Podcasts about Borut

Ime tedna je postal Matej Černe, redni profesor za področje managementa in organizacije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je za izjemno akademsko vodenje, soustvarjalen partnerski odnos, temelječ na zaupanju, spodbudi in skupnem raziskovalnem navdušenju ter razvoju mladih raziskovalcev, prejel priznanje Mentor leta 2024.Kandidata sta bila še: Matjaž Mikuletič, skladatelj in dirigent, ki je za koncert ob 60 letnici Evroradijskega džezovskega orkestra zložil povsem nov program in ga s 17 mladimi nadarjenimi mednarodnimi džezovskimi glasbeniki predstavil v ljubljanski Cukrarni. Koncert je pripravil naš program Ars, z njim pa so glasbeniki nastopili tudi v Zagrebu. Borut Živulovič, fotograf, ki je na podelitvi nagrad Mednarodnega združenja športnih novinarjev v maroškem Rabatu osvojil drugo mesto med fotografi. Žirijo je prepričal s fotografijo avstrijskega smučarskega skakalca Daniela Tschofeniga med letošnjim finalom svetovnega pokala na letalnici v Planici in kot prvi Slovenec prišel med prvo trojico nagrajencev. 

Kako oblikujemo in spreminjamo svoja prepričanja ter koliko smo pri tem racionalni?Iz lastnih izkušenj vemo, da človeška prepričanja niso nujno vedno najbolj zanesljiva in racionalna. Četudi nam večinoma razmeroma dobro služijo pri vsakodnevnem preživetju, so včasih zelo toga in trdovratna ter se na vse pretege upirajo novim informacijam, ki bi jih postavile pod vprašaj, spet drugič so površna in zavajajoča. Kako torej naša prepričanja sploh oblikujemo? Kaj jih utrjuje in kdaj smo jih pripravljeni spreminjati? Koliko so naša prepričanja racionalna in kaj vse vpliva na to, da nečemu verjamemo, četudi za to nimamo nujno najboljših dokazov? Ter kako nam pri preučevanju prepričanj lahko pomaga računalniško modeliranje? To so nekatera od vprašanj, ki se jim bomo posvečali v tokratnih Podobah znanja, ko pred mikrofonom gostimo podoktorskega raziskovalca na Filozofski fakulteti Univerze v Münchnu in docenta na mariborski Filozofski fakulteti, filozofa dr. Boruta Trpina. 

Čakanje na izpitno vožnjo je vse daljše in daljše. Čakalne dobe v Ljubljani in na Gorenjskem so presegle štiri mesece, kar kandidatom povzroča tako finančne kot organizacijske stiske. V Vročem mikrofonu se sprašujemo, zakaj se je sistem zagozdil, kako dolge vrste vplivajo na uspešnost kandidatov in zakaj nekateri razmišljajo celo o opustitvi ideje o izpitu. Govorimo s tistimi, ki čakajo, učijo in odločajo.Sogovorniki:- Borut Žagar, lastnik in vodja ene izmed avtošol v Domžalah- Bojan Borišek, strokovni vodja šole vožnje iz zgornje Gorenjske- Manuel Pungertnik, vodja dejavnosti za usposabljanje voznikov ene izmed ljubljanskih šol vožnje- Robert Gril, vodja sektorja za voznike in vozniške izpite z Agencije RS za varnost prometa- kandidata Tim in Katja   Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Piše Ifigenija Simonović, bere Eva Longyka Marušič. Govori, naslov nove knjige Boruta Gombača je zavajajoč, česar pa ni mogoče zameriti, saj je za knjigo, kot je ta, res težko najti naslov, ki bi jo enopotezno označil. Ob prvem listanju je jasno, da ne gre za poezijo, za dramatiko, za esej ali za pesmi, namenjene glasbenemu svetu, po čemer je Borut Gombač znan že več desetletij. Gre za govorjenje o vseh zvrsteh pisanja na pesniški, žurnalističen, priložnosten ali memoarski način. V uvodu skuša avtor pojasniti, kakšne vrste je pravzaprav knjiga, ki jo je pripravil. Pravi, da to ni "zbirka priložnostnih govorov", temveč da gre "za posamezne pasaže, pa ne le iz govorov, ampak iz revijalnih in monografskih prispevkov, intervjujev, dnevnikov, scenarijev, javnih in zasebnih dopisovanj, knjižnih razstav, klepetanj ob kavici in kozarčku". Torej mešanica, ki pa vendarle mora imeti skupno nit. Kljub razkropljenosti se izkaže, da zapise povezuje razmislek o celotni avtorjevi karieri z različnih zornih kotov in spod peres različnih piscev. Zbirko torej sestavljajo izbrani izpiski iz najrazličnejših objav. Posebej zanimive so interpretacije posameznih verzov ali pesmi ali pa opisi okoliščin, ki so pripeljale do določenih zapisov. Zbirka je razdeljena na štiri sklope, ki se nanašajo na predmete avtorjevega pisateljskega in knjižničarskega udejstvovanja, torej poezije, radijskih iger, literature za otroke, pesnjenje za glasbo in delo v knjižnici. Sklope povezujejo zapisi, ki so nastali v zadnjih dvajsetih letih. Borut Gombač velja za enega pomembnejših pesnikov svoje generacije, saj je avtor petih pesniških zbirk in dobitnik prestižne Veronikine nagrade. Njegove pesmi za uglasbitev so popularne, predstavljajo poseben in pristen mariborski song. Kot žirant za nagrado Viteškega turnirja se Gombač v intervjujih in drugih zapisih predstavlja kot obziren, neumoren in nepristranski bralec poezije drugih avtorjev. Slikovito opisuje tudi delo knjižničarja. Zaposlen je namreč v Univerzitetni knjižnici Maribor in zato postaja še posebej prepoznavna osebnost obdravskega področja. Hkrati posveča pozornost tudi literaturi za otroke, tako pravljicam kot radijskim igram. V knjigi Govori Borut Gombač govori o tem, kaj misli o svojem delu oziroma kaj o njegovem delu mislijo in sprašujejo drugi. Ta zbirka zapisov je temelj avtobiografije in avtorefleksije, ki jo dopolnjujejo izjave ali zapisi novinarjev, pisateljskih kolegov, obiskovalcev knjižnice in bralcev. Vse kaže, da Boruta Gombača najbolj poznajo Petra Vidali, ki je napisala tudi spremno besedo, Bojan Tomažič, Peter Semolič, Miroslav Slana, Zoran Pevec, Maja Šučur, Nino Flisar, Melita Forstnerič Hajnšek, Muanis Sinanović ter Milan Vincetič, znameniti pesnik in mentor številnim slovenskim literatom, še posebej štajerskim in prekmurskim. Gombač se v svojih razmislekih naslanja na široko paleto piscev, pevcev in govorcev od Aristotela do Andreja Brvarja in Tomaža Šalamuna. Zato je knjiga Govori tudi zgoščen prikaz misli intelektualcev prvega četrtletja 21. stoletja, pa ne le misli glede na predmet ali vsebino, temveč tudi načina izražanja, teoretiziranja, modrovanja. Med Jurčičem in Gombačem je pač prišlo do silovitih premikov v literarnoteoretskem načinu pisanja! S to knjigo Borut Gombač tako rekoč samozavestno zaseda prostor, ki mu pripada in ki bi bil brez izpostave zapisov o svojem delu ali pogovorov z njim manj izrazit. Če se s pesniškimi zbirkami predstavlja kot pesnik, ni hkrati prepoznan tudi kot dramatik ali kolumnist, če pa se predstavi z vsemi svojimi poklici in interesi hkrati, pa je prepoznan kot vplivna osebnost v določenem kulturnem okolju. Pesmi, igre, pravljice, kolumne dandanes niso dovolj. Knjige so mrtve, če niso odprte. To Gombač spoznava kot knjižničar in kot avtor. Avtor mora stopiti na oder, spregovoriti o sebi, se odpreti, dopustiti listanje, dokazati vseprisotnost in se celo angažirati na drugih področij, sicer je neopažen in prej ali slej pozabljen. Knjiga Govori je pravzaprav album samodokazovanja. Med branjem pride do občutka, da avtor stoji pred reflektorjem, ki se neenakomerno ugaša in prižiga, bodisi le za hip, za osvetlitev kratkega zapisa, ali za daljši čas, ki je potreben za branje daljšega odstavka. Mediji so po naravi nekaj bežnega, zato postajajo tudi zbirke kolumn nov žanr knjižnih izdaj, same kolumne pa krajše in krajše, saj mediji kulturi dodeljujejo manj in manj prostora. Gombač je najbolj neposreden prav v odlomkih iz kolumn, ki jih že vrsto let piše za časopis Večer. Sproščenost nakazuje ciklus "ob kavi in kozarčku", še bolj pa drobci iz dnevniških zapisov. V intervjujih pa je soočen z vprašanji, ki zahtevajo razmislek o temah, ki jih sam od sebe morda ne bi načenjal. Borut Gombač je s knjigo Govori odkril nov način predstavitve samega sebe. Razmah literarne teorije, poglobitev literarne kritike in samorefleksije lahko preglasi poezijo in jo celo premakne na spodnje police. To je edino, kar avtor kot pesnik tvega. Na srečo je s poezijo, radijskimi igrami in kolumnami že toliko uveljavljen, da mu nikakršna kritika ali teorija ne moreta sesuti statusa pomembnega sodobnega literarnega ustvarjalca, lahko pa ga podkrepita.

Akne so ena najpogostejših bolezni kože, predvsem pri mladostnikih, pa tudi v odrasli dobi niso redke. Marsikdo misli, da se ne da pomagati in da bodo z leti težave minile. Vendar je dermatološko zdravljenje danes zelo učinkovito in lahko odpravi prenekatero stisko posameznika. V četrtkovem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal Borut Žgavec. dr. med., specialist dermatovenerolog. Pokličite ali nam pišite.

Duševno zdravje mladih: izziv, ki potrebuje naš odziv V tokratni oddaji Reflektor smo se posvetili eni izmed najbolj pomembnih, a pogosto prezrtih tem – duševnemu zdravju mladih. Stres, družbena omrežja, nerealna pričakovanja in negotova prihodnost so le nekateri dejavniki, ki vplivajo na psihično počutje mladih. Kako jim lahko pomagamo? Kakšno vlogo imajo družina, prijatelji in učitelji pri zagotavljanju podpore? Kako pomembna je lahko tudi duhovna podpora? Pogovarjali smo se z dr. Borutom Škodlarjem, priznanim psihiatrom in psihoterapevtom, ki je sicer predavatelj na Medicinski fakulteti v Ljubljani in vodja Enote za psihoterapijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljani. Popeljal nas je skozi aktualno stanje duševnega zdravja mladih, razloge za porast njihovih duševnih stisk in spregovoril o rešitvah zanje. Poleg tega, da trdno verjame v pomen osebnih stikov in skupnosti, omenja tudi duhovnost: »Tisti ljudje, ki lahko svojo molitveno ali kontemplativno prakso vadijo in prakticirajo, so na boljšem, ker imajo prostor, kjer se lahko umirijo in ustavijo.« Če si želite spoznati več o tem, kako reagirati, ko pri sebi ali bližnjih opazite notranje stiske ali preprosto želite izvedeti več o duševnem zdravju, vas vabimo, da si ogledate novo epizodo oddaje Reflektor!

Prejšnji četrtek je Založba Družina v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine organizirala dobrodelni večer v Festivalni dvorani. Dogodek sta vodila duhovnik Martin Golob in nekdanji predsednik Borut Pahor. Spregovorila sta o veri, upanju in ljubezni.

Antropolog Borut Telban je že v osemdesetih letih kot prvi v naše kraje prinesel vesti in spoznanja o oddaljeni in za naš prostor eksotični Papui Novi Gvineji. Sprva je raziskoval zdravilne rastline po brezpotjih tega največjega tropskega otoka na svetu, nekaj let kasneje pa je postal polnopravni član vasi Ambonwari v odmaknjenih močvirskih predelih province vzhodni Sepik. Raziskave življenja, jezika in navad ljudi iz povsem drugačnega sveta ter prehajanje med različnimi kulturami in prevajanje med njimi so tako postali osrednji del njegovega življenja. Nekaj drobcev iz njegovega življenja smo ujeli v tokratno Razkošje v glavi.

Ob svetovnem dnevu televizije se bomo usedli pred njo. In obsedeli. Zasvojenost s televizijo je ena od najstarejših oblik digitalne zasvojenosti, to, da lahko serije in filme spremljamo domala na vseh mogočih ekranih, pa nič ne pomaga. Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt s Psihiatrične klinike UKC Ljubljana nam bo pojasnil, kaj se dogaja z nami in našimi možgani, ko smo zasvojeni s televizijo. Pripravlja: Mojca Delač.

Danes pa o zanimivi pobudi, ali bolje rečeno akciji, ki jo je začela slovenska vlada. S pomočjo "Agencije za energijo republike Slovenije" so sestavili test oziroma nabor vprašanj, ki bo dokončno izmeril inteligenco vseh prebivalcev Slovenije. Začeli bodo s prvim oktobrom, še bolj natančno pa s prvimi položnicami konec meseca, in takrat bomo končno izvedeli, kako inteligentni smo Slovenci. Konec bo skrivalnic in ekstremov navzdol v smislu "neumni smo kot noč", ali navzgor, ko kričimo: "Pametnejši smo od Einsteina …" Z znanstveno metodo, nepristransko in akademsko hladno, bomo poslej poznali ne le inteligenco naroda, temveč tudi vsakega posameznika.Testa inteligence so se na "Agenciji za energijo" lotili zelo inteligentno, kajti kakorkoli drugače bi bilo neumno. Se pravi, da lahko pozabite na naivna ali preprosta vprašanje v slogu "Vozite avtobus iz Ljubljane v Maribor. Petnajst potnikov vstopi v Mariboru, sedem jih izstopi v Celju. Kako je ime vozniku avtobusa?"Ne! Tako butastih vprašanj, po katerih smo do zdaj sodili inteligenco ljudi, v novem testu ni. Novi test temelji na predpostavki, znani v sodobni psihologiji, da je treba najprej najti skupno kategorijo, skupno raven, v kateri lahko različni ljudje nato podajajo različno vrednotene odgovore o isti temi. Kar je osnova inteligence. Raziskovalci, misleci in čistilke na Agenciji za energijo so se domislili, da je lahko takšna skupna tema elektrika. Tako test inteligence, ki bo zmeril IQ naroda, temelji na elektriki. Naša skromna oddaja kot prvi medij v Sloveniji prinaša nekaj integralnih vprašanj testa, brez da bi kompromitirali končni rezultat. Vprašanja so namreč tako zapletena, da boste potrebovali za razmislek o njih več tednov, mesecev, v nekaterih primerih celo leta. Prvo vprašanje je sicer še preprosto … Prvo vprašanjeSpremenila se bo višina položnice za elektriko. Vendar se ne bo spremenila cena elektrike, temveč cena omrežnine. Ali to pomeni, da ima vsaka elektrika svoje omrežje, ali pa, da ima vsako omrežje svojo elektriko. Namig; elektriko morate razumeti kot avtomobil, omrežnino pa kot avtocesto. Vendar ne dobesedno, saj se cestnina plačuje različno od dela dneva, ko se vozite, od tipa avtomobila in od tega, ali ste Agenciji za energijo kot voznik všeč. Drugo vprašanjePovprečnim in majhnim porabnikom elektrike ni treba skrbeti, saj bo za njih omrežnina celo nižja. Vendar … Če so vsi povprečni uporabniki tudi majhni uporabniki, kaj so potem podpovprečni uporabniki? In če so vsi nadpovprečni uporabniki praviloma veliki uporabniki, ki jih mora skrbeti, se ne bodo poskušali v procesu rešiti skrbi tako, da bodo postali povprečni oziroma majhni uporabniki? Namig: kaj je povprečno in kaj nadpovprečno so na Agenciji za energijo določili z intenzivnim merjenjem iztegnjenega sredinca leve roke. Tretje vprašanjeNovi model bo pravičnejši, ker bodo tisti, ki omrežje uporabljajo bolj, plačevali več kot tisti, ki ga uporabljajo manj. Do zdaj so tisti, ki so ga uporabljali bolj, plačevali enako, kot tisti, ki so ga uporabljali manj, kar je bilo krivično do tistih, ki so ga uporabljali manj. Namig: po obrnjeni logiki Agencije za energijo pomeni tudi, da če nekdo uporablja javni potniški promet, drugi ga pa sploh ne uporablja, je javni potniški promet do tistega, ki ga ne uporablja, krivičen. Četrto vprašanjeČe ste zgradili sončno elektrarno in toplotno črpalko v dobri veri, da poskušate rešiti planet in se prekobaliti na zeleno stran, boste zdaj kaznovani z višjo omrežnino. To, kar je bilo mišljeno kot bonus, postane v interpretaciji Agencije za energijo malus, iz česar sledi, da ni nujno dobro za vas, kar je dobro za planet, ob tem pa je to, kar je slabo za vas in dobro za planet, tudi vedno dobro za slovensko elektrogospodarstvo. Namig: Nič ni tako, kot je videti ob podpisu pogodbe. Peto vprašanjeČe bodo lahko porabo elektrike po novem merili na petnajst minut in vas bodo za presežek vaše nazivne moči kaznovali šele leta 2026, kdaj vas bodo kaznovali, ko bodo porabo merili vsako minuto? Namig: Aleksander Mervar, direktor Elesa, in Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, bosta postala najbolje obveščeni osebi v Sloveniji. Šesto vprašanjeČe Janez Janša in Borut Pahor zgradita TEŠ 6, ki namesto, da bi energijo dajal, energijo jemlje, komu se v takšnem primeru zaračuna izguba, če vemo, da se energija ne pojavi iz nič in se v nič ne povrne.Namig: Če bi Borut in Janez morala povzročeno škodo odplačati z družbeno koristnim delom, bi morala naslednjih sedem tisoč dve sto triindvajset let pomagati vzgojiteljicam v peskovniku najbližjega vrtca. Sedmo, zadnje vprašanjeČeprav je na prvi pogled ni, ali lahko kljub temu najdete povezavo med semaforji Franca Kanglerja in omrežnino Roberta Goloba? Namig: Prve kocke vzletijo, ko pristanejo zadnje položnice. To je torej nekaj najtežjih vprašanj testa inteligence, ki ga je pripravila država s pomočjo trdega dela strokovnjakov na Agenciji za energijo pod patronatom Elesa. Mimogrede in nevezano na temo. Na Elesu imajo zaradi izjemnih intelektualnih naporov pri pripravi tega in njemu podobnih testov tudi ene najvišjih plač v državi, iz česar sledi, da elektrike ni treba dobro razumeti, če hočeš z njo dobro služiti. In če na vsa ta navedena vprašanja ne boste znali odgovoriti … Ne se preveč sekirati. V Sloveniji so inteligentni odgovori državljanov na neinteligentna vprašanja države izjema, neinteligentni odgovori države na inteligentna vprašanja državljanov pa pravilo.

"Farmacevtska stroka je jasna, konoplja spada med zdravilne rastline z dokazanimi farmakološkimi učinki," pravi eden od sogovornikov tokratnega Vročega mikrofona dr. Borut Štrukelj. Ni pa zdravilo za vse. Kaj počne vlada po posvetovalnih referendumih? Kdaj bomo dobili zakone, ki bodo regulirali področje? Kako je legalizacija vplivala na primer na boje med klani v nemških mestih in zakaj nameravajo Čehi narediti še pogumnejše korake pri legalizaciji v primerjavi z Nemci?Sogovorniki: dr. Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo, Kai-Friedrich Niermann, nemški odvetnik, dr. Jindřich Vobořil, svetovalec češkega predsednika vlade za ureditev konoplje, dr. Metka Paragi, državna sekretarka za javno zdravstvo in javno zdravje, Varja Holec, odvetnica.

V vladi so bile danes v ospredju kadrovske menjave. Koalicija je za novega obrambnega ministra podprla dozdajšnjega vodjo poslancev Gibanja Svoboda Boruta Sajovica. Potem se je seznanila z odstopom ministra za izobraževanje Darja Felde. Premier Robert Golob je njegov odstop sprejel, za njegovega naslednika pa predlagal dozdajšnjega direktorja zavoda za šolstvo Vinka Logaja. Koalicijske poslanke in poslanci so govorili tudi o ministrici za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh in jo pred skorajšnjo vnovično interpelacijo podprli.

Kadrovski sestanek koalicije je prinesel ime kandidata za novega obrambnega ministra. Premier Robert Golob na tem položaju vidi vodjo poslanske skupine Svobode Boruta Sajovica. Nekoliko presenetljivo je premier naznanil tudi, da je s položaja odstopil minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. V oddaji tudi o tem: - Evropski resor za širitev po mnenju koalicije priznanje za Slovenijo, za opozicijo skromen in omejen. - V istočasnih eksplozijah pozivnikov v Libanonu ubitih najmanj osem in ranjenih skoraj tri tisoč pripadnikov Hezbolaha. - Onkološki inštitut: prostorska stiska ogroža kakovostno oskrbo in varnost pacientov.

Nemški minister za kmetijstvo Cem Özdemir je namreč na julijskem zasedanju Sveta za kmetijstvo v Bruslju protestiral, ker so nemški sadjarji ostali brez pomoči zaradi spomladanske pozebe, medtem ko je EU komisija odobrila pomoč sektorju sadja in zelenjave na Poljskem, Češkem in v Avstriji. Özdemir zahteva, da Evropska komisija odpravi neenakopravno obravnavo. Pozivu sta se priključili tudi Italija in Estonija, v Zadružni zvezi Slovenije pa kmetijsko ministrico pozivajo, da se pridruži tudi Slovenija, saj smo tudi pri nas v aprlu imeli močno pozebo, ki se pozna na pridelku.

POLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=WW529JLQSYV7JDobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 132Danes z nami Borut iz KOKOSY. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:00 - INTRO00:00:38 - PREDSTAVITEV GOSTA00:01:08 - KONCERT IN PITJE00:03:35 - MANJŠI FANTJE00:03:59 - BUSINESS IDEJE IN KRUH00:06:59 - MATEJ JE POSNEL DIPLOMSKI FILM00:09:24 - JEZA00:10:56 - MINI GOLF00:13:18 - ŽURKA V CANAVI00:13:51 - KINKS IN FETISHI00:19:37 - NASTANEK KOKOSY00:22:43 - NAJLEPŠI ŠPILI00:23:10 - LJUDJE NA KONCERTIH00:25:20 - MATEJ NE ŠTEKA KONCERTOV00:29:15 - BORIS NE RAZUME KLUBOV00:30:22 - NOV KOMAD00:31:58 - KAKO SE PIŠE KOMADE00:33:42 - BESEDILO V KOMADU MARIJA00:35:33 - VERA00:39:26 - KOMAD "MISLIM NATE" 00:40:10 - IDEJE ZA NOVE KOMADE00:30:36 - GOOD VIBE LIFE00:43:14 - KAJ POSLUŠAŠ KO SI SLABE VOLJE?00:44:36 - PISANJE KOMADOV O SVOJIH OBČUTKIH00:46:15 - KAKO JE JURE PREBOLEL RAZHOD00:47:45 - STIMULACIJA00:50:57 - VPRAŠANJE ZA MATEJA IN JURETA00:56:27 - MAGNEZIJ00:57:08 - LIVE PODCAST00:58:19 - VPRAŠANJA01:07:53 - ZAKLJUČEK01:09:22 - OUTROPOSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov.

V tokratni (11.5.2024) portretni oddaji Obrazi sosednje ulice je naš gost dr.Borut Holcman – nekdanji katoliški duhovnik in zdaj profesor pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru… Človek je predvsem bitje svobode, dialoga in ljubezni in mi smo dolžni biti drug do drugega predvsem – ljudje… Tehnična realizacija Zoran Perko, avtor oddaje Tone Petelinšek.

POLJUBNE DONACIJE: https://tinyurl.com/2v66h9yc Dobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 130Danes z nami editor Borut Škrbec. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:00 - INTRO00:00:26 - UVOD00:01:01 - JURETOV TEDEN00:01:16 - DRUGI LIVE PODCAST00:03:09 - KDO JE BORUT ŠKRBEC00:04:58 - KOLIKO JE MATEJ STAR00:05:48 - PRIJATELJSTVO00:06:10 - NESREČA00:22:01 - KAJ JE SPROŽILO NESREČO00:24:04 - DELO Z ELEKTRIKO00:27:07 - REŠEVANJE SPECIALCEV00:38:42 - OBISK SPECIALCEV00:41:47 - REŠEVANJE PART 200:43:53 - KOMA00:47:08 - BUJENJE IZ KOME00:49:37 - KOMPRESIJSKE OBLEKE IN MASKE00:51:07 - PRESADITEV KOŽE00:52:06 - LASJE00:53:13 - PUNCE00:54:40 - ŽIVLJENJE PO NESREČI00:58:15 - KAKO SPREJETI SVOJ VIDEZ01:01:31 - KAJ BORUT DELA ZDAJ01:02:49 - KOLIKO PROCENTOV KOŽE SE JE ZAŽGALO?01:03:50 - KOLIKŠNA VERJETNOST JE DA JE PREŽIVEL?01:08:01 - VPRAŠANJE ZA MATEJA IN JURETA?01:12:30 - CHLANI ŠKATLA VPRAŠANJ01:18:08 - VPRAŠANJA01:20:24 - ZAKLJUČEK01:20:49 - OUTROPOSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

V deseti epizodi Radia Ga Ga - nova generacija, vas bosta pozdravila stari in nova bivša predsednika stranke SD, Borut in Tanja, ki se vsak po svoje soočata s prihajajočim volilnim kongresom stranke. Župan Janković bo predstavil novo navijaško skupino "Green Drekon's", ki bo s svojimi aktivnostmi skrbela za promocijo Kanala C0, fantom pa se je pridružil tudi Pero Lovšin. Vesna Milek bo v studiu gostila Zvezdano, s katero bosta odprli vprašanje kvot, predstavili pa bomo tudi novo linijo delovnih zvezkov "Naučimo se vladati" 1 in 2 Roberta Goloba. Nova duhovna misel, osel Rožmarin, Uroš Slak in še kaj v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.

RADIO.D59B / NSTC #2 w/ Borut Cvajner by RADIO.D59B

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba Oranžni optimum: https://www.t-2.net/paketi/oranzni-optimum ----------------------------------------------------------- Povezava do vstopnic za predstavo "Sama sta najboljša": https://popup.si/fejmici-sama-sta-najboljsa/ Fejmrč na https://www.fejmici.si/ Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: Warehouse Collective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

Se je možno s hojo vpisati med tekaške legende? Borutu to uspeva in zato sem ga izprašal vse o njegovih izjemnih podvigih zadnjih deset let. Zakaj je prodal avto, kako s hojo trenira ultra tek, kaj ga je povleklo na razvpiti TOR in kdaj je doslej res trpel - Borut je srčno predan stvarem, ki jih dela in njegova volja je nalezljiva. Nič čudnega, da je tudi zaželjen prostovoljec, inovativni dobrodelnež in super sogovornik. Tole si zavrtite ob setvi paradižnika ali ob peki pehtranove potice!

V sedmem tednu zdravniške stavke pogajanja med Fidesom in vlado stojijo in nič ne kaže, da bi bila sklenitev dogovora blizu. V petek bodo začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, zato vlada med drugim načrtuje uvedbo izmenskega dela. Kaj pa dolgoročne rešitve? Je gordijski vozel slovenskega javnega zdravstva sploh mogoče presekati?Gostja Vročega mikrofona je ministrica za zdravje, dr. Valentina Prevolnik Rupel. Komentar razmer v zdravstvu sta prispevala tudi novinarja, ki spremljata razmere v slovenskem zdravstvu: Borut Mekina (Mladina) in Brigite Ferlič Žgajnar (Delo). Poslušajte tudi: dr. Dušan Keber: Priča smo načrtni razgradnji javnega zdravstvenega sistema Kako bo potekala oskrba bolnikov po 1. marcu?

Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo Nekaterim se zdi sumljivo, zakaj se mejne vrednosti za povišan holesterol v krvi tako pogosto znižujejo in zaostrujejo. Drugi pravijo, da gre za zaroto farmacevtske industrije. Tretji pa navajajo tako imenovani »holesterolni paradoks«. Včasih namreč podatki nakažejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo. Ali in kaj je na tem, smo preverili v ljubljanskem Kliničnem centru. Iztok Konc je govoril s prof. dr. Borutom Jugom, ki v naši največji bolnišnici vodi Klinični oddelek za žilne bolezni. Njegovo področje je preventivna kardiologija – to pomeni, da se ukvarja se s preprečevanjem srčno-žilnih bolezni in z rehabilitacijo bolnikov. Foto: Borut Jug Ameriška študija o paradoksu holesterola TUKAJ Strokovnjaki za žile in srce priporočajo sredozemski tip prehrane TUKAJ Metabolni sindrom TUKAJ

V oddaji gostimo profesorja s Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Boruta Holcmana, tudi nekdanjega katoliškega duhovnika. Govorimo o praktičnem krščanstvu kot odgovorni odločitvi za ljubezen in svobodo.

IZŠLA je AIDEA knjiga, ki vsebuje moje zapiske, meditacije, spoznanja in modrosti gostov prvih stotih epizod podkasta AIDEA: https://emka.si/products/aidea ============================= V epizodi 121 je bil moj gost prof. dr. Borut Škodlar, vodja enote za psihoterapijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Ukvarja se predvsem s fenomenološkim raziskovanjem doživljanja ljudi s psihotičnimi izkušnjami in samomorilnostjo. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Umiritev, odnosi in perspektiva Klinična in neklinična področja psihoterapije Vpliv izkustev na delo terapevta Ni samoumevno kaj je psihoterapija Sigmund Freud in njegove teorije Vedenje in videnje psihoterapevta Carl Gustav Jung in arhetipi Biblijske zgodbe in psihologija Alfred Adler Viktor Frankl in smisel življenja Iskanje smisla Film Stutz in trikotnik življenjske sile Skeptičnost do klinične psihiatrije Meditativne prakse v psihoterapiji Terapije s svetlobo

Epizoda 0 novega podkasta Mihilizem je posneta pred publiko na Avdiofestivalu Radia Slovenija v ljubljanski Cukrarni. Gost je Borut Pahor. Sodi med domače politike, ki so najbolj zaznamovali obdobje po osamosvojitvi. Nekdanji premier in predsednik republike s svojim slogom delovanja redkokoga pusti ravnodušnega, tudi zdaj, ko uradno ni več politik, temveč podkaster, brez dvoma pa še vedno vplivnež.

Knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Od slike do besede, je poskus odprtega dialoga z antičnimi filozofskimi in kontemplativnimi tradicijami. Zaradi razumevanja skrajnih možnosti človekovega doživljanja, ki se zrcalijo v psihotičnih in mističnih stanjih, odpira dialog z antičnimi avtorji vrsto zanimivih vprašanj.Z nami je bil eden od avtorjev knjige Meandri duše psihiater Borut Škodlar.

Kritike, da na področju uporabe konoplje v Sloveniji že leta in desetletja zaostajamo za drugimi državami, so vedno glasnejše. Nekatere so upravičene, druge nePrav od začetka letošnjega leta se v naši državi za zdravljenje lahko dobi kapljice, ki vsebujejo CBD in THC. Nemška vlada je šla še korak dlje, saj so sprejeli predlog za legalizacijo konoplje tudi za rekreativne namene. Vsaka odrasla oseba v gospodinjstvu bo smela gojiti tri rastline za tako imenovano domačo pridelavo. Kaj na vse to pravi dr. Lumir Hanuš ki je eden od vodilnih svetovnih znanstvenikov s področja raziskovanja konoplje? »Konoplja ne pozdravi vsakič, ne pozdravi vseh, ne pozdravi vsake bolezni in ne pozdravi vseh stopenj bolezni. Torej ne verjemite tistemu, kar piše na spletu; ne gre za čudežno zdravilo.« V tokratni Intelekti sodelujejo: kemik prof. dr. Lumir Hanuš, pravnik Peter Homberg, biokemičarka prof. dr. Tamara Lah Turnšek, inženir živilske tehnologije asist. dr. Roman Štukelj in farmacevt prof. dr. Borut Štrukelj. Z vsemi se je ob robu Mednarodne konference o poslovanju s konopljo – ICBC na Bledu pogovarjal Iztok Konc. V Sloveniji kanabinoidi zdaj na zdravniški recept Dr. Hanuš: Rad imam droge, a samo za znanost

Poslední prázdninové týdny stráví Přepište dějiny ve Vrchotových Janovicích. V prvním setkání projdeme zámkem a pestrou historií rodu Nádherných z Borutína spolu s místní kastelánkou Ludmilou Fiedlerovou. Chybět nebudou perličky ze života v 19. století ani třeba pušky utopené v místním rybníce. 

Pred dvema tednoma so bila v javnosti objavljena pričevanja o nasilju nad bolniki na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Vodstvo klinike je obtožbe zanikalo. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je po tem direktorja klinike Bojana Zalarja pozval k odstopu. Zaradi Zalarjeve komunikacije in drugih okoliščin je vlada zamenjala svojih pet članov v svetu zavoda. Po dosedanjih informacijah se sistemski nadzor v kliniki, ki bi ugotovil, kaj je res in kaj ne, še ni začel. Minister je bil v ponedeljek znova zelo kritičen do sedanjega vodstva in opozoril, da ima zgodba "neslutene razsežnosti". Omenil je celo načrtno ustrahovanje. Ob tem se v javnosti pojavlja politizacija dogajanja. Ustvarja se tudi vtis, da ima dogajanje neko finančno ozadje. Z vodjo enote za psihoterapijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Borutom Škodlarjem se je pogovarjala Darja Groznik.

Deček Leo je bolan in v bolnišnici. V sobi je z zgovorno deklico Lučko. In ima rojstni dan. Medicinska sestra stori vse, da bi ga razveselila; še njegovo bolniško posteljo za nekaj hipov spremeni v drveče sanke na olimpijadi. A Leo je žalosten in zamišljen. Zdravnik se trudi, da bi ga opogumil in da bi tudi stetoskop, metuljček in nazogastrična sonda postali manj strašni, celo malo smešni. Leo pa misli na dom, svojo sobico, prijatelja Brina, najbolj pa pogreša babi. Želi si, da bi prišla k njemu, a je v domu starejših in ne more priti. Res ni nobene možnosti? Na oddelku je psihologinja, so drugi otroci in presenečenja, je upanje. Na rojstni dan je tudi v bolnišnici lahko »vse – najlepše«. Režiser: Alen JelenDramaturginja: Saška RakefStrokovna sodelavka: dr. Ivana Kreft HausmeisterTonski mojster: Nejc ZupančičAvtor izvirne glasbe: Nino de GleriaGlasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igrajo: Pripovedovalec: Nik ŠkrlecLeo: Tosja TomšičLučka: Marli PiletičMedicinska sestra: Tjaša ŽeleznikZdravnik: Tomo TomšičPsihologinja: Nina ValičSocialna delavka: Saša PavčekPevka songov: Urša KavčičBabica: Jerica MrzelDečki in deklice v bolnišnici: Lara Jurko, Mark Jurko, Luka Kolenc, Ana Tereza Perko, Tibor Jan Vidmar, Tisa Jan Vidmar,  Produkcija B-AIR LAB in Radio Slovenija.Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2022.Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Praznični dan, še zadnji pred znova daljšim obdobjem vsakodnevnega pehanja, mnogim uide zaradi nepotrebnih skrbi, ki pridejo morda z dnevi po. Kako izrabiti vsak dan sproti in se ne pretirano ozirati v prihodnje? Obiskali smo Center za mentalno zdravje in se pogovarjali s prof. dr. Borutom Škodlarjem, kako (bolj)živeti v trenutku in izrabiti današnji praznični dan, brez nepotrebnega in nekonstruktivnega miselnega preskakovanja v to, kar naj bi, če sploh bo, prinašal jutrišnji dan? Edino kar imamo je ta trenutek.

Praznični dan, še zadnji pred znova daljšim obdobjem vsakodnevnega pehanja, mnogim uide zaradi nepotrebnih skrbi, ki pridejo morda z dnevi po. Kako izrabiti vsak dan sproti in se ne pretirano ozirati v prihodnje? Obiskali smo Center za mentalno zdravje in se pogovarjali s prof. dr. Borutom Škodlarjem, kako (bolj)živeti v trenutku in izrabiti današnji praznični dan, brez nepotrebnega in nekonstruktivnega miselnega preskakovanja v to, kar naj bi, če sploh bo, prinašal jutrišnji dan? Edino kar imamo je ta trenutek.

»Kmetje se morajo zavedati, da klasična živinoreja in poljedelstvo na dolgi rok nista več vzdržna. Segrevanje našega planeta je katastrofa,« je le dan pred sprejemom predstavnikov kmetov, v intervjuju za STA izjavila predsednica države, Nataša Pirc Musar. V istem intervjuju je kot izjemno pomembno dejstvo izpostavila tudi, da se kakovost humusa v slovenski zemlji slabša. In dodala: »Če humusa ni, zemlja postane prah. In kmetje bodo morali dati svoj kamenček v ta mozaik, marsikakšen ukrep jim ne bo všeč, saj tudi nam ni, ampak prilagoditve bodo nujne in uspeli bodo tisti, ki bodo v prilagoditvah dovolj hitri« In če je predsednica izkrivljeno trditev o živinoreji preprosto posvojila iz nekritičnih slovenskih medijev, je še bolj problematična njena druga trditev o slabšanju kakovosti humusa v slovenski zemlji. Ker preprosto ne drži. Pedolog dr. Borut Vrščaj namreč pravi …

As promised, we finally have our first international guest on the podcast. From his quaint home in the forests of Slovenia, wetplate collodion photographer and printmaker Borut Peterlin sits down to talk about his journey from carpenter to photographer. Matching the utility of his 1972 Landrover, Borut hasn't confined himself to just one-off wetplates, but instead continues a tradition of alternative printing techniques to fully recognize his vision. And while he may have an accent, don't get him confused with Borat. Very nice!

Premiera tedna je film Tár, ki si ga lahko ogledamo v kinematografih Art kino mreže po Sloveniji. Avstralska oskarjevka Cate Blanchett si je z vlogo izjemno nadarjene, ambiciozne, pa tudi brezobzirne dirigentke berlinskih filharmonikov že priigrala zlati globus in nagrado za najboljšo igralko v Benetkah, Tár pa je v igri še za šest oskarjev. Dirigentka in pedagoginja Lydia Tár je nekoliko avtoritarna, hkrati pa je obkrožena z generacijo občutljivih milenijcev in mlajših, ki ure posvetijo opravljanju in dokumentiranju njenega življenja. Poročamo z mednarodnih festivalov v Rotterdamu, Trstu in Clermont-Ferrandu ter Boruta Veselka vprašamo, kako je odigral ukrajinskega mafijca v ameriškem filmu Klub morilcev – to so teme oddaje Gremo v kino.

Kratka Radijska igra - Šlo nam je za to, da produciramo radijsko umetnost - Portretna študija dramaturga in prevajalca Boruta Trekmana Pred dnevi je umrl Borut Trekman, dramaturg in prevajalec, ki je pomembno soustvarjal slovensko radijsko igro. S svojim teoretičnim delom se je posvečal vprašanjem radijske dramaturgije in raziskovanju njenega zgodovinskega razvoja. Poleg dramaturškega je zelo pomembno tudi njegovo prevajalsko delo. Ta njegova skoraj neločljiva dvojna ustvarjalna vloga je botrovala impozantnemu opusu. Arhiv Radia Slovenija namreč danes hrani skoraj 600 radijskih iger in drugih oddaj, pri katerih je bil dramaturg, 90 iger, ki jih je prevedel, in 50 iger, pri katerih je podpisal režijo. V tokratne Razglede in razmisleke smo zato uvrstili portretno miniaturo Boruta Trekmana z naslovom Šlo nam je za to, da produciramo radijsko umetnost. Leta 2015 jo je kot Kratko radijsko igro pripravil režiser Klemen Markovčič, ki se je s portretirancem tudi pogovarjal. Oddajo sta sooblikovala tonski mojster Nejc Zupančič in bralec Igor Velše. V oddaji so bili uporabljeni odlomki iz radijskih iger Garou – Garou Marcela Aymeja in Hellmuta von Cubeja; Osebna izkaznica van Badebouma Michela Deona; Lumpacij vagabundus ali Zanikrna trojica Johanna Nepomuka Nestroya; Direktor Primoža Kozaka; Smrt Jamesa Deana Alfreda Anderscha; Dolgi pohod Gerta Hofmanna; Magnetofonski trakovi Alfonsa Sastra; Slušna igra 1 Petra Handkeja in Maturantska naloga Sonje Grizila - pri katerih je bil portretiranec dramaturg ali prevajalec. Produkcija Uredništva igranega programa. Na fotografiji: Borut Trekman l. 2007 Foto: Tina Kosec/Bobo

Lepa slovenska tradicija veleva, da se ob prazničnih večerih zbere družina in se posveti igranju družabnih iger. Danes se bomo tako čarobnim dnevom primerno spustili v čudovitih svet iger, ki nas kratkočasijo in zabavajo, mogoče pa se iz njih celo kaj naučimo. Najbolj popularna družabna igra, ki se popolnoma ujema z značajem Slovenca in njegovim pogledom na svet, je "Človek ne jezi se!" Na drugem mestu so različne igre s kartami, kot so tarok, briškola ali šnops. Že na tretjem mestu pa je igra, ki predvsem v zadnjih letih pridobiva na popularnosti in je s stopničk pregnala šah. Govorimo o igri »zrušimo premiera« in danes se bomo bolj podrobno posvetili prav tej široku razvejani in popularni družabni igri, ki ob večerih zabava vse več Slovencev. Najprej nekaj o zgodovini igre. Igra je sicer prastara, a so jo igrali različno v različnih zgodovinskih obdobjih, k nam pa je zares prišla šele z demokratizacijo. Če si jo igral ali pod Avstrijo ali pod Jugoslavijama, te ni čakalo nič dobrega, tako da smo se je zares začeli učiti šele na začetku devetdesetih let. Ker se igra v različnih delih Slovenije igra nekoliko drugače, bomo v današnji oddaji obnovili, in na ta način poskušali poenotiti pravila. Smisel igre je, da igralci kolikor hitro gre, izvolijo premiera, nato pa ga poskušajo kar najhitreje zrušiti. Za zmagovalce se štejejo igralci, ki od izvolitve do zrušitve premiera potrebujejo najmanj časa, oziroma igro končajo najhitreje. Pravila so nekoliko zapletena, a le za prvič; po nekaj letih igranja postanejo pravila jasna in enostavna, kar pa ne zmanjša užitkov ob igranju … Skupina igralcev, najpogosteje je to milijon in pol volilnih upravičencev, vrže kocko. Če je število sodo, izvolijo levega, če pa liho, pa desnega premiera. Ko premiera imamo, na sceno stopijo posredniki, prek katerih nato igralci igrajo igro. Imenujejo se »mediji«! Osnovno pravilo je, da skozi leve medije rušimo desne premiere, obratno pa skozi desne medije rušimo leve premiere. Na višjih ravneh igre je sicer mogoče, da s pomočjo levih medijev rušimo tudi leve premiere, nikoli pa z desnimi mediji ne rušimo desnih premierov. Igra se začne, ko levi ali desni medij na glas spregovori naslednji stavek: "Zavzemamo se za resnico in pravico!" Zatem igralci trikrat plosknejo, vstanejo, se obrnejo proti Jutrovemu in pljunejo čez levo ramo. Tako se igra začne … Da igra ne traja v neskončnost, je omejena na štiri leta, a v Sloveniji se skoraj nikoli ne zgodi, da igralci igre ne bi končali pred tem rokom. Če premieru uspe ostati nezrušen vsa štiri leta, dobi spomenik. Obstaja tudi izjema, imenovana joker, ali Borut po domače. Če igralci potegnejo Boruta, je ta, kljub temu da je bil zrušen, premaknjen na položaj predsednika države. Tam brez prave vloge čaka v tako imenovanem »talonu«, da ga potegnejo na plano. Vrnimo se k rušenju premiera. Premier se trudi na vse načine biti nezrušen, predvsem tako, da skriva svojo preteklost, poslovne povezave, na drugi strani pa kaže dobre gospodarske rezultate in menjava ministre. Igralci pa s pomočjo medijev vanj usmerjajo lastne frustracije in ga poskušajo zmesti s skupinskim razočaranjem. Včasih postane igra kar malo nasilna in premier šprica igralce s solzivcem, ti pa vanj mečejo žaljivke. Ampak v veliki večini gre za zanimivo in miroljubno igro, ki je primerna za čas po božičnem kosilu in pred obiskom nadležnih sorodnikov. Najbolj zanimivo pa je to, da igra kot taka ne prinaša nobene nagrade. Gre izključno za veselje in radost ob zmagi, ali za razočaranje ob porazu. Mediji, s katerimi se igra igra, si zavoljo nje obetajo višjo naklado, višjo poslušanost in gledanost, ampak jih praviloma niso deležni, saj jih nad vodo drži samo usmiljenje igralcev in kdaj pa kdaj finančna injekcija tajkuna iz sosednje ulice … Letos so se prvi igralci s prvimi mediji že pojavili in pričakujemo, da če ni snega, bodo vsaj ta in njej podobne igre pričarale božično vzdušje v naših domovih … Mir vsem …

V predsedniški palači sta se danes o primopredaji poslov pogovarjala odhajajoči predsednik Borut Pahor in novoizvoljena predsednica republike Nataša Pirc Musar. Da bo prenos pooblastil potekal nemoteno, se bo nova predsednica z vsem, kar jo čaka, začela seznanjati po 5-em decembru. Vse do prevzema polnih pooblastil 23-ega decembra se bo o zadevah, predvsem o Zahodnem Balkanu, posvetovala tudi s Pahorjem. Druge teme oddaje: - Geoplin v Alžiriji podpisal pogodbo za dobavo plina, zadostoval bo za tretjino slovenskih letnih potreb - Kritike Rusije zaznamovale začetek vrha G20 na Baliju, ki ga spremljajo tudi odmevna dvostranska srečanja - Število prebivalcev sveta je danes preseglo 8 milijard; kdaj bo doseglo vrhunec?

Na Svetovni dan duševnega zdravja objavljam navdihujoč pogovorom z Borutom Škodlarjem, specialistom psihiatrom, profesorjem na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnikom Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike. Pred kratkim je izdal tudi knjigo z naslovom Samoumiritev, kjer bralce na preprost in praktičen način vodi čez zelo številne in zelo raznolike tehnike umirjanja. Notranji mir je pomembna vrednota v hektičnem modernem svetu in prav to je bila osrednja nit tokratne epizode. Seveda pa sva s prof. Škodlarjem zašla še na nekaj pomembnih sorodnih tem in se pogovarjala o pričakovanjih do sebe, o spopadanju z nespečnostjo in o sindromu izgorelosti (ki je praktično prerasel v neke vrste epidemijo). Po koncu resnično prijetnega pogovora sem se zavedel, da je name dobesedno deloval kot neke vrste psihoterapija. Knjiga Samoumiritev: https://tinyurl.com/4f92rx4b

Takoj opozorilo: 127. epizoda je anarhična, nestrukturirana, valujoča, nepredvidljiva, boemska in še marsikaj drugega. Če ti pride v goste legendarni novinar Dnevnika Borut Mehle zvani Meho, drugače tudi ne more biti. S pivom v eni in cigareto v drugi roki, je naš gost obujal spomine na Jugoligo, jugofuzbal, jugobasket, blatne terene, najstniškega Dražena Petrovića na Kodeljevem in flašo Cockte, ki je za Bežigradom v glavo zadela gostujočega navijača, ki se mu je zdelo pametno po atletski stezi teči z zastavo nasprotne ekipe. Seveda je tekla beseda tudi o našem fuzbalu, o slovenski ligi, ki je edina, ki jo Meho zares spremlja. O Olimpiji, Slovanu, o tem da raje gleda tekmo slovenske lige kot tekmo lige prvakov, o specifikah ljubljanskega okolja, o zgodah in nezgodah enega najbolj unikatnih slovenskih (športnih?) novinarjev, ki je bil v mladosti član Olimpije – smučarske Olimpije, ampak jebiga, tudi to je Olimpija.

Tadej Pogačar je še drugo leto zapored osvojil Dirko po Sloveniji, ki se je končala z etapo od Vrhnike do Novega mesta. V ciljnem sprintu je za las prehitel Mateja Mohoriča in z etapno zmago še potrdil prvo mesto v skupnem seštevku. Druge teme: - Nekaterim bencinskim servisom pred torkovimi podražitvami zmanjkuje goriv - Francija voli parlament, za zavezništvo predsednika Macrona ključna absolutna večina - Umrl je nekdanji minister in diplomat Borut Šuklje

V epizodi 75 je bil moj gost prof. dr. Borut Škodlar, vodja enote za psihoterapijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Ukvarja se predvsem s fenomenološkim raziskovanjem doživljanja ljudi s psihotičnimi izkušnjami in samomorilnostjo. Dotakneva se tematik, kot so: Joga in njen pomen Zahodnjaška mentaliteta in spiritualnost Stanja in tegobe ljudi v modernem svetu Življenjsko ravnovesje in neravnovesje Psihoza Klemenova izkušnja (z anksioznostjo) Pomen socialnih stikov Stiska pri stiku z drugim človekom Poseg v posameznikovo realnost Kaj narediti ob pojavih psihoze Kako ravnati s psihotično osebo O ljubezni Prevzemanje odgovornosti Samomor Orodja razrešitve / pomagala / obstoječe prakse Razumevanje / utelešena izkušnja Meditacija Jaz / sebstvo Psihoza vs. prebujenje Osho Psihedeliki Vipassana ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

These days, data & analytics leaders hold key importance for guiding their organizations toward digital transformation and evolution. They are the lighthouses that help direct their organizations toward the incredible value that is unlocked through the leverage of properly-run data and analytic programs. But, they are also are humans, and just like many of us, they must work through conflict, company politics, time zone changes and other challenges. Please join us for our new monthly Leadership Perspective Series where we talk to some of the greatest data & analytics leaders across the globe. These quick, slide-free discussions will highlight the leader's perspectives, challenges and triumphs. What are they working on? How do they keep their heads above water? What creative approaches they are using to bring a data-driven culture to the forefront of their organizations? This month we will feature Borut Olenik, Director of Business Intelligence at Zavarovalnica Triglav, a Slovenia-based insurance company. We are honored to have met with Borut in Slovenia last summer. He is a caring leader and outspoken evangelist for proper data analytics practices and methodologies. Join us as we talk to Borut about his goals for 2022, his team, the tech culture in Slovenia and what he is doing to move data analytics forward, not only at Triglav Insurance, but also in his country.   ABOUT BORUT: Borut carries a natural optimism and is genuinely excited about technological innovation. He is driven to help stakeholders make better decisions using information derived from data. For Borut this goes beyond just business decisions, he believes that data can (and should) help inform personal decisions as well. At Zavarovalnica Triglav, d.d. Borut serves as a director in the Business Intelligence (BI). He is responsible for the development of a world-class business intelligence system. With his vast knowledge of business intelligence process (data analysis, data modeling, data visualization) and technology (including data warehouse, business intelligence tools, machine learning, etc.) he is happy to help decision makers get the information they need to work more confidently and purposefully.

Akne niso le kozmetična težava, ampak so bolezen kože. Z njimi se sreča skoraj vsak mladostnik, pa tudi v odrasli dobi niso redke. Dermatološko zdravljenje je danes zelo učinkovito in lahko odpravi prenekatero stisko posameznika. V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal Borut Žgavec, dr. med. specialist dermatovenerolog. Pokličite ali nam pišite.

This is the sixth episode of Games in the Glade, in which I discuss the Hugo Award winning video game Hades, Final Fantasy 16 and Final Fantasy 6 pixel remaster updates, Hideo Kojima's new projects, new teasers for Haunted Chocolatier and from the team that worked on Chicory, some free games to play on itch.io, and Let's Build a Zoo. Thanks to Puddles of Infinity for the use of their song "Porches and Universes."   LINKS: Hades wins Hugo award: https://kotaku.com/hades-wins-a-hugo-award-making-history-as-first-video-1848242324 FF16 next big reveal will happen in spring 2022: https://twitter.com/finalfantasyxvi/status/1475335618905669635  FF6 Remaster is coming Feb 2022: https://store.steampowered.com/news/app/1173820/view/4308254080116546232  Tweet thread from Weird West developer Borut on procedural story systems in Weird West: https://twitter.com/plushapo/status/1478133570820476929    ITCH.IO GAMES BOILS MY PISS: https://helo100.itch.io/that-really-boils-my-piss  THE INSECTOR: https://haid.itch.io/insector-the-inspector  THE RIGHT SHOT: https://thegamebakers.itch.io/the-right-shot RETURN: https://deadunicorngames.itch.io/return-alpha RHYTHM LAND: https://martendo.itch.io/rhythm-land  ADIASIS: https://crepecroop.itch.io/adiasis

Borut Lesjak is an intuitive healer and author from Slovenia. After residing and working in Australia, USA, Mexico, and Paris, France, he is now back in Slovenia growing roots with his wife and three children, offering healing work and writing books. You can connect with Borut at borutlesjak.com or on social media on Instagram @borutlesjak. He self-publishes, and personally reads and responds to his email at borut@borutlesjak.com. You + Happy is available anywhere you get your podcasts, including YouTube. For more, follow us on Instagram: @youplushappy Thank you for listening! And remember, "We'll show you our definition of success if you show us yours"