Studio ob 17h

Leto 2025 je slovenski šport zaznamovalo s številnimi vrhunci, uspehi, tudi rekordi. Prineslo je stare in nove junake, stare in nove prvake; pa tudi številne trenutke, ki bodo ostali v spominu športnic in športnikov ter vseh, ki jih spremljamo. Kaj izstopajočega se je v športnem svetu zgodilo v letu 2025, v tokratnem Studiu ob 17-tih.

Umetniki so včasih zelo problematični, ampak že s tem, ker so umetniki, so fascinantni, je povedal režiser in performer Dragan Živadinov, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Da del slovenske družbe in politike vidi umetnike popolnoma drugače, je pokazal referendum o izjemnih pokojninah umetnikov. Za nami je izjemno filmsko leto. Kulturniško leto 2025 je na Slovenskem utripalo tudi z Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici. Nobelovo nagrado za literaturo je prejel László Krasznahorkai. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 bomo pregledali, kaj nas je na področju kulture in umetnosti v letu 2025 najbolj navdihovalo, kateri filmi, razstave, predstave in knjige so stopili v ospredje. Kaj je bilo storjenega na področju kulturne politike. Avtor oddaje Aleksander Čobec.

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

V Studiu ob 17-ih nadaljujemo preglede dogajanja v tem letu; tokrat se bomo zazrli v domovino. Ko pogledamo na iztekajoče se leto, smo v precej nenavadni situaciji, a običajni za predvolilno leto. Del politike sporoča, da je Slovenija uspešna in zgledna, drugi del pa, da tone. Kako je bilo in kaj nas čaka, bomo povprašali strokovnjake. Pridružite se nam v oddaji Slovenija 2025 v terminu Studia ob 17-ih. Gostje: dr. Samo Zver, UKC Ljubljana; Tatjana Milavec, Skupnost CSD; dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije; Antiša Korljan, politični komentator; Tomaž Celestina, politični komentator. Avtorica oddaje Nataša Mulec.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.

Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. Svetovna raven miru se je poslabšala že 13-ič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po 2. svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega BDP-ja. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na 9-tem mestu med samo 12-timi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 v tokratnem Studiu ob 17-tih skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dopisniki RTV Slovenija iz tujine: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA; Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije; Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitični redakciji; Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja.

V terminu oddaje Studio ob 17-ih bomo do konca leta lahko prisluhnili letnim pregledom z različnih področij. Začenjamo z oceno dogodkov na področju gospodarstva doma. Slovensko gospodarstvo se je v letu 2025 po eni strani spoprijemalo z izzivi geopolitičnih pritiskov in trgovinskih vojn iz tujine, po drugi pa spopadalo z domačimi težavami, povezanimi s prenizko produktivnostjo in nekonkurenčnostjo na področju obremenitve dela in stroškov energije. Kako je to vplivalo na prestrukturiranje avtomobilske in obrambne industrije, kakšne so bile razmere na trgu dela, kdaj lahko pričakujemo prepričljivejše inovacijske premike in s tem višjo dodano vrednost? Kako se ob tem zadolženost naše države povečuje, slovenski kapitalski trg pa se končno razcveta? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, prvi ekonomist Gospodarske zbornice Slovenija; Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in Koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije; Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A; Andraž Grahek, direktor in partner v Capital Genetics.

Z novim letom se uveljavljajo prve vsebinske novosti pokojninske reforme, povezane predvsem z bolj dostojnimi pokojninami za najbolj ranljive. A tokrat se osredotočamo na vzdržni del pokojninske zakonodaje ter vsebine, ki so bile v tokratni reformi spregledane. Zanima nas, kako dolgo bo zdaj veljaven sistem ob demografskih trendih še vzdržen. Podobno se sprašujejo v Nemčiji, kjer imajo hude težave pri prenovi pokojninskega sistema. Čeprav so številke na prvi pogled suhoparne, je zgodba, ki jo razkrivajo, skrb vzbujajoča. Pokojnine sicer bodo, vprašanje pa je, kolikšna bo njihova realna vrednost. Bodo čez nekaj desetletij sploh zadoščale za kaj drugega kot osnovne dobrine in storitve? Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega stebra - in ali bo to pomenilo višje obremenitve dela, prerazporejanje drugih javnih izdatkov ali tiho zmanjševanje pravic prihodnjih upokojencev? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Žiga Vižintin, direktor pokojninskih zavarovanj v Pokojninski družbi A; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije. Avtorica oddaje Urška Valjavec.

Konec novembra je minilo 50 let od odprtja glavne stavbe Kliničnega centra Ljubljana, ki se je pozneje preimenoval v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Danes je med največjimi bolnišnicami v srednji Evropi z izjemnimi medicinskimi dosežki. Zdaj ga prenavljajo in dograjujejo, skupna vrednost del je 250 milijonov evrov. Toda po drugi strani pomanjkanje kadra, predvsem negovalnega, hromi delo. O izzivih naše največje bolnišnice v tokratnem ponovljenem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana; dr. Gregor Norčič, v. d. strokovnega direktorja UKC Ljubljana; dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana; dr. Ivan Kneževič, strokovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana; mag. Zdenka Mrak, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana.

Slovenija je pripravila prvi nacionalni razpis za generativno umetno inteligenco, ki naj bi vsem državljanom, za delo ali zabavo, zagotovil brezplačen dostop do najbolj zmogljivih modelov generativne umetne inteligence. Platforma naj bi zagotavljala tudi varnost podatkov znotraj Evropskega gospodarskega prostora.Umetna inteligenca velja za odločilno tehnologijo 21. stoletja, odvisnost Evrope od ameriških ponudnikov na tem področju pa je eden od evropskih strateških problemov, saj pri razvoju konkretnih tehnologij in infrastrukturi zanje zaostaja.Koliko je torej nakup licenc za dostop do plačljivih modelov ameriških podjetij koristen za nadaljnji razvoj Slovenije, koliko pa le povečuje prav to odvisnost, je tema oddaje Studio ob 17ih.Gostje:dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije;dr. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino;prof. dr. Blaž Zupan, fakulteta za računalništvo in informatiko.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

V ponovljeni mednarodni raziskavi TIMSS, v kateri je sodelovalo devet držav, so slovenski petošolci pokazali največjo rast znanja matematike in naravoslovja. Kaj kaže ta rezultat naših 11-letnikov? Velike razlike v znanju med učenci iz različnih držav poglabljajo učni načrti; naši učenci se pri matematiki nekatere vsebine učijo v višjih razredih kot najbolj uspešni učenci, sodelujoči v raziskavi, v drugih državah. Ali bo prenovljen učni načrt za matematiko za osnovno šolo premaknil računanje z ulomki in decimalnimi števili v nižji razred? Zakaj imajo matematiko dečki raje kot deklice? Zakaj se naši učenci v šoli počutijo slabše kot njihovi vrstniki iz drugih držav? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Barbara Japelj Pavešič, nacionalna koordinatorico raziskave TIMSS, Pedagoški inštitut; Janja Zupančič, državna sekretarko na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Suban, koordinatorica predmetne kurikukularne komisije za prenovo učnega načrta za matematiko, zavod za šolstvo; Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš. Avtorica oddaje Nataša Lang.

Številne organizacije za človekove pravice ugotavljajo, da se te pravice krčijo, in to celo v državah, v katerih so jih še nedavno skrbno varovali. Ne kršijo pa jih samo bolj pogosto, ampak tudi bolj sistematično. P rav tako se povečujejo pritiski in prizadevanja za oslabitev institucij, ki jih varujejo. Tej temi, ki z leti postaja vse bolj aktualna, se bomo ob dnevu človekovih pravic posvetili v Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Veronika Fikfak, sočlanica svetovalnega odbora Sveta Združenih narodov za človekove pravice in profesorica za človekove pravice in mednarodno pravo na univerzi v Londonu; Taja Premk, Amnesty International; Elena Lunder, Društvo za sonaravni razvoj Focus.

Te dni znova poročamo o težavah v zdravstvu. Med njimi so domnevno umetno podaljševanje čakalnih vrst, odhodi maksilofacialnih kirurgov iz UKC Ljubljana in pomanjkanje urgentnih zdravnikov. Ministrstvo za zdravje skuša del teh težav rešiti z interventnim zakonom, ki med drugim uvaja natančno opredelitev dovoljenega gibanja v dneh bolniškega staleža zaradi naraščajočega absentizma. Podrobneje o vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Jasna Humar, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje; Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik; Ana Vodičar, direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Avtorica oddaje Katja Arhar.

Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Prejšnji teden je v državnem zboru prestal prvo obravnavo, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje; Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi; Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka; Deja Kozjek, višja sodnica; Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Evropska prestolnica kulture v čezmejnem prostoru na Goriškem se prvi petek v decembru uradno končuje s predajo naslova slovaškemu mestu Trenčin in finskemu Ouluju. V desetih mesecih se je na naši strani zvrstilo 870 kulturnih, gastronomskih, športnih in drugih dogodkov, kar je dvakrat več od načrtovanega. Skupno pa je prva čezmejna kulturna prestolnica Evrope gostila prek tisoč 600 dogodkov, med drugim ugotavljajo nosilci projekta. Poleg tega so samo uradne programske vsebine privabile več kot milijon obiskovalcev, tri milijone je bilo ogledov spletnih vsebin. Kakšni še so učinki in izkušnje Evropske prestolnice kulture na Goriškem ter kako v čezmejnem povezovanju in sodelovanju naprej, o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Neda Rusjan Bric, režiserka in pobudnica EPK GO! 25; Sabrina Volk Simčič, vodja novogoriške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti; Štefan Krapše, založnik; Vladimir Peruničič, direktor Goriškega muzeja. Avtor Valter Pregelj.

Na današnji mednarodni dan invalidov v tokratni oddaji Studio ob 17.00 o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide. Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra letos izteka 15-letni rok, v katerem je treba obstoječe objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Vlada pa je novembra letos Državnemu zboru posredovala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, v katerem je med drugim zapisano, da se novi 37.č člen zakona, ki ureja prekrške oziroma globe zaradi kršitev prilagoditve objektov v javni rabi, začne uporabljati dve leti po uveljavitvi omenjenega zakona. V tem obdobju pa bodo pristojni inšpektorji zavezancem izrekali le ukrep odprave nepravilnosti, ne pa tudi glob. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja? Gostje: Tanja Dular, sekretarka z Direktorata za invalide Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Mirjam Kanalec, predsednica društva paraplegikov Ljubljanske pokrajine in podpredsednica Evropske zveze paraplegikov; Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica; Tilen Jurca, arhitekt in raziskovalec z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.

Medtem ko Evropska unija počasi pripravlja digitalni evro, se digitalno plačevanje, podprto z ameriškimi tehnološkimi družbami naglo razvija. Kaj bo uvedba digitalnega evra prinesla za podjetja, banke in potrošnike? Zakaj digitalnega evra ne moremo stlačiti v isti koš s kriptovalutami? In v kolikšni meri je aktualen slovenski vpis gotovine v ustavo sploh smiseln? O tem in drugih vprašanjih, povezanih z razmerami na klasičnih finančnih trgih, pa tudi na kripto trgih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: Viceguverner na Banki Slovenije dr Marko Pahor Ustanovitelj in izvršni direktor družbe Iconomi Peter Curk Finančni analitik v družbi Otimtrader Nikola Maljkovič Klemen Končan Verstovšek iz Društva Bitcoin Slovenije

Na treh smučiščih se je zimska sezona že začela, na preostalih pa hitijo pripravljati tehnični sneg. Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ter v devetih gorskih središčih, ki so skupno prejela 84 milijonov naložbenega denarja, že ugotavljajo pozitivne kazalnike. Obratovanje in vzdrževanje žičniških naprav vsako leto sofinancira ministrstvo za infrastrukturo. V združenju žičničarjev pa si želijo še, da bi našli zakonsko podlago, ki bi omogočila tudi uveljavljanje naložb na smučiščih. V Studiu ob 17 h tudi o poteku inšpekcijskih pregledov ter o ugotovitvah in odločitvah inšpektorjev inšpektorata za infrastrukturo, pomembnih za varno obratovanje naprav in delovanje smučišč. Gostje: Dubravka Kalin, direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport; Vlasta Kampoš Jerenec, vodja Sektorja za železnice in žičnice na Direktoratu za železnice, žičnice in upravljanje prometa; Patricija Furlan Fon, glavna inšpektorica inšpektorata za infrastrukturo ; Boštjan Paradiž, predsednik združenja slovenskih žičničarjev.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Po več tednih mirovanja se je diplomatska aktivnost v smeri mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino spet povečala. Tako blizu miru še nismo bili, pravijo ameriški predstavniki in pogajalci. Pa je temu res tako? Večjih sprememb v zbliževanju stališč glede ključnih vprašanj pri obeh državah v vojni ni opaziti, je pa tem bolj za dogovor zainteresiran ameriški predsednik Donald Trump. Ob tem Evropska unija na ameriške pobude zgolj odgovarja, vloge vodilnega mirovnega posrednika pa ne more zasesti, tudi če bi hotela. O različnih scenarijih za mir v Ukrajini, rdečih črtah in morebitnih posledicah njihove uresničitve bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00.

Tudi 30. podnebna konferenca ni prinesla omembe vrednega preboja, čeprav so pogajanja postavili na simbolično lokacijo – v Amazonijo. Medtem ko smo vsaj kratkoročno že presegli mejo stopinje in pol globalnega segrevanja, svetovni politični voditelji ne zmorejo niti omeniti največjega razloga za podnebno krizo, to je naša raba fosilnih goriv. Da o izpustih, ki jih povzročajo vojske, sploh ne govorimo. Kljub razočaranjem, ki jih zadnja leta prinašajo sklepi podnebnih konferenc, pa je to edini svetovni forum, na katerem sodelujejo politični odločevalci. Gostje: – klimatologinja, profesorica Lučka Kajfež Bogataj, – glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek, – mladinski podnebni delegat Jan Zupan.

Brati ali ne brati v angleškem jeziku, to ni več vprašanje, saj se branje knjig v tem jeziku ne povečuje le v manjših državah, kot je Slovenija, ampak tudi v večjih, kot je Nemčija. Vprašanje pa je, kaj prinaša ta kulturna sprememba in koliko bi morali biti zato zaskrbljeni. Bi moralo biti geslo prihodnjega knjižnega sejma Berem v slovenščini? O tem v oddaji Studio ob 17-ih, ki jo bomo izvedli v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma. Gostje: Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš in predsednik upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev; Srečko Mrvar, direktor založbe Učila; dr. Miha Kovač, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Samo Rugelj, direktor založbe Umco.

Na potrditvenem referendumu je padel zakon, predlagale so ga tri vladne stranke, ki bi uredil pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Dan po glasovanju se bomo v Studiu ob 17-ih spraševali kakšne politične posledice bo imel izid referenduma dobre štiri mesece pred volitvami? V čem se je tokratno odločanje razlikovalo od odločanja na prejšnjih referendumih. To je sicer že drugi referendum zapored, ki ga je vladna koalicija izgubila. Gosti: Ustavni pravnik dr. Igor Kaučič urednik portala Zanima.me Rok Čakš politični komentator Radia Slovenija Tomaž Celestina

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Trideset let mineva od podpisa daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je končala do takrat najdlje trajajoča vojna v Evropi po koncu druge svetovne vojne. Sporazum je Bosno in Hercegovino, državo treh enakopravnih narodov, razdelil na dve entiteti. Številni to označujejo kot coklo v njenem razvoju, po mnenju drugih je sporazum edino jamstvo miru. Po tridesetih letih še vedno niso končane razprave o tem, kakšna bi morala biti ta država. Nekateri pretresi spominjajo celo na tiste v obdobju pred razpadom Jugoslavije. V tokratnem Studiu ob 17:00 se bomo spomnili dogajanja pred tremi desetletji. Pretresli bomo tudi aktualne razmere v Bosni in Hercegovini, možnosti za njen razvoj ter hitrejšo vključitev v evro-atlantske povezave. Gostili bomo strokovnjaka s področja zgodovine in političnih ved profesorja Boža Repeta in Farisa Kočana. Oddajo bo povezoval Marjan Vešligaj.

Volivci bodo v nedeljo na referendumu odločali o podpori zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga poslanci potrdili julija letos. Organizatorji referendumske kampanje so svoja stališča ZA in PROTI zakonu predstavili v današnjem soočenju na Radiu Slovenija.

Poleti se je z objavo predloga pobude za državni prostorski načrt začelo umeščanje v prostor drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Javna obravnava je končana, konec leta se pričakuje sklep vlade o pripravi prostorskega načrta, umeščanje v prostor pa naj bi se končalo leta 2028, ko je predvidena tudi končna odločitev investitorja. Javnost bo imela priložnost za pripombe še v nadaljnjem postopku. O tem, ali sta bili lokalna skupnost in regija enakovredno vključeni v začetek umeščanja v prostor, kakšne pripombe prihajajo od tam in kakšni so sploh predvideni posegi ob pripravi gradbišča za tako velikanski projekt, pa tudi, kako bodo upoštevane zahteve širše regije, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z gosti: Bruno Glaser, poslovni direktor Gen energije Tine Ogorevc, predsednik posvetovalne komisije za projekt Jek2 pri Svetu regije Posavje Janez Kerin, župan Mestne občine Krško Miran Stanko, nekdanji župan Krškega

Duševnih stisk je vse več – tako med mladimi kot odraslimi. V času, ko se od ljudi pričakuje, da bodo močni, uspešni in odporni, se mnogi zlomijo pod težo vsakdana. Svoje prispeva tudi negotovost, v kateri živimo. Kaj poglablja duševne stiske, kako jih prepoznati in pravočasno pomagati? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gre za ponovitev oddaje. Gostje: dr. Lilijana Šprah, psihologinja, ZRC SAZU; Patrik Senica, psiholog, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Matic Novak, vodja Inštituta za razvoj potencialov ADHD Modri junaki.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Konec meseca bo minilo 50 let od odprtja glavne stavbe Kliničnega centra Ljubljana, ki se je pozneje preimenoval v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Danes je med največjimi bolnišnicami v srednji Evropi z izjemnimi medicinskimi dosežki. Zdaj ga prenavljajo in dograjujejo, skupna vrednost del je 250 milijonov evrov. Toda po drugi strani pomanjkanje kadra, predvsem negovalnega, hromi delo. O izzivih naše največje bolnišnice v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana; dr. Gregor Norčič, v. d. strokovnega direktorja UKC Ljubljana; dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana; dr. Ivan Kneževič, strokovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana; mag. Zdenka Mrak, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana.

Je lastništvo delavcev v podjetjih nedelujoča utopija preživelega socializma ali udejanjanje osnovnega načela kapitalizma, ki prinaša množice kapitalistov, motivira zaposlene ter ohranja talente in premoženje v lokalnem okolju? Zagovorniki ekonomske demokracije odgovarjajo, da je lahko oboje, odvisno pa je od modela notranjega lastništva. Slovenija je nedavno uzakonila tako imenovani model Esop, kjer so zaposleni lastniki podjetja prek posebne lastniške zadruge, država pa to nadzoruje in spodbuja z davčnimi ugodnostmi. Kaj so prednosti in pasti tega modela ter ali bo zaživel v praksi, se bomo v Studiu ob 17.00 pogovarjali s predstavniki vlade in podjetij z notranjim lastništvom, raziskovalcem in finančnikom. Gostje: dr. Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialo in enake možnosti; dr. Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo; Saša Muhič Pureber, direktorica prodaje in marketinga ter vodja proizvodne informatike v podjetju INEA; Sonja Šmuc, namestnica predsednika za strateške projekte v podjetju Dewesoft; Andraž Grahek, direktor in partner v podjetju Capital Genetics.

Tragični dogodek v Novem mestu je domačo politiko nedvomno pahnil v povsem nove razsežnosti spopada pred spomladanskimi volitvami. Romska problematika je potisnila v ozadje številne druge teme, nenazadnje zato, ker namerava vladna koalicija poseči po marsičem, čemur se je v tem mandatu doslej dosledno izmikala. Kako se na volitve odpravljata leva in desna stran, kaj lahko prinesejo novi igralci in ali bo sestavljanje prihodnje vlade izjemno težavno? Odgovore bomo iskali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Samo Uhan; dr. Dejan Verčič; dr. Miro Haček. Avtor oddaje Tomaž Celestina.

Vlada je kot odgovor na tragični dogodek v Novem mestu pripravila tako imenovani Šutarjev zakon, v katerem s približno 30imi členi ureja vse mogoče od vstopa policistov v stanovanje brez sodne odredbe, zaostrenih sankcij in pregona nasilnih dejanj, do področja otroških dodatkov in odvzema premoženja davčnim dolžnikom. Župani iz jugovzhodne Slovenije podpirajo predlog, stroka pa svari pred neustavnostjo. Katere ukrepe torej predlaga vlada, kateri bi lahko bili neustavni in ali je med predlogi tudi kak »podtaknjenec«, pa v Studiu ob 17ih.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.

Odkritje paracetomola v vloženih kumaricah odpira številna vprašanja: kako varna je hrana, ki pride na prodajne police; s čim vse je onesnažena, pa niti ne vemo; zakaj mora Slovenija kumarice in še marsikaj uvažati iz drugega konca sveta in ne zagotavlja dovoljšnjih količin iz svoje lastne pridelave; kako različni so predpisi pridelave, ki veljajo za naše kmete in pridelovalce iz tretjih držav; ter nenazadnje kakšen je pomen označevanja porekla, če potrošniku ne zagotavlja hitre in jasne informacije. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Nadja Škrk, vodja sektorja za nadzor hrane na Upravi za varno hrano, varstvo rastlin in veterinarstvo; Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije; Robert Golc, predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice, tudi zaposlen v javni službi kmetijskega svetovanja in tudi pridelovalec zelenjave iz Gorenjske. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.

Učenke in učenci so se po jesenskih počitnicah vrnili v šolske klopi. Pričakal jih je novi pravilnik o ocenjevanju znanja. Ta v prakso prinaša več sprememb: razširja načine ocenjevanja znanja, uvaja možnost medpredmetnega ocenjevanja, zmanjšuje število ocen pri predmetu in posega v način določanja zaključne ocene pri predmetu. O prednostih in slabostih omenjenih rešitev na področju ocenjevanja znanja v devetletki in drugih aktualnih temah na področju izobraževanja, zlasti na področju zagotavljanja varnega učnega okolja za vse učence, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Mihelič, ravnateljica OŠ Danile Kumar Ljubljana ter predsednica združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev; Alen Kofol, ravnatelj OŠ Sežana; Lara Romih, predsednica zveze aktivov svetov staršev. Avtorica oddaje Nataša Lang.

V tokratnem Studiu ob 17.00 preverjamo izvajanje dolgotrajne oskrbe v praksi. S prvim decembrom, ko bo začela veljati pravica do institucionalne oskrbe, bodo stanovalce domov za starejše samodejno prevedli v nov sistem, če bodo soglašali s tem. Kaj pa doplačila in kaj bo ugodneje, po novem ali po starem? Kdaj bodo začeli izvajati dolgotrajno oskrbo na domu, ki je za zdaj samo mrtva črka na papirju? In kako bo s pravico do denarnega izplačila? Kako do pravic, kdaj bodo v celoti zaživele v praksi? Avtorica Alenka Terlep.

Duševne stiske so v porastu – tako med mladimi kot odraslimi. V času, ko se od ljudi pričakuje, da bodo močni, uspešni in odporni, se mnogi zlomijo pod težo vsakdana. Svoje prispeva tudi negotovost, v kateri živimo. Kaj poglablja duševne stiske, kako jih prepoznati in pravočasno pomagati? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gostje: dr. Lilijana Šprah, psihologinja, ZRC SAZU; Patrik Senica, psiholog, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Matic Novak, vodja Inštituta za razvoj potencialov ADHD Modri Junaki. Avtorica oddaje Nataša Mulec.

Prvega novembra mineva leto od zrušitve nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu. Smrt 16ih ljudi je bila le eden od krvavih dogodkov, ki so v zadnjih letih pretresli Srbijo, in ljudje so pokazali, da jim je tokrat dovolj. Množice mladih protestnikov so zasedle trge, prometna vozlišča, pripravili so številne pohode, tudi v tujino, in številni so pričakovali padec oblasti Aleksandra Vučića. A zdi se, da bo ostal predsednik vsaj še dobro leto. Potem pa se bo Srbija morala odločiti, ali se bo usmerila v Evropsko unijo ali pa bo ostala izoliran člen na jugovzhodu Evrope. Gostje: dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Saša Banjanac Lubej, dopisnica RTV Slovenija z Balkana; Boštjan Anžin, nekdanji dopisnik RTV Slovenija z Balkana. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Smo v tednu, ko praznujemo Dan reformacije, ki nam je dala prvo slovensko knjigo in slovenščino vzpostavila kot knjižni jezik. Kakšna pa je danes, dobrih 500 let od začetka reformacije na Slovenskem, podoba slovenske literarne krajine? Zanjo je značilno, da ni enotna, saj v njej soobstajajo različne literarne smeri oziroma stilne usmerjenosti. Gre za ogromen konglomerat zvrsti, žanrov, vrst, oblik, stilov in poetik, vse to pa poganja velika produkcija literarnih del. V kakšni kondiciji je torej sodobna slovenska literatura, več v tokratnem Studiu ob 17-tih. Oddaja je bila prvič objavljena v Ars humani na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars. Gostje: dr. Varja Balžalorsky Antić, literarna teoretičarka in pesnica; Ana Schnabl, pisateljica in publicistka; Aljoša Harlamov, urednik, publicist in pisatelj. Avtor oddaje Gregor Podlogar.