Podcasts about primorskem

Pismo slovenskih škofov: Naše prizadevanje za spoštovanje Božjega načrta ni politika, temveč evangeljska dolžnost.Treba je narediti več za ureditev šibkega in pomanjkljivega zdravstvenega sistema, je opozoril Rok Ravnikar.Deveti svetovni dan ubogih: Karitativne ustanove za družbo sočutja in življenja.Šport: Slovenska nogometna vrsta ostala brez Svetovnega prvenstva.Vreme: Jutri se bo dež razširil na vso državo.V NADALJEVANJU…Na svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč opozorila na morebitno legalizacijo konoplje za osebno rabo.Stekli postopki za preoblikovanje statusa Univerze na Primorskem iz zasebne - v javno.V Nigeriji se nadaljuje hudo nasilje nad kristjani.

Matematik prof. dr. Tomaž Pisanski je letos prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Pri nas je utiral pot diskretni matematiki, torej tisti veji matematike, na kateri temelji vse računalništvo. A njegove osnovnošolske matematične ocene nikakor niso napovedovale uspešne kariere na tem področju, prej nasprotno. Toda prava učiteljica in nato matematična tekmovanja so povsem premešale karte ter Pisanskega navdušile za nov pristop k matematiki, ki pa je bil v tistem času sprejet le z veliko zadržanostjo, danes pa na njem temeljijo vse nenavadne zmogljivosti umetne inteligence. V svoji bogati karieri je med drugim na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko ustanovil in vodil oddelek za teoretično računalništvo, sodeloval pri ustanovitvi Univerze na Primorskem, ustanovil in sourejal tri znanstvene revije, tudi vodilno slovensko revijo Ars Mathematica Contemporanea, ter ustanovil Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko.

Odstopil direktor novomeške Policije Igor Juršič.Novomeški župan ob robu predloga Šutarjevega zakona: „Želimo si spremeniti slovensko družbo v delu, kjer ne deluje!“Novi zapor na obrobju Ljubljane vreden kar 86 milijonov evrov, gradnjo pa naj bi spremljale nepravilnosti pri ravnanju z odpadki.Parlamentarni odbor za finance potrdil osnutek proračuna za leto 2027. Fiskalni svet: oddaljujemo se od cilja ohranjanja primanjkljaja v višini treh odstotkov BDP.Slovenija je v tretjem četrtletju beležila 1,7 odstotno rast, ki jo je poganjalo zlasti domače trošenje.Teroristi Hamasa Izraelu predali še eno truplo talca iz Gaze.V ruskem zračnem napadu na Kijev najmanj štiri smrtne žrtve.Vreme: Pooblačilo se bo, na Primorskem in Notranjskem bo rahlo rosilo.V Zavodu sv. Stanislava praznovanje in akademija ob 120-letnici ustanovitve te pomembne ustanove.Ob dnevu sladkorne bolezni pozivi k ustrezni psihološki podpori bolnikom.Šport: Odbojkarji ACH-ja po dramatičnem preobratu in zmagi v Tivoliju do zadnjega kroga kvalifikacij za Ligo prvakov.

Vlada: imetniki nezakonitega orožja bodo tega lahko brez pravnih posledic predali od uveljavitve zakona, do konca januarja.Ustavno sodišče potrdilo: referenduma o oploditvi z biomedicinsko pomočjo ne bo. Primc: odločitev je škandalozna.Zdravnik Rok Ravnikar pred referendumom o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: Zakon nas postavlja v vlogo, ki je ne želimo.VREME: Jutri bo povečini jasno, le na Primorskem in Notranjskem bo ponekod bo rahlo rosilo. Najvišje dnevne temperature bodo od 12 do 18 °C.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo danes pod pritiskom kritik in groženj z zavrnitvijo v Evropskem parlamentu zagovarjala predlog sedemletnega proračuna Unije. V 2 tisoč milijard evrov vrednem proračunu obljublja popravke in več vpliva regijam ter parlamentu. Ostali poudarki oddaje: Države na podnebni konferenci skušajo premagati vrzel med pariškim sporazumom in zdajšnjimi zavezami Med obiskom vlade na severnem Primorskem tudi o postavitvi tehnološkega parka pri Ajdovščini V ljubljanskem Cankarjevem domu se začenja največji filmski festival pri nas - Liffe

Novogoriška univerza stopa proti statusu javne univerze, vlada ustanavlja javni zavod za sodobni ples, asfaltne baze pred hišami krajanov Vrtojbe kmalu ne bo več, za Park znanja v Ajdovščini bi lahko pridobili kohezijski denar. To je nekaj odločitev z regijskega obiska ministrov v goriški regiji. Ta ponuja še kar nekaj neizkoriščenih možnosti, so vladi danes povedali tako župani kot predstavniki gospodarstva. V oddaji tudi o tem: - Nevladniki pozivajo poslanke in poslance k vnovičnem premisleku o Šutarjevem zakonu, češ da nas vodi v represijo - Venezuela po prihodu največje ameriške letalonosilke in kopičenju ameriške vojske v svoji bližini napovedala množično mobilizacijo in vojaške vaje - V mariborskem Kliničnem centru zaradi ponarejenih diplom odpustili 2 delavca, ki sicer nista delala na zdravstvenem področju

Šutarjev zakon bodo sprejemali po nujnem postopku, seja že v ponedeljek.Bo tekma med NSi in SD odločila barvo naslednje koalicije?Zdravniške organizacije ostro proti asistiranemu samomoru. Zakon označile za skropucalo.Pred referendumom enotne tudi največje verske skupnosti v državi.Afera s ponarejenimi diplomami tokrat zajela mariborski klinični center. Direktor Flis: ne gre za zdravnike, zato življenja niso bila ogrožena.Evroposlanci danes s von der Leyenovo o prilagoditvah novega večletnega proračuna.Vreme- še bo jasno, le na Primorskem in Notranjskem pooblačitve.

Kako misliti nuklearno dobo in na kakšne načine je izum jedrskega orožja vplival na vojskovanje, diplomacijo, znanost in človekov položaj v svetu Odkar so Združene države pred 80 leti na Hirošimo in Nagasaki odvrgle atomski bombi, svet ni več isti. Drugačen je zrak, ki ga dihamo in vse od tistega trenutka vsebuje sevanje, drugačna je zemlja, ki je bila deležna sevanja ne le dveh uradno odvrženih bomb, ampak tudi več kot dva tisoč še močnejših bomb, ki so jih velesile poizkusno detonirale v nadaljnjih desetletjih. Spremenile pa so se tudi manj oprijemljive reči: spremenil se je način, kako se odvijajo vojne in diplomacija, spremenil se je način, kako se financira znanost, morda ni isti niti položaj človeka v svetu, ki ima naenkrat zmožnost Zemljo čez noč spremeniti do nerazpoznavnega stanja, v katerem se naše življenje - vsaj v dosedanji obliki - ne bi moglo nadaljevati. Kljub enormnim razsežnostim dejstva, da smo ljudje dejansko ustvarili nekaj tako uničujočega, pa se s tem danes razmeroma malo ukvarjamo. Če je bil prvih nekaj desetletij strah še otipljivo navzoč, kubanska raketna kriza, ki je svet pahnila na sam rob jedrske vojne, pa je dejansko pripeljala do nekaterih obsežnih sporazumov in omejitev oboroževanja, se zdimo danes kar nekako pomirjeni s tem, da ima vsaj 9 držav na svetu atomsko bombo in da je atomsko orožje prav v vsakem trenutku v pripravljenosti za uporabo. Še več, celo opuščanje težko doseženih sporazumov in napovedi testiranja jedrskega orožja, ki se ravnokar dogajajo, nas ne pretresejo zares. V tokratni Intelekti se bomo pogovarjali o tem, zakaj tako težko mislimo atomsko dobo ter kako je atomsko orožje pravzaprav spremenilo naš svet. Gosta v studiu sta znanstveni sodelavec pedagoškega inštituta in predavatelj na Fakulteti za humanistične študije univerze na Primorskem dr. Igor Bijuklič ter zgodovinar in novinar Dnevnika Gal Krizmanič. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Ameriško testiranje jedrskega orožja 1. novembra 1951 v Nevadi

Opozicija ne verjame v uspeh Golobove napovedi zakona o predaji nezakonitega orožja.Poslanci danes o zimskem regresu danes in davčnih spremembah za normirance, opozicija paketu ne bo nasprotovala.Častno razsodišče pri Zbornici zdravstvene in babiške nege: Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni v nasprotju z etičnim kodeksom zdravstvenih delavcev. Velik del članov mnenje razsodišča zavrača.ŠPORT: Slovenska nogometna reprezentanca v zadnji, odločilni tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo brez poškodovanega Šeška.VREME: Jutri sprva pretežno jasno, popoldne se bo na Primorskem začelo oblačiti. Najvišje dnevne temperature bodo od 10 do 16 °C.Na obisku madžarski zunanji minister. Udeležil se je tudi maše na Sveti Gori.Naj bo martinovo praznik spoštljivega uživanja odličnih mladih vin.ŠPORT: košarkarji Los Angeles Lakers na krilih Dončića do zmage v Charlotteu.

V državnem zboru potrdili obvezno božičnico in spremembe za normirance.Sprejet tudi zakon za nemoten prehod stanovalcev v domovih v sistem dolgotrajne oskrbe.Začelo se je zbiranje ponudb za nakup zemljišč za nadomestno gradnjo v braslovški občiniVreme: Nocoj in jutri precej jasno, le na Primorskem več oblačnosti; po nižinah megleno.

Izjava Komisije pravičnost in mir: Ponujati asistirani samomor ne pomeni svobode, ampak izgubo upanja.K udeležbi na referendumu povabil tudi celjski škof Maksimilijan Matjaž.Vlada na seji pretresa Šutarjev zakon. V Svobodi ne vidijo razloga, da ne bi dobil podpore, v SD in Levici pomisleki.Delodajalci zamrznili sodelovanje v Ekonomsko-socialnem svetu, grozijo tudi z izstopom, če ne bo prišlo do ustavitve sprejemanja zakona o božičnici in normirancih.Glas upokojencev Pavla Ruparja v Državni zbor vložil predlog zakona o popravi krivic pri odmeri pokojnin.Vreme: Jutri bo na Primorskem sončno, drugod večinoma oblačno.Dosegli začasni dogovor o krepitvi evropske obrambe: dostop Ukrajine do obrambnega sklada in razvoj strateških digitalnih tehnologij.V Braziliji vrh voditeljev pred podnebno konferenco Združenih narodov.ŠPORT: Hokejisti Slovenije s tekmo proti Veliki Britaniji začenjajo novonastali evropski Pokal narodov.

Policija v preiskavi v romskem naselju Žabjak pri Novem mestu odkrila več kosov strelnega orožja, tudi avtomatsko puško.Delodajalci prekinili dejavnosti v ekonomsko-socialnem svetu. Vladi očitajo kršitve zaradi zakona o obvezni božičnici. Golob odgovarja: vlada ni kršila ničesar.Obvezna božičnica izgublja svoj namen – motiviranost zaposlenih, opozarjajo številni dolenjski podjetniki.VREME: Jutri bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 5, najvišje dnevne pa od 10 do 18 °C na Primorskem.

Avtorica je šla po poti sajenja buč na Primorskem, odličnih receptur priprave jedi iz buč, pa vse do 17-letne tradicije krašenja vasi Harije v Občini Ilirska Bistrica. Gostje oddaje so Jerica Pučko Antolin, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica iz Kopra, Rozana Prešern iz Društva Šparžin Korte in Alenka Volk Penko iz Harij.

»Kdor bo imel kontrolo nad računalniki, bo gospodar sveta,« je leta 1970 v intervjuju za Mladino napovedoval Tomaž Pisanski, danes Zoisov nagrajenec za življenjsko delo. V vmesnih 55 letih se je zgodila bogata matematična kariera.Kot je izpostavljeno tudi v utemeljitvi nagrade, je prof. dr. Tomaž Pisanski z Univerze na Primorskem s postavitvijo in razvojem svetovno znane slovenske šole diskretne matematike pomembno vplival na razvoj tega področja. Med drugim je na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko ustanovil in vodil Oddelek za teoretično računalništvo, sodeloval je pri ustanovitvi Univerze na Primorskem, ustanovil in sourejal je tri znanstvene revije, tudi vodilno slovensko revijo Ars Mathematica Contemporanea, ter ustanovil Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko. Organiziral je več mednarodnih znanstvenih srečanj in tudi predsedoval organizacijskemu odboru 8. Evropskega kongresa matematike v Portorožu. V zgodovini matematike je raziskoval Jurija Vego in Iva Laha.O tem, kako danes gleda na razmah umetne inteligence, kaj vse se da početi z diskretno matematiko in zakaj je o zgodovini vedno bolje vedeti več kot manj, v tokratnih Podobah znanja.

Nejc Krevs: Pri podpisu mirovnega načrta za Gazo sem pogrešal predstavnike Izraela in Palestine.Referendum Proti zastrupitvi in zlorabam bolnikov in starejših bo predvidoma predzadnjo novembrsko nedeljo.V Bovcu zbirajo podpise proti napovedani popolni zapori ceste pri Klužah.Vreme: Tako kot danes bo tudi jutri na Primorskem jasno s šibko burjo, drugod bo zmerno do pretežno oblačno.

Piše Iztok Ilich, bere Igor Velše. S Koroško na obeh straneh meje povezani pesnik, pisatelj in publicist Vinko Ošlak, med drugim znan po pisanju tudi v esperantu in po dolgoletni skrbi za revijo Celovški Zvon, se v zadnjih letih s pridigami, učnimi urami in pogovori vse bolj posveča različnim ravnem in vsebinam svetopisemskega izročila. Na vprašaj na koncu naslova knjige Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi?, povzetega po pesmi kantavtorja Brendija, sam ne odgovarja povsem črnogledo, temveč z »najbrž ne …«. Pri čemer z »najbrž«, kot pojasnjuje, še goji tiho upanje, da se v svoji presoji moti. V premišljevanjih o ogroženosti slovenske narodne biti in jezika prednikov nima pred očmi le stanja na južnem Koroškem, temveč tudi drugod, tako med izseljenci in njihovimi potomci po svetu kakor v matični slovenski državi, kjer je do odnosa do jezika in tradicije še posebno kritičen. V poglavju Zmote in napake na slovenski in nemški strani koroškega narodnega vprašanja zavrača novo iznajdeni pojem »dvojezičnost« kot jezikovni nesmisel in ponavlja, da je Ljubljana tudi danes »bolj zainteresirana za gladkost diplomatskega parketa na Dunaju, kakor za ohranitev slovenskega dela naroda na Koroškem in Štajerskem«. Ker pri vrsti občutljivih tem, ki jih obravnava, ne želi zdrsniti v ceneno in neplodno moraliziranje, išče in najdeva odgovore v izbranih odlomkih iz Svetega pisma. Prepričan je, da je opuščanje jezika in kulturnega izročila staršev in rodu povezano z opuščanjem vere v Boga in njegove zakone. Med pojasnjevanjem razlike med asimilacijo in odpadništvom pa med drugim ugotavlja, da se to vprašanje danes širi tudi na vprašanje ideološkega in novopoganskega prilagajanja in odpada v okviru lastne materinščine. V tej dilemi je za avtorja zamenjava slovenščine z nemščino, še bolj verjetno pa z angleščino in v prihodnosti morda celo s kitajščino, vendarle precej manjše zlo kakor odpad od normalnosti in razumnosti v lastnem jeziku, kjer se danes, na primer, očetu ne reče več oče, ampak »starš 1«. Skrbi ga torej tudi razkroj tradicionalnih družbenih in družinskih vrednot z uvajanjem drugačnih razmerij in vlog v odnosih med bližnjimi. Ob vsej zaskrbljenosti pa avtor v novi knjigi opaža, da je na jezikovnem in narodnostnem polju posejano tudi dobro seme tistih, ki v smislu zvestobe, ne trme ali kljubovanja, še vztrajajo. Vinko Ošlak esej o vprašanju naroda in jezika zaključuje z objavo znamenitih Slovenskih zapovedi, nastalih leta 1922 v Trstu. Po izgubljenem plebiscitu na Koroškem in ob razraščanju fašizma na Primorskem je bil to za Slovence, ki so po prvi svetovni vojni ostali zunaj Jugoslavije, izjemno težaven čas pospešenega raznarodovanja, za mnoge tudi trenutek odločitve za zvestobo ali odpadništvo. Zapovedi je sestavil in dal natisniti na dopisnici tržaški politični in narodni delavec Anton Gerbec, pobudnik jezikovnega krožka Odvada, ki je v Trstu deloval do leta 1929. Namen ne prav številnih članov krožka, ki so po statutu morali za vsako po nepotrebnem uporabljeno tujko plačati dogovorjeno denarno kazen, je bil »spopolnjevanje in čiščenje slovenskega knjižnega jezika vseh slovničnih nepravilnosti in dvoumnosti« da bi dosegli končni smoter: »en narodni jezik slovenski!«. Ime krožka, Odvada, je tako mogoče razumeti predvsem kot pogumen odziv zavednih tržaških izobražencev za ohranjanje ogrožene materinščine Slovencev na zahodnem robu z odvajanjem od jezikovnih vplivov večinskega in drugih večjih narodov, ki jih obdajajo. Vinko Ošlak to malo znano parafrazo desetih božjih zapovedi kritično komentira z željo, da bi jo porabil kot svojevrstno ponazoritev svojih razmišljanj. Njihovo avtorstvo je pomotoma pripisal takrat že pokojnemu jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, ki pa je bil pri natisu udeležen le posredno, kot avtor uvodoma povzetega domoljubnega mota: »Naša slovenščina je, prepričan sem, eden najlepših jezikov na svetu.« Za Ošlaka je ta stavek »sam po sebi prvi primer napačnega pojmovanja svojega naroda in jezika, ki ga izrekajo vsi nacionalni šovinisti na svetu«. Iskreno zaskrbljeni, na vse strani kritični esejist zaupa v edino najvišjo nebeško modrost, ki bo odločila, ali naj se slovenščina – tako kot vsi drugi jeziki – ohrani ali ne. Pri tem naj bi bila nemščina po njegovih besedah »danes morda še bolj ogrožena kakor petdesetkrat manjša slovenščina, ker je asimilacija v angleščino za nemško govorečega dosti bližja in lažja, kakor za slovensko govorečega«.

Hamas izpustil preostale še žive izraelske talce, domov se vračajo tudi v judovski državi zaprti in priprti Palestinci.Zasedanje parlamentarne skupščine zveze NATO danes zlasti v luči varnostnih groženj s strani Rusije. Po besedah Žaklja se je Slovenija z organizacijo zasedanja dobro odrezala. Jani Prednik po ovadbi zaradi nasilja odstopil kot poslanec SD.V Združenju novinarjev in publicistov ocenjujejo, da so načrtovani posegi v oddajo Tarča napad na neodvisno novinarstvo.Zakaj so originalni Marijin kip ta konec tedna v več kot sto letih šele četrtič prenesli iz Fatime v Vatikan?Škof Štumpf: Če ne bo spokornosti, nam bo ena od skorajšnjih zarij naznanila konec vsega, kar obstaja.Šport: Slovenski nogometaši drevi v Stožicah proti Švici za pomembne točke v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo.Vreme: Danes in jutri bo zmerno do pretežno oblačno, bolj sončno bo ob šibki burji na Primorskem.Evropska unija ima tako kot Združeni narodi vse več težav pri odzivanju na globalne izzive.Sezona okužb dihal se ponovno začenja - NIJZ priporoča cepljenje vsem.Šport: Judoistki Kaji Kajzer bron na veliki nagradi Peruja v Limi.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Invalidi Prekmurja in Prlekije so na tradicionalnem vsakoletnem srečanju opozorili na pomen rekreacije in druženja. - Ljubljanska občina razpisala 110 štipendij za dijake in študente. - Bodo kmetje na Krasu še lahko pasli na izkrčenih površinah? Evropa sprejema uredbo, po kateri bi na njih lahko pridelovali le hrano za ljudi. - Blagovna znamka Blejski lokalni izbor bogatejša za 58 dodatnih izdelkov.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v začetku letošnjega leta pri nas 471.800 prebivalcev, starejših od 64 let, kar predstavlja dobrih 22 odstotkov, več je žensk. Prav ženske, starejše od 75 let, ki živijo same, so še vedno tiste, ki so najbolj izpostavljene tveganju revščine. Tudi sicer je stopnja tveganja revščine med starejšimi višja od tiste, ki jo merimo za celotno prebivalstvo. Prav revščina starejših je bila tema triletnega projekta Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v katerem so želeli raziskati, kako se osebne zgodbe revnih starejših ljudi prepletajo s strukturnimi pogoji, v katerih živijo. Projekt je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, v njem pa sta poleg Fakultete za socialno delo in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani sodelovala tudi Mirovni inštitut in Inštitut za novejšo zgodovino. Sogovorniki: Prof. dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani Prof. dr. Jana Mali, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani Doc. dr. Andreja Živoder, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani Mateja Pamič, Center za socialno delo Pomurje, enota Lendava Marija Franko in Marija Janžovnik, Društvo upokojencev Mozirje Olga Šmid, Društvo upokojencev Borisa Kidriča Prof. dr. Žarko Lazarević, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem  

Na upravnih enotah danes mogoča oddaja podpisa za referendum tudi v poznem popoldanskem časuPredstavniki Pohoda za življenje s spominskim obeležjem na Kongresnem trgu opozorili na otroke, ki se nikoli ne bodo rodili.Mednarodni dan starejših bo zaznamoval protest proti vladi na Prešernovem trguOdredba za hišno preiskavo pri Alešu Hojsu po besedah odvetnika Francija Matoza nezakonita.SDS predlaga, da se pobiranje prispevka za dolgotrajno oskrbo začasno ustavi.V Koebenhavnu neformalni vrh Evropske unije na temo zaščite pred droni in drugimi vdori v evropski zračni prostor.Papež nas v oktobru vabi, da molimo rožni venec za mir.Vreme: Oblačno bo, s kakšno ploho. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem zmerna burja. Ohladilo se bo.

Na upravnih enotah danes mogoča oddaja podpisa za referendum tudi v poznem popoldanskem časuPredstavniki Pohoda za življenje s spominskim obeležjem na Kongresnem trgu opozorili na otroke, ki se nikoli ne bodo rodili.Mednarodni dan starejših bo zaznamoval protest proti vladi na Prešernovem trguOdredba za hišno preiskavo pri Alešu Hojsu po besedah odvetnika Francija Matoza nezakonita.SDS predlaga, da se pobiranje prispevka za dolgotrajno oskrbo začasno ustavi.V Koebenhavnu neformalni vrh Evropske unije na temo zaščite pred droni in drugimi vdori v evropski zračni prostor.Papež nas v oktobru vabi, da molimo rožni venec za mir.Vreme: Oblačno bo, s kakšno ploho. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem zmerna burja. Ohladilo se bo.

Za skoraj 65 tisoč študentk in študentov se začenja novo študijsko leto, ki prinaša tudi nekaj sistemskih sprememb. Prenovljen zakon o visokem šolstvu uvaja financiranje visokega šolstva po novem in predvideva ustanavljanje zgolj javnih univerz na predlog vlade ter javnih študentskih domov kot njihovih članic. V akademsko okolje na novo uvajajo tako imenovana mikrodokazila, eden od novih programov pa je magistrski študij umetne inteligence. O novostih, ki so pred študenti, profesorji in vodstvi fakultet, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije. Avtor oddaje Jure Čepin.

Pobudniki referenduma Proti zastrupitvi bolnih in starejših vabijo k oddaji podpisa za njegov razpis, manjka jih še več kot deset tisoč.Pristojni predvidoma še letos v vnovično testiranje sistema SI-Alarm.Poslanec SDS Andrej Poglajen za Radio Ognjišče o rešitvah za stanovanjsko problematiko v Sloveniji.Vreme: Jutri bo oblačno z nekaj dežja in šibko burjo na Primorskem.

Pobudniki referenduma Proti zastrupitvi bolnih in starejših vabijo k oddaji podpisa za njegov razpis, manjka jih še več kot deset tisoč.Pristojni predvidoma še letos v vnovično testiranje sistema SI-Alarm.Poslanec SDS Andrej Poglajen za Radio Ognjišče o rešitvah za stanovanjsko problematiko v Sloveniji.Vreme: Jutri bo oblačno z nekaj dežja in šibko burjo na Primorskem.

Papež Leon XIV.: Na pragu današnjega bogastva stoji beda celih ljudstev.Stroka in svojci za urgentno obravnavo otrok z nevarnim vedenjem.V ruskem napadu Kijeva več mrtvih in številni ranjeni.ŠPORT: Kolesarji se na svetovnem prvenstvu merijo v cestni dirki.Vreme: Jutri bo večinoma oblačno, z nekaj sonca na Primorskem.Okrogla miza o palitivni in hospic oskrbi: Zadnje obdobje življenja je dragoceno.Brezposelnost v Pomurju pada, a izziv ostajajo težje zaposljive osebe.V centru varne vožnje izvedli prvi testni vžig električnega avtomobila v Sloveniji.

Papež Leon XIV.: Na pragu današnjega bogastva stoji beda celih ljudstev.Stroka in svojci za urgentno obravnavo otrok z nevarnim vedenjem.V ruskem napadu Kijeva več mrtvih in številni ranjeni.ŠPORT: Kolesarji se na svetovnem prvenstvu merijo v cestni dirki.Vreme: Jutri bo večinoma oblačno, z nekaj sonca na Primorskem.Okrogla miza o palitivni in hospic oskrbi: Zadnje obdobje življenja je dragoceno.Brezposelnost v Pomurju pada, a izziv ostajajo težje zaposljive osebe.V centru varne vožnje izvedli prvi testni vžig električnega avtomobila v Sloveniji.

Dvojni slovenski uspeh v Južni Koreji: Plezalka Janja Garnbret tretjič svetovna prvakinja v težavnosti, Rosa Rekar srebrna.Vrata trboveljske urgence se ne zapirajo, mirijo na ministrstvu za zdravje.Netanjahu v nagovoru Generalni skupščini zanikal genocid v Gazi.Ukrajina Madžarski očita kršitev zračnega prostora z izvidniškimi droni.Franci Kindlhofer za Radio Ognjišče o tragični zgodbi otrok s Petrička.Vreme: Jutri bo na Primorskem sončno, drugod pretežno oblačno s kakšno manjšo ploho.

Dvojni slovenski uspeh v Južni Koreji: Plezalka Janja Garnbret tretjič svetovna prvakinja v težavnosti, Rosa Rekar srebrna.Vrata trboveljske urgence se ne zapirajo, mirijo na ministrstvu za zdravje.Netanjahu v nagovoru Generalni skupščini zanikal genocid v Gazi.Ukrajina Madžarski očita kršitev zračnega prostora z izvidniškimi droni.Franci Kindlhofer za Radio Ognjišče o tragični zgodbi otrok s Petrička.Vreme: Jutri bo na Primorskem sončno, drugod pretežno oblačno s kakšno manjšo ploho.

Zadnje dva tedna smo jezikali v koroščini, štajerščini in dolenjščini. Povod sta bila dva razmeroma nova jezikovna koledarja (Koroški in Dolenjski argo). Tokrat pa gremo v Slovensko Istro, kjer je zgodbe svoje none Vance začela popisovati Mirella Baruca. Najprej na Facebooku, potem kot časopisni podlistek v Primorskem dnevniku, kmalu bodo izšle tudi v knjigi.

Na piranskem pomolu je nedavno skupina domačinov pričakala 4-metrsko plovilo, ki je morske milje premagoval tudi s pomočjo sončne energije. Čoln, razvit na Primorskem, je po dveh tednih plovbe v Piran priplul iz Budve. Vita Zadnik je po - kot boste slišali- bučnem prihodu člana posadke povabila pred mikrofon.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Tudi na Primorskem dolge čakalne dobe za opravljanje vozniškega izpita zaradi pomanjkanja kadrov. - V Brežicah polnoletnim mladim, ki niso vključeni v formalne programe izobraževanja, predstavili programe vseživljenjskega učenja, različne oblike dela in priložnosti v Evropski uniji. - V Ilirski Bistrici niz dogodkov za promocijo lesa in poklicev v lesni panogi. - V Trbovljah so pripravili že 17. festival novomedijske kulture Speculum artium.

Dr. Gordon Neufeld, klinični psiholog, eden največjih mednarodnih strokovnjakov za razvoj otrok, v svoji knjigi Otroci nas potrebujejo piše o razliki med silo in močjo. Moč ne kot nekaj, ki hlepi po oblasti in povzpetništvu, temveč moč kot avtoriteta starševskega vzgajanja. Ki pa ne izhaja iz sile, prisile, temveč iz ustrezno usklajenega odnosa z otrokom. Torej v tem, da znamo pritegniti pozornost naših otrok, izvabiti njihove dobre namene, vzbuditi v njih spoštovanje in zagotoviti njihovo sodelovanje. Brez teh štirih sposobnosti nam preostaneta samo še prisila in podkupovanje. In zdi se, da v tem zeitgeistu kot starši in kot družba operiramo predvsem s slednjim. K temu dodajte še to, da je naša kultura prežeta z narcisizmom in spektakularnim. Hitreje, višje in močneje ni več le olimpijski moto, temveč postaja splošno gonilo kapitalizma. Lahko dodamo še lepše, bogatejše, glasnejše, boljše, učinkovitejše etc., skratka, borba za uspeh je ime igre, ki nam jo ponuja duh časa. Uspeh je imeti obilje vsega, hkrati pa, se zdi, stradamo osnov človečnosti. In v tem duhu se lomijo kopja predvsem na telesih otrok, ki so vse bolj sedeča, negibljiva in posledično zanemarjana. In drug ekstrem, v šport se jih peha s starševsko željo po doseganju in preseganju - prehitro, previsoko in premočno, če parafraziramo olimpijski moto. V tokratnih Glasovih svetov smo se pogovarjali o tem, kaj se dogaja s telesno vzgojo naših otrok in kaj se dogaja z njimi pri športnih udejstvovanjih, ki vse bolj spominjajo na brutalno gladiatorstvo. Naša družba, se zdi, zdravega razvoja otrok ne ceni. Za debato z avtorico in voditeljico oddaje Liano Buršič sta z vami gosta: - dr. Milan Hosta, predavatelj humanistike in etike za kineziologe in športne pedagoge na Fakulteti za vede o zdravju pri Univerzi na Primorskem ter od leta 2001 vodja programa Sportikus za razvoj življenjskih veščin v športu - dr. Klemen Lah s Filozofske fakultete v Ljubljani, član strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, nekdanji atlet in reprezentant, nekdanji predsednik Akademskega atletskega društva Slovan.

V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.Senožeče, nekdaj živahen trgovski kraj z mitnico ob glavni trgovski poti med srednjo in zahodno Evropo ter Jadranskim morjem, po kateri so stoletja potovali z vprežno živino, konji, vozovi, natovorjeni z najrazličnejšim blagom, so pred časom dobile Muzej tovorništva in prevozništva. Sicer je bila današnja Slovenija od nekdaj križišče prometnih povezav med vzhodom in zahodom Evrope.V trgovino so bili vpeti tudi kmetje, ki so se precej ukvarjali z neagrarnimi dejavnostmi, s pridelki in izdelki pa niso oskrbovali le lokalne ekonomije, ampak so bili, tudi zaradi sezonskega dela, pripravljeni potovati dlje, kot si navadno predstavljamo. Gosti: dr. Aleksander Panjek, dekan Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, od koder sta Leonida Ravšelj in dr. Ines Beguš Bavcon, kustosinja v Goriškem muzeju, dr. Nikita Peresin Meden pa s Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Fotografija: Muzej tovorništva in prevozništva, Alen Franetič, BeGR8 Media

Naše kraje bodo zajele obilne padavine, na Primorskem pričakovane tudi poplave.V Bolnišnici Petra Držaja, ki bo služila tudi vojaškim namenom, načrtujejo novo urgenco.Jubilejna Draga 2025: O zasvojenosti, zatonu zahodne civilizacije ter o vojni in miru.Vreme: Na jugozahodu krajevne padavine. Ponoči in jutri pogoste padavine z nevihtami.

Pa smo nazaj. Komaj. Kajti letošnjo poletje smo stali. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Stali smo v prometu in edini, ki jim je bilo do heca, so bili slovenski policisti, ki so vsake toliko napovedali akcijo merjenja hitrosti. Ko so ugotovili, da njihove naprave ne zmorejo zmeriti nič hitrosti, so odnehali. Bilo je ogromno jeze, ogromno negodovanja, frustracij vseh vrst, še sploh, ker so se Darsovi politiki umirjanja prometa pridružile še slovenske železnice. Tako je bila usodna prometna os slovenstva: Maribor–Ljubljana in Ljubljana–Koper dobesedno neprevozna in tradicionalne gostilne ob poti so že razmišljale, da velja ponovno odpreti hleve – kajti poštne kočije so se letošnje poletje zdele najhitrejša možnost potovanja prek države.Seveda pa bi pomenilo zlo srečo, če bomo jesensko-zimsko kolekcijo vaše priljubljene analitične oddaje začeli z jamranjem, kot to počnejo vsi ostali mediji. Slovimo po ponujanju rešitev in za danes smo za vas in načrtovalce prometne politike pripravili tri možnosti, kako Slovenijo potegniti iz infrastrukturnega kolapsa. Prva rešitev. Metro oziroma podzemna železnica. Najhitreje bi se prek Slovenije potovalo pod zemljo. Potrebne gradbene rešitve in tehnologija so zdaj stari že več kot stoletje in Slovenija je med redkimi državami, ki je ravno dovolj velika in hkrati primerno majhna, da bi se graditev metroja pod vso državo splačala. Če menite, da streljamo kozle, vedite, da omrežja podzemne železnice v nekaterih mestih obsegajo več kot osemsto kilometrov. Se pravi, da s podzemsko železnico, katere en krak bi vodil od Murske do Kopra, drugi pa od Brežic do Jesenic, še zdaleč ne bi dosegli rekordnih omrežij. Podzemska železnica bi hkrati razbremenila avtocestni križ, ki bi ga lahko Dars v naslednjih petdesetih letih nato resnično kakovostno obnovil. Okoreli cinik seveda vpraša, kje bi za takšno megalomansko graditev našli denar. Ampak če bi od osamosvojitve sem namesto v Slovenske železnice vlagali v Slovenski metro, bi se od Maribora do Ljubljane že dolgo vozili eno samo uro. Druga rešitev Projekt Nataša Kot vemo, se je predsednica zaradi varnostnih razlogov, saj bi jo lahko kdo od stoječih tovornjakarjev poškropil z vodno pištolo, izognila Slovenskim Konjicam in je v Beltince poletela s helikopterjem. Kar nam je dalo odlično idejo. Ker smo ravno sredi nabave reševalnih helikopterjev, bi bilo smiselno, da ne nabavimo samo dva, temveč jih nabavimo okroglih tisoč. Zagotovo bi nam Italijani transparentno dali količinski popust. Ampak kako bi se s tisoč helikopterji rešili prometnih zagat? Povsem preprosto; ne bi se obnašali razsipno kot predsednica, temveč bi recimo po en helikopter uporabljalo več potnikov. Nekakšen helikopterski Uber ali nekaj podobnega, kot je med mladimi priljubljena storitev »prevozi«. Petsto helikopterjev bi tako imeli v prostem prometu, tristo bi jih uporabljali za šolske prevoze, sto za prevoze bolnikov, dva za reševanje, enega za predsednico, ostale pa za nadzorovanje derbija med Mariborom in Olimpijo. Če menite, da je tudi ta rešitev predraga, poglejte samo podatek, koliko denarja občine zmečejo za šolske prevoze; če pa k temu prištejete še izgubljene delovne ure, razbite družine in uničena življenja zaradi stanja v kolonah, vidimo, da helikopterski prevoz za vse državljane niti ni tako zelo drag. Ob tem pa moramo zaradi verodostojnosti le pripomniti, kako bi veljalo s helikopterji še kakšno leto počakati. Kot nas uči ukrajinsko bojišče; droni za zdaj tovorijo le še bombe, ampak trenutek, ko bodo zmogli na želeno pozicijo dostaviti živega človeka, se bliža s svetlobno hitrostjo. Tretja rešitev Bojna ladja Galactica Kot nas uči spoštovani ceh piscev znanstvene fantastike, si je prihodnost brez teleportiranja skoraj nemogoče zamisliti. In ko se bo rjavi Elon namenil združiti svoji tehnologiji ultra hitrega potovanja po vakuumski cevi in možganskega vsadka, bomo dobili pionirsko tehnologijo teleportiranja. Predlagamo, da nas državljane slovenske vlada prijavi kot pilotski projekt. Teleportacija bi za Slovence pomenila izjemno priložnost. Ne le znižanje stroškov vzdrževanja in graditve cestne in železniške infrastrukture, povečalo bi se tudi razumevanje med državljani … Recimo štajerske družine, ki desetletja zaradi prometnih zamaškov niso mogle obiskati sorodnikov na Primorskem, bi s to tehnologijo uspele videti, od kot so po prvi vojni pribežali nono. Sicer pa je s teleportiranjem manjša težava. Vsaj v začetnih fazah obstaja možnost, da se človeško telo, potem ko ga razbijemo na atomsko raven, ne sestavi več v pravilnem vrstnem redu. Sicer gre za malenkosti, kot so uho sredi čela, ali bradavica na komolcu, v skrajnejših primerih tudi kakšen ud na nepravem mestu … ampak kot nas učijo večni nergači slovenske politične realnosti; pri nas že dolgo poizkušamo proizvesti človeka nove dobe in mogoče nam to z nekaj sreče uspe med procesom uvajanja teleportacije. Morali pa bi do vseh teh čudovitih možnosti končno mobilne Slovenije priti precej hitro. V prestolnici se gradi novi štacijon in župan mora vedeti, ali bo prerezal vrvico, ali pa bo stopil v energetsko polje in ukazal: »Beam me up, Scotty!« Ali po Jankovićevo: »Prežarči me, Skoti. Ne.«

Nevihte z nalivi povzročajo težave po več delih države. Manjši hudourniški vodotoki in meteorna voda poplavljajo na Primorskem in Notranjskem, predvsem na območju Brkinov, Postojne in Logatca. Zalilo je številne objekte, prekinjene so bile tudi prometne povezave. Že zjutraj je deroča voda zalila del Dekano, za več ur je bila zaprta železniška proga med Rižano in Koprom. Pristojni opozarjajo, da bodo hudorniki in reke ponekod še naraščale, ponoči se bodo povečali tudi pretoki rek na vzhodu.

Hudo neurje na Primorskem in Slovenski Istri: zasutih in poplavljenih več cest ter železnica.Hudournik spodjedel 15 metrov železniške proge med Rižano in Koprom.Sestanek Darsa z avtoprevozniki in lokalnimi skupnostmi: Omilitev zastojev na vipavski hitri cesti bo prinesel vozni pas le za tovorna vozila.Minister za delo Mesec na obisku v Novem mestu: razmišljam o izplačevanju socialne pomoči večkratnim prekrškarjem v hrani in potrebščinah.S prihodnjim letom prenovljen model financiranja akutne bolnišnične obravnave: za nekatere storitve več, za druge manj denarja.V Tednu vzgoje katoliški učitelji poudarjajo pomen vzgoje in upanja za učitelje in starše.Vreme: Spremenljivo oblačno bo s plohami in nevihtami.

Kaj – poleg geografskega označevalca – so nam ti ljudje še zapustili? Kakšen jezik so govorili, s kakšnimi gospodarskimi dejavnostmi so se ubadali, kakšna verovanja so gojili in kaj se je z njimi navsezadnje zgodilo?Poletje gre počasi sicer h koncu, a v tokratnem Kulturnem fokusu smo se vseeno odpravili proti morju, v Istro. Se pa nismo napotili v katerega izmed tamkajšnjih letoviških mestec, ki jih dandanes tako radi obiskujemo, ampak smo odpotovali v preteklost, precej oddaljeno preteklost pravzaprav, saj smo se namenili v Istro, kakršna je bila sredi prvega tisočletja pred našim štetjem. In zakaj smo si izbrali prav v to obdobje? – Ker je to bil čas, ko so tam živeli Histri, ljudstvo, po katerem je polotok dobil svoje današnje ime. Pa so nam poleg geografskega označevalca ti ljudje zapustili še kaj? Kaj sploh vemo o njih? Kakšen jezik so govorili, s kakšnimi gospodarskimi dejavnostmi so se ubadali, kakšna verovanja so gojili, kaj se je z njimi navsezadnje zgodilo in kje si zdaj lahko ogledamo najbolj zanimive ostaline njihove materialne kulture? – To je le nekaj vprašanj, ki so nas zaposlovala v pogovoru z arheologinjo, predavateljico na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, dr. Martino Blečić Kavur, ki je pred nedavnim objavila intrigantno, s slikovnim gradivom bogato opremljeno monografijo Herojska doba Histrov, v kateri je strnila naše današnje védenje o najstarejših znanih prebivalcih Istre. Foto: delno ohranjena koščena figurica jezdeca na konju, odkrita v eni izmed grobnic v Nezakciju (Herojska doba Histrov)

Raziskovalka Tanja Črešnovar navdušuje s študijo o časovno omejenem prehranjevanju Pomembno je, da telesu dnevno zagotovimo optimalen vnos hranil in energije, poudarja raziskovalka in magistrica dietetike Tanja Črešnovar. »To je osnova!« Vendar se v sodobni družbi – kjer je pogosta neuravnotežena prehrana, kjer obroki niso enakomerno razporejeni, kjer se ljudje poslužujemo različnih diet in prehranjevalnih vzorcev – hitro poruši delovanje naše notranje biološke ure oziroma tako imenovanega telesnega cirkadianega ritma. Raziskovalna skupina, v kateri je sodelovala asist. Tanja Črešnovar s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem, je ugotovila, da v skladu z notranjo biološko uro, deluje tudi presnova. Prehranjevanje, ki je usklajeno s to našo uro, je torej bolj učinkovito. Zanimalo jih je, ali je bolje, da se v okviru osmih ur dnevno prehranjujemo od 8h zjutraj do 16h popoldan, ali od 12h do 20h zvečer; preostalih 16 ur pa uživamo zgolj vodo in nesladkan čaj. Vprašali so se, na kakšen način se izgubi več telesne teže in izboljša nekatere ključne zdravstvene kazalnike? O izsledkih študije, ki so jo objavili v znanstveni reviji Clinical Nutrition v Ultrazvoku. Ključne besede: postenje, časovno omejeno postenje, intermittent fasting, maščobna masa, diastolični krvni tlak, glukoza v krvi, hormon apetita leptin Članek v Clinical Nutrition TUKAJ Vprašanja in odgovori o intermitentnem postenju TUKAJ

Športniki, vrhunski športniki, so tretirani kot nekakšen tabernakelj, sveti prostor, posvečen, v katerega polagamo svoje največje upe, najbolj skrita hrepenenja, od njih pričakujemo skorajda odrešenjsko moč, hkrati pa jih tako zlahka iz panteona vržemo ven, v podzemlje, in na tej poti v pekel jih seveda zapustimo ali pa še huje, pospremimo z vsem lastnim neizživetim, frustriranim, destruktivnim. Na kratko – vrhunski športniki so najbolj pripraven poligon za naše projekcije. In v dobi turbo kapitalizma, na prepihu transhumanizma, hiper individualizma, ko poslušamo zgodbe o več deset in sto milijonskih športnih pogodbah, o številnih zlorabah, tudi spolnih, o vse bolj brezkompromisni tekmovalnosti, ki mnogokrat spregleda sotekmovalca kot sočloveka, se v tokratni Intelekti sprašujemo - ali (vrhunske) športnike sploh še postavljamo na piedestal/zaradi česa, katere so vrline in vrednote ter primankljaji/deviacije, ki jih živijo? In mi z njimi. Kot posamezniki in kot družba. Za premišljevanja in debato so se avtorici in voditeljici Intelekte Liani Buršič v radijskem studiu pridružili gostje: - mag. Sara Isaković, olimpijska podprvakinja v plavanju (Peking 2008 - srebrna medalja na 200 m prosto), magistrica performance psihologije (psihologije uspešnega nastopanja). Študirala je na kalifornijski univerzi Berkeley in univerzi San Diego. Je tudi publicirana znanstvenica na področju nevropsihologije, TEDx govorka in avtorica. 17 let že deluje v vodah psihologije in pomaga ljudem pri optimizaciji vsakdanjega delovanja in vrhunskega nastopanja v stresnih situacijah. - - dr. Milan Hosta – znanstveni sodelavec in predavatelj na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem, športni pedagog, filozof, trener življenjskih veščin ter mentor tudi vrhunskim športnikom pri razvoju zavesti, ustanovitelj Sportikus programa in pobudnik razvoja filozofije športa v Sloveniji leta 2001. Član delovne skupine Consciousness Education Collaborative Inquiry pri Galileo Commission in aktivni sodelavec pri Global Consciousness Project 2.0 pri HeartMath Institute. - - docent dr. Uroš Perko - nekdanji vrhunski športni plezalec, na Fakulteti za vede o zdravju doktoriral na temo duševnih motenj v športu, na podlagi tega je nastala še istoimenska knjiga. Študiral je tudi psihoterapijo na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani. Je geštalt psihoterapevt, deluje v Zavodu Mitikas, je avtor večih strokovnih in znanstvenih člankov na temo duševnega zdravja športnikov in različnih zasvojenosti. Na Novi univerzi je nosilec predmeta Psihoterapija v športu.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Država še ni prepoznala pomena romarskega turizma, ki je v velikem porastu. - Postojnčanom ni všeč videz nove avtobusne postaje. - V Krškem sistematično vlagajo v obnovo cest in ulic po krajevnih skupnostih. - Čebelarji na južnem Primorskem se veselijo nadpovprečno dobre letine medu.

Ponavadi razcvet protestantskih ljudstev in držav pripisujemo deželam severno od Alp, vendar je bila zgodovinska prevlada katolištva južno od njih le posledica bolj ali manj vojaških in kasneje ideoloških investicij. V »rojstni deželi« katolištva, Italiji, tudi začetnici preroda oziroma tega čemur so tam rekli »rinascimento«, po naše renesansa, so obstajali ljudje, ki so hoteli samoopaštvo rimske škofije uskladiti s temeljno idejo krščanstva, z evangeliji usmiljenega in ne maščevalnega, židovskega boga Stare zaveze. Papežev tajnik na enem od ključnih tridentinskih koncilov sredi 16. stoletja., v Kopru rojeni Peter Pavel Vergerij (v izvirniku Pier Paolo Vergerio »il giovane« -1498–1565) je l.1556 v Baslu dal natisniti knjižico, ki je obsegala dva spisa, katerih polni naslov se glasi "Ali naj papež Pavel IV. razmisli o ponovnem sklicu tridentinskega koncila?" in "Ali sme papež z orožjem in silo zapovedati protestantom, naj sprejmejo sklepe koncila?". Knjižica sila preprostega videza, ki je bila ravno pravšnjega formata, da jo je bilo mogoče skriti med poštnimi pošiljkami, ni imela nobene knjižne opreme: avtor je bil podpisan kot "papeški tajnik", ki se zavzema za mir. Leta 2018 je pri Založbi ZRC SAZU izšel prevod iz latinščine s spremno besedo in pojasnili. Gre za avtorsko delo, ki ga je opravil profesor humanističnih predmetov na Univerzi na Primorskem dr. Gregor Pobežin, sicer tudi predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino na ZRC SAZU. V studiu nam je po izidu prevoda pojasnjeval zgodbo o osebnem vplivu Vergerija ml. in renesančnega humanizma nasploh na Primoža Trubarja po pobegu s Kranjske v nemške dežele, da si reši življenje. Prepričeval ga je naj začne izdajati prevod Biblije in mu pomagal izdati prva besedila v slovenskem jeziku (1550), seveda temeljno verskega značaja. Vergerij ml. je bil med drugim tudi škof v Kopru v 30-ih letih 16. st. FOTO: Vitraž s podobo protestantskega reformatorja Petra Pavla Vergerija ml. VIR: https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/dogodki/vergerij-s-prijatelji-v-atriju-zrc

Goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej je bil deseti, zadnji goriški nadškof slovenskega rodu ter hkrati ilirski metropolit. S svojim delom je zaznamoval konec 19. stoletja, prvo svetovno vojno vihro in prvo desetletje fašizma, ki je poskušal uničiti Slovence na Primorskem. Nadškof Sedej je morda najzaslužnejši za to, da so Slovenci pod fašistično Italijo ohranili slovenstvo, jezik, pisavo in kulturo ter se obdržali kot narod (ponovitev).

V začetku julija je novinarka Dnevnika Tina Jereb prva poročala o tem, da je več nekdanjih judoistk podalo prijavo zoper trenerja Marjana Fabjana zaradi domnevnih spolnih zlorab ter fizičnega in psihičnega nasilja. Sledilo je več izpovedi žrtev, ki jih je nekdanja atletinja in olimpijka Brigita Langerholc pospremila z besedami, da je že pred leti opozarjala, da je v športu veliko fizičnega in spolnega nasilja. To je pokazala tudi prva obsežna raziskava o zlorabah mladih športnikov, ki jo je izvedla psihologinja Ines Lebar z Univerze na Primorskem in razkriva alarmantne podatke. Več kot polovica športnikov je do 18. leta starosti doživela eno ali več oblik zlorabe. Med 352 sodelujočimi člani Olimpijskega komiteja Slovenije jih je 54 odstotkov poročalo o čustveni zlorabi (o žaljenju, kričanju, ignoriranju in grožnjah), 51 odstotkov o fizičnem nasilju, 47 odstotkov o zanemarjanju, 18 odstotkov pa o spolni zlorabi, tudi o prisilnih spolnih odnosih. O normalizaciji zlorab v imenu višjih ciljev, o odzivih družbe in pristojnih, tudi tožilstva in sodstva, in o tem, kako spolna zloraba vpliva na žrtev, se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andreja Katič, ministrica za pravosodje; Tina Jereb, novinarka Dnevnika; Jerneja Munc, predsednica Združenja za moč; Brigita Langerholc, nekdanja atletinja in olimpijka.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, testna bralka lahkega branja.

Zadnji Glasbeni utrip preden se odpravimo na počitnice, bomo posvetili koncertom, ki bodo z glasbo obarvali poletje. Predstavljamo namreč večje festivale, ki bodo potekali na različnih koncih Slovenije: Festival Radovljica, Festival Ljubljana, Imago Sloveniae, Jazz festival Ljubljana, Seviqc in vrsto festivalov, ki bodo potekali na Primorskem.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, besedilna bralka lahkega branja.

Kako to, da imamo v razvitih postindustrijskih državah ljudje kljub vsemu znanju še zmeraj tako velik okoljski odtis, zakaj ne ukrepamo in kako vzgajati značaj za soočanje z okoljskimi izzivi? To so vprašanja, ki si jih v zvezi z našim odnosom do okolja zastavljajo humanistične in družboslovne znanosti, ki dobivajo vse več besede pri razpravah o podnebnih spremembah. Kje so ovire, da nam kljub informiranju ne uspe spremeniti naših življenjskih navad in družbeno-ekonomskega sistema, ki so za okolje pogubni, se je Maja Ratej pogovarjala s političnim ekologom Andrejem Lukšičem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in filozofom in avtorjem sveže izdanega Okoljskega pojmovnika za mlade Tomažem Grušovnikom s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.   Zapiski:  V oddaji smo uporabili izjavo oceanografa in filozofa Matjaža Ličerja iz oddaje Kulturni fokus.  Okrogla miza na Kemijskem inštitutu o vlogi znanosti pri razbijanju mitov o podnebnih spremembah, ki je potekala 2. junija 2025. 

Več kot dva milijona prebivalcev porušenega območja Gaze je še naprej obsojenih na počasno umiranje. Izrael nadaljujejo politiko kolektivnega kaznovanja Palestincev; ob okupaciji Gaze napoveduje še obsežno gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu. A tudi gibanju Hamas ni kaj dosti mar za trpljenje lastnega ljudstva. Prekinitve ognja ni videti, mednarodna skupnost z Evropsko unijo vred pa si ob nepredstavljivem trpljenju civilnega prebivalstva zatiska oči. Več o aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljem Blažem Ermencem. Gostje: - vodja slovenskega predstavništva v Ramali na Zahodnem bregu Vojko Kuzma - dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management Univerze na Primorskem - obramboslovec, dr. Klemen Grošelj - bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl

Na ulice Carigrada in drugih turških mest se je po aretaciji carigrajskega župana in voditelja opozicije Ekrema Imamogluja zgrnilo na sto tisoče protestnikov. Zahtevajo njegovo izpustitev in politične spremembe. Kljub vladni prepovedi protestov in represiji napovedujejo nove množične proteste. Je Turčija še demokratična država? Kako močan je dolgoletni turški predsednik Redžep Tajip Erdogan in kaj ponuja opozicija? Več o razmerah v Turčiji in tudi o turškem vplivu v širši regiji v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Milan Jazbec, nekdanji slovenski veleposlanik v Ankari; Aleš Gaube, zunanjepolitični novinar in komentator časnika Dnevnik; dr. Primož Šterbenc, Fakulteta za management Univerze na Primorskem, Karmen W. Švegl, bližnjevzhodna dopisnica RTV Slovenija.