Podcasts about primorskem

Naše kraje bodo zajele obilne padavine, na Primorskem pričakovane tudi poplave.V Bolnišnici Petra Držaja, ki bo služila tudi vojaškim namenom, načrtujejo novo urgenco.Jubilejna Draga 2025: O zasvojenosti, zatonu zahodne civilizacije ter o vojni in miru.Vreme: Na jugozahodu krajevne padavine. Ponoči in jutri pogoste padavine z nevihtami.

Pa smo nazaj. Komaj. Kajti letošnjo poletje smo stali. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Stali smo v prometu in edini, ki jim je bilo do heca, so bili slovenski policisti, ki so vsake toliko napovedali akcijo merjenja hitrosti. Ko so ugotovili, da njihove naprave ne zmorejo zmeriti nič hitrosti, so odnehali. Bilo je ogromno jeze, ogromno negodovanja, frustracij vseh vrst, še sploh, ker so se Darsovi politiki umirjanja prometa pridružile še slovenske železnice. Tako je bila usodna prometna os slovenstva: Maribor–Ljubljana in Ljubljana–Koper dobesedno neprevozna in tradicionalne gostilne ob poti so že razmišljale, da velja ponovno odpreti hleve – kajti poštne kočije so se letošnje poletje zdele najhitrejša možnost potovanja prek države.Seveda pa bi pomenilo zlo srečo, če bomo jesensko-zimsko kolekcijo vaše priljubljene analitične oddaje začeli z jamranjem, kot to počnejo vsi ostali mediji. Slovimo po ponujanju rešitev in za danes smo za vas in načrtovalce prometne politike pripravili tri možnosti, kako Slovenijo potegniti iz infrastrukturnega kolapsa. Prva rešitev. Metro oziroma podzemna železnica. Najhitreje bi se prek Slovenije potovalo pod zemljo. Potrebne gradbene rešitve in tehnologija so zdaj stari že več kot stoletje in Slovenija je med redkimi državami, ki je ravno dovolj velika in hkrati primerno majhna, da bi se graditev metroja pod vso državo splačala. Če menite, da streljamo kozle, vedite, da omrežja podzemne železnice v nekaterih mestih obsegajo več kot osemsto kilometrov. Se pravi, da s podzemsko železnico, katere en krak bi vodil od Murske do Kopra, drugi pa od Brežic do Jesenic, še zdaleč ne bi dosegli rekordnih omrežij. Podzemska železnica bi hkrati razbremenila avtocestni križ, ki bi ga lahko Dars v naslednjih petdesetih letih nato resnično kakovostno obnovil. Okoreli cinik seveda vpraša, kje bi za takšno megalomansko graditev našli denar. Ampak če bi od osamosvojitve sem namesto v Slovenske železnice vlagali v Slovenski metro, bi se od Maribora do Ljubljane že dolgo vozili eno samo uro. Druga rešitev Projekt Nataša Kot vemo, se je predsednica zaradi varnostnih razlogov, saj bi jo lahko kdo od stoječih tovornjakarjev poškropil z vodno pištolo, izognila Slovenskim Konjicam in je v Beltince poletela s helikopterjem. Kar nam je dalo odlično idejo. Ker smo ravno sredi nabave reševalnih helikopterjev, bi bilo smiselno, da ne nabavimo samo dva, temveč jih nabavimo okroglih tisoč. Zagotovo bi nam Italijani transparentno dali količinski popust. Ampak kako bi se s tisoč helikopterji rešili prometnih zagat? Povsem preprosto; ne bi se obnašali razsipno kot predsednica, temveč bi recimo po en helikopter uporabljalo več potnikov. Nekakšen helikopterski Uber ali nekaj podobnega, kot je med mladimi priljubljena storitev »prevozi«. Petsto helikopterjev bi tako imeli v prostem prometu, tristo bi jih uporabljali za šolske prevoze, sto za prevoze bolnikov, dva za reševanje, enega za predsednico, ostale pa za nadzorovanje derbija med Mariborom in Olimpijo. Če menite, da je tudi ta rešitev predraga, poglejte samo podatek, koliko denarja občine zmečejo za šolske prevoze; če pa k temu prištejete še izgubljene delovne ure, razbite družine in uničena življenja zaradi stanja v kolonah, vidimo, da helikopterski prevoz za vse državljane niti ni tako zelo drag. Ob tem pa moramo zaradi verodostojnosti le pripomniti, kako bi veljalo s helikopterji še kakšno leto počakati. Kot nas uči ukrajinsko bojišče; droni za zdaj tovorijo le še bombe, ampak trenutek, ko bodo zmogli na želeno pozicijo dostaviti živega človeka, se bliža s svetlobno hitrostjo. Tretja rešitev Bojna ladja Galactica Kot nas uči spoštovani ceh piscev znanstvene fantastike, si je prihodnost brez teleportiranja skoraj nemogoče zamisliti. In ko se bo rjavi Elon namenil združiti svoji tehnologiji ultra hitrega potovanja po vakuumski cevi in možganskega vsadka, bomo dobili pionirsko tehnologijo teleportiranja. Predlagamo, da nas državljane slovenske vlada prijavi kot pilotski projekt. Teleportacija bi za Slovence pomenila izjemno priložnost. Ne le znižanje stroškov vzdrževanja in graditve cestne in železniške infrastrukture, povečalo bi se tudi razumevanje med državljani … Recimo štajerske družine, ki desetletja zaradi prometnih zamaškov niso mogle obiskati sorodnikov na Primorskem, bi s to tehnologijo uspele videti, od kot so po prvi vojni pribežali nono. Sicer pa je s teleportiranjem manjša težava. Vsaj v začetnih fazah obstaja možnost, da se človeško telo, potem ko ga razbijemo na atomsko raven, ne sestavi več v pravilnem vrstnem redu. Sicer gre za malenkosti, kot so uho sredi čela, ali bradavica na komolcu, v skrajnejših primerih tudi kakšen ud na nepravem mestu … ampak kot nas učijo večni nergači slovenske politične realnosti; pri nas že dolgo poizkušamo proizvesti človeka nove dobe in mogoče nam to z nekaj sreče uspe med procesom uvajanja teleportacije. Morali pa bi do vseh teh čudovitih možnosti končno mobilne Slovenije priti precej hitro. V prestolnici se gradi novi štacijon in župan mora vedeti, ali bo prerezal vrvico, ali pa bo stopil v energetsko polje in ukazal: »Beam me up, Scotty!« Ali po Jankovićevo: »Prežarči me, Skoti. Ne.«

Kaj – poleg geografskega označevalca – so nam ti ljudje še zapustili? Kakšen jezik so govorili, s kakšnimi gospodarskimi dejavnostmi so se ubadali, kakšna verovanja so gojili in kaj se je z njimi navsezadnje zgodilo?Poletje gre počasi sicer h koncu, a v tokratnem Kulturnem fokusu smo se vseeno odpravili proti morju, v Istro. Se pa nismo napotili v katerega izmed tamkajšnjih letoviških mestec, ki jih dandanes tako radi obiskujemo, ampak smo odpotovali v preteklost, precej oddaljeno preteklost pravzaprav, saj smo se namenili v Istro, kakršna je bila sredi prvega tisočletja pred našim štetjem. In zakaj smo si izbrali prav v to obdobje? – Ker je to bil čas, ko so tam živeli Histri, ljudstvo, po katerem je polotok dobil svoje današnje ime. Pa so nam poleg geografskega označevalca ti ljudje zapustili še kaj? Kaj sploh vemo o njih? Kakšen jezik so govorili, s kakšnimi gospodarskimi dejavnostmi so se ubadali, kakšna verovanja so gojili, kaj se je z njimi navsezadnje zgodilo in kje si zdaj lahko ogledamo najbolj zanimive ostaline njihove materialne kulture? – To je le nekaj vprašanj, ki so nas zaposlovala v pogovoru z arheologinjo, predavateljico na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, dr. Martino Blečić Kavur, ki je pred nedavnim objavila intrigantno, s slikovnim gradivom bogato opremljeno monografijo Herojska doba Histrov, v kateri je strnila naše današnje védenje o najstarejših znanih prebivalcih Istre. Foto: delno ohranjena koščena figurica jezdeca na konju, odkrita v eni izmed grobnic v Nezakciju (Herojska doba Histrov)

Nevihte z nalivi povzročajo težave po več delih države. Manjši hudourniški vodotoki in meteorna voda poplavljajo na Primorskem in Notranjskem, predvsem na območju Brkinov, Postojne in Logatca. Zalilo je številne objekte, prekinjene so bile tudi prometne povezave. Že zjutraj je deroča voda zalila del Dekano, za več ur je bila zaprta železniška proga med Rižano in Koprom. Pristojni opozarjajo, da bodo hudorniki in reke ponekod še naraščale, ponoči se bodo povečali tudi pretoki rek na vzhodu.

Hudo neurje na Primorskem in Slovenski Istri: zasutih in poplavljenih več cest ter železnica.Hudournik spodjedel 15 metrov železniške proge med Rižano in Koprom.Sestanek Darsa z avtoprevozniki in lokalnimi skupnostmi: Omilitev zastojev na vipavski hitri cesti bo prinesel vozni pas le za tovorna vozila.Minister za delo Mesec na obisku v Novem mestu: razmišljam o izplačevanju socialne pomoči večkratnim prekrškarjem v hrani in potrebščinah.S prihodnjim letom prenovljen model financiranja akutne bolnišnične obravnave: za nekatere storitve več, za druge manj denarja.V Tednu vzgoje katoliški učitelji poudarjajo pomen vzgoje in upanja za učitelje in starše.Vreme: Spremenljivo oblačno bo s plohami in nevihtami.

Raziskovalka Tanja Črešnovar navdušuje s študijo o časovno omejenem prehranjevanju Pomembno je, da telesu dnevno zagotovimo optimalen vnos hranil in energije, poudarja raziskovalka in magistrica dietetike Tanja Črešnovar. »To je osnova!« Vendar se v sodobni družbi – kjer je pogosta neuravnotežena prehrana, kjer obroki niso enakomerno razporejeni, kjer se ljudje poslužujemo različnih diet in prehranjevalnih vzorcev – hitro poruši delovanje naše notranje biološke ure oziroma tako imenovanega telesnega cirkadianega ritma. Raziskovalna skupina, v kateri je sodelovala asist. Tanja Črešnovar s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem, je ugotovila, da v skladu z notranjo biološko uro, deluje tudi presnova. Prehranjevanje, ki je usklajeno s to našo uro, je torej bolj učinkovito. Zanimalo jih je, ali je bolje, da se v okviru osmih ur dnevno prehranjujemo od 8h zjutraj do 16h popoldan, ali od 12h do 20h zvečer; preostalih 16 ur pa uživamo zgolj vodo in nesladkan čaj. Vprašali so se, na kakšen način se izgubi več telesne teže in izboljša nekatere ključne zdravstvene kazalnike? O izsledkih študije, ki so jo objavili v znanstveni reviji Clinical Nutrition v Ultrazvoku. Ključne besede: postenje, časovno omejeno postenje, intermittent fasting, maščobna masa, diastolični krvni tlak, glukoza v krvi, hormon apetita leptin Članek v Clinical Nutrition TUKAJ Vprašanja in odgovori o intermitentnem postenju TUKAJ

Športniki, vrhunski športniki, so tretirani kot nekakšen tabernakelj, sveti prostor, posvečen, v katerega polagamo svoje največje upe, najbolj skrita hrepenenja, od njih pričakujemo skorajda odrešenjsko moč, hkrati pa jih tako zlahka iz panteona vržemo ven, v podzemlje, in na tej poti v pekel jih seveda zapustimo ali pa še huje, pospremimo z vsem lastnim neizživetim, frustriranim, destruktivnim. Na kratko – vrhunski športniki so najbolj pripraven poligon za naše projekcije. In v dobi turbo kapitalizma, na prepihu transhumanizma, hiper individualizma, ko poslušamo zgodbe o več deset in sto milijonskih športnih pogodbah, o številnih zlorabah, tudi spolnih, o vse bolj brezkompromisni tekmovalnosti, ki mnogokrat spregleda sotekmovalca kot sočloveka, se v tokratni Intelekti sprašujemo - ali (vrhunske) športnike sploh še postavljamo na piedestal/zaradi česa, katere so vrline in vrednote ter primankljaji/deviacije, ki jih živijo? In mi z njimi. Kot posamezniki in kot družba. Za premišljevanja in debato so se avtorici in voditeljici Intelekte Liani Buršič v radijskem studiu pridružili gostje: - mag. Sara Isaković, olimpijska podprvakinja v plavanju (Peking 2008 - srebrna medalja na 200 m prosto), magistrica performance psihologije (psihologije uspešnega nastopanja). Študirala je na kalifornijski univerzi Berkeley in univerzi San Diego. Je tudi publicirana znanstvenica na področju nevropsihologije, TEDx govorka in avtorica. 17 let že deluje v vodah psihologije in pomaga ljudem pri optimizaciji vsakdanjega delovanja in vrhunskega nastopanja v stresnih situacijah. - - dr. Milan Hosta – znanstveni sodelavec in predavatelj na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem, športni pedagog, filozof, trener življenjskih veščin ter mentor tudi vrhunskim športnikom pri razvoju zavesti, ustanovitelj Sportikus programa in pobudnik razvoja filozofije športa v Sloveniji leta 2001. Član delovne skupine Consciousness Education Collaborative Inquiry pri Galileo Commission in aktivni sodelavec pri Global Consciousness Project 2.0 pri HeartMath Institute. - - docent dr. Uroš Perko - nekdanji vrhunski športni plezalec, na Fakulteti za vede o zdravju doktoriral na temo duševnih motenj v športu, na podlagi tega je nastala še istoimenska knjiga. Študiral je tudi psihoterapijo na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani. Je geštalt psihoterapevt, deluje v Zavodu Mitikas, je avtor večih strokovnih in znanstvenih člankov na temo duševnega zdravja športnikov in različnih zasvojenosti. Na Novi univerzi je nosilec predmeta Psihoterapija v športu.

Ponavadi razcvet protestantskih ljudstev in držav pripisujemo deželam severno od Alp, vendar je bila zgodovinska prevlada katolištva južno od njih le posledica bolj ali manj vojaških in kasneje ideoloških investicij. V »rojstni deželi« katolištva, Italiji, tudi začetnici preroda oziroma tega čemur so tam rekli »rinascimento«, po naše renesansa, so obstajali ljudje, ki so hoteli samoopaštvo rimske škofije uskladiti s temeljno idejo krščanstva, z evangeliji usmiljenega in ne maščevalnega, židovskega boga Stare zaveze. Papežev tajnik na enem od ključnih tridentinskih koncilov sredi 16. stoletja., v Kopru rojeni Peter Pavel Vergerij (v izvirniku Pier Paolo Vergerio »il giovane« -1498–1565) je l.1556 v Baslu dal natisniti knjižico, ki je obsegala dva spisa, katerih polni naslov se glasi "Ali naj papež Pavel IV. razmisli o ponovnem sklicu tridentinskega koncila?" in "Ali sme papež z orožjem in silo zapovedati protestantom, naj sprejmejo sklepe koncila?". Knjižica sila preprostega videza, ki je bila ravno pravšnjega formata, da jo je bilo mogoče skriti med poštnimi pošiljkami, ni imela nobene knjižne opreme: avtor je bil podpisan kot "papeški tajnik", ki se zavzema za mir. Leta 2018 je pri Založbi ZRC SAZU izšel prevod iz latinščine s spremno besedo in pojasnili. Gre za avtorsko delo, ki ga je opravil profesor humanističnih predmetov na Univerzi na Primorskem dr. Gregor Pobežin, sicer tudi predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino na ZRC SAZU. V studiu nam je po izidu prevoda pojasnjeval zgodbo o osebnem vplivu Vergerija ml. in renesančnega humanizma nasploh na Primoža Trubarja po pobegu s Kranjske v nemške dežele, da si reši življenje. Prepričeval ga je naj začne izdajati prevod Biblije in mu pomagal izdati prva besedila v slovenskem jeziku (1550), seveda temeljno verskega značaja. Vergerij ml. je bil med drugim tudi škof v Kopru v 30-ih letih 16. st. FOTO: Vitraž s podobo protestantskega reformatorja Petra Pavla Vergerija ml. VIR: https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/dogodki/vergerij-s-prijatelji-v-atriju-zrc

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Država še ni prepoznala pomena romarskega turizma, ki je v velikem porastu. - Postojnčanom ni všeč videz nove avtobusne postaje. - V Krškem sistematično vlagajo v obnovo cest in ulic po krajevnih skupnostih. - Čebelarji na južnem Primorskem se veselijo nadpovprečno dobre letine medu.

Goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej je bil deseti, zadnji goriški nadškof slovenskega rodu ter hkrati ilirski metropolit. S svojim delom je zaznamoval konec 19. stoletja, prvo svetovno vojno vihro in prvo desetletje fašizma, ki je poskušal uničiti Slovence na Primorskem. Nadškof Sedej je morda najzaslužnejši za to, da so Slovenci pod fašistično Italijo ohranili slovenstvo, jezik, pisavo in kulturo ter se obdržali kot narod (ponovitev).

Mladi v Rimu v pričakovanju vrhunca svetoletnega romanja. S slovenskimi romarji se je srečal tudi veleposlanik pri Svetem sedežu But: Rim je poln veselja!Slovenija z embargom na izraelsko orožje. NSi: gre za propagandno potezo.V priporu osumljenec za nedavne vlome v več cerkva na Primorskem in drugod.Slovenske ceste letos terjale 58 življenj, policisti prihodnji teden v poostren nadzor hitrosti.Nove ameriške uvozne carine bodo veljale od 7. avgusta, predsednik Trump zadovoljen z doseženim.Vreme: Popoldne bo nastalo nekaj ploh ali neviht. Jutri pretežno oblačno s pogostimi plohami. Hladneje bo.Začela se je druga faza obnove viadukta Rebrnice, voznike čakajo novi zastoji.Vlada podražila enkratne vozovnice za javni potniški promet.Prizivno sodišče v Bosni in Hercegovini potrdilo obsodbo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika.Šport: Nogometaši Maribora in Kopra končali evropsko sezono, Celje in Olimpija v tretji krog kvalifikacij konferenčne lige.

Slovenci na Primorskem so se fašističnemu nasilju odločno postavili po robu in vzdržali raznarodovalen pritisk tudi zato, ker so jih – ob odsotnosti posvetne inteligence – vodili slovenski duhovniki. Ti so šolali mlade, ohranjali jezik in spodbujali kulturo. Duhovnike je povezovala sprva javna, potem pa tajna organizacija Zbor svečenikov svetega Pavla. Avtor oddaje je Ivan Merljak (ponovitev).

Državni svet sprejel veto na zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.NSi: država spomina na žrtve komunističnega nasilja ni vnesla v kolektivno zavest.Barbara Zobec in Jan Zobec o izzivih slovenskega sodstva in potebi po reformah.Vlada dokončno izstopila iz procesa nakupa boxerjev; z nakupom patrij pa zamuja.Nova izraelska veleposlanica za Slovenijo predsednici države predala poverilno pismo.Vreme: ponoči spremenljivo oblačno; jutri zmerno oblačno, na Primorskem sončno.

Slovenija je doslej za obnovo po poplavah leta 2023 namenila milijardo in 174 milijonov evrov, je pred drugo obletnico uničujoče ujme povedal finančni minister Klemen Boštjančič. To med drugim obsega odškodnine lastnikom hiš, ki se niso odločili za nadomestne objekte, ki bi jim jih zgradila država. Kot dodaja Boštjančič, bodo po programu obnove. Poplave je označil za opomnik, da je treba poslušati stroko in prepovedati graditev na neprimernih območjih. Ostali poudarki oddaje: Hamas: Izrael sistematično ubija ljudi v Gazi. Združene države bodo znova izstopile iz UNESCA. Študentski domovi na Primorskem poleti ponujajo nastanitve tudi turistom.

Nevihte z močnimi nalivi in vetrom povzročale preglavice, danes postopno umirjanje vremena.Državni svetniki danes o odložilnem vetu na kar štiri vladne zakone, tudi o evtanaziji.Jelka Godec o neodgovornem početju predsednice države Nataše Pirc Musar: Razdvaja narod!Nova Slovenija vložila zakon, da se zopet uvede spominski dan na vse žrtve komunističnega nasilja.Po državi letos zaradi prenamnoženosti medvedov že šest incidentov.Mednarodna Karitas: Grozote v Gazi se morajo končati.V šempetrski bolnišnici potrdili pojav garij.Izrael napadel del Gaze, ki ga v skoraj dveh letih še ni. Novi pozivi Zahoda k prekinitvi ognja in sprostitvi humanitarnega dostopa.Na brezplačnih letovanjih Karitas v letošnjem poletju skoraj dva tisoč otrok, staršev in starejših.Šport: Zadnji teden kolesarske dirke po Franciji se danes začenja z vzponom na znameniti Mont Ventoux (Mon Ventu). V udobnem skupnem vodstvu ostaja Pogačar.Vreme: Popoldne se bo jasnilo. Jutri bo na Primorskem sončno, drugod občasno zmerno oblačno.

V začetku julija je novinarka Dnevnika Tina Jereb prva poročala o tem, da je več nekdanjih judoistk podalo prijavo zoper trenerja Marjana Fabjana zaradi domnevnih spolnih zlorab ter fizičnega in psihičnega nasilja. Sledilo je več izpovedi žrtev, ki jih je nekdanja atletinja in olimpijka Brigita Langerholc pospremila z besedami, da je že pred leti opozarjala, da je v športu veliko fizičnega in spolnega nasilja. To je pokazala tudi prva obsežna raziskava o zlorabah mladih športnikov, ki jo je izvedla psihologinja Ines Lebar z Univerze na Primorskem in razkriva alarmantne podatke. Več kot polovica športnikov je do 18. leta starosti doživela eno ali več oblik zlorabe. Med 352 sodelujočimi člani Olimpijskega komiteja Slovenije jih je 54 odstotkov poročalo o čustveni zlorabi (o žaljenju, kričanju, ignoriranju in grožnjah), 51 odstotkov o fizičnem nasilju, 47 odstotkov o zanemarjanju, 18 odstotkov pa o spolni zlorabi, tudi o prisilnih spolnih odnosih. O normalizaciji zlorab v imenu višjih ciljev, o odzivih družbe in pristojnih, tudi tožilstva in sodstva, in o tem, kako spolna zloraba vpliva na žrtev, se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andreja Katič, ministrica za pravosodje; Tina Jereb, novinarka Dnevnika; Jerneja Munc, predsednica Združenja za moč; Brigita Langerholc, nekdanja atletinja in olimpijka.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, testna bralka lahkega branja.

Druga svetovna vojna se je uradno končala 9. maja 1945, vendar ne na Primorskem. Pokrajino so 1. maja osvobodili paritzani IX. korpusa in zasedli Trst in Gorico, po sporazumu z Anglo-Američani pa so se morali umakniti iz obeh mest. Razmejitev so začrtali s tako imenovano Morganovo linijo, ki pa je nekaj slovenskih vasi in krajev ob Gorici pustila v coni A pod zavezniško upravo na zahodu razmejitvene črte. Tu je bilo življenje do priključitve v letu 1947 popolnoma drugačno od življenja v coni B, ki je bilo pod nadzorom jugoslovanskih oblasti. (Ponovitev.)

Petrol: štirje zaprti bencinski servisi se najpozneje v četrtek spet odpirajo. Vlada in lokalne skupnosti zadovoljne.Fajonova pred zasedanjem zunanjih ministrov EU pozvala k odločnemu ukrepanju zoper Izrael. Predlog zadostne podpore ni prejel.Uspešen projekt Slovenske Karitas na terenu: »Krepitev podjetništva in vloge kmečkih žensk v Srbiji.«VREME: Danes bo še pretežno jasno, jutri oblačno. Pojavljale se bodo občasne padavine. Najvišje dnevne temperature bodo od 17 do 24, na Primorskem do 30 °C.

Dorijan Maršič je direktor sežanskega Inkubatorja. Teče mu že drugi mandat. Pred tem je vodil Univerzitetni razvojni center in Inkubator Primorske, še prej pa je bil direktor Fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min, ki se je pozneje preoblikovala in jo zdaj poznamo pod kratico ITF kot Ustanovo za krepitev človekove varnosti. Izkušnje za izzive, s katerimi se je in se še ukvarja, je med drugim pridobival tudi kot soustanovitelj in direktor Radia Capris, kot član koprskega izvršnega sveta in direktor koprske Gasilske brigade, kot poslanec, direktor Študentskih domov ter kot član upravnega odbora in glavni tajnik Univerze na Primorskem. Dorijan Maršič je na družbenem omrežju, ki povezuje ljudi s poslovnim okoljem, zapisal, da mu ob vseh funkcijah, zadolžitvah in aktivnostih ni bilo in mu ni dolgčas. O podrobnostih njegove pestre kariere, se bo pozanimala Jasna Preskar.

Zadnji Glasbeni utrip preden se odpravimo na počitnice, bomo posvetili koncertom, ki bodo z glasbo obarvali poletje. Predstavljamo namreč večje festivale, ki bodo potekali na različnih koncih Slovenije: Festival Radovljica, Festival Ljubljana, Imago Sloveniae, Jazz festival Ljubljana, Seviqc in vrsto festivalov, ki bodo potekali na Primorskem.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, besedilna bralka lahkega branja.

Ekonomist Matej Lahovnik o Petrolu: Če bi vlada želela pomagati državljanom, bi znižala dajatve.Slovenska policija praznuje dan spomina na spopad med policisti in jugoslovansko armado leta 1991 na mejnem prehodu Holmec.Kaj bo predsednik vlade Robert Golob zaradi Nata pojasnil koalicijskim partnerjem? Vreme: Jutri bo precej jasno, ponekod bo pihal veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temeprature bodo okoli 30, na Primorskem do 34 °C.

Arheologinja, etnologinja in antropologinja, profesorica doktorica Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem je avtorica knjige, znanstvenega dela »V tišini spomina – Eksodus in Istra«. Po desetletjih molka je bila prva, ki je za množično preseljevanje Italijanov iz Istre v obdobju po drugi svetovni vojni uporabila besedo eksodus. S knjigo je dala glas vsem utišanim, katerih spomini se ne ujemajo s prevladujočim kolektivnim spominom na eksodus. S preseljevanji in njihovimi posledicami se ukvarja z antropološkega vidika. Zanimajo jo zgodbe ljudi, spomini, njihova tišina in bolečina. Trenutno je vodja mednarodnega projekta, ki obravnava obmejne travme. Da bi se končno slišali, da bi poskusili razumeti drug drugega, razvili empatijo in morda pozdravili družbo, v kateri je še veliko spominov v tišini in bolečini.

Letošnje srečanje Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine Dobrodošli doma se je v Novi Gorici in Gorici, v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025, minuli konec tedna začelo športno, in sicer je potekalo 47. srečanje mladih slovenskih športnikov iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Ob tem je potekalo tudi srečanje Zamejske športne koordinacije, sprejeli so letni program dela. Minuli konec tedna so se v Novi Gorici zbrali tudi evropski manjšinski novinarji, udeleženci letne skupščine Evropskega združenja dnevnikov v manjšinskih in regionalnih jezikih. Na prireditvi so podelili nagrado za najboljši prispevek v manjšinskem časopisu - šla je v Baskijo in nagrado Otta von Habsburga, ki je namenjena za izstopajoče prispevke o manjšinskih temah, pa je prejel Milan Rakovac, pisatelj in publicist iz Poreča, ki redno objavlja tudi v Primorskem dnevniku. V tem popoldnevu pa so v Novi Gorici podpisali tudi ustanovno listino Zamejske kulturne koordinacije.

Kako to, da imamo v razvitih postindustrijskih državah ljudje kljub vsemu znanju še zmeraj tako velik okoljski odtis, zakaj ne ukrepamo in kako vzgajati značaj za soočanje z okoljskimi izzivi? To so vprašanja, ki si jih v zvezi z našim odnosom do okolja zastavljajo humanistične in družboslovne znanosti, ki dobivajo vse več besede pri razpravah o podnebnih spremembah. Kje so ovire, da nam kljub informiranju ne uspe spremeniti naših življenjskih navad in družbeno-ekonomskega sistema, ki so za okolje pogubni, se je Maja Ratej pogovarjala s političnim ekologom Andrejem Lukšičem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in filozofom in avtorjem sveže izdanega Okoljskega pojmovnika za mlade Tomažem Grušovnikom s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.   Zapiski:  V oddaji smo uporabili izjavo oceanografa in filozofa Matjaža Ličerja iz oddaje Kulturni fokus.  Okrogla miza na Kemijskem inštitutu o vlogi znanosti pri razbijanju mitov o podnebnih spremembah, ki je potekala 2. junija 2025. 

Ostali poudarki: - Mariborska občina uvedla subvencije za pravilno odlaganje azbestnih kritin - V Bistrici ob Sotli bodo z nepovratnimi sredstvi prenovili hram kulture - Na severnem Primorskem boljša povezljivost z javnim prevozom - Ob morju se je začela uradna kopalna sezona, kakšna je ustreznost kopalnih voda? - Tradicionalno tekmovanje že 40 let spodbuja šolarje k natančnemu in rednemu čiščenju zob

Ob 10. uri je v znamenje žalovanja zastala vsa Avstrija; oglasili so se tudi zvonovi.Strokovnjak za varnost Boštjan Perne po pokolu v Avstriji: Treba je ravnati preventivno ter zaznati in ustrezno razrešiti stiske posameznikov.Ustna obravnava o garaži pod tržnico prekinjena; protest opozoril na nepravilnosti.V NSi z novelo za nižje najemnine za mlade in boljše pogoje za samostojne podjetnike. Direktor ZPIZA o pokojninski reformi - pričakovali smo, da bo treba delati 42 let, tako pa je ostalo pri številki 40.Slovenska demokratska stranka opozarja na demografsko zimo in poziva k ukrepanju.Prihaja prvi vročinski val. Najbolj vroče bo na Primorskem; Arso izdal rumeno opozorilo.ŠPORT: Naši vaterpolisti po zmagi nad Veliko Britanijo uvrščeni na evropsko prvenstvo.Slovenski nogometaši v zadnji pripravljalni tekmi premagali Bosno in Hercegovino.Vreme: Danes in jutri večinoma jasno; nocoj bo na severu in vzhodu več oblačnosti.

V Avstriji po krvavem strelskem pohodu v Gradcu začetek tridnevnega žalovanja. Varnostni strokovnjak Perne o tem, ali bi morijo lahko preprečili.Komentar Aleša Primca na nezakonito ustno obravnavo o gradbenem dovoljenju za nevarno in nezakonito garažno hišo pod ljubljansko tržnico.Trump: trgovinski dogovor med ZDA in Kitajsko, dosežen.ŠPORT: Belgijec Evenepoel dobil kronometer na dirki po Dofineji. Pogačar četrti.VREME: Jutri in v soboto sončno, s temperaturami do 30°C. Najbolj vroče bo na Primorskem, kjer bo pihala šibka burja.

Ali koalicija razpada pri živem telesu? Levica vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu izdatkov za obrambno in varnostno politiko, resolucijo, ki to predvideva, je sicer podprl pristojni parlamentarni odbor.Tudi Banka Slovenije oklestila napoved gospodarske rasti za našo državo.Ljubljanski nadškof Stanislav Zore o pomislekih pred nadaljevanjem postopka za izdajo gradbenega dovoljenja projektu podzemne garažne hiše na ljubljanski tržnici.Vreme: Jutri bo pretežno jasno, zjutraj bo nekoliko hladneje, čez dan se bo ogrelo, na Primorskem tudi do 29 stopinj Celzija.

Več kot dva milijona prebivalcev porušenega območja Gaze je še naprej obsojenih na počasno umiranje. Izrael nadaljujejo politiko kolektivnega kaznovanja Palestincev; ob okupaciji Gaze napoveduje še obsežno gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu. A tudi gibanju Hamas ni kaj dosti mar za trpljenje lastnega ljudstva. Prekinitve ognja ni videti, mednarodna skupnost z Evropsko unijo vred pa si ob nepredstavljivem trpljenju civilnega prebivalstva zatiska oči. Več o aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljem Blažem Ermencem. Gostje: - vodja slovenskega predstavništva v Ramali na Zahodnem bregu Vojko Kuzma - dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management Univerze na Primorskem - obramboslovec, dr. Klemen Grošelj - bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl

Smo v družbi študentov Fakultete za turistične študije - Turistike Univerze na Primorskem. Ob 30-letnici šole, med drugim, tedensko pripravljajo podcast "Obrazi turizma", v katerem gostijo različne strokovnjake. Namen je tako študentom kot širši javnosti približati turizem, odstreti vse njegove razsežnosti. Z nami bodo danes delili nekaj razmišljanj in osebnih mnenj o študiju, o turizmu kot vključujočemu dejavniku in o položaju mladih, ki se izobražujejo v slovenski Istri.

Vsako leto oz. pomlad se po strmem hribu nekje na zahodu Velike Britanije 120 km na uro kotali sir. Za njim pa stečejo – ali bolje rečeno se skotalijo – mednarodni in domači britanski tekmovalci. Več o tem nenavadnem tekmovanju pa v današnjem Torkovem kvizu! Sogovornik: Nikolai Jeffs, anglist in sociolog kulture ter predavatelj na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.

Biografski strip Plapolanje skale nikakor ni lahkoten sprehod skozi mladostniško obdobje prvega pesnika Istre in duhovnika Alojza Kocjančiča. Avtorica besedila, pesnica in avtorica več del o Kocjančiču, Ines Cergol in stripar ter ilustrator Matej Kocjan - Koco sta v njem besedno in slikovno prepletla večplastno zgodbo o Kocjančičevem odraščanju med Kubedom in Gorico v času fašizma na Primorskem. Ena osrednjih tem risoromana je zato raznarodovanje, ki so se mu, drugače kot drugod, uprli tudi primorski duhovniki.

Na območju parka Zdravilišča RKS Debeli rtič, raste več kot 200 različnih rastlinskih vrst s preko 4000 primerki iglavcev, listavcev, grmovnic in trajnic. Posaditev dreves je bila v preteklosti že ena izmed dejavnosti, ki so jih v zdravilišču izpeljali ob dnevu Zemlje. Letošnje otroške delavnice, namenjene ozaveščanju pomena vremena in morja, so nastale v sodelovanju z Morsko biološko postajo Piran, Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem in Agencijo za okolje, ki je postavila didaktično vremensko postajo, s katero bodo otroci lahko spoznavali vremenske pojave. O zanimivem dogajanju na kopališču, kjer so z učenci izpeljali tudi čistilno akcijo, v tokratni oddaji Morje in mi.

Državni zbor je pred dobrima dvema urama začel interpelacijo o delu vlade, razpravi je namenjenih 14 ur. Poslanec Zvonko Černač iz SDS, ki je vložila interpelacijo, je v uvodu premieru Robertu Golobu očital laži in manipulacije na področju pokojnin. Golob pa je interpelacijo označil za politični teater, ki jo opozicija uporablja kot del kampanje pred prihajajočim referendumom. Poslanke in poslanci so pred tem vnovič potrdili novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, na katero je državni svet vložil veto. V oddaji boste slišali še: - V baziliki svetega Petra se od papeža poslavljajo verniki. - Ameriški predsednik Trump napovedal precejšnje znižanje carin za Kitajsko, ta je pripravljena na pogovore - Pred današnjim dnevom knjige na Primorskem zagnali projekt Primorci beremo.

Piše Jože Štucin, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Marko Pišljar je poezijo začel pisati dokaj pozno. Glede na njegov poklic – več mandatov je bil predstojnik Psihiatrične bolnišnice Idrija, predava pa tudi na Univerzi na Primorskem – je to razumljivo, saj psihiatrija zagotovo terja od človeka popolno predanost drugim, seveda pa tak poklic prej ali slej zahteva tudi pogled vase, v svoja stremljenja, upanja in razmisleke. Knjiga Šepet križpotij ima sedem tematskih enot: Na poti, Več podob je v tebi, Izgubljeni v kaosu križpotja, V tišini praznine, Kjer tišina in veter se bratijo, Gora in Beseda. Naslovi so pomensko premišljeni in dokaj jasno opredeljujejo vsebinski fokus posameznih sklopov. Najbližje liriki in osebni izpovednosti, kjer sta literarni subjekt in avtor tesno povezana, je cikel Več podob je v tebi. V teh pesmih je razkrita intimna vez med pesnikom in njegovo drago, vez med bitjema, ki sta se nekoč davno srečala v študentskem domu. Takole pravi v pesmi Na stopnišču: "Presenetila si me tisti večer / na stopnišču študentskega doma. / Srce s pogledom si razkrila, / odstrla meglico spoznanja z mojega obraza. // Slišal sem tvoje besede, / ki so naselile se v meni. / Tvoje misli so spregovorile mojim / v novi harmoniji najinih globin." Rojstvo ljubezni je rojstvo sveta in življenja. Vse drugo je megla, sivina in nič. Samo ljubezen, v kakrši koli podobi že, je agens hrepenenja, je gibalo biti in razodetje upanja. Le z ljubeznijo izstopimo iz sebe in se zbližamo z drugim, postanemo več kot zgolj numerična enota človeštva, postanemo subjekt, ki ima neskončno zaledje smisla. Ali kot v nadaljevanju pesnik neposredno pove v pesmi Sestop k tebi: "Prekinil sem hitenje, / preveč sem bil zadihan. / Umíril sem misli / in srce. // Začutil sem žar sonca, / zagledal odsev gozda, / pobožal z nogo preprogo v sobi, / zaslišal dih tvoje pripovedi." Kirurško natančno, bi lahko komentirali, je tu ponazorjena vsa silna moč ljubezni, ki človeka vrne k sebi, ga obdari z možnostjo, da potem "iz sebe" uzre vse lepote "zunanjega sveta" in drugega, začuti sonce, občuduje odsev gozda, predvsem pa "zasliši dih njene pripovedi"; jaz se splete v dva jaza. Jaz ni več sam, ampak je sam z njo v novi celoti, v novi podobi razširjene biti. V drugih ciklih, ki so pomensko raznorodni – večinoma se dotikajo eksistencialnih tem – izstopa sklop Izgubljeni v kaosu križpotja. Nehote se mi je v to stavčno strukturo vrinila beseda "brezpotje"; torej nekaj takega kot človek v puščavi, kjer ni nobene poti, hkrati pa so vse smeri na široko odprte. Iskanje smisla v tej "vrženosti v svet", ki si ga nismo izbrali sami – kar je edino, ko o subjektu odločajo samo in izključno drugi – porodi vprašanja kam, zakaj, kdo in kako ... Kako narediti svojo podobo resnično, kako ji dati pomen in smisel, (za)vest o sebi, kako uzreti resnico in se okopati v spoznanju odrešitve. Poti, kot rečeno, je neskončno, križpotje pri Pišlarju pa sugerira iskanje Boga, iskanje ljubezni do drugega, odprtost za čudež stvarstva, ki ti je dan v upravljanje. V pesmi Prepletajoča se pota takole strne: "Nebo se mi je odmikalo. / Za trenutek sem včasih začutil svoj čas, / prepoznal najina prepletajoča pota, / ki so se razdvajala in zopet približevala. // Tiho polzi čas v preteklost, / razdiralna odsotnost uničuje skupna pota. / Zastrte v kopreno otožnosti se budijo želje, / da v kaosu našla bi pot in se srečala." In spet smo pri temelju. Če smo malo provokativni, je ljubezen kar pesnikova draga in Bog je njeno utelešenje. Vstajenje dveh bitij iz kaosa križpotja v objemu Duha, ki ju vodi v enost, pravo romanje dveh samot do ene duše, ki je radostno spoznanje. Življenje kot potovanje k Njej in Njemu. Podobno kot popotnik na 56. strani, kjer se cikel bivanja spet vrne v stanje nemoči, v odhod, ki ga človek sicer lahko nadzira in celo realizira, ne more pa mu pobegniti. Fatalnost rojstva in smrti je najpopolnejša kategorija biti: "Prišel je na konec. // Potovanje je zadišalo po jeseni (...) Zagledal se je v reko, / ki je odtekala, / reko, brez obzorja." V zbirki Marka Pišljarja Šepet križpotij je tudi nekaj angažiranih pesmi, ki govorijo o trpljenju in nesmiselnih smrtih nedolžnih; tak je pač svet, včasih krut, včasih krasen, pogosto gluh, velikokrat kot pesem blag ... Najbolj strašne rane pa beremo v pesmi V viharju nasilja: "Združila jih je smrt, / obnemogle in sestradane v koncentracijskih taboriščih, / postavljene pred strelski vod." Kje je tu Bog, človeka spreleti dvom, kje je tu rešilna ljubezen, kje sta pravica in sočutje? Tema je tudi luč brez fotonov, se tolažimo, pesnik pa svojo tolažbo odkrije v meditaciji: "Sedim pred hišo / in gledam / v mogočen Kanin. / Spremljam potovanje oblakov iznad Soče, / poslušam prve deževne kaplje / in ptice zgodnjega pomladanskega gozda. / Prepuščam se objemu okolja. / Dotikam se zemlje. / Bivam. / Sem doma."

V Vatikanu se množice zbirajo, da bi se poslovile papeža Frančiška. V zgodovino se bo zapisal kot prvi jezuit na tem položaju. Iz celega sveta že cel dan prihajajo odzivi na papeževo smrt, več držav je razglasilo tudi žalovanje. Več po ostalih poudarkih oddaje: -Ruski predsednik Putin: predlog Kijeva o nenapadanju civilne infrastrukture bomo preučili -Univerza na Primorskem sprožila postopke za akreditacijo študija medicine -Motokrosist Tim Gajser dirko v Švici končal z grdim padce

Na ulice Carigrada in drugih turških mest se je po aretaciji carigrajskega župana in voditelja opozicije Ekrema Imamogluja zgrnilo na sto tisoče protestnikov. Zahtevajo njegovo izpustitev in politične spremembe. Kljub vladni prepovedi protestov in represiji napovedujejo nove množične proteste. Je Turčija še demokratična država? Kako močan je dolgoletni turški predsednik Redžep Tajip Erdogan in kaj ponuja opozicija? Več o razmerah v Turčiji in tudi o turškem vplivu v širši regiji v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Milan Jazbec, nekdanji slovenski veleposlanik v Ankari; Aleš Gaube, zunanjepolitični novinar in komentator časnika Dnevnik; dr. Primož Šterbenc, Fakulteta za management Univerze na Primorskem, Karmen W. Švegl, bližnjevzhodna dopisnica RTV Slovenija.

Pred kratkim je Ustavno sodišče razveljavilo določila zakona o bančništvu, zaradi katerega zaposleni v bankah, za razliko od zaposlenih v drugih dejavnostih, niso imeli pravice do delavskega direktorja. To pa ni edina neustavnost s področja delavskega soupravljanja. Ustavno sodišče je namreč že leta 1994 izrecno ugotovilo nedopustno protiustavnost, ki kakim 120.000 zaposlenim v negospodarskih javnih službah onemogoča soupravljanje zavodov in zakonodajalcu naložilo enoletni rok za odpravo neustavnosti.Od takrat je minilo že več kot 30 let. Kaj s to neustavnostjo izgublja celoten javni sektor, kakšne so prednosti delavskega soupravljanja za delodajalce, bo njegovo uporabo pospešila generacija mladih, ki želi na delovnem mestu biti bolj slišana in upoštevana? Sogovorniki: dr. Valentina Franca, izredna profesorica na Fakulteti za upravo UL dr. Elizabeta Zirnstein, generalna sekretarka Združenja svetov delavcev Slovenije in izredna profesorica na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. Primož Kokalj, direktor podjetja Etiketa iz Žirov in član Sekcije za les in papir pri Združenju delodajalcev Alen Gril, direktor doma dr. Janka Benedika v Radovljici

Predstavniki Izraela in Hamasa so sinoči dosegli dogovor o prekinitvi ognja v Gazi in izpustitvi civilistov, veljati pa naj bi začel v nedeljo. Kako trden je ta dogovor? Kakšna je njegova vsebina? Kaj pomeni za celotno regijo? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Danilo Türk, prof. in nekdanji predsednik Republike Slovenije; dr. Primož Šterbenc, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; Karmen W. Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.

Korporacija Meta, pod okrilje katere sodijo digitalne platforme Facebook, Instagram, WhatsApp (tri izmed štirih po številu uporabnikov največjih spletnih platform), je pred tednom dni ukinila preverjanje dejstev na svojih platformah v Združenih državah Amerike. Gre za pomenljiv obrat in jasen signal, da se opušča aktivna prizadevanja za zmanjševanje širjenja dezinformacij, zavajanj in laži na socialnih omrežjih. Zadnje desetletje je – vsaj od afere s Cambridge Analytico naprej – na različne načine nazorno pokazalo, da so številne vsebine, ki se najbolj viralno in tudi ciljano širijo po spletu, izrazito škodljive, tako za posameznike in posameznice kot za družbo v celoti; za našo zmožnost, med drugim, da se kvalitetno informiramo o dogajanju in na tej podlagi sprejemamo svoje odločitve, tudi politične. V prvi vrsti so žvižgači razkrivali, da platforme prek svojih algoritmov spodbujajo vsebine, s katerimi bi čim dlje zadržale uporabnike na omrežjih, ne glede na potencialno spornost vsebin, in zavračajo mehanizme, ki bi njihovo širjenje vsaj nekoliko omejili. Sledil je pritisk, tudi v obliki zakonodaje, kot je v Evropski uniji Akt o digitalnih storitvah, da morajo tehnološki velikani, ki so med najbogatejšimi podjetji na svetu, z različnimi pristopi aktivno zmanjševati količino problematičnih vsebin na svojih platformah. Med drugim s preverjanjem dejstev. In prav to se zdaj ukinja. Če sodimo že po izjavi šefa Mete, Marka Zuckerberga, se s tem podjetje zgolj vrača k svojim koreninam. Nobena skrivnost sicer ni, da je ta odločitev neposredni odgovor na vrnitev Donalda Trumpa na čelo ZDA, ki je moderiranju vsebin in preverjanju dejstev, ki je njega samega redno postavljalo na laž, pač izrazito nenaklonjen. Meta in številna druga podjetja se zdaj prilagajajo novi politični realnosti, to pa bo imelo daljnosežne posledice. Kaj se torej obeta v digitalnem prostoru in pri pogojih za objektivno poročanje in preverjanje dejstev, za profesionalno novinarsko delo? Na kakšne načine bodo te spremembe zadele Evropo, kaj pomenijo za demokracijo in kakšne strategije bi bile v teh spremenjenih pogojih smiselne, to bodo teme v središču tokratne Intelekte. Gostje v studiu danes so prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, ustanoviteljica in odgovorna urednica centra za preiskovalno novinarstvo Oštro Anuška Delić, doc. dr. Jernej Kaluža s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in dr. Aleš Mendiževec s Filozofskega inštituta ZRC SAZU.

Večina Sircev se veseli padca režima predsednika Bašarja al Asada. Ali tej nemirni državi prinaša končanje državljanske vojne ali njeno nadaljevanje, le z drugim akterji? O razmerah v Siriji in drugod na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Primož Šterbenc, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; Karmen W. Švegl, dopisnica RTV iz Bližnjega vzhoda.

Podnebna konferenca v Bakuju se je končala z dogovorom o novem finančnem cilju za podnebne ukrepe v državah v razvoju. Te dogovor kritizirajo, saj 300 milijard dolarjev letno nikakor ne zadošča za ukrepe prilagajanja podnebni krizi, zaradi katere so še posebej prizadete najrevnejše in male otoške države. Po treh letih podnebnih pogajanj se izpusti toplogrednih plinov še vedno povečujejo, povečujejo pa se tudi neenakosti v svetu. O tem, kako storiti odločilne korake naprej, v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Ajda Cafun, Umanotera; dr. Mitja Žagar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Tomaž Grušovnik, Pedagoška fakultete Univerze na Primorskem; Tina Kobilšek, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, glavna slovenska podnebna pogajalka.

Ameriške predsedniške volitve so pred vrati, njihov izid pa ne bo pomembno vplival le na tamkajšnjo notranjo politiko, ampak tudi na položaje na svetovni geopolitični šahovnici. Zato se porajajo vprašanja, kako bi zmaga Donalda Trumpa oziroma Kamale Harris vplivala na bližnjevzhodno krizo, na vojno v Ukrajini, pa tudi na stopnjevanje napetosti v okolici Tajvana. Oziroma, drugače, vprašati se je treba, koga si voditelji Rusije, Kitajske, Izraela, Irana in še katere druge države želijo po volitvah videti v Beli hiši. Odgovor iščemo v torkovem Studiu ob 17.00 na Prvem. Gostje: Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Rusije; dr. Primož Šterbenc, politolog, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Maja Veselič, sinologinja, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Izid predsedniških volitev v Združenih državah ne bo pomembno vplival le na ameriško notranjo politiko, ampak tudi na položaj na svetovni geopolitični šahovniciV Združenih državah so predsedniške volitve pred vrati, njihov izid pa slej ko prej ne bo pomembno vplival le na ameriško notranjo politiko, ampak tudi na položaj na svetovni geopolitični šahovnici. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kako bi zmaga Donalda Trumpa oziroma Kamale Harris utegnila vplivati na zapletanje in razpletanje ključnih, strateško najpomembnejših kriznih žarišč našega časa – od vojne v Ukrajini prek konflikta na Bližnjem vzhodu do rastočih napetosti okoli Tajvana. V tem kontekstu nas je prvenstveno zanimalo, kaj voditelji Rusije, Kitajske, Izraela, Irana pa še kakšne države pravzaprav pričakujejo od obeh kandidatov? Koga si, drugače rečeno, po volitvah bolj želijo videti v Beli hiši in, jasno, zakaj? – Odgovore so nam pomagali iskati naš nekdanji dopisnik iz Moskve, Miha Lampreht, pa politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, ter sinologinja, predavateljica na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Maja Veselič.   foto: uradna vladna portreta Kamale Harris in Donalda Trumpa (Wikipedija, javna last)

Nad predeli Bejruta se dviga gost dim po nočnem bobnenju ob izraelskem obstreljevanju tarč, povezanih s Hezbolahom. Izrael ohranja napoved maščevanja Iranu. Pri tem želi pomoč Združenih držav. V Beli hiši za preprečitev regijske vojne na Bližnjem vzhodu predlagajo diplomacijo - ob tem se izogibajo neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali bi v pomoč Izraelu napotili tudi svoje vojake. Ostali poudarki oddaje: - V Zagrebu neenotni glede dodatne pomoči Kijevu. Predsednik Milanovič proti sodelovanju hrvaških vojakov v Natovi misiji za Ukrajino. - Slovenija bo morala omejiti javno porabo. Fiskalni svet svari, da bo zvišanje plač v javnem sektorju narekovalo načrtovanje izdatkov. - Težave ob obilnih padavinah: zalite kleti in cestišča, vetrolom na Primorskem, svarila pred obsežnim poplavljanjem Krke.

Študentke in študenti so začeli novo študijsko leto. Katere novosti jih čakajo; kateri so najbolj priljubljeni študijski programi; kakšen je prehod iz prvega v drugi letnik dodiplomskega študija; kako bodo pristojni reševali občutno pomanjkanje študentskih namestitev; kaj prinaša nov zakon o visokem šolstvu? Odgovore na nanizana vprašanja iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije.

Je biblična zgodba o Noetovi barki znanstveno sploh mogoča? Bi se vrsta res lahko ohranila na podlagi enega samca in ene samice? V zadnji epizodi Xkurzije na Valu 202 se podajamo v svet molekularne biologije z raziskovalci Univerze na Primorskem, ki skušajo s pomočjo genetike razumeti, kako hitre spremembe v okolju vplivajo na ogroženost posameznih vrst živih bitij. Pri tem stavijo tudi na pomoč javnosti in bioinformatike.

Agencija za okolje je zaradi možnosti obilnih padavin izdala oranžno opozorilo za vso državo do jutri zjutraj. Nevihte z nalivi in močnimi sunki vetra so bile ponoči predvsem na Primorskem, burno vremensko dogajanje pa se bo nadaljevalo ves dan. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - V ospredju koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju do zdaj opravljeno delo in rešitve za zdravstvo - Združeni narodi kritični do novih izraelskih napadov na domnevno varna begunska taborišča v Gazi - Nasprotovanje kopanju litija v Srbiji združilo opozicijo, projektu nasprotuje več kot polovica prebivalcev - Termoelektrarna Šoštanj bo po stečaju prvega januarja postala javna služba, Šaleška dolina v skrbeh