Podcasts about primorskem

Na ta božični večer, ko bodo polnočnice obhajale in slavile Jezusovo rojstvo, smo v goste povabili rektorja bazilike na Sveti Gori nad Novo Gorico in frančiškanskega patra Bernarda Goličnika. V osrednjem romarskem središču na Primorskem in Marijinem svetišču je v preteklosti že služboval, potem je 15 let vodil župnijo Sveta Trojica v Slovenskih goricah, z letošnjim avgustom pa se je 72-letni pater Bernard znova vrnil na Sveto Goro, v frančiškansko skupnost še treh bratov. Tako dišeče kot so tu zdravilne rastline niso nikjer na svetu, nam med drugim zaupa v iskrivem in umirjenem pogovoru. Z njim so prišle tudi njegove čebele in tudi Svetogorska pokora še naprej poživlja kri romarjem in ostalim obiskovalcem, ki se povzpnejo na to duhovno in razgledno točko nad Novo Gorico. O tem in še marsičem, kar zaznamuje skupnost štirih bratov frančiškanov zdaj na Sveti Gori, se je s patrom Bernardom pogovarjal novinar Valter Pregelj.

Sneg pobelil več delov Slovenije, na Primorskem zaradi močne burje omejitve v prometu.Ustavno sodišče ostro proti zakonu o zdravstveni dejavnosti, zdravniška zbornica zadovoljna.Pred nami je prvi sveti večer. Na trgu sv. Petra v Vatikanu jaslice v neapeljskem slogu, jaslice v dvorani Pavla XIV. pa z osrednjim sporočilom zaščite življenja od spočetja naprej. Slovenski škofje v božičnih poslanicah: življenje, upanje in pogum brez strahu.V predprazničnem času strm porast potrjenih primerov gripe in povečan pritisk na urgence.Otrokom je za božič najbolj pomembna sv. maša in molitev ob jaslicah. Kaj pa želijo nam?Vreme: Danes bo v notranjosti marsikje snežilo, na Primorskem bo pihala močna burja. Jutri bo oblačno, burja bo čez dan počasi slabela.Letošnja božična igra na radiu Ognjišče bo nekoliko drugačna, kot smo je vajeni. Igralci nad procesom navdušeni.Ob krhkem premirju med Hamasom in Izraelom praznujejo božič tudi kristjani v Gazi.Šport: Cedevita Olimpija dobila prvo tekmo četrtfinala domačega pokala proti Iliriji.

Dolenjske in belokranjske občine v ustanovitev hiše Hospic.Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka: volitev bi se udeležilo kar 79-odstotkov vprašanih.Minister Kumer v pogovoru za Radio Ognjišče zadovoljen, da je Slovenija na področju oskrbe z energijo na zeleni veji, a si želi še višjega deleža obnovljivih virov.VREME: Jutri se bodo padavine razširile nad vso Slovenijo. Po nižinah v notranjosti bo večinoma snežilo, v Ljubljanski kotlini pa se bosta ponekod mešala sneg in dež. Sneženje bo najizrazitejše na vzhodu države. Temperature bodo od –1 do 3, na Primorskem do 8 °C.

Papež na zadnjo sobotno avdienco svetega leta: Ostali bomo romarji upanja.Gorenak o policiji in sodnih postopkih za zakonito ravnanje; Mesec po glasovanju o interpelaciji ostaja na ministrskem položaju.Ruski odposlanec prispel v Miami na pogovore o Ukrajini.ZDA v Siriji izvedle vojaški napad na skrajno skupino Islamska država.Novi newyorški nadškof bo nadzoroval tudi sklad v višini 300 milijonov dolarjev za odškodnine žrtvam spolnih zlorab.Na praznik dneva samostojnosti in enotnosti shod harmonikarjev na Prešernovem trgu.Vreme: Jutri bo v gorah in na Primorskem pretežno jasno, drugod povečini oblačno ali megleno.Slovenija ostaja na povprečni ravni digitalne zrelosti. Največ težav v malih in srednjih podjetjih.Nedavno na Hrvaškem zabeležili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih.ŠPORT: Skakalka Nika Prevc v Engelbergu z drugim mestom za las zaostala za zmago.

Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. Svetovna raven miru se je poslabšala že 13-ič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po 2. svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega BDP-ja. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na 9-tem mestu med samo 12-timi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 v tokratnem Studiu ob 17-tih skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dopisniki RTV Slovenija iz tujine: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA; Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije; Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitični redakciji; Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja.

V Bruslju vseevropski protest kmetov. Tam tudi slovenski kmetje.Mesec predla zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto. Delodajalci presenečeni in zaskrbljeni.Zgodovinar Stane Granda o obglavljenem Titovem spomeniku v Velenju: Gre za političen kip, ki mora deliti politično usodo.ŠPORT: Švicar Odermatt dobil smuk v Val Gardeni. Slovenci brez vidnejše uvrstitve.VREME: Jutri bo na Primorskem in Notranjskem oblačno, ponekod bo lahko občasno rosilo. Drugod bo precej jasno. Najvišje dnevne temperature od 6 do 15 °C.

Milan Hosta, športni pedagog s trimesečnim stažem učitelja v srednji šoli, se je nato odločil za študij filozofije in doktoriral na temo s področja etike športa in je danes polovično zaposlen na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Vzporedno je ves čas raziskoval še dihanje, tako da je Buteykov dihalni terapevt in častni član Buteyko Breathing Professionals, usposobljen tudi pri Bolnišnici Golnik za podporo bolnikom z astmo. Lani je napisal knjigo Zadihaj, kjer dih postavi med telo in duha. Sčasoma sta ljubezen do filozofije in diha prerastli v raziskovanje zavesti in seveda do iskanja praktičnih rešitev, kako ravnati v stresnih situacijah, ohranjati odpornost na stres ali izboljšati zdravje, s čimer se poklicno ukvarja kot trener osebnostnega razvoja. Na tej poti je postal prvi certificirani Enneagram trener v Sloveniji, na podlagi česar je razvil svojo metodo, poimenovano 369matrica, ki združuje metafiziko s prizemljeno telesnostjo. Milan Hosta je tudi član projekta Global Consciousness, ki ga vodi Univerza Princeton, in sodeluje v delovni skupini Consciousness Education pri mednarodni komisiji Galileo. To je le del njegove osebne in poklicne poti, spekter njegovih poglabljanj v življenje in vase pa je izjemno prostran in globok, več lahko slišite v tokratni oddaji Razkošje v glavi.

Sodišče iz pripora izpustilo 21-letnika, ki naj bi napadel Aleša Šutarja.V Evropskem parlamentu štiri resolucije proti pobudi My Voice My Choice.Evropski poslanec Matej Tonin o konferenci o zatiranih kristjanih.Vreme: Jutri bo sonce le na Primorskem ter v višjih legah, drugod bo megla.

Drugi poudarki oddaje: - Varnostne razmere v Pomurju so dobre, vendar policisti obravnavajo več ilegalnih prehodov državne meje. - V štirih kraško-brkinskih občinah bodo pili dražjo vodo. - V Zeliščarskem centru jugovzhodne Slovenije v Zágradu se bodo posvetili tudi vzpostavitvi poslovnega modela izkoriščanja zelišč. - Leto 2026 so na Vrhniki razglasili za Cankarjevo leto. Ob 150-ti obletnici rojstva velikega pisatelja so izdali Cankarjev koledar in novo številko zbornika Vrhniški razgledi.

Drugi poudarki: - Kompostarna Rosa zavrača navedbe občine Vrhnika o povzročanju smradu. Pravijo, da jih je pristojni inšpektorat obiskal že 47-krat, nazadnje septembra. - Najemna pogodba za izolsko ladjedelnico je bila prekinjena pred dobrim desetletjem, naslednik takratnega najemnika pa območja še ni zapustil. - V Preddvoru ponosni na vrhunske alpiniste. Njihovo planinsko društvo ima danes več kot 230 članov. - Vetrinjski dvor v Mariboru so zasedli vilinci in ga spremenili v čarobni gozd.

V koordinaciji raziskovalcev iz Univerze v Ljubljani se začenja oblikovati infrastrukturni in raziskovalni Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost »GreenHer«, v katerem sodelujejo še raziskovalci Univerze na Primorskem v Kopru in Univerze v Mariboru, zraven pa so tudi konservatorsko-restavratorski strokovnjaki iz muzejev, NUK-a ter Zavod za gradbeništvo. Z vsoto dobrih 26 milijonov evrov – polovico daje Evropska unija, polovico pa resorno ministrstvo - bo povezal humanistične in družboslovne, v veliki meri arheološke, in kar je pri dediščinskih vedah dokaj razveseljivo, predvsem pa nujno - naravoslovne in tehniške vede. Financirali pa bodo tudi vrsto novih raziskovalnih zmogljivosti, tako s posodabljanjem raziskovalne opreme kot z gradnjo novih stavb. O projektu novega Centra odličnosti, ki ga vodi in koordinira, govori prof.dr. Matija Strlič iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. FOTO: Matija Strlič že dolgo ne le z lupo raziskuje in ohranja materiale kulturne dediščine VIR: avtor fotografije je Uroš Hočevar

Podjetja v določenih gospodarskih panogah lahko od danes uporabljajo shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa.Pomembna novost za normirance, ki so s. p. zapirali in znova odpirali – po zaprtju prepoved odpiranja kar pet let.Koalicija »Proti zastrupitvi bolnikov!« vložila ugovor na zahtevo za razveljavitev referenduma.Dr. Pavel Poredoš o vprašanju vnaprejšnje volje terminalno bolnih pacientov.Izredni strokovni nadzor na ortopedskem oddelku novomeške bolnišnice: ortoped paciente usmerjal v zasebni zavod.Demokratična republika Kongo in Ruanda v Washingtonu podpisali mirovni sporazum. Konec treh desetletij spopadov?VREME: V notranjosti države oblačno, več sonca na Primorskem.Mednarodni dan prostovoljstva pod geslom Vsak doprinos šteje in 35 let delovanja TOM telefona.Vatikan: ženskega diakonata do nadaljnjega ne bo.ŠPORT: Nika Prevc na drugi tekmi v poljski Wisli, zmagala pred Niko Vodan.

Državni zbor potrdil: imetniki nezakonitega orožja bodo tega lahko brez posledic predali do konca januarja.Dolenjska poslanka Svobode Jožica Derganc storila premalo – novoveški svetniki jo pozivajo k odstopu.V okviru preiskave suma zlorabe evropskih sredstev pridržali nekdanjo vodjo diplomacije EU Federico Mogherini.VREME: Jutri bo oblačno, ponekod bo občasno rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 6, na Primorskem do 13 °C.

Papež Leon XIV. začel svoje prvo apostolsko potovanje. V Turčiji z geslom: »En Gospod, ena vera, en krst.«Vlada z interventnim zakonom nad absentizem.Kakšna so najnovejša pravila pri ocenjevanju znanja v osnovni šoli? Pogovor s predsednico Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojco Mihelič.VREME: Jutri se bo čez dan jasnilo po vsej državi. Najvišje dnevne temperature bodo od 1 do 5, na Primorskem do 10 °C.

Danes je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Tudi v Sloveniji so številke zaskrbljujoče, saj je policija samo letos obravnavala več ko tisoč 100 primerov nasilja v družini in izrekla več kot 900 prepovedi približevanja. Številne ženske, žrtve nasilja, pomoč poiščejo tudi v varnih hišah. V Varni hiši Gorenjske je pred tremi leti po štiriintridesetih letih psihičnega in finančnega nasilja našla varnost tudi Primorka, ki je v zakonu prenašala trpinčenje, zaničevanje, tudi nenehen možev nadzor. Tolažila se je, da bo bolje, potrpela je zaradi petih otrok. In pred tremi leti se je odločila, opogumila in iz stanovanja na Primorskem pobegnila z dvema hčerkama. Po namestitvi v varni hiši je ostala na Gorenjskem. Psihične posledice so ostale, ne le njej, tudi otrokom. A zdaj živi brez strahu in se veseli drobnih, vsakdanjih stvari, na katere prej ni smela pomisliti.

Zaradi obilnih padavin nekatere reke prestopile bregove. Za jugozahod izdano oranžno opozorilo.Videtič: Koalicija je izgubila kompas, levemu polu je treba vrniti verodostojnost.Nedeljski referendum je za nami, še vedno pa ostaja vprašanje - kaj bo s paliativno oskrbo?Poslanci z mešanimi odzivi na letno poročilo Varuha človekovih pravic. Ta je vladi podal skoraj 100 novih priporočil. ŠPORT: Smučarji skakalci s tekmo na srednji napravi v švedskem Falunu.VREME: Padavine se bodo nadaljevale do jutrišnjega popoldneva. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 8, na Primorskem do 13 °C.Jankoviću očitki o sprejemanju koristi za nezakonito posredovanje, napeljevanje k zlorabi položaja ter dajanje podkupnine.Papež pred obiskom v Turčiji objavil apostolsko pismo o edinosti vere.Katere spremembe prinašajo pogajanja v mirovni načrt za Ukrajino?

NSI, SLS in Fokus razmišljajo o sodelovanju pred volitvami.Štirje strokovnjaki na okrogli mizi o zakonu o asistiranem samomoru: uzakonitev smrti na zahtevo bi odprla Pandorino skrinjico.Gibanje Nediskriminacija opozarja na diskriminatoren odnos RTV Slovenija do organizatorjev referendumske kampanje.Številni domovi starejših ostali brez obvestil o možnostih glasovanja.Poslanci potrdili proračuna za prihodnji dve leti, primanjkljaj se bo gibal okoli 3 odstotkov BDP.ZDA naj bi z Rusijo pripravljale nov načrt za končanje vojne v Ukrajini.vreme – na Primorskem še nekaj sonca, drugod oblačno, jutri spet možen sneg.Poslanci bodo o zakonu o psihoterapevtski dejavnosti znova glasovali v petek, predstavniki stroke niso izkazali enotne podpore.Skupnost občin s pobudo za zagotavljanje lastniških stanovanj za mlade.ŠPORT: Slovenci na zadnji kvalifikacijski tekmi remizirali s Švedi, brez prvenstva so ostali že pred zadnjo tekmo.PREGLED POMEMBNEJŠIH NOVIC – Utrip dneva, 17. 11. 2025Skupnost občin s pobudo za zagotavljanje lastniških stanovanj za mlade

Pismo slovenskih škofov: Naše prizadevanje za spoštovanje Božjega načrta ni politika, temveč evangeljska dolžnost.Treba je narediti več za ureditev šibkega in pomanjkljivega zdravstvenega sistema, je opozoril Rok Ravnikar.Deveti svetovni dan ubogih: Karitativne ustanove za družbo sočutja in življenja.Šport: Slovenska nogometna vrsta ostala brez Svetovnega prvenstva.Vreme: Jutri se bo dež razširil na vso državo.V NADALJEVANJU…Na svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč opozorila na morebitno legalizacijo konoplje za osebno rabo.Stekli postopki za preoblikovanje statusa Univerze na Primorskem iz zasebne - v javno.V Nigeriji se nadaljuje hudo nasilje nad kristjani.

Matematik prof. dr. Tomaž Pisanski je letos prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Pri nas je utiral pot diskretni matematiki, torej tisti veji matematike, na kateri temelji vse računalništvo. A njegove osnovnošolske matematične ocene nikakor niso napovedovale uspešne kariere na tem področju, prej nasprotno. Toda prava učiteljica in nato matematična tekmovanja so povsem premešale karte ter Pisanskega navdušile za nov pristop k matematiki, ki pa je bil v tistem času sprejet le z veliko zadržanostjo, danes pa na njem temeljijo vse nenavadne zmogljivosti umetne inteligence. V svoji bogati karieri je med drugim na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko ustanovil in vodil oddelek za teoretično računalništvo, sodeloval pri ustanovitvi Univerze na Primorskem, ustanovil in sourejal tri znanstvene revije, tudi vodilno slovensko revijo Ars Mathematica Contemporanea, ter ustanovil Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko.

Odstopil direktor novomeške Policije Igor Juršič.Novomeški župan ob robu predloga Šutarjevega zakona: „Želimo si spremeniti slovensko družbo v delu, kjer ne deluje!“Novi zapor na obrobju Ljubljane vreden kar 86 milijonov evrov, gradnjo pa naj bi spremljale nepravilnosti pri ravnanju z odpadki.Parlamentarni odbor za finance potrdil osnutek proračuna za leto 2027. Fiskalni svet: oddaljujemo se od cilja ohranjanja primanjkljaja v višini treh odstotkov BDP.Slovenija je v tretjem četrtletju beležila 1,7 odstotno rast, ki jo je poganjalo zlasti domače trošenje.Teroristi Hamasa Izraelu predali še eno truplo talca iz Gaze.V ruskem zračnem napadu na Kijev najmanj štiri smrtne žrtve.Vreme: Pooblačilo se bo, na Primorskem in Notranjskem bo rahlo rosilo.V Zavodu sv. Stanislava praznovanje in akademija ob 120-letnici ustanovitve te pomembne ustanove.Ob dnevu sladkorne bolezni pozivi k ustrezni psihološki podpori bolnikom.Šport: Odbojkarji ACH-ja po dramatičnem preobratu in zmagi v Tivoliju do zadnjega kroga kvalifikacij za Ligo prvakov.

Vlada: imetniki nezakonitega orožja bodo tega lahko brez pravnih posledic predali od uveljavitve zakona, do konca januarja.Ustavno sodišče potrdilo: referenduma o oploditvi z biomedicinsko pomočjo ne bo. Primc: odločitev je škandalozna.Zdravnik Rok Ravnikar pred referendumom o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: Zakon nas postavlja v vlogo, ki je ne želimo.VREME: Jutri bo povečini jasno, le na Primorskem in Notranjskem bo ponekod bo rahlo rosilo. Najvišje dnevne temperature bodo od 12 do 18 °C.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo danes pod pritiskom kritik in groženj z zavrnitvijo v Evropskem parlamentu zagovarjala predlog sedemletnega proračuna Unije. V 2 tisoč milijard evrov vrednem proračunu obljublja popravke in več vpliva regijam ter parlamentu. Ostali poudarki oddaje: Države na podnebni konferenci skušajo premagati vrzel med pariškim sporazumom in zdajšnjimi zavezami Med obiskom vlade na severnem Primorskem tudi o postavitvi tehnološkega parka pri Ajdovščini V ljubljanskem Cankarjevem domu se začenja največji filmski festival pri nas - Liffe

Novogoriška univerza stopa proti statusu javne univerze, vlada ustanavlja javni zavod za sodobni ples, asfaltne baze pred hišami krajanov Vrtojbe kmalu ne bo več, za Park znanja v Ajdovščini bi lahko pridobili kohezijski denar. To je nekaj odločitev z regijskega obiska ministrov v goriški regiji. Ta ponuja še kar nekaj neizkoriščenih možnosti, so vladi danes povedali tako župani kot predstavniki gospodarstva. V oddaji tudi o tem: - Nevladniki pozivajo poslanke in poslance k vnovičnem premisleku o Šutarjevem zakonu, češ da nas vodi v represijo - Venezuela po prihodu največje ameriške letalonosilke in kopičenju ameriške vojske v svoji bližini napovedala množično mobilizacijo in vojaške vaje - V mariborskem Kliničnem centru zaradi ponarejenih diplom odpustili 2 delavca, ki sicer nista delala na zdravstvenem področju

Šutarjev zakon bodo sprejemali po nujnem postopku, seja že v ponedeljek.Bo tekma med NSi in SD odločila barvo naslednje koalicije?Zdravniške organizacije ostro proti asistiranemu samomoru. Zakon označile za skropucalo.Pred referendumom enotne tudi največje verske skupnosti v državi.Afera s ponarejenimi diplomami tokrat zajela mariborski klinični center. Direktor Flis: ne gre za zdravnike, zato življenja niso bila ogrožena.Evroposlanci danes s von der Leyenovo o prilagoditvah novega večletnega proračuna.Vreme- še bo jasno, le na Primorskem in Notranjskem pooblačitve.

Kako misliti nuklearno dobo in na kakšne načine je izum jedrskega orožja vplival na vojskovanje, diplomacijo, znanost in človekov položaj v svetu Odkar so Združene države pred 80 leti na Hirošimo in Nagasaki odvrgle atomski bombi, svet ni več isti. Drugačen je zrak, ki ga dihamo in vse od tistega trenutka vsebuje sevanje, drugačna je zemlja, ki je bila deležna sevanja ne le dveh uradno odvrženih bomb, ampak tudi več kot dva tisoč še močnejših bomb, ki so jih velesile poizkusno detonirale v nadaljnjih desetletjih. Spremenile pa so se tudi manj oprijemljive reči: spremenil se je način, kako se odvijajo vojne in diplomacija, spremenil se je način, kako se financira znanost, morda ni isti niti položaj človeka v svetu, ki ima naenkrat zmožnost Zemljo čez noč spremeniti do nerazpoznavnega stanja, v katerem se naše življenje - vsaj v dosedanji obliki - ne bi moglo nadaljevati. Kljub enormnim razsežnostim dejstva, da smo ljudje dejansko ustvarili nekaj tako uničujočega, pa se s tem danes razmeroma malo ukvarjamo. Če je bil prvih nekaj desetletij strah še otipljivo navzoč, kubanska raketna kriza, ki je svet pahnila na sam rob jedrske vojne, pa je dejansko pripeljala do nekaterih obsežnih sporazumov in omejitev oboroževanja, se zdimo danes kar nekako pomirjeni s tem, da ima vsaj 9 držav na svetu atomsko bombo in da je atomsko orožje prav v vsakem trenutku v pripravljenosti za uporabo. Še več, celo opuščanje težko doseženih sporazumov in napovedi testiranja jedrskega orožja, ki se ravnokar dogajajo, nas ne pretresejo zares. V tokratni Intelekti se bomo pogovarjali o tem, zakaj tako težko mislimo atomsko dobo ter kako je atomsko orožje pravzaprav spremenilo naš svet. Gosta v studiu sta znanstveni sodelavec pedagoškega inštituta in predavatelj na Fakulteti za humanistične študije univerze na Primorskem dr. Igor Bijuklič ter zgodovinar in novinar Dnevnika Gal Krizmanič. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Ameriško testiranje jedrskega orožja 1. novembra 1951 v Nevadi

Opozicija ne verjame v uspeh Golobove napovedi zakona o predaji nezakonitega orožja.Poslanci danes o zimskem regresu danes in davčnih spremembah za normirance, opozicija paketu ne bo nasprotovala.Častno razsodišče pri Zbornici zdravstvene in babiške nege: Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni v nasprotju z etičnim kodeksom zdravstvenih delavcev. Velik del članov mnenje razsodišča zavrača.ŠPORT: Slovenska nogometna reprezentanca v zadnji, odločilni tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo brez poškodovanega Šeška.VREME: Jutri sprva pretežno jasno, popoldne se bo na Primorskem začelo oblačiti. Najvišje dnevne temperature bodo od 10 do 16 °C.Na obisku madžarski zunanji minister. Udeležil se je tudi maše na Sveti Gori.Naj bo martinovo praznik spoštljivega uživanja odličnih mladih vin.ŠPORT: košarkarji Los Angeles Lakers na krilih Dončića do zmage v Charlotteu.

V državnem zboru potrdili obvezno božičnico in spremembe za normirance.Sprejet tudi zakon za nemoten prehod stanovalcev v domovih v sistem dolgotrajne oskrbe.Začelo se je zbiranje ponudb za nakup zemljišč za nadomestno gradnjo v braslovški občiniVreme: Nocoj in jutri precej jasno, le na Primorskem več oblačnosti; po nižinah megleno.

Izjava Komisije pravičnost in mir: Ponujati asistirani samomor ne pomeni svobode, ampak izgubo upanja.K udeležbi na referendumu povabil tudi celjski škof Maksimilijan Matjaž.Vlada na seji pretresa Šutarjev zakon. V Svobodi ne vidijo razloga, da ne bi dobil podpore, v SD in Levici pomisleki.Delodajalci zamrznili sodelovanje v Ekonomsko-socialnem svetu, grozijo tudi z izstopom, če ne bo prišlo do ustavitve sprejemanja zakona o božičnici in normirancih.Glas upokojencev Pavla Ruparja v Državni zbor vložil predlog zakona o popravi krivic pri odmeri pokojnin.Vreme: Jutri bo na Primorskem sončno, drugod večinoma oblačno.Dosegli začasni dogovor o krepitvi evropske obrambe: dostop Ukrajine do obrambnega sklada in razvoj strateških digitalnih tehnologij.V Braziliji vrh voditeljev pred podnebno konferenco Združenih narodov.ŠPORT: Hokejisti Slovenije s tekmo proti Veliki Britaniji začenjajo novonastali evropski Pokal narodov.

Policija v preiskavi v romskem naselju Žabjak pri Novem mestu odkrila več kosov strelnega orožja, tudi avtomatsko puško.Delodajalci prekinili dejavnosti v ekonomsko-socialnem svetu. Vladi očitajo kršitve zaradi zakona o obvezni božičnici. Golob odgovarja: vlada ni kršila ničesar.Obvezna božičnica izgublja svoj namen – motiviranost zaposlenih, opozarjajo številni dolenjski podjetniki.VREME: Jutri bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 5, najvišje dnevne pa od 10 do 18 °C na Primorskem.

Avtorica je šla po poti sajenja buč na Primorskem, odličnih receptur priprave jedi iz buč, pa vse do 17-letne tradicije krašenja vasi Harije v Občini Ilirska Bistrica. Gostje oddaje so Jerica Pučko Antolin, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica iz Kopra, Rozana Prešern iz Društva Šparžin Korte in Alenka Volk Penko iz Harij.

»Kdor bo imel kontrolo nad računalniki, bo gospodar sveta,« je leta 1970 v intervjuju za Mladino napovedoval Tomaž Pisanski, danes Zoisov nagrajenec za življenjsko delo. V vmesnih 55 letih se je zgodila bogata matematična kariera.Kot je izpostavljeno tudi v utemeljitvi nagrade, je prof. dr. Tomaž Pisanski z Univerze na Primorskem s postavitvijo in razvojem svetovno znane slovenske šole diskretne matematike pomembno vplival na razvoj tega področja. Med drugim je na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko ustanovil in vodil Oddelek za teoretično računalništvo, sodeloval je pri ustanovitvi Univerze na Primorskem, ustanovil in sourejal je tri znanstvene revije, tudi vodilno slovensko revijo Ars Mathematica Contemporanea, ter ustanovil Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko. Organiziral je več mednarodnih znanstvenih srečanj in tudi predsedoval organizacijskemu odboru 8. Evropskega kongresa matematike v Portorožu. V zgodovini matematike je raziskoval Jurija Vego in Iva Laha.O tem, kako danes gleda na razmah umetne inteligence, kaj vse se da početi z diskretno matematiko in zakaj je o zgodovini vedno bolje vedeti več kot manj, v tokratnih Podobah znanja.

Nejc Krevs: Pri podpisu mirovnega načrta za Gazo sem pogrešal predstavnike Izraela in Palestine.Referendum Proti zastrupitvi in zlorabam bolnikov in starejših bo predvidoma predzadnjo novembrsko nedeljo.V Bovcu zbirajo podpise proti napovedani popolni zapori ceste pri Klužah.Vreme: Tako kot danes bo tudi jutri na Primorskem jasno s šibko burjo, drugod bo zmerno do pretežno oblačno.

Hamas izpustil preostale še žive izraelske talce, domov se vračajo tudi v judovski državi zaprti in priprti Palestinci.Zasedanje parlamentarne skupščine zveze NATO danes zlasti v luči varnostnih groženj s strani Rusije. Po besedah Žaklja se je Slovenija z organizacijo zasedanja dobro odrezala. Jani Prednik po ovadbi zaradi nasilja odstopil kot poslanec SD.V Združenju novinarjev in publicistov ocenjujejo, da so načrtovani posegi v oddajo Tarča napad na neodvisno novinarstvo.Zakaj so originalni Marijin kip ta konec tedna v več kot sto letih šele četrtič prenesli iz Fatime v Vatikan?Škof Štumpf: Če ne bo spokornosti, nam bo ena od skorajšnjih zarij naznanila konec vsega, kar obstaja.Šport: Slovenski nogometaši drevi v Stožicah proti Švici za pomembne točke v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo.Vreme: Danes in jutri bo zmerno do pretežno oblačno, bolj sončno bo ob šibki burji na Primorskem.Evropska unija ima tako kot Združeni narodi vse več težav pri odzivanju na globalne izzive.Sezona okužb dihal se ponovno začenja - NIJZ priporoča cepljenje vsem.Šport: Judoistki Kaji Kajzer bron na veliki nagradi Peruja v Limi.

Piše Iztok Ilich, bere Igor Velše. S Koroško na obeh straneh meje povezani pesnik, pisatelj in publicist Vinko Ošlak, med drugim znan po pisanju tudi v esperantu in po dolgoletni skrbi za revijo Celovški Zvon, se v zadnjih letih s pridigami, učnimi urami in pogovori vse bolj posveča različnim ravnem in vsebinam svetopisemskega izročila. Na vprašaj na koncu naslova knjige Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi?, povzetega po pesmi kantavtorja Brendija, sam ne odgovarja povsem črnogledo, temveč z »najbrž ne …«. Pri čemer z »najbrž«, kot pojasnjuje, še goji tiho upanje, da se v svoji presoji moti. V premišljevanjih o ogroženosti slovenske narodne biti in jezika prednikov nima pred očmi le stanja na južnem Koroškem, temveč tudi drugod, tako med izseljenci in njihovimi potomci po svetu kakor v matični slovenski državi, kjer je do odnosa do jezika in tradicije še posebno kritičen. V poglavju Zmote in napake na slovenski in nemški strani koroškega narodnega vprašanja zavrača novo iznajdeni pojem »dvojezičnost« kot jezikovni nesmisel in ponavlja, da je Ljubljana tudi danes »bolj zainteresirana za gladkost diplomatskega parketa na Dunaju, kakor za ohranitev slovenskega dela naroda na Koroškem in Štajerskem«. Ker pri vrsti občutljivih tem, ki jih obravnava, ne želi zdrsniti v ceneno in neplodno moraliziranje, išče in najdeva odgovore v izbranih odlomkih iz Svetega pisma. Prepričan je, da je opuščanje jezika in kulturnega izročila staršev in rodu povezano z opuščanjem vere v Boga in njegove zakone. Med pojasnjevanjem razlike med asimilacijo in odpadništvom pa med drugim ugotavlja, da se to vprašanje danes širi tudi na vprašanje ideološkega in novopoganskega prilagajanja in odpada v okviru lastne materinščine. V tej dilemi je za avtorja zamenjava slovenščine z nemščino, še bolj verjetno pa z angleščino in v prihodnosti morda celo s kitajščino, vendarle precej manjše zlo kakor odpad od normalnosti in razumnosti v lastnem jeziku, kjer se danes, na primer, očetu ne reče več oče, ampak »starš 1«. Skrbi ga torej tudi razkroj tradicionalnih družbenih in družinskih vrednot z uvajanjem drugačnih razmerij in vlog v odnosih med bližnjimi. Ob vsej zaskrbljenosti pa avtor v novi knjigi opaža, da je na jezikovnem in narodnostnem polju posejano tudi dobro seme tistih, ki v smislu zvestobe, ne trme ali kljubovanja, še vztrajajo. Vinko Ošlak esej o vprašanju naroda in jezika zaključuje z objavo znamenitih Slovenskih zapovedi, nastalih leta 1922 v Trstu. Po izgubljenem plebiscitu na Koroškem in ob razraščanju fašizma na Primorskem je bil to za Slovence, ki so po prvi svetovni vojni ostali zunaj Jugoslavije, izjemno težaven čas pospešenega raznarodovanja, za mnoge tudi trenutek odločitve za zvestobo ali odpadništvo. Zapovedi je sestavil in dal natisniti na dopisnici tržaški politični in narodni delavec Anton Gerbec, pobudnik jezikovnega krožka Odvada, ki je v Trstu deloval do leta 1929. Namen ne prav številnih članov krožka, ki so po statutu morali za vsako po nepotrebnem uporabljeno tujko plačati dogovorjeno denarno kazen, je bil »spopolnjevanje in čiščenje slovenskega knjižnega jezika vseh slovničnih nepravilnosti in dvoumnosti« da bi dosegli končni smoter: »en narodni jezik slovenski!«. Ime krožka, Odvada, je tako mogoče razumeti predvsem kot pogumen odziv zavednih tržaških izobražencev za ohranjanje ogrožene materinščine Slovencev na zahodnem robu z odvajanjem od jezikovnih vplivov večinskega in drugih večjih narodov, ki jih obdajajo. Vinko Ošlak to malo znano parafrazo desetih božjih zapovedi kritično komentira z željo, da bi jo porabil kot svojevrstno ponazoritev svojih razmišljanj. Njihovo avtorstvo je pomotoma pripisal takrat že pokojnemu jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, ki pa je bil pri natisu udeležen le posredno, kot avtor uvodoma povzetega domoljubnega mota: »Naša slovenščina je, prepričan sem, eden najlepših jezikov na svetu.« Za Ošlaka je ta stavek »sam po sebi prvi primer napačnega pojmovanja svojega naroda in jezika, ki ga izrekajo vsi nacionalni šovinisti na svetu«. Iskreno zaskrbljeni, na vse strani kritični esejist zaupa v edino najvišjo nebeško modrost, ki bo odločila, ali naj se slovenščina – tako kot vsi drugi jeziki – ohrani ali ne. Pri tem naj bi bila nemščina po njegovih besedah »danes morda še bolj ogrožena kakor petdesetkrat manjša slovenščina, ker je asimilacija v angleščino za nemško govorečega dosti bližja in lažja, kakor za slovensko govorečega«.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Invalidi Prekmurja in Prlekije so na tradicionalnem vsakoletnem srečanju opozorili na pomen rekreacije in druženja. - Ljubljanska občina razpisala 110 štipendij za dijake in študente. - Bodo kmetje na Krasu še lahko pasli na izkrčenih površinah? Evropa sprejema uredbo, po kateri bi na njih lahko pridelovali le hrano za ljudi. - Blagovna znamka Blejski lokalni izbor bogatejša za 58 dodatnih izdelkov.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v začetku letošnjega leta pri nas 471.800 prebivalcev, starejših od 64 let, kar predstavlja dobrih 22 odstotkov, več je žensk. Prav ženske, starejše od 75 let, ki živijo same, so še vedno tiste, ki so najbolj izpostavljene tveganju revščine. Tudi sicer je stopnja tveganja revščine med starejšimi višja od tiste, ki jo merimo za celotno prebivalstvo. Prav revščina starejših je bila tema triletnega projekta Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v katerem so želeli raziskati, kako se osebne zgodbe revnih starejših ljudi prepletajo s strukturnimi pogoji, v katerih živijo. Projekt je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, v njem pa sta poleg Fakultete za socialno delo in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani sodelovala tudi Mirovni inštitut in Inštitut za novejšo zgodovino. Sogovorniki: Prof. dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani Prof. dr. Jana Mali, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani Doc. dr. Andreja Živoder, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani Mateja Pamič, Center za socialno delo Pomurje, enota Lendava Marija Franko in Marija Janžovnik, Društvo upokojencev Mozirje Olga Šmid, Društvo upokojencev Borisa Kidriča Prof. dr. Žarko Lazarević, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem  

Na upravnih enotah danes mogoča oddaja podpisa za referendum tudi v poznem popoldanskem časuPredstavniki Pohoda za življenje s spominskim obeležjem na Kongresnem trgu opozorili na otroke, ki se nikoli ne bodo rodili.Mednarodni dan starejših bo zaznamoval protest proti vladi na Prešernovem trguOdredba za hišno preiskavo pri Alešu Hojsu po besedah odvetnika Francija Matoza nezakonita.SDS predlaga, da se pobiranje prispevka za dolgotrajno oskrbo začasno ustavi.V Koebenhavnu neformalni vrh Evropske unije na temo zaščite pred droni in drugimi vdori v evropski zračni prostor.Papež nas v oktobru vabi, da molimo rožni venec za mir.Vreme: Oblačno bo, s kakšno ploho. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem zmerna burja. Ohladilo se bo.

Na upravnih enotah danes mogoča oddaja podpisa za referendum tudi v poznem popoldanskem časuPredstavniki Pohoda za življenje s spominskim obeležjem na Kongresnem trgu opozorili na otroke, ki se nikoli ne bodo rodili.Mednarodni dan starejših bo zaznamoval protest proti vladi na Prešernovem trguOdredba za hišno preiskavo pri Alešu Hojsu po besedah odvetnika Francija Matoza nezakonita.SDS predlaga, da se pobiranje prispevka za dolgotrajno oskrbo začasno ustavi.V Koebenhavnu neformalni vrh Evropske unije na temo zaščite pred droni in drugimi vdori v evropski zračni prostor.Papež nas v oktobru vabi, da molimo rožni venec za mir.Vreme: Oblačno bo, s kakšno ploho. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem zmerna burja. Ohladilo se bo.

Za skoraj 65 tisoč študentk in študentov se začenja novo študijsko leto, ki prinaša tudi nekaj sistemskih sprememb. Prenovljen zakon o visokem šolstvu uvaja financiranje visokega šolstva po novem in predvideva ustanavljanje zgolj javnih univerz na predlog vlade ter javnih študentskih domov kot njihovih članic. V akademsko okolje na novo uvajajo tako imenovana mikrodokazila, eden od novih programov pa je magistrski študij umetne inteligence. O novostih, ki so pred študenti, profesorji in vodstvi fakultet, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije. Avtor oddaje Jure Čepin.

Pobudniki referenduma Proti zastrupitvi bolnih in starejših vabijo k oddaji podpisa za njegov razpis, manjka jih še več kot deset tisoč.Pristojni predvidoma še letos v vnovično testiranje sistema SI-Alarm.Poslanec SDS Andrej Poglajen za Radio Ognjišče o rešitvah za stanovanjsko problematiko v Sloveniji.Vreme: Jutri bo oblačno z nekaj dežja in šibko burjo na Primorskem.

Pobudniki referenduma Proti zastrupitvi bolnih in starejših vabijo k oddaji podpisa za njegov razpis, manjka jih še več kot deset tisoč.Pristojni predvidoma še letos v vnovično testiranje sistema SI-Alarm.Poslanec SDS Andrej Poglajen za Radio Ognjišče o rešitvah za stanovanjsko problematiko v Sloveniji.Vreme: Jutri bo oblačno z nekaj dežja in šibko burjo na Primorskem.

Zadnje dva tedna smo jezikali v koroščini, štajerščini in dolenjščini. Povod sta bila dva razmeroma nova jezikovna koledarja (Koroški in Dolenjski argo). Tokrat pa gremo v Slovensko Istro, kjer je zgodbe svoje none Vance začela popisovati Mirella Baruca. Najprej na Facebooku, potem kot časopisni podlistek v Primorskem dnevniku, kmalu bodo izšle tudi v knjigi.

Pa smo nazaj. Komaj. Kajti letošnjo poletje smo stali. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Stali smo v prometu in edini, ki jim je bilo do heca, so bili slovenski policisti, ki so vsake toliko napovedali akcijo merjenja hitrosti. Ko so ugotovili, da njihove naprave ne zmorejo zmeriti nič hitrosti, so odnehali. Bilo je ogromno jeze, ogromno negodovanja, frustracij vseh vrst, še sploh, ker so se Darsovi politiki umirjanja prometa pridružile še slovenske železnice. Tako je bila usodna prometna os slovenstva: Maribor–Ljubljana in Ljubljana–Koper dobesedno neprevozna in tradicionalne gostilne ob poti so že razmišljale, da velja ponovno odpreti hleve – kajti poštne kočije so se letošnje poletje zdele najhitrejša možnost potovanja prek države.Seveda pa bi pomenilo zlo srečo, če bomo jesensko-zimsko kolekcijo vaše priljubljene analitične oddaje začeli z jamranjem, kot to počnejo vsi ostali mediji. Slovimo po ponujanju rešitev in za danes smo za vas in načrtovalce prometne politike pripravili tri možnosti, kako Slovenijo potegniti iz infrastrukturnega kolapsa. Prva rešitev. Metro oziroma podzemna železnica. Najhitreje bi se prek Slovenije potovalo pod zemljo. Potrebne gradbene rešitve in tehnologija so zdaj stari že več kot stoletje in Slovenija je med redkimi državami, ki je ravno dovolj velika in hkrati primerno majhna, da bi se graditev metroja pod vso državo splačala. Če menite, da streljamo kozle, vedite, da omrežja podzemne železnice v nekaterih mestih obsegajo več kot osemsto kilometrov. Se pravi, da s podzemsko železnico, katere en krak bi vodil od Murske do Kopra, drugi pa od Brežic do Jesenic, še zdaleč ne bi dosegli rekordnih omrežij. Podzemska železnica bi hkrati razbremenila avtocestni križ, ki bi ga lahko Dars v naslednjih petdesetih letih nato resnično kakovostno obnovil. Okoreli cinik seveda vpraša, kje bi za takšno megalomansko graditev našli denar. Ampak če bi od osamosvojitve sem namesto v Slovenske železnice vlagali v Slovenski metro, bi se od Maribora do Ljubljane že dolgo vozili eno samo uro. Druga rešitev Projekt Nataša Kot vemo, se je predsednica zaradi varnostnih razlogov, saj bi jo lahko kdo od stoječih tovornjakarjev poškropil z vodno pištolo, izognila Slovenskim Konjicam in je v Beltince poletela s helikopterjem. Kar nam je dalo odlično idejo. Ker smo ravno sredi nabave reševalnih helikopterjev, bi bilo smiselno, da ne nabavimo samo dva, temveč jih nabavimo okroglih tisoč. Zagotovo bi nam Italijani transparentno dali količinski popust. Ampak kako bi se s tisoč helikopterji rešili prometnih zagat? Povsem preprosto; ne bi se obnašali razsipno kot predsednica, temveč bi recimo po en helikopter uporabljalo več potnikov. Nekakšen helikopterski Uber ali nekaj podobnega, kot je med mladimi priljubljena storitev »prevozi«. Petsto helikopterjev bi tako imeli v prostem prometu, tristo bi jih uporabljali za šolske prevoze, sto za prevoze bolnikov, dva za reševanje, enega za predsednico, ostale pa za nadzorovanje derbija med Mariborom in Olimpijo. Če menite, da je tudi ta rešitev predraga, poglejte samo podatek, koliko denarja občine zmečejo za šolske prevoze; če pa k temu prištejete še izgubljene delovne ure, razbite družine in uničena življenja zaradi stanja v kolonah, vidimo, da helikopterski prevoz za vse državljane niti ni tako zelo drag. Ob tem pa moramo zaradi verodostojnosti le pripomniti, kako bi veljalo s helikopterji še kakšno leto počakati. Kot nas uči ukrajinsko bojišče; droni za zdaj tovorijo le še bombe, ampak trenutek, ko bodo zmogli na želeno pozicijo dostaviti živega človeka, se bliža s svetlobno hitrostjo. Tretja rešitev Bojna ladja Galactica Kot nas uči spoštovani ceh piscev znanstvene fantastike, si je prihodnost brez teleportiranja skoraj nemogoče zamisliti. In ko se bo rjavi Elon namenil združiti svoji tehnologiji ultra hitrega potovanja po vakuumski cevi in možganskega vsadka, bomo dobili pionirsko tehnologijo teleportiranja. Predlagamo, da nas državljane slovenske vlada prijavi kot pilotski projekt. Teleportacija bi za Slovence pomenila izjemno priložnost. Ne le znižanje stroškov vzdrževanja in graditve cestne in železniške infrastrukture, povečalo bi se tudi razumevanje med državljani … Recimo štajerske družine, ki desetletja zaradi prometnih zamaškov niso mogle obiskati sorodnikov na Primorskem, bi s to tehnologijo uspele videti, od kot so po prvi vojni pribežali nono. Sicer pa je s teleportiranjem manjša težava. Vsaj v začetnih fazah obstaja možnost, da se človeško telo, potem ko ga razbijemo na atomsko raven, ne sestavi več v pravilnem vrstnem redu. Sicer gre za malenkosti, kot so uho sredi čela, ali bradavica na komolcu, v skrajnejših primerih tudi kakšen ud na nepravem mestu … ampak kot nas učijo večni nergači slovenske politične realnosti; pri nas že dolgo poizkušamo proizvesti človeka nove dobe in mogoče nam to z nekaj sreče uspe med procesom uvajanja teleportacije. Morali pa bi do vseh teh čudovitih možnosti končno mobilne Slovenije priti precej hitro. V prestolnici se gradi novi štacijon in župan mora vedeti, ali bo prerezal vrvico, ali pa bo stopil v energetsko polje in ukazal: »Beam me up, Scotty!« Ali po Jankovićevo: »Prežarči me, Skoti. Ne.«

Športniki, vrhunski športniki, so tretirani kot nekakšen tabernakelj, sveti prostor, posvečen, v katerega polagamo svoje največje upe, najbolj skrita hrepenenja, od njih pričakujemo skorajda odrešenjsko moč, hkrati pa jih tako zlahka iz panteona vržemo ven, v podzemlje, in na tej poti v pekel jih seveda zapustimo ali pa še huje, pospremimo z vsem lastnim neizživetim, frustriranim, destruktivnim. Na kratko – vrhunski športniki so najbolj pripraven poligon za naše projekcije. In v dobi turbo kapitalizma, na prepihu transhumanizma, hiper individualizma, ko poslušamo zgodbe o več deset in sto milijonskih športnih pogodbah, o številnih zlorabah, tudi spolnih, o vse bolj brezkompromisni tekmovalnosti, ki mnogokrat spregleda sotekmovalca kot sočloveka, se v tokratni Intelekti sprašujemo - ali (vrhunske) športnike sploh še postavljamo na piedestal/zaradi česa, katere so vrline in vrednote ter primankljaji/deviacije, ki jih živijo? In mi z njimi. Kot posamezniki in kot družba. Za premišljevanja in debato so se avtorici in voditeljici Intelekte Liani Buršič v radijskem studiu pridružili gostje: - mag. Sara Isaković, olimpijska podprvakinja v plavanju (Peking 2008 - srebrna medalja na 200 m prosto), magistrica performance psihologije (psihologije uspešnega nastopanja). Študirala je na kalifornijski univerzi Berkeley in univerzi San Diego. Je tudi publicirana znanstvenica na področju nevropsihologije, TEDx govorka in avtorica. 17 let že deluje v vodah psihologije in pomaga ljudem pri optimizaciji vsakdanjega delovanja in vrhunskega nastopanja v stresnih situacijah. - - dr. Milan Hosta – znanstveni sodelavec in predavatelj na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem, športni pedagog, filozof, trener življenjskih veščin ter mentor tudi vrhunskim športnikom pri razvoju zavesti, ustanovitelj Sportikus programa in pobudnik razvoja filozofije športa v Sloveniji leta 2001. Član delovne skupine Consciousness Education Collaborative Inquiry pri Galileo Commission in aktivni sodelavec pri Global Consciousness Project 2.0 pri HeartMath Institute. - - docent dr. Uroš Perko - nekdanji vrhunski športni plezalec, na Fakulteti za vede o zdravju doktoriral na temo duševnih motenj v športu, na podlagi tega je nastala še istoimenska knjiga. Študiral je tudi psihoterapijo na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani. Je geštalt psihoterapevt, deluje v Zavodu Mitikas, je avtor večih strokovnih in znanstvenih člankov na temo duševnega zdravja športnikov in različnih zasvojenosti. Na Novi univerzi je nosilec predmeta Psihoterapija v športu.

V začetku julija je novinarka Dnevnika Tina Jereb prva poročala o tem, da je več nekdanjih judoistk podalo prijavo zoper trenerja Marjana Fabjana zaradi domnevnih spolnih zlorab ter fizičnega in psihičnega nasilja. Sledilo je več izpovedi žrtev, ki jih je nekdanja atletinja in olimpijka Brigita Langerholc pospremila z besedami, da je že pred leti opozarjala, da je v športu veliko fizičnega in spolnega nasilja. To je pokazala tudi prva obsežna raziskava o zlorabah mladih športnikov, ki jo je izvedla psihologinja Ines Lebar z Univerze na Primorskem in razkriva alarmantne podatke. Več kot polovica športnikov je do 18. leta starosti doživela eno ali več oblik zlorabe. Med 352 sodelujočimi člani Olimpijskega komiteja Slovenije jih je 54 odstotkov poročalo o čustveni zlorabi (o žaljenju, kričanju, ignoriranju in grožnjah), 51 odstotkov o fizičnem nasilju, 47 odstotkov o zanemarjanju, 18 odstotkov pa o spolni zlorabi, tudi o prisilnih spolnih odnosih. O normalizaciji zlorab v imenu višjih ciljev, o odzivih družbe in pristojnih, tudi tožilstva in sodstva, in o tem, kako spolna zloraba vpliva na žrtev, se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andreja Katič, ministrica za pravosodje; Tina Jereb, novinarka Dnevnika; Jerneja Munc, predsednica Združenja za moč; Brigita Langerholc, nekdanja atletinja in olimpijka.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, testna bralka lahkega branja.

Zadnji Glasbeni utrip preden se odpravimo na počitnice, bomo posvetili koncertom, ki bodo z glasbo obarvali poletje. Predstavljamo namreč večje festivale, ki bodo potekali na različnih koncih Slovenije: Festival Radovljica, Festival Ljubljana, Imago Sloveniae, Jazz festival Ljubljana, Seviqc in vrsto festivalov, ki bodo potekali na Primorskem.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, besedilna bralka lahkega branja.

Kako to, da imamo v razvitih postindustrijskih državah ljudje kljub vsemu znanju še zmeraj tako velik okoljski odtis, zakaj ne ukrepamo in kako vzgajati značaj za soočanje z okoljskimi izzivi? To so vprašanja, ki si jih v zvezi z našim odnosom do okolja zastavljajo humanistične in družboslovne znanosti, ki dobivajo vse več besede pri razpravah o podnebnih spremembah. Kje so ovire, da nam kljub informiranju ne uspe spremeniti naših življenjskih navad in družbeno-ekonomskega sistema, ki so za okolje pogubni, se je Maja Ratej pogovarjala s političnim ekologom Andrejem Lukšičem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in filozofom in avtorjem sveže izdanega Okoljskega pojmovnika za mlade Tomažem Grušovnikom s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.   Zapiski:  V oddaji smo uporabili izjavo oceanografa in filozofa Matjaža Ličerja iz oddaje Kulturni fokus.  Okrogla miza na Kemijskem inštitutu o vlogi znanosti pri razbijanju mitov o podnebnih spremembah, ki je potekala 2. junija 2025. 

Več kot dva milijona prebivalcev porušenega območja Gaze je še naprej obsojenih na počasno umiranje. Izrael nadaljujejo politiko kolektivnega kaznovanja Palestincev; ob okupaciji Gaze napoveduje še obsežno gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu. A tudi gibanju Hamas ni kaj dosti mar za trpljenje lastnega ljudstva. Prekinitve ognja ni videti, mednarodna skupnost z Evropsko unijo vred pa si ob nepredstavljivem trpljenju civilnega prebivalstva zatiska oči. Več o aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljem Blažem Ermencem. Gostje: - vodja slovenskega predstavništva v Ramali na Zahodnem bregu Vojko Kuzma - dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management Univerze na Primorskem - obramboslovec, dr. Klemen Grošelj - bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl