían enviado refuerzos a los soldados holandeses. [Los holandeses] se pusieron del lado de los Chetniks —tropas serbias—, y nos dejaron a nosotros en sus manos para que hicieran lo que quisieran”. Para Duraković, “el batallón estaba del lado de Mladić y esa historia no puede ser borrada. Todo lo que concierne al batallón holandés es una mala experiencia para nosotros. [Las pintadas encontradas en las paredes de sus cuarteles] son el mensaje que nos dejaron”. En las pintadas de las que habla, se leen expresiones racistas que los soldados holandeses escribieron sobre los bosnios durante su tiempo en Bosnia. “Los que tenemos hoy es negación” El genocidio de Srebrenica sería la última masacre que las tropas serbias realizarían en Bosnia. El conflicto se acabaría ese mismo año con la firma de los Acuerdos de Dayton, los cuales dividieron el país en dos entidades: la Federación Bosnia y la República Srpska. Hoy, Ćamil Duraković se ha convertido en el vicepresidente de la República Srpska y denuncia la negación de esta entidad al genocidio: “Lo que tenemos hoy es negación. Negación de las autoridades oficiales de la República Srpska, que siguen sin aceptar los hechos del pasado. Y cuando no aceptas la verdad, es muy difícil reconciliarse”, afirma. Y es que, aunque en 2004, el TPIY (Tribunal Penal Internacional para la ex Yugoslavia) reconoció oficialmente los crímenes cometidos en Srebrenica como genocidio, y en 2007 la Corte Internacional de Justicia (CIJ) lo confirmó, la República Srpska en cambio, aún reconociendo que los crímenes cometidos en Srebrenica fueron graves, asegura que no se trató de un genocidio y que el uso de tal término es un intento de criminalizar al pueblo serbio. Sin embargo, y a pesar de esto, el pasado año, la Organización de las Naciones Unidas (ONU) aprobó una resolución por la que se establece que hoy, 11 de julio, es el día anual para recordar este genocidio. “Desde el principio, se trató de demostrar la verdad y la justicia, de abrir las fosas comunes, de identificar a nuestros seres más queridos, de darles un entierro digno de un ser humano. Y, en particular, un gran logro fue la creación del centro conmemorativo, gracias al cual ahora se sabe dónde está el cementerio, desde dónde partieron y adónde regresaron, aunque lamentablemente en ataúdes. Y aún queda mucho por hacer: los criminales de guerra, por quienes hemos luchado, deben ser encontrados e identificados”, explica Efendić. Viviendo con el recuerdo Han pasado 30 años desde el genocidio de Srebrenica y desde el fin de conflicto en Bosnia, 30 años en los que su población ha tenido que seguir adelante con el recuerdo de las masacres que allí ocurrieron, y con un país que se organiza a través de los acuerdos derivados de este. Y es que Bosnia sigue funcionando bajo las directrices de Dayton, los que para Duraković “no son una solución justa para este país […] nadie en este momento vive según Dayton. Sólo tenemos la Constitución y el sistema de Dayton, pero todo el mundo actúa de forma diferente”. Este 11 de julio de 2025, miles de personas llegan de todas partes del mundo al memorial del genocidio, donde hoy se enterrarán los siete cuerpos identificados este año. De las más de 8.000 víctimas del genocidio aún quedan más de 1.000 sin localizar. Porque aunque hayan pasado 30 años desde el genocidio de Srebrenica, Bosnia y sus ciudadanos siguen viviendo con su recuerdo.

In a desperate attempt at a last stand to halt the Rwandan backed army of Laurent Desire Kabila, Mobutu hires mercenaries composed of members of the infamous 10th Sabotage Detachment of the Bosnian Serb army, responsible for some of the worst atrocities in the Bosnian war, under the command of French intelligence asset "Yugo Dominic". Subscribe to patreon.org/tenepod @tenepod.bsky.social  + x.com/tenepod

V prvem pregledu leta naše znanstvene oddaje se sprehajamo od menopavze do poznega starševstva in tveganj, povezanih s tem, veliko poudarka pa smo letos v Frekvenci X namenili tudi prehrani in prehranskim dopolnilom. Ker se je treba ob poplavi vseh informacij odločati informirano in preudarno, zato bomo ponovili osnove in še enkrat spomnili, da ni bližnjic, da je pot do dobrega počutja uravnotežena prehrana. Če še niste, vabimo, da prisluhnete še: Za starševstvo se odločamo vse pozneje, a biološka ura je neomajna Izdelkov za razstrupljanje jeter ne potrebujemo, jetra so prečiščevalni organ Krči v mišicah po športu so rezultat energijske krize, ne pa pomanjkanja magnezija Menopavze ne smemo enačiti s starostjo Mladi na Frekvenci 1/3: Energijske pijače nas dehidrirajo, ne odžejajo, imajo negativen vpliv na spanje in tudi duševno stanje

Nova epizoda podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao" je tu! U prvom delu emisije Nenad Kulačin i Marko Vidojković bavili su se Vučićevom sardinom, pripremama za lokalne izbore u Zaječaru i Kosjeriću, a podsetili su se i studentkinje Ane kojoj su predsednikovi "junaci" polomili vilicu. Gost je Milan Čanak, diplomirani ekonomista, aktivista i što je u ovom trenutku najbitnije, sin progonjene profesorke Marije Vasić. Milan je dugo i nadahnuto pričao o teškoćama svoje majke, o sudbini ostalih novosadskih aktivista, kao i o potrebi odlučne borbe svih građana Srbije za slobodu, bez obzira na ideološke razlike. Ovo, naravno nije sve. Mladi Čanak je pričao o svojim iskustvima iz Ukrajine gde je boravio kao humanitarni volonter i mnogim drugim zanimljivim temama. U Magarećem kutku moći ćete da vidite DJV-a u još jednoj uskoj majici. Da bi DLZ opstao, pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na PayPal dlz.istern@gmail.com

So potovanja v času mogoča? V novi epizodi Frekvence X smo obiskali srednješolce na Ravnah na Koroškem in se s pomočjo fizike spoprijeli z vprašanjem časa in potovanj v njem. Zakaj se čas v okolici črnih lukenj popači, zakaj GPS brez Einsteinove teorije relativnosti sploh ne bi deloval in kaj je dedkov paradoks?Gostje: dr. Sašo Grozdanov, fizik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Uroš Kuzman, matematik in komik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Jan Peteh, nekdanji študent matematike in kitarist skupine Joker Out Zahvaljujemo se tudi ravnatelju Gimnazije Ravne na Koroškem Dragu Benku. Poslušaj še: Mladi na Frekvenci 1/3: Energijske pijače nas dehidrirajo, ne odžejajo, imajo negativen vpliv na spanje in tudi duševno stanje Mladi na Frekvenci 2/3: Kriptovalute? Zapiski:  Spotify playlistaKotiček za dodatno raziskovanje

Kriptovalute? Enim izziv, drugim popolna neznanka. Kako delujejo, zakaj so sploh nastale in kakšna je znanost v ozadju? Frekvenca X je tokrat obiskala mlade v Šolskem centru Celje in skupaj z njimi zagrizla v osnove finančne pismenosti. Zakaj je dobro poznati obrestno-obrestni račun in razumeti tveganje, ko govorimo o denarju?Gosta: • matematičarka dr. Anja Petković Komel • finančni analitik Tilen Šarlah Sovoditelj: • stand-up komik Aleš Novak Zahvala pri organizaciji ravnatelju Gimnazije Lava Petru Juvančiču.