Podcasts about primorskem

Avtorica je šla po poti sajenja buč na Primorskem, odličnih receptur priprave jedi iz buč, pa vse do 17-letne tradicije krašenja vasi Harije v Občini Ilirska Bistrica. Gostje oddaje so Jerica Pučko Antolin, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica iz Kopra, Rozana Prešern iz Društva Šparžin Korte in Alenka Volk Penko iz Harij.

»Kdor bo imel kontrolo nad računalniki, bo gospodar sveta,« je leta 1970 v intervjuju za Mladino napovedoval Tomaž Pisanski, danes Zoisov nagrajenec za življenjsko delo. V vmesnih 55 letih se je zgodila bogata matematična kariera.Kot je izpostavljeno tudi v utemeljitvi nagrade, je prof. dr. Tomaž Pisanski z Univerze na Primorskem s postavitvijo in razvojem svetovno znane slovenske šole diskretne matematike pomembno vplival na razvoj tega področja. Med drugim je na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko ustanovil in vodil Oddelek za teoretično računalništvo, sodeloval je pri ustanovitvi Univerze na Primorskem, ustanovil in sourejal je tri znanstvene revije, tudi vodilno slovensko revijo Ars Mathematica Contemporanea, ter ustanovil Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko. Organiziral je več mednarodnih znanstvenih srečanj in tudi predsedoval organizacijskemu odboru 8. Evropskega kongresa matematike v Portorožu. V zgodovini matematike je raziskoval Jurija Vego in Iva Laha.O tem, kako danes gleda na razmah umetne inteligence, kaj vse se da početi z diskretno matematiko in zakaj je o zgodovini vedno bolje vedeti več kot manj, v tokratnih Podobah znanja.

Piše Iztok Ilich, bere Igor Velše. S Koroško na obeh straneh meje povezani pesnik, pisatelj in publicist Vinko Ošlak, med drugim znan po pisanju tudi v esperantu in po dolgoletni skrbi za revijo Celovški Zvon, se v zadnjih letih s pridigami, učnimi urami in pogovori vse bolj posveča različnim ravnem in vsebinam svetopisemskega izročila. Na vprašaj na koncu naslova knjige Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi?, povzetega po pesmi kantavtorja Brendija, sam ne odgovarja povsem črnogledo, temveč z »najbrž ne …«. Pri čemer z »najbrž«, kot pojasnjuje, še goji tiho upanje, da se v svoji presoji moti. V premišljevanjih o ogroženosti slovenske narodne biti in jezika prednikov nima pred očmi le stanja na južnem Koroškem, temveč tudi drugod, tako med izseljenci in njihovimi potomci po svetu kakor v matični slovenski državi, kjer je do odnosa do jezika in tradicije še posebno kritičen. V poglavju Zmote in napake na slovenski in nemški strani koroškega narodnega vprašanja zavrača novo iznajdeni pojem »dvojezičnost« kot jezikovni nesmisel in ponavlja, da je Ljubljana tudi danes »bolj zainteresirana za gladkost diplomatskega parketa na Dunaju, kakor za ohranitev slovenskega dela naroda na Koroškem in Štajerskem«. Ker pri vrsti občutljivih tem, ki jih obravnava, ne želi zdrsniti v ceneno in neplodno moraliziranje, išče in najdeva odgovore v izbranih odlomkih iz Svetega pisma. Prepričan je, da je opuščanje jezika in kulturnega izročila staršev in rodu povezano z opuščanjem vere v Boga in njegove zakone. Med pojasnjevanjem razlike med asimilacijo in odpadništvom pa med drugim ugotavlja, da se to vprašanje danes širi tudi na vprašanje ideološkega in novopoganskega prilagajanja in odpada v okviru lastne materinščine. V tej dilemi je za avtorja zamenjava slovenščine z nemščino, še bolj verjetno pa z angleščino in v prihodnosti morda celo s kitajščino, vendarle precej manjše zlo kakor odpad od normalnosti in razumnosti v lastnem jeziku, kjer se danes, na primer, očetu ne reče več oče, ampak »starš 1«. Skrbi ga torej tudi razkroj tradicionalnih družbenih in družinskih vrednot z uvajanjem drugačnih razmerij in vlog v odnosih med bližnjimi. Ob vsej zaskrbljenosti pa avtor v novi knjigi opaža, da je na jezikovnem in narodnostnem polju posejano tudi dobro seme tistih, ki v smislu zvestobe, ne trme ali kljubovanja, še vztrajajo. Vinko Ošlak esej o vprašanju naroda in jezika zaključuje z objavo znamenitih Slovenskih zapovedi, nastalih leta 1922 v Trstu. Po izgubljenem plebiscitu na Koroškem in ob razraščanju fašizma na Primorskem je bil to za Slovence, ki so po prvi svetovni vojni ostali zunaj Jugoslavije, izjemno težaven čas pospešenega raznarodovanja, za mnoge tudi trenutek odločitve za zvestobo ali odpadništvo. Zapovedi je sestavil in dal natisniti na dopisnici tržaški politični in narodni delavec Anton Gerbec, pobudnik jezikovnega krožka Odvada, ki je v Trstu deloval do leta 1929. Namen ne prav številnih članov krožka, ki so po statutu morali za vsako po nepotrebnem uporabljeno tujko plačati dogovorjeno denarno kazen, je bil »spopolnjevanje in čiščenje slovenskega knjižnega jezika vseh slovničnih nepravilnosti in dvoumnosti« da bi dosegli končni smoter: »en narodni jezik slovenski!«. Ime krožka, Odvada, je tako mogoče razumeti predvsem kot pogumen odziv zavednih tržaških izobražencev za ohranjanje ogrožene materinščine Slovencev na zahodnem robu z odvajanjem od jezikovnih vplivov večinskega in drugih večjih narodov, ki jih obdajajo. Vinko Ošlak to malo znano parafrazo desetih božjih zapovedi kritično komentira z željo, da bi jo porabil kot svojevrstno ponazoritev svojih razmišljanj. Njihovo avtorstvo je pomotoma pripisal takrat že pokojnemu jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, ki pa je bil pri natisu udeležen le posredno, kot avtor uvodoma povzetega domoljubnega mota: »Naša slovenščina je, prepričan sem, eden najlepših jezikov na svetu.« Za Ošlaka je ta stavek »sam po sebi prvi primer napačnega pojmovanja svojega naroda in jezika, ki ga izrekajo vsi nacionalni šovinisti na svetu«. Iskreno zaskrbljeni, na vse strani kritični esejist zaupa v edino najvišjo nebeško modrost, ki bo odločila, ali naj se slovenščina – tako kot vsi drugi jeziki – ohrani ali ne. Pri tem naj bi bila nemščina po njegovih besedah »danes morda še bolj ogrožena kakor petdesetkrat manjša slovenščina, ker je asimilacija v angleščino za nemško govorečega dosti bližja in lažja, kakor za slovensko govorečega«.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Invalidi Prekmurja in Prlekije so na tradicionalnem vsakoletnem srečanju opozorili na pomen rekreacije in druženja. - Ljubljanska občina razpisala 110 štipendij za dijake in študente. - Bodo kmetje na Krasu še lahko pasli na izkrčenih površinah? Evropa sprejema uredbo, po kateri bi na njih lahko pridelovali le hrano za ljudi. - Blagovna znamka Blejski lokalni izbor bogatejša za 58 dodatnih izdelkov.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v začetku letošnjega leta pri nas 471.800 prebivalcev, starejših od 64 let, kar predstavlja dobrih 22 odstotkov, več je žensk. Prav ženske, starejše od 75 let, ki živijo same, so še vedno tiste, ki so najbolj izpostavljene tveganju revščine. Tudi sicer je stopnja tveganja revščine med starejšimi višja od tiste, ki jo merimo za celotno prebivalstvo. Prav revščina starejših je bila tema triletnega projekta Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v katerem so želeli raziskati, kako se osebne zgodbe revnih starejših ljudi prepletajo s strukturnimi pogoji, v katerih živijo. Projekt je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, v njem pa sta poleg Fakultete za socialno delo in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani sodelovala tudi Mirovni inštitut in Inštitut za novejšo zgodovino. Sogovorniki: Prof. dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani Prof. dr. Jana Mali, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani Doc. dr. Andreja Živoder, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani Mateja Pamič, Center za socialno delo Pomurje, enota Lendava Marija Franko in Marija Janžovnik, Društvo upokojencev Mozirje Olga Šmid, Društvo upokojencev Borisa Kidriča Prof. dr. Žarko Lazarević, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem  

Na upravnih enotah danes mogoča oddaja podpisa za referendum tudi v poznem popoldanskem časuPredstavniki Pohoda za življenje s spominskim obeležjem na Kongresnem trgu opozorili na otroke, ki se nikoli ne bodo rodili.Mednarodni dan starejših bo zaznamoval protest proti vladi na Prešernovem trguOdredba za hišno preiskavo pri Alešu Hojsu po besedah odvetnika Francija Matoza nezakonita.SDS predlaga, da se pobiranje prispevka za dolgotrajno oskrbo začasno ustavi.V Koebenhavnu neformalni vrh Evropske unije na temo zaščite pred droni in drugimi vdori v evropski zračni prostor.Papež nas v oktobru vabi, da molimo rožni venec za mir.Vreme: Oblačno bo, s kakšno ploho. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem zmerna burja. Ohladilo se bo.

Za skoraj 65 tisoč študentk in študentov se začenja novo študijsko leto, ki prinaša tudi nekaj sistemskih sprememb. Prenovljen zakon o visokem šolstvu uvaja financiranje visokega šolstva po novem in predvideva ustanavljanje zgolj javnih univerz na predlog vlade ter javnih študentskih domov kot njihovih članic. V akademsko okolje na novo uvajajo tako imenovana mikrodokazila, eden od novih programov pa je magistrski študij umetne inteligence. O novostih, ki so pred študenti, profesorji in vodstvi fakultet, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije. Avtor oddaje Jure Čepin.

Pobudniki referenduma Proti zastrupitvi bolnih in starejših vabijo k oddaji podpisa za njegov razpis, manjka jih še več kot deset tisoč.Pristojni predvidoma še letos v vnovično testiranje sistema SI-Alarm.Poslanec SDS Andrej Poglajen za Radio Ognjišče o rešitvah za stanovanjsko problematiko v Sloveniji.Vreme: Jutri bo oblačno z nekaj dežja in šibko burjo na Primorskem.

Papež Leon XIV.: Na pragu današnjega bogastva stoji beda celih ljudstev.Stroka in svojci za urgentno obravnavo otrok z nevarnim vedenjem.V ruskem napadu Kijeva več mrtvih in številni ranjeni.ŠPORT: Kolesarji se na svetovnem prvenstvu merijo v cestni dirki.Vreme: Jutri bo večinoma oblačno, z nekaj sonca na Primorskem.Okrogla miza o palitivni in hospic oskrbi: Zadnje obdobje življenja je dragoceno.Brezposelnost v Pomurju pada, a izziv ostajajo težje zaposljive osebe.V centru varne vožnje izvedli prvi testni vžig električnega avtomobila v Sloveniji.

Dvojni slovenski uspeh v Južni Koreji: Plezalka Janja Garnbret tretjič svetovna prvakinja v težavnosti, Rosa Rekar srebrna.Vrata trboveljske urgence se ne zapirajo, mirijo na ministrstvu za zdravje.Netanjahu v nagovoru Generalni skupščini zanikal genocid v Gazi.Ukrajina Madžarski očita kršitev zračnega prostora z izvidniškimi droni.Franci Kindlhofer za Radio Ognjišče o tragični zgodbi otrok s Petrička.Vreme: Jutri bo na Primorskem sončno, drugod pretežno oblačno s kakšno manjšo ploho.

Zadnje dva tedna smo jezikali v koroščini, štajerščini in dolenjščini. Povod sta bila dva razmeroma nova jezikovna koledarja (Koroški in Dolenjski argo). Tokrat pa gremo v Slovensko Istro, kjer je zgodbe svoje none Vance začela popisovati Mirella Baruca. Najprej na Facebooku, potem kot časopisni podlistek v Primorskem dnevniku, kmalu bodo izšle tudi v knjigi.

Na piranskem pomolu je nedavno skupina domačinov pričakala 4-metrsko plovilo, ki je morske milje premagoval tudi s pomočjo sončne energije. Čoln, razvit na Primorskem, je po dveh tednih plovbe v Piran priplul iz Budve. Vita Zadnik je po - kot boste slišali- bučnem prihodu člana posadke povabila pred mikrofon.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Tudi na Primorskem dolge čakalne dobe za opravljanje vozniškega izpita zaradi pomanjkanja kadrov. - V Brežicah polnoletnim mladim, ki niso vključeni v formalne programe izobraževanja, predstavili programe vseživljenjskega učenja, različne oblike dela in priložnosti v Evropski uniji. - V Ilirski Bistrici niz dogodkov za promocijo lesa in poklicev v lesni panogi. - V Trbovljah so pripravili že 17. festival novomedijske kulture Speculum artium.

Dr. Gordon Neufeld, klinični psiholog, eden največjih mednarodnih strokovnjakov za razvoj otrok, v svoji knjigi Otroci nas potrebujejo piše o razliki med silo in močjo. Moč ne kot nekaj, ki hlepi po oblasti in povzpetništvu, temveč moč kot avtoriteta starševskega vzgajanja. Ki pa ne izhaja iz sile, prisile, temveč iz ustrezno usklajenega odnosa z otrokom. Torej v tem, da znamo pritegniti pozornost naših otrok, izvabiti njihove dobre namene, vzbuditi v njih spoštovanje in zagotoviti njihovo sodelovanje. Brez teh štirih sposobnosti nam preostaneta samo še prisila in podkupovanje. In zdi se, da v tem zeitgeistu kot starši in kot družba operiramo predvsem s slednjim. K temu dodajte še to, da je naša kultura prežeta z narcisizmom in spektakularnim. Hitreje, višje in močneje ni več le olimpijski moto, temveč postaja splošno gonilo kapitalizma. Lahko dodamo še lepše, bogatejše, glasnejše, boljše, učinkovitejše etc., skratka, borba za uspeh je ime igre, ki nam jo ponuja duh časa. Uspeh je imeti obilje vsega, hkrati pa, se zdi, stradamo osnov človečnosti. In v tem duhu se lomijo kopja predvsem na telesih otrok, ki so vse bolj sedeča, negibljiva in posledično zanemarjana. In drug ekstrem, v šport se jih peha s starševsko željo po doseganju in preseganju - prehitro, previsoko in premočno, če parafraziramo olimpijski moto. V tokratnih Glasovih svetov smo se pogovarjali o tem, kaj se dogaja s telesno vzgojo naših otrok in kaj se dogaja z njimi pri športnih udejstvovanjih, ki vse bolj spominjajo na brutalno gladiatorstvo. Naša družba, se zdi, zdravega razvoja otrok ne ceni. Za debato z avtorico in voditeljico oddaje Liano Buršič sta z vami gosta: - dr. Milan Hosta, predavatelj humanistike in etike za kineziologe in športne pedagoge na Fakulteti za vede o zdravju pri Univerzi na Primorskem ter od leta 2001 vodja programa Sportikus za razvoj življenjskih veščin v športu - dr. Klemen Lah s Filozofske fakultete v Ljubljani, član strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, nekdanji atlet in reprezentant, nekdanji predsednik Akademskega atletskega društva Slovan.

V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.Senožeče, nekdaj živahen trgovski kraj z mitnico ob glavni trgovski poti med srednjo in zahodno Evropo ter Jadranskim morjem, po kateri so stoletja potovali z vprežno živino, konji, vozovi, natovorjeni z najrazličnejšim blagom, so pred časom dobile Muzej tovorništva in prevozništva. Sicer je bila današnja Slovenija od nekdaj križišče prometnih povezav med vzhodom in zahodom Evrope.V trgovino so bili vpeti tudi kmetje, ki so se precej ukvarjali z neagrarnimi dejavnostmi, s pridelki in izdelki pa niso oskrbovali le lokalne ekonomije, ampak so bili, tudi zaradi sezonskega dela, pripravljeni potovati dlje, kot si navadno predstavljamo. Gosti: dr. Aleksander Panjek, dekan Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, od koder sta Leonida Ravšelj in dr. Ines Beguš Bavcon, kustosinja v Goriškem muzeju, dr. Nikita Peresin Meden pa s Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Fotografija: Muzej tovorništva in prevozništva, Alen Franetič, BeGR8 Media

Naše kraje bodo zajele obilne padavine, na Primorskem pričakovane tudi poplave.V Bolnišnici Petra Držaja, ki bo služila tudi vojaškim namenom, načrtujejo novo urgenco.Jubilejna Draga 2025: O zasvojenosti, zatonu zahodne civilizacije ter o vojni in miru.Vreme: Na jugozahodu krajevne padavine. Ponoči in jutri pogoste padavine z nevihtami.

Pa smo nazaj. Komaj. Kajti letošnjo poletje smo stali. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Stali smo v prometu in edini, ki jim je bilo do heca, so bili slovenski policisti, ki so vsake toliko napovedali akcijo merjenja hitrosti. Ko so ugotovili, da njihove naprave ne zmorejo zmeriti nič hitrosti, so odnehali. Bilo je ogromno jeze, ogromno negodovanja, frustracij vseh vrst, še sploh, ker so se Darsovi politiki umirjanja prometa pridružile še slovenske železnice. Tako je bila usodna prometna os slovenstva: Maribor–Ljubljana in Ljubljana–Koper dobesedno neprevozna in tradicionalne gostilne ob poti so že razmišljale, da velja ponovno odpreti hleve – kajti poštne kočije so se letošnje poletje zdele najhitrejša možnost potovanja prek države.Seveda pa bi pomenilo zlo srečo, če bomo jesensko-zimsko kolekcijo vaše priljubljene analitične oddaje začeli z jamranjem, kot to počnejo vsi ostali mediji. Slovimo po ponujanju rešitev in za danes smo za vas in načrtovalce prometne politike pripravili tri možnosti, kako Slovenijo potegniti iz infrastrukturnega kolapsa. Prva rešitev. Metro oziroma podzemna železnica. Najhitreje bi se prek Slovenije potovalo pod zemljo. Potrebne gradbene rešitve in tehnologija so zdaj stari že več kot stoletje in Slovenija je med redkimi državami, ki je ravno dovolj velika in hkrati primerno majhna, da bi se graditev metroja pod vso državo splačala. Če menite, da streljamo kozle, vedite, da omrežja podzemne železnice v nekaterih mestih obsegajo več kot osemsto kilometrov. Se pravi, da s podzemsko železnico, katere en krak bi vodil od Murske do Kopra, drugi pa od Brežic do Jesenic, še zdaleč ne bi dosegli rekordnih omrežij. Podzemska železnica bi hkrati razbremenila avtocestni križ, ki bi ga lahko Dars v naslednjih petdesetih letih nato resnično kakovostno obnovil. Okoreli cinik seveda vpraša, kje bi za takšno megalomansko graditev našli denar. Ampak če bi od osamosvojitve sem namesto v Slovenske železnice vlagali v Slovenski metro, bi se od Maribora do Ljubljane že dolgo vozili eno samo uro. Druga rešitev Projekt Nataša Kot vemo, se je predsednica zaradi varnostnih razlogov, saj bi jo lahko kdo od stoječih tovornjakarjev poškropil z vodno pištolo, izognila Slovenskim Konjicam in je v Beltince poletela s helikopterjem. Kar nam je dalo odlično idejo. Ker smo ravno sredi nabave reševalnih helikopterjev, bi bilo smiselno, da ne nabavimo samo dva, temveč jih nabavimo okroglih tisoč. Zagotovo bi nam Italijani transparentno dali količinski popust. Ampak kako bi se s tisoč helikopterji rešili prometnih zagat? Povsem preprosto; ne bi se obnašali razsipno kot predsednica, temveč bi recimo po en helikopter uporabljalo več potnikov. Nekakšen helikopterski Uber ali nekaj podobnega, kot je med mladimi priljubljena storitev »prevozi«. Petsto helikopterjev bi tako imeli v prostem prometu, tristo bi jih uporabljali za šolske prevoze, sto za prevoze bolnikov, dva za reševanje, enega za predsednico, ostale pa za nadzorovanje derbija med Mariborom in Olimpijo. Če menite, da je tudi ta rešitev predraga, poglejte samo podatek, koliko denarja občine zmečejo za šolske prevoze; če pa k temu prištejete še izgubljene delovne ure, razbite družine in uničena življenja zaradi stanja v kolonah, vidimo, da helikopterski prevoz za vse državljane niti ni tako zelo drag. Ob tem pa moramo zaradi verodostojnosti le pripomniti, kako bi veljalo s helikopterji še kakšno leto počakati. Kot nas uči ukrajinsko bojišče; droni za zdaj tovorijo le še bombe, ampak trenutek, ko bodo zmogli na želeno pozicijo dostaviti živega človeka, se bliža s svetlobno hitrostjo. Tretja rešitev Bojna ladja Galactica Kot nas uči spoštovani ceh piscev znanstvene fantastike, si je prihodnost brez teleportiranja skoraj nemogoče zamisliti. In ko se bo rjavi Elon namenil združiti svoji tehnologiji ultra hitrega potovanja po vakuumski cevi in možganskega vsadka, bomo dobili pionirsko tehnologijo teleportiranja. Predlagamo, da nas državljane slovenske vlada prijavi kot pilotski projekt. Teleportacija bi za Slovence pomenila izjemno priložnost. Ne le znižanje stroškov vzdrževanja in graditve cestne in železniške infrastrukture, povečalo bi se tudi razumevanje med državljani … Recimo štajerske družine, ki desetletja zaradi prometnih zamaškov niso mogle obiskati sorodnikov na Primorskem, bi s to tehnologijo uspele videti, od kot so po prvi vojni pribežali nono. Sicer pa je s teleportiranjem manjša težava. Vsaj v začetnih fazah obstaja možnost, da se človeško telo, potem ko ga razbijemo na atomsko raven, ne sestavi več v pravilnem vrstnem redu. Sicer gre za malenkosti, kot so uho sredi čela, ali bradavica na komolcu, v skrajnejših primerih tudi kakšen ud na nepravem mestu … ampak kot nas učijo večni nergači slovenske politične realnosti; pri nas že dolgo poizkušamo proizvesti človeka nove dobe in mogoče nam to z nekaj sreče uspe med procesom uvajanja teleportacije. Morali pa bi do vseh teh čudovitih možnosti končno mobilne Slovenije priti precej hitro. V prestolnici se gradi novi štacijon in župan mora vedeti, ali bo prerezal vrvico, ali pa bo stopil v energetsko polje in ukazal: »Beam me up, Scotty!« Ali po Jankovićevo: »Prežarči me, Skoti. Ne.«

Hudo neurje na Primorskem in Slovenski Istri: zasutih in poplavljenih več cest ter železnica.Hudournik spodjedel 15 metrov železniške proge med Rižano in Koprom.Sestanek Darsa z avtoprevozniki in lokalnimi skupnostmi: Omilitev zastojev na vipavski hitri cesti bo prinesel vozni pas le za tovorna vozila.Minister za delo Mesec na obisku v Novem mestu: razmišljam o izplačevanju socialne pomoči večkratnim prekrškarjem v hrani in potrebščinah.S prihodnjim letom prenovljen model financiranja akutne bolnišnične obravnave: za nekatere storitve več, za druge manj denarja.V Tednu vzgoje katoliški učitelji poudarjajo pomen vzgoje in upanja za učitelje in starše.Vreme: Spremenljivo oblačno bo s plohami in nevihtami.

Kaj – poleg geografskega označevalca – so nam ti ljudje še zapustili? Kakšen jezik so govorili, s kakšnimi gospodarskimi dejavnostmi so se ubadali, kakšna verovanja so gojili in kaj se je z njimi navsezadnje zgodilo?Poletje gre počasi sicer h koncu, a v tokratnem Kulturnem fokusu smo se vseeno odpravili proti morju, v Istro. Se pa nismo napotili v katerega izmed tamkajšnjih letoviških mestec, ki jih dandanes tako radi obiskujemo, ampak smo odpotovali v preteklost, precej oddaljeno preteklost pravzaprav, saj smo se namenili v Istro, kakršna je bila sredi prvega tisočletja pred našim štetjem. In zakaj smo si izbrali prav v to obdobje? – Ker je to bil čas, ko so tam živeli Histri, ljudstvo, po katerem je polotok dobil svoje današnje ime. Pa so nam poleg geografskega označevalca ti ljudje zapustili še kaj? Kaj sploh vemo o njih? Kakšen jezik so govorili, s kakšnimi gospodarskimi dejavnostmi so se ubadali, kakšna verovanja so gojili, kaj se je z njimi navsezadnje zgodilo in kje si zdaj lahko ogledamo najbolj zanimive ostaline njihove materialne kulture? – To je le nekaj vprašanj, ki so nas zaposlovala v pogovoru z arheologinjo, predavateljico na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, dr. Martino Blečić Kavur, ki je pred nedavnim objavila intrigantno, s slikovnim gradivom bogato opremljeno monografijo Herojska doba Histrov, v kateri je strnila naše današnje védenje o najstarejših znanih prebivalcih Istre. Foto: delno ohranjena koščena figurica jezdeca na konju, odkrita v eni izmed grobnic v Nezakciju (Herojska doba Histrov)

Nevihte z nalivi povzročajo težave po več delih države. Manjši hudourniški vodotoki in meteorna voda poplavljajo na Primorskem in Notranjskem, predvsem na območju Brkinov, Postojne in Logatca. Zalilo je številne objekte, prekinjene so bile tudi prometne povezave. Že zjutraj je deroča voda zalila del Dekano, za več ur je bila zaprta železniška proga med Rižano in Koprom. Pristojni opozarjajo, da bodo hudorniki in reke ponekod še naraščale, ponoči se bodo povečali tudi pretoki rek na vzhodu.

Raziskovalka Tanja Črešnovar navdušuje s študijo o časovno omejenem prehranjevanju Pomembno je, da telesu dnevno zagotovimo optimalen vnos hranil in energije, poudarja raziskovalka in magistrica dietetike Tanja Črešnovar. »To je osnova!« Vendar se v sodobni družbi – kjer je pogosta neuravnotežena prehrana, kjer obroki niso enakomerno razporejeni, kjer se ljudje poslužujemo različnih diet in prehranjevalnih vzorcev – hitro poruši delovanje naše notranje biološke ure oziroma tako imenovanega telesnega cirkadianega ritma. Raziskovalna skupina, v kateri je sodelovala asist. Tanja Črešnovar s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem, je ugotovila, da v skladu z notranjo biološko uro, deluje tudi presnova. Prehranjevanje, ki je usklajeno s to našo uro, je torej bolj učinkovito. Zanimalo jih je, ali je bolje, da se v okviru osmih ur dnevno prehranjujemo od 8h zjutraj do 16h popoldan, ali od 12h do 20h zvečer; preostalih 16 ur pa uživamo zgolj vodo in nesladkan čaj. Vprašali so se, na kakšen način se izgubi več telesne teže in izboljša nekatere ključne zdravstvene kazalnike? O izsledkih študije, ki so jo objavili v znanstveni reviji Clinical Nutrition v Ultrazvoku. Ključne besede: postenje, časovno omejeno postenje, intermittent fasting, maščobna masa, diastolični krvni tlak, glukoza v krvi, hormon apetita leptin Članek v Clinical Nutrition TUKAJ Vprašanja in odgovori o intermitentnem postenju TUKAJ

Športniki, vrhunski športniki, so tretirani kot nekakšen tabernakelj, sveti prostor, posvečen, v katerega polagamo svoje največje upe, najbolj skrita hrepenenja, od njih pričakujemo skorajda odrešenjsko moč, hkrati pa jih tako zlahka iz panteona vržemo ven, v podzemlje, in na tej poti v pekel jih seveda zapustimo ali pa še huje, pospremimo z vsem lastnim neizživetim, frustriranim, destruktivnim. Na kratko – vrhunski športniki so najbolj pripraven poligon za naše projekcije. In v dobi turbo kapitalizma, na prepihu transhumanizma, hiper individualizma, ko poslušamo zgodbe o več deset in sto milijonskih športnih pogodbah, o številnih zlorabah, tudi spolnih, o vse bolj brezkompromisni tekmovalnosti, ki mnogokrat spregleda sotekmovalca kot sočloveka, se v tokratni Intelekti sprašujemo - ali (vrhunske) športnike sploh še postavljamo na piedestal/zaradi česa, katere so vrline in vrednote ter primankljaji/deviacije, ki jih živijo? In mi z njimi. Kot posamezniki in kot družba. Za premišljevanja in debato so se avtorici in voditeljici Intelekte Liani Buršič v radijskem studiu pridružili gostje: - mag. Sara Isaković, olimpijska podprvakinja v plavanju (Peking 2008 - srebrna medalja na 200 m prosto), magistrica performance psihologije (psihologije uspešnega nastopanja). Študirala je na kalifornijski univerzi Berkeley in univerzi San Diego. Je tudi publicirana znanstvenica na področju nevropsihologije, TEDx govorka in avtorica. 17 let že deluje v vodah psihologije in pomaga ljudem pri optimizaciji vsakdanjega delovanja in vrhunskega nastopanja v stresnih situacijah. - - dr. Milan Hosta – znanstveni sodelavec in predavatelj na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem, športni pedagog, filozof, trener življenjskih veščin ter mentor tudi vrhunskim športnikom pri razvoju zavesti, ustanovitelj Sportikus programa in pobudnik razvoja filozofije športa v Sloveniji leta 2001. Član delovne skupine Consciousness Education Collaborative Inquiry pri Galileo Commission in aktivni sodelavec pri Global Consciousness Project 2.0 pri HeartMath Institute. - - docent dr. Uroš Perko - nekdanji vrhunski športni plezalec, na Fakulteti za vede o zdravju doktoriral na temo duševnih motenj v športu, na podlagi tega je nastala še istoimenska knjiga. Študiral je tudi psihoterapijo na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani. Je geštalt psihoterapevt, deluje v Zavodu Mitikas, je avtor večih strokovnih in znanstvenih člankov na temo duševnega zdravja športnikov in različnih zasvojenosti. Na Novi univerzi je nosilec predmeta Psihoterapija v športu.

Ponavadi razcvet protestantskih ljudstev in držav pripisujemo deželam severno od Alp, vendar je bila zgodovinska prevlada katolištva južno od njih le posledica bolj ali manj vojaških in kasneje ideoloških investicij. V »rojstni deželi« katolištva, Italiji, tudi začetnici preroda oziroma tega čemur so tam rekli »rinascimento«, po naše renesansa, so obstajali ljudje, ki so hoteli samoopaštvo rimske škofije uskladiti s temeljno idejo krščanstva, z evangeliji usmiljenega in ne maščevalnega, židovskega boga Stare zaveze. Papežev tajnik na enem od ključnih tridentinskih koncilov sredi 16. stoletja., v Kopru rojeni Peter Pavel Vergerij (v izvirniku Pier Paolo Vergerio »il giovane« -1498–1565) je l.1556 v Baslu dal natisniti knjižico, ki je obsegala dva spisa, katerih polni naslov se glasi "Ali naj papež Pavel IV. razmisli o ponovnem sklicu tridentinskega koncila?" in "Ali sme papež z orožjem in silo zapovedati protestantom, naj sprejmejo sklepe koncila?". Knjižica sila preprostega videza, ki je bila ravno pravšnjega formata, da jo je bilo mogoče skriti med poštnimi pošiljkami, ni imela nobene knjižne opreme: avtor je bil podpisan kot "papeški tajnik", ki se zavzema za mir. Leta 2018 je pri Založbi ZRC SAZU izšel prevod iz latinščine s spremno besedo in pojasnili. Gre za avtorsko delo, ki ga je opravil profesor humanističnih predmetov na Univerzi na Primorskem dr. Gregor Pobežin, sicer tudi predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino na ZRC SAZU. V studiu nam je po izidu prevoda pojasnjeval zgodbo o osebnem vplivu Vergerija ml. in renesančnega humanizma nasploh na Primoža Trubarja po pobegu s Kranjske v nemške dežele, da si reši življenje. Prepričeval ga je naj začne izdajati prevod Biblije in mu pomagal izdati prva besedila v slovenskem jeziku (1550), seveda temeljno verskega značaja. Vergerij ml. je bil med drugim tudi škof v Kopru v 30-ih letih 16. st. FOTO: Vitraž s podobo protestantskega reformatorja Petra Pavla Vergerija ml. VIR: https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/dogodki/vergerij-s-prijatelji-v-atriju-zrc

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Država še ni prepoznala pomena romarskega turizma, ki je v velikem porastu. - Postojnčanom ni všeč videz nove avtobusne postaje. - V Krškem sistematično vlagajo v obnovo cest in ulic po krajevnih skupnostih. - Čebelarji na južnem Primorskem se veselijo nadpovprečno dobre letine medu.

Goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej je bil deseti, zadnji goriški nadškof slovenskega rodu ter hkrati ilirski metropolit. S svojim delom je zaznamoval konec 19. stoletja, prvo svetovno vojno vihro in prvo desetletje fašizma, ki je poskušal uničiti Slovence na Primorskem. Nadškof Sedej je morda najzaslužnejši za to, da so Slovenci pod fašistično Italijo ohranili slovenstvo, jezik, pisavo in kulturo ter se obdržali kot narod (ponovitev).

Mladi v Rimu v pričakovanju vrhunca svetoletnega romanja. S slovenskimi romarji se je srečal tudi veleposlanik pri Svetem sedežu But: Rim je poln veselja!Slovenija z embargom na izraelsko orožje. NSi: gre za propagandno potezo.V priporu osumljenec za nedavne vlome v več cerkva na Primorskem in drugod.Slovenske ceste letos terjale 58 življenj, policisti prihodnji teden v poostren nadzor hitrosti.Nove ameriške uvozne carine bodo veljale od 7. avgusta, predsednik Trump zadovoljen z doseženim.Vreme: Popoldne bo nastalo nekaj ploh ali neviht. Jutri pretežno oblačno s pogostimi plohami. Hladneje bo.Začela se je druga faza obnove viadukta Rebrnice, voznike čakajo novi zastoji.Vlada podražila enkratne vozovnice za javni potniški promet.Prizivno sodišče v Bosni in Hercegovini potrdilo obsodbo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika.Šport: Nogometaši Maribora in Kopra končali evropsko sezono, Celje in Olimpija v tretji krog kvalifikacij konferenčne lige.

Slovenci na Primorskem so se fašističnemu nasilju odločno postavili po robu in vzdržali raznarodovalen pritisk tudi zato, ker so jih – ob odsotnosti posvetne inteligence – vodili slovenski duhovniki. Ti so šolali mlade, ohranjali jezik in spodbujali kulturo. Duhovnike je povezovala sprva javna, potem pa tajna organizacija Zbor svečenikov svetega Pavla. Avtor oddaje je Ivan Merljak (ponovitev).

Slovenija je doslej za obnovo po poplavah leta 2023 namenila milijardo in 174 milijonov evrov, je pred drugo obletnico uničujoče ujme povedal finančni minister Klemen Boštjančič. To med drugim obsega odškodnine lastnikom hiš, ki se niso odločili za nadomestne objekte, ki bi jim jih zgradila država. Kot dodaja Boštjančič, bodo po programu obnove. Poplave je označil za opomnik, da je treba poslušati stroko in prepovedati graditev na neprimernih območjih. Ostali poudarki oddaje: Hamas: Izrael sistematično ubija ljudi v Gazi. Združene države bodo znova izstopile iz UNESCA. Študentski domovi na Primorskem poleti ponujajo nastanitve tudi turistom.

Nevihte z močnimi nalivi in vetrom povzročale preglavice, danes postopno umirjanje vremena.Državni svetniki danes o odložilnem vetu na kar štiri vladne zakone, tudi o evtanaziji.Jelka Godec o neodgovornem početju predsednice države Nataše Pirc Musar: Razdvaja narod!Nova Slovenija vložila zakon, da se zopet uvede spominski dan na vse žrtve komunističnega nasilja.Po državi letos zaradi prenamnoženosti medvedov že šest incidentov.Mednarodna Karitas: Grozote v Gazi se morajo končati.V šempetrski bolnišnici potrdili pojav garij.Izrael napadel del Gaze, ki ga v skoraj dveh letih še ni. Novi pozivi Zahoda k prekinitvi ognja in sprostitvi humanitarnega dostopa.Na brezplačnih letovanjih Karitas v letošnjem poletju skoraj dva tisoč otrok, staršev in starejših.Šport: Zadnji teden kolesarske dirke po Franciji se danes začenja z vzponom na znameniti Mont Ventoux (Mon Ventu). V udobnem skupnem vodstvu ostaja Pogačar.Vreme: Popoldne se bo jasnilo. Jutri bo na Primorskem sončno, drugod občasno zmerno oblačno.

Državni svet sprejel veto na zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.NSi: država spomina na žrtve komunističnega nasilja ni vnesla v kolektivno zavest.Barbara Zobec in Jan Zobec o izzivih slovenskega sodstva in potebi po reformah.Vlada dokončno izstopila iz procesa nakupa boxerjev; z nakupom patrij pa zamuja.Nova izraelska veleposlanica za Slovenijo predsednici države predala poverilno pismo.Vreme: ponoči spremenljivo oblačno; jutri zmerno oblačno, na Primorskem sončno.

V začetku julija je novinarka Dnevnika Tina Jereb prva poročala o tem, da je več nekdanjih judoistk podalo prijavo zoper trenerja Marjana Fabjana zaradi domnevnih spolnih zlorab ter fizičnega in psihičnega nasilja. Sledilo je več izpovedi žrtev, ki jih je nekdanja atletinja in olimpijka Brigita Langerholc pospremila z besedami, da je že pred leti opozarjala, da je v športu veliko fizičnega in spolnega nasilja. To je pokazala tudi prva obsežna raziskava o zlorabah mladih športnikov, ki jo je izvedla psihologinja Ines Lebar z Univerze na Primorskem in razkriva alarmantne podatke. Več kot polovica športnikov je do 18. leta starosti doživela eno ali več oblik zlorabe. Med 352 sodelujočimi člani Olimpijskega komiteja Slovenije jih je 54 odstotkov poročalo o čustveni zlorabi (o žaljenju, kričanju, ignoriranju in grožnjah), 51 odstotkov o fizičnem nasilju, 47 odstotkov o zanemarjanju, 18 odstotkov pa o spolni zlorabi, tudi o prisilnih spolnih odnosih. O normalizaciji zlorab v imenu višjih ciljev, o odzivih družbe in pristojnih, tudi tožilstva in sodstva, in o tem, kako spolna zloraba vpliva na žrtev, se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andreja Katič, ministrica za pravosodje; Tina Jereb, novinarka Dnevnika; Jerneja Munc, predsednica Združenja za moč; Brigita Langerholc, nekdanja atletinja in olimpijka.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, testna bralka lahkega branja.

Druga svetovna vojna se je uradno končala 9. maja 1945, vendar ne na Primorskem. Pokrajino so 1. maja osvobodili paritzani IX. korpusa in zasedli Trst in Gorico, po sporazumu z Anglo-Američani pa so se morali umakniti iz obeh mest. Razmejitev so začrtali s tako imenovano Morganovo linijo, ki pa je nekaj slovenskih vasi in krajev ob Gorici pustila v coni A pod zavezniško upravo na zahodu razmejitvene črte. Tu je bilo življenje do priključitve v letu 1947 popolnoma drugačno od življenja v coni B, ki je bilo pod nadzorom jugoslovanskih oblasti. (Ponovitev.)

Petrol: štirje zaprti bencinski servisi se najpozneje v četrtek spet odpirajo. Vlada in lokalne skupnosti zadovoljne.Fajonova pred zasedanjem zunanjih ministrov EU pozvala k odločnemu ukrepanju zoper Izrael. Predlog zadostne podpore ni prejel.Uspešen projekt Slovenske Karitas na terenu: »Krepitev podjetništva in vloge kmečkih žensk v Srbiji.«VREME: Danes bo še pretežno jasno, jutri oblačno. Pojavljale se bodo občasne padavine. Najvišje dnevne temperature bodo od 17 do 24, na Primorskem do 30 °C.

Dorijan Maršič je direktor sežanskega Inkubatorja. Teče mu že drugi mandat. Pred tem je vodil Univerzitetni razvojni center in Inkubator Primorske, še prej pa je bil direktor Fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min, ki se je pozneje preoblikovala in jo zdaj poznamo pod kratico ITF kot Ustanovo za krepitev človekove varnosti. Izkušnje za izzive, s katerimi se je in se še ukvarja, je med drugim pridobival tudi kot soustanovitelj in direktor Radia Capris, kot član koprskega izvršnega sveta in direktor koprske Gasilske brigade, kot poslanec, direktor Študentskih domov ter kot član upravnega odbora in glavni tajnik Univerze na Primorskem. Dorijan Maršič je na družbenem omrežju, ki povezuje ljudi s poslovnim okoljem, zapisal, da mu ob vseh funkcijah, zadolžitvah in aktivnostih ni bilo in mu ni dolgčas. O podrobnostih njegove pestre kariere, se bo pozanimala Jasna Preskar.

Zadnji Glasbeni utrip preden se odpravimo na počitnice, bomo posvetili koncertom, ki bodo z glasbo obarvali poletje. Predstavljamo namreč večje festivale, ki bodo potekali na različnih koncih Slovenije: Festival Radovljica, Festival Ljubljana, Imago Sloveniae, Jazz festival Ljubljana, Seviqc in vrsto festivalov, ki bodo potekali na Primorskem.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, besedilna bralka lahkega branja.

Ekonomist Matej Lahovnik o Petrolu: Če bi vlada želela pomagati državljanom, bi znižala dajatve.Slovenska policija praznuje dan spomina na spopad med policisti in jugoslovansko armado leta 1991 na mejnem prehodu Holmec.Kaj bo predsednik vlade Robert Golob zaradi Nata pojasnil koalicijskim partnerjem? Vreme: Jutri bo precej jasno, ponekod bo pihal veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temeprature bodo okoli 30, na Primorskem do 34 °C.

Arheologinja, etnologinja in antropologinja, profesorica doktorica Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem je avtorica knjige, znanstvenega dela »V tišini spomina – Eksodus in Istra«. Po desetletjih molka je bila prva, ki je za množično preseljevanje Italijanov iz Istre v obdobju po drugi svetovni vojni uporabila besedo eksodus. S knjigo je dala glas vsem utišanim, katerih spomini se ne ujemajo s prevladujočim kolektivnim spominom na eksodus. S preseljevanji in njihovimi posledicami se ukvarja z antropološkega vidika. Zanimajo jo zgodbe ljudi, spomini, njihova tišina in bolečina. Trenutno je vodja mednarodnega projekta, ki obravnava obmejne travme. Da bi se končno slišali, da bi poskusili razumeti drug drugega, razvili empatijo in morda pozdravili družbo, v kateri je še veliko spominov v tišini in bolečini.

Letošnje srečanje Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine Dobrodošli doma se je v Novi Gorici in Gorici, v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025, minuli konec tedna začelo športno, in sicer je potekalo 47. srečanje mladih slovenskih športnikov iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Ob tem je potekalo tudi srečanje Zamejske športne koordinacije, sprejeli so letni program dela. Minuli konec tedna so se v Novi Gorici zbrali tudi evropski manjšinski novinarji, udeleženci letne skupščine Evropskega združenja dnevnikov v manjšinskih in regionalnih jezikih. Na prireditvi so podelili nagrado za najboljši prispevek v manjšinskem časopisu - šla je v Baskijo in nagrado Otta von Habsburga, ki je namenjena za izstopajoče prispevke o manjšinskih temah, pa je prejel Milan Rakovac, pisatelj in publicist iz Poreča, ki redno objavlja tudi v Primorskem dnevniku. V tem popoldnevu pa so v Novi Gorici podpisali tudi ustanovno listino Zamejske kulturne koordinacije.

Kako to, da imamo v razvitih postindustrijskih državah ljudje kljub vsemu znanju še zmeraj tako velik okoljski odtis, zakaj ne ukrepamo in kako vzgajati značaj za soočanje z okoljskimi izzivi? To so vprašanja, ki si jih v zvezi z našim odnosom do okolja zastavljajo humanistične in družboslovne znanosti, ki dobivajo vse več besede pri razpravah o podnebnih spremembah. Kje so ovire, da nam kljub informiranju ne uspe spremeniti naših življenjskih navad in družbeno-ekonomskega sistema, ki so za okolje pogubni, se je Maja Ratej pogovarjala s političnim ekologom Andrejem Lukšičem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in filozofom in avtorjem sveže izdanega Okoljskega pojmovnika za mlade Tomažem Grušovnikom s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.   Zapiski:  V oddaji smo uporabili izjavo oceanografa in filozofa Matjaža Ličerja iz oddaje Kulturni fokus.  Okrogla miza na Kemijskem inštitutu o vlogi znanosti pri razbijanju mitov o podnebnih spremembah, ki je potekala 2. junija 2025. 

Več kot dva milijona prebivalcev porušenega območja Gaze je še naprej obsojenih na počasno umiranje. Izrael nadaljujejo politiko kolektivnega kaznovanja Palestincev; ob okupaciji Gaze napoveduje še obsežno gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu. A tudi gibanju Hamas ni kaj dosti mar za trpljenje lastnega ljudstva. Prekinitve ognja ni videti, mednarodna skupnost z Evropsko unijo vred pa si ob nepredstavljivem trpljenju civilnega prebivalstva zatiska oči. Več o aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljem Blažem Ermencem. Gostje: - vodja slovenskega predstavništva v Ramali na Zahodnem bregu Vojko Kuzma - dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management Univerze na Primorskem - obramboslovec, dr. Klemen Grošelj - bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl

Na ulice Carigrada in drugih turških mest se je po aretaciji carigrajskega župana in voditelja opozicije Ekrema Imamogluja zgrnilo na sto tisoče protestnikov. Zahtevajo njegovo izpustitev in politične spremembe. Kljub vladni prepovedi protestov in represiji napovedujejo nove množične proteste. Je Turčija še demokratična država? Kako močan je dolgoletni turški predsednik Redžep Tajip Erdogan in kaj ponuja opozicija? Več o razmerah v Turčiji in tudi o turškem vplivu v širši regiji v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Milan Jazbec, nekdanji slovenski veleposlanik v Ankari; Aleš Gaube, zunanjepolitični novinar in komentator časnika Dnevnik; dr. Primož Šterbenc, Fakulteta za management Univerze na Primorskem, Karmen W. Švegl, bližnjevzhodna dopisnica RTV Slovenija.

Pred kratkim je Ustavno sodišče razveljavilo določila zakona o bančništvu, zaradi katerega zaposleni v bankah, za razliko od zaposlenih v drugih dejavnostih, niso imeli pravice do delavskega direktorja. To pa ni edina neustavnost s področja delavskega soupravljanja. Ustavno sodišče je namreč že leta 1994 izrecno ugotovilo nedopustno protiustavnost, ki kakim 120.000 zaposlenim v negospodarskih javnih službah onemogoča soupravljanje zavodov in zakonodajalcu naložilo enoletni rok za odpravo neustavnosti.Od takrat je minilo že več kot 30 let. Kaj s to neustavnostjo izgublja celoten javni sektor, kakšne so prednosti delavskega soupravljanja za delodajalce, bo njegovo uporabo pospešila generacija mladih, ki želi na delovnem mestu biti bolj slišana in upoštevana? Sogovorniki: dr. Valentina Franca, izredna profesorica na Fakulteti za upravo UL dr. Elizabeta Zirnstein, generalna sekretarka Združenja svetov delavcev Slovenije in izredna profesorica na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. Primož Kokalj, direktor podjetja Etiketa iz Žirov in član Sekcije za les in papir pri Združenju delodajalcev Alen Gril, direktor doma dr. Janka Benedika v Radovljici

Predstavniki Izraela in Hamasa so sinoči dosegli dogovor o prekinitvi ognja v Gazi in izpustitvi civilistov, veljati pa naj bi začel v nedeljo. Kako trden je ta dogovor? Kakšna je njegova vsebina? Kaj pomeni za celotno regijo? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Danilo Türk, prof. in nekdanji predsednik Republike Slovenije; dr. Primož Šterbenc, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; Karmen W. Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.

Korporacija Meta, pod okrilje katere sodijo digitalne platforme Facebook, Instagram, WhatsApp (tri izmed štirih po številu uporabnikov največjih spletnih platform), je pred tednom dni ukinila preverjanje dejstev na svojih platformah v Združenih državah Amerike. Gre za pomenljiv obrat in jasen signal, da se opušča aktivna prizadevanja za zmanjševanje širjenja dezinformacij, zavajanj in laži na socialnih omrežjih. Zadnje desetletje je – vsaj od afere s Cambridge Analytico naprej – na različne načine nazorno pokazalo, da so številne vsebine, ki se najbolj viralno in tudi ciljano širijo po spletu, izrazito škodljive, tako za posameznike in posameznice kot za družbo v celoti; za našo zmožnost, med drugim, da se kvalitetno informiramo o dogajanju in na tej podlagi sprejemamo svoje odločitve, tudi politične. V prvi vrsti so žvižgači razkrivali, da platforme prek svojih algoritmov spodbujajo vsebine, s katerimi bi čim dlje zadržale uporabnike na omrežjih, ne glede na potencialno spornost vsebin, in zavračajo mehanizme, ki bi njihovo širjenje vsaj nekoliko omejili. Sledil je pritisk, tudi v obliki zakonodaje, kot je v Evropski uniji Akt o digitalnih storitvah, da morajo tehnološki velikani, ki so med najbogatejšimi podjetji na svetu, z različnimi pristopi aktivno zmanjševati količino problematičnih vsebin na svojih platformah. Med drugim s preverjanjem dejstev. In prav to se zdaj ukinja. Če sodimo že po izjavi šefa Mete, Marka Zuckerberga, se s tem podjetje zgolj vrača k svojim koreninam. Nobena skrivnost sicer ni, da je ta odločitev neposredni odgovor na vrnitev Donalda Trumpa na čelo ZDA, ki je moderiranju vsebin in preverjanju dejstev, ki je njega samega redno postavljalo na laž, pač izrazito nenaklonjen. Meta in številna druga podjetja se zdaj prilagajajo novi politični realnosti, to pa bo imelo daljnosežne posledice. Kaj se torej obeta v digitalnem prostoru in pri pogojih za objektivno poročanje in preverjanje dejstev, za profesionalno novinarsko delo? Na kakšne načine bodo te spremembe zadele Evropo, kaj pomenijo za demokracijo in kakšne strategije bi bile v teh spremenjenih pogojih smiselne, to bodo teme v središču tokratne Intelekte. Gostje v studiu danes so prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, ustanoviteljica in odgovorna urednica centra za preiskovalno novinarstvo Oštro Anuška Delić, doc. dr. Jernej Kaluža s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in dr. Aleš Mendiževec s Filozofskega inštituta ZRC SAZU.

Večina Sircev se veseli padca režima predsednika Bašarja al Asada. Ali tej nemirni državi prinaša končanje državljanske vojne ali njeno nadaljevanje, le z drugim akterji? O razmerah v Siriji in drugod na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Primož Šterbenc, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; Karmen W. Švegl, dopisnica RTV iz Bližnjega vzhoda.

Podnebna konferenca v Bakuju se je končala z dogovorom o novem finančnem cilju za podnebne ukrepe v državah v razvoju. Te dogovor kritizirajo, saj 300 milijard dolarjev letno nikakor ne zadošča za ukrepe prilagajanja podnebni krizi, zaradi katere so še posebej prizadete najrevnejše in male otoške države. Po treh letih podnebnih pogajanj se izpusti toplogrednih plinov še vedno povečujejo, povečujejo pa se tudi neenakosti v svetu. O tem, kako storiti odločilne korake naprej, v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Ajda Cafun, Umanotera; dr. Mitja Žagar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Tomaž Grušovnik, Pedagoška fakultete Univerze na Primorskem; Tina Kobilšek, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, glavna slovenska podnebna pogajalka.

Nad predeli Bejruta se dviga gost dim po nočnem bobnenju ob izraelskem obstreljevanju tarč, povezanih s Hezbolahom. Izrael ohranja napoved maščevanja Iranu. Pri tem želi pomoč Združenih držav. V Beli hiši za preprečitev regijske vojne na Bližnjem vzhodu predlagajo diplomacijo - ob tem se izogibajo neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali bi v pomoč Izraelu napotili tudi svoje vojake. Ostali poudarki oddaje: - V Zagrebu neenotni glede dodatne pomoči Kijevu. Predsednik Milanovič proti sodelovanju hrvaških vojakov v Natovi misiji za Ukrajino. - Slovenija bo morala omejiti javno porabo. Fiskalni svet svari, da bo zvišanje plač v javnem sektorju narekovalo načrtovanje izdatkov. - Težave ob obilnih padavinah: zalite kleti in cestišča, vetrolom na Primorskem, svarila pred obsežnim poplavljanjem Krke.

Je biblična zgodba o Noetovi barki znanstveno sploh mogoča? Bi se vrsta res lahko ohranila na podlagi enega samca in ene samice? V zadnji epizodi Xkurzije na Valu 202 se podajamo v svet molekularne biologije z raziskovalci Univerze na Primorskem, ki skušajo s pomočjo genetike razumeti, kako hitre spremembe v okolju vplivajo na ogroženost posameznih vrst živih bitij. Pri tem stavijo tudi na pomoč javnosti in bioinformatike.