Podcasts about primorskem

  • 64PODCASTS
  • 314EPISODES
  • 33mAVG DURATION
  • 1WEEKLY EPISODE
  • May 18, 2025LATEST

POPULARITY

20172018201920202021202220232024


Best podcasts about primorskem

Show all podcasts related to primorskem

Latest podcast episodes about primorskem

Primorski kraji in ljudje
Risoroman o odraščanju duhovnika Alojza Kocjančiča

Primorski kraji in ljudje

Play Episode Listen Later May 18, 2025 15:39


Biografski strip Plapolanje skale nikakor ni lahkoten sprehod skozi mladostniško obdobje prvega pesnika Istre in duhovnika Alojza Kocjančiča. Avtorica besedila, pesnica in avtorica več del o Kocjančiču, Ines Cergol in stripar ter ilustrator Matej Kocjan - Koco sta v njem besedno in slikovno prepletla večplastno zgodbo o Kocjančičevem odraščanju med Kubedom in Gorico v času fašizma na Primorskem. Ena osrednjih tem risoromana je zato raznarodovanje, ki so se mu, drugače kot drugod, uprli tudi primorski duhovniki.

Morje in mi
Na Debelem rtiču o vremenu in morju

Morje in mi

Play Episode Listen Later Apr 28, 2025 11:08


Na območju parka Zdravilišča RKS Debeli rtič, raste več kot 200 različnih rastlinskih vrst s preko 4000 primerki iglavcev, listavcev, grmovnic in trajnic. Posaditev dreves je bila v preteklosti že ena izmed dejavnosti, ki so jih v zdravilišču izpeljali ob dnevu Zemlje. Letošnje otroške delavnice, namenjene ozaveščanju pomena vremena in morja, so nastale v sodelovanju z Morsko biološko postajo Piran, Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem in Agencijo za okolje, ki je postavila didaktično vremensko postajo, s katero bodo otroci lahko spoznavali vremenske pojave. O zanimivem dogajanju na kopališču, kjer so z učenci izpeljali tudi čistilno akcijo, v tokratni oddaji Morje in mi.

Danes do 13:00
Vlada se drugič zagovarja pred poslanci

Danes do 13:00

Play Episode Listen Later Apr 23, 2025 15:39


Državni zbor je pred dobrima dvema urama začel interpelacijo o delu vlade, razpravi je namenjenih 14 ur. Poslanec Zvonko Černač iz SDS, ki je vložila interpelacijo, je v uvodu premieru Robertu Golobu očital laži in manipulacije na področju pokojnin. Golob pa je interpelacijo označil za politični teater, ki jo opozicija uporablja kot del kampanje pred prihajajočim referendumom. Poslanke in poslanci so pred tem vnovič potrdili novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, na katero je državni svet vložil veto. V oddaji boste slišali še: - V baziliki svetega Petra se od papeža poslavljajo verniki. - Ameriški predsednik Trump napovedal precejšnje znižanje carin za Kitajsko, ta je pripravljena na pogovore - Pred današnjim dnevom knjige na Primorskem zagnali projekt Primorci beremo.

Radijski dnevnik
V Vatikanu se začenjajo slovesnosti ob smrti papeža Frančiška

Radijski dnevnik

Play Episode Listen Later Apr 21, 2025 16:57


V Vatikanu se množice zbirajo, da bi se poslovile papeža Frančiška. V zgodovino se bo zapisal kot prvi jezuit na tem položaju. Iz celega sveta že cel dan prihajajo odzivi na papeževo smrt, več držav je razglasilo tudi žalovanje. Več po ostalih poudarkih oddaje: -Ruski predsednik Putin: predlog Kijeva o nenapadanju civilne infrastrukture bomo preučili -Univerza na Primorskem sprožila postopke za akreditacijo študija medicine -Motokrosist Tim Gajser dirko v Švici končal z grdim padce

Ocene
Marko Pišljar: Šepet križpotij

Ocene

Play Episode Listen Later Apr 21, 2025 6:34


Piše Jože Štucin, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Marko Pišljar je poezijo začel pisati dokaj pozno. Glede na njegov poklic – več mandatov je bil predstojnik Psihiatrične bolnišnice Idrija, predava pa tudi na Univerzi na Primorskem – je to razumljivo, saj psihiatrija zagotovo terja od človeka popolno predanost drugim, seveda pa tak poklic prej ali slej zahteva tudi pogled vase, v svoja stremljenja, upanja in razmisleke. Knjiga Šepet križpotij ima sedem tematskih enot: Na poti, Več podob je v tebi, Izgubljeni v kaosu križpotja, V tišini praznine, Kjer tišina in veter se bratijo, Gora in Beseda. Naslovi so pomensko premišljeni in dokaj jasno opredeljujejo vsebinski fokus posameznih sklopov. Najbližje liriki in osebni izpovednosti, kjer sta literarni subjekt in avtor tesno povezana, je cikel Več podob je v tebi. V teh pesmih je razkrita intimna vez med pesnikom in njegovo drago, vez med bitjema, ki sta se nekoč davno srečala v študentskem domu. Takole pravi v pesmi Na stopnišču: "Presenetila si me tisti večer / na stopnišču študentskega doma. / Srce s pogledom si razkrila, / odstrla meglico spoznanja z mojega obraza. // Slišal sem tvoje besede, / ki so naselile se v meni. / Tvoje misli so spregovorile mojim / v novi harmoniji najinih globin." Rojstvo ljubezni je rojstvo sveta in življenja. Vse drugo je megla, sivina in nič. Samo ljubezen, v kakrši koli podobi že, je agens hrepenenja, je gibalo biti in razodetje upanja. Le z ljubeznijo izstopimo iz sebe in se zbližamo z drugim, postanemo več kot zgolj numerična enota človeštva, postanemo subjekt, ki ima neskončno zaledje smisla. Ali kot v nadaljevanju pesnik neposredno pove v pesmi Sestop k tebi: "Prekinil sem hitenje, / preveč sem bil zadihan. / Umíril sem misli / in srce. // Začutil sem žar sonca, / zagledal odsev gozda, / pobožal z nogo preprogo v sobi, / zaslišal dih tvoje pripovedi." Kirurško natančno, bi lahko komentirali, je tu ponazorjena vsa silna moč ljubezni, ki človeka vrne k sebi, ga obdari z možnostjo, da potem "iz sebe" uzre vse lepote "zunanjega sveta" in drugega, začuti sonce, občuduje odsev gozda, predvsem pa "zasliši dih njene pripovedi"; jaz se splete v dva jaza. Jaz ni več sam, ampak je sam z njo v novi celoti, v novi podobi razširjene biti. V drugih ciklih, ki so pomensko raznorodni – večinoma se dotikajo eksistencialnih tem – izstopa sklop Izgubljeni v kaosu križpotja. Nehote se mi je v to stavčno strukturo vrinila beseda "brezpotje"; torej nekaj takega kot človek v puščavi, kjer ni nobene poti, hkrati pa so vse smeri na široko odprte. Iskanje smisla v tej "vrženosti v svet", ki si ga nismo izbrali sami – kar je edino, ko o subjektu odločajo samo in izključno drugi – porodi vprašanja kam, zakaj, kdo in kako ... Kako narediti svojo podobo resnično, kako ji dati pomen in smisel, (za)vest o sebi, kako uzreti resnico in se okopati v spoznanju odrešitve. Poti, kot rečeno, je neskončno, križpotje pri Pišlarju pa sugerira iskanje Boga, iskanje ljubezni do drugega, odprtost za čudež stvarstva, ki ti je dan v upravljanje. V pesmi Prepletajoča se pota takole strne: "Nebo se mi je odmikalo. / Za trenutek sem včasih začutil svoj čas, / prepoznal najina prepletajoča pota, / ki so se razdvajala in zopet približevala. // Tiho polzi čas v preteklost, / razdiralna odsotnost uničuje skupna pota. / Zastrte v kopreno otožnosti se budijo želje, / da v kaosu našla bi pot in se srečala." In spet smo pri temelju. Če smo malo provokativni, je ljubezen kar pesnikova draga in Bog je njeno utelešenje. Vstajenje dveh bitij iz kaosa križpotja v objemu Duha, ki ju vodi v enost, pravo romanje dveh samot do ene duše, ki je radostno spoznanje. Življenje kot potovanje k Njej in Njemu. Podobno kot popotnik na 56. strani, kjer se cikel bivanja spet vrne v stanje nemoči, v odhod, ki ga človek sicer lahko nadzira in celo realizira, ne more pa mu pobegniti. Fatalnost rojstva in smrti je najpopolnejša kategorija biti: "Prišel je na konec. // Potovanje je zadišalo po jeseni (...) Zagledal se je v reko, / ki je odtekala, / reko, brez obzorja." V zbirki Marka Pišljarja Šepet križpotij je tudi nekaj angažiranih pesmi, ki govorijo o trpljenju in nesmiselnih smrtih nedolžnih; tak je pač svet, včasih krut, včasih krasen, pogosto gluh, velikokrat kot pesem blag ... Najbolj strašne rane pa beremo v pesmi V viharju nasilja: "Združila jih je smrt, / obnemogle in sestradane v koncentracijskih taboriščih, / postavljene pred strelski vod." Kje je tu Bog, človeka spreleti dvom, kje je tu rešilna ljubezen, kje sta pravica in sočutje? Tema je tudi luč brez fotonov, se tolažimo, pesnik pa svojo tolažbo odkrije v meditaciji: "Sedim pred hišo / in gledam / v mogočen Kanin. / Spremljam potovanje oblakov iznad Soče, / poslušam prve deževne kaplje / in ptice zgodnjega pomladanskega gozda. / Prepuščam se objemu okolja. / Dotikam se zemlje. / Bivam. / Sem doma."

Ocene
Mateja Gomboc: Zavladati vetru

Ocene

Play Episode Listen Later Apr 7, 2025 7:30


Piše Majda Travnik Vode, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Zavladati vetru ni lahko; še iz pravljic vemo, da je človek nasproti vetru v prepišnih dvoranah svojega hrepenenja kot prah. Veter je v drugi kratkoprozni zbirki Mateje Gomboc – prvo zbirko z naslovom Pozneje se pomeniva je avtorica izdala leta 2014 – prispodoba za marsikaj: za srečanje z radikalno tujim in podzavestnim, za občutja manjvrednosti in neizpolnjenosti, za žalovanje, grobo deziluzijo, ljubosumje, predvsem pa za prelomne trenutke obračuna s seboj. Veter je torej – tako kot v pravljicah – trenutek soočenja z mogočnim nasprotnikom, trenutek resnice, ko se neka zavesa raztrga, a je treba kljub temu kreniti naprej in urediti življenje. zavladati vetru. Zgodbe Mateje Gomboc so namreč – poleg tega, da v njih nastopajo izključno protagonistke – izvirne tudi v tem, da junakinje ne potonejo, ampak v veliki večini najdejo nekakšen izhod iz labirinta, čeprav je ta zvečine zelo ozek, včasih zgolj beckettovski: Poskusi znova. Naj spodleti bolje. Že iz teh prvih vtisov je razvidno, da pri novi zbirki kratke proze Mateje Gomboc ne gre toliko za velike prelomnice, velike poraze ali, na drugi strani, za velika zmagoslavja, kot za široko vmesno območje, kjer je treba izumiti novo preživetveno taktiko. O svojevrstni odpornosti in borbenosti, iz katere izraščajo zgodbe, zgovorno pričajo že nekateri naslovi: Zavladati vetru, Samo dihati, Live Aid, Nekaj novega, Topniški položaj, Nekdo od drugod. V svoji temeljni trdoživosti je ta proza življenjska in praktična, zaradi svojega »sleherništva« pa ponuja tudi široko identifikacijsko in bralsko katarzično polje. Večino žensk, ki naseljujejo zgodbe, namreč zlahka identificiramo v najbližji soseščini, še več, morebiti smo nekatere izmed njih celo same bralke, saj zbirka tematizira življenjske situacije žensk različnih starosti. Približno dve tretjini od skupno enaindvajsetih zgodb na takšen ali drugačen način, pogosto v obliki monologa, pripovedujejo ženske srednjih let, upokojenke ali starejše. Tudi v tem je zbirka precej izvirna, saj se zdi, da omenjena starostna skupina predstavlja svojevrstno vrzel v slovenski književnosti, čeprav gre pravzaprav za populacijo z izrednim literarnim potencialom, ki se ponaša z bogatimi pahljačami življenjskih izkušenj in je obenem pogosto sposobna izjemne (samo)refleksije. (Ob tem je dovolj pomisliti na vdovo Ido iz romana Težka voda Pie Prezelj.) Tretjina zgodb v zbirki Zavladati vetru pa pripade nasprotnemu polu: mlajšim dekletom, večinoma na pragu odraslosti, vendar je tudi avtoričin stik z mladostniškimi tematikami živ in pristen, morda zaradi učiteljskega poklica, ki ga lahko tudi brez poznavanja avtoričine biografije zaslutimo v ozadju. Tudi otipljivo najboljša in hkrati najdaljša zgodba z naslovom Učitelj, posvečena avtoričini mami, tematizira učiteljski poklic, vendar v nasprotju z drugimi zgodbami, ki se skoraj vse dogajajo v sedanjosti, sega v obdobje italijanske okupacije in zatiranja Primorske, ko se je v hišo avtoričinih prednikov naselil zadrt fašistični šolmošter in je bilo celo za zaprtimi vrati prepovedano govoriti slovensko. (Mimogrede: italijanski jezikovni pritisk v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja na Primorskem je bil tako velik, da je odstopil celo takratni koprsko-tržaški škof, sicer Italijan, češ da tolikšnega jezikovnega nasilja ni v nobeni drugi italijanski provinci, niti v Etiopiji.) Sprva sumničavi in vzvišeni učitelj, »laška glista«, kot mu pravi avtoričin ded, se čez nekaj časa nepričakovano omehča in vključi v družino, in nazadnje zastavi celo svojo besedo, da reši domačega sina iz tržaških zaporov. (Morda tudi zato sin Pepi po koncu vojne postane učitelj.) Italijanski učitelj, prišlek iz notranjosti Italije, se na subtilen način zbliža tudi z domačimi hčerami; pripovedovalki na primer na mizi diskretno pusti vabljiv kupček knjig – italijanske romane in poezijo. Pripovedovalka, ki je zaradi vojne v zadnjem letniku prekinila šolanje, se knjigam seveda ne more upreti in jih vzame v roke, in čeprav se želi pred Italijanom prikriti, je vse takoj jasno: »Ko se je vrnil iz šole, sem bila spet v kuhinji, pomagala sem mami. Postregla sem mu in ujel me je s pogledom. Zdaj sem bila zasačena jaz. Če človek bere pesmi, se mu to pozna v očeh, na ustnicah, v žaru obraza.« Učitelj pripovedovalko spodbuja, naj nadaljuje šolanje v Padovi, Trstu ali Gorici in postane učiteljica ali zdravnica. Dekle si tega goreče želi, mati jo podpre, oče in brat pa sta zgrožena: »In ti bi seveda šla, še na Laško bi šla in postala njihova!« Ta zgodba, že skorajda novela, ki v nizu polnokrvnih prizorov zajame medvojni utrip v narodnozavedni družini, je prežeta s pristnim primorskim koloritom, mimogrede in nevsiljivo pa razpre tudi protislovja medčloveških in političnih odnosov ter hrepenenje mladega dekleta, razpetega med domoljubjem in željo po izobrazbi. Žgoča žeja po izobrazbi in učenju se tesno navezuje na drugo pomembno temo zgodb: ljubezen do pisanja. Avtorica Mateja Gomboc hvalospev pisanju in literaturi večkrat spontano vtke v pripovedni kontekst, najbolj premočrtno, v domala biblični razsežnosti v prvi zgodbi Ristanc nazaj: »Nov stavek, ki ga še nikoli ni videla niti slišala in se je izpisal z njeno roko, je bil kot novoustvarjeni dan, in bilo je prav dobro. Odslej je vedela za veličastje te možnosti in je nanjo čakala s slastjo, kdaj bo spet sedla k praznemu listu in zapisala prvo črko, besedo, stavek.« Kot piše avtorica spremne besede Ignacija Fridl Jarc zbirka Mateje Gomboc Zavladati vetru prinaša skorajda učbeniško raznolik in posamičnim tematikam izjemno tenkočutno prilegajoč se nabor kratkoproznih formalnih okvirov: pismo, dramatiziran prizor, prvoosebno pripoved, poročilo neznanega opazovalca itd. Pisateljičin slog in tempo sta odločna, jasna in osredotočena, vsekakor pa so se avtorici najbolj posrečile zgodbe, ki so izšle iz domačega, dobro znanega stvarnega in psihološkega konteksta (Ristanc nazaj, Jazbina, Nekdo od drugod, Zamuda, Učitelj, Suhi zid), nekoliko manj pa tiste, ki tematsko tako ali drugače segajo na primer v Ameriko, Nemčijo ali še kam drugam. Zavladati vetru ni lahko, kratki zgodbi tudi ne.

Studio ob 17h
O razmerah v Turčiji po priprtju voditelja opozicije

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Apr 3, 2025 57:21


Na ulice Carigrada in drugih turških mest se je po aretaciji carigrajskega župana in voditelja opozicije Ekrema Imamogluja zgrnilo na sto tisoče protestnikov. Zahtevajo njegovo izpustitev in politične spremembe. Kljub vladni prepovedi protestov in represiji napovedujejo nove množične proteste. Je Turčija še demokratična država? Kako močan je dolgoletni turški predsednik Redžep Tajip Erdogan in kaj ponuja opozicija? Več o razmerah v Turčiji in tudi o turškem vplivu v širši regiji v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Milan Jazbec, nekdanji slovenski veleposlanik v Ankari; Aleš Gaube, zunanjepolitični novinar in komentator časnika Dnevnik; dr. Primož Šterbenc, Fakulteta za management Univerze na Primorskem, Karmen W. Švegl, bližnjevzhodna dopisnica RTV Slovenija.

Kdo smo?
Frančišek Borgia Sedej je morda najbolj zaslužen za to, da so primorski Slovenci pod fašistično Italijo ohranili slovenstvo

Kdo smo?

Play Episode Listen Later Apr 1, 2025 47:27


Goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej je bil deseti, zadnji goriški nadškof slovenskega rodu ter hkrati ilirski metropolit. S svojim delom je zaznamoval konec 19. stoletja, prvo svetovno vojno vihro in prvo desetletje fašizma, ki je poskušal uničiti Slovence na Primorskem. Nadškof Sedej je morda najzaslužnejši za to, da so Slovenci pod fašistično Italijo ohranili slovenstvo, jezik, pisavo in kulturo in se obdržali kot narod.

Aktualna tema
Dan inkluzije

Aktualna tema

Play Episode Listen Later Feb 28, 2025 6:58


To soboto, 1. marca, bomo prvič zaznamovali Dan inkluzije v Republiki Sloveniji. Vlada je ta dan razglasila že decembra lani, pobudnici pa sta bili Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije in Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem. Danes so v državnem zboru tudi zaznamovali dan inkluzije s posvetom »Bogastvo vključujoče družbe«. Kaj je namen tega dne – dneva vključujoče družbe, kako pomembno je izobraževanje in kako naj bi se inkluzija iz šolskega prostora prenašala v družbo, pa v prispevku Petre Medved z gostoma sekretarjem Matjažem Juhartom iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in Boštjanom Kotnikom iz Društva za kulturo inkluzije.

Kdo smo?
Življenje v coni A

Kdo smo?

Play Episode Listen Later Feb 25, 2025 46:35


Druga svetovna vojna se je uradno končala 9. maja 1945, samo ne na Primorskem. Pokrajino so 1. maja osvobodili paritzani IX. korpusa in zasedli Trst in Gorico, vendar so se morali po sporazumu z Anglo-Američani umakniti iz obeh mest. Razmejitev so začrtali s tako imenovano Morganovo linijo, ki pa je nekaj slovenskih vasi in krajev ob Gorici pustila v coni A pod zavezniško upravo na zahodu razmejitvene črte. Tu je bilo življenje do priključitve v letu 1947 povsem drugačno od življenja v coni B, ki je bilo pod nadzorom jugoslovanskih oblasti.

Informativne oddaje
Mozaik dneva dne 13. 2.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later Feb 13, 2025 20:53


Zaposleni v zaporih z opozorilnim protestom zahtevjo izboljšanje razmer.Dr. Damjana Žišt o sojenju v primeru Kavaški klan in nenavadnih naključjih, ki sojenje spremljajo.Mnogi zaposleni se lahko nadejajo dviga plač, kaže raziskava podjetja Manpower.Kako bo s položnicami za elektriko ob dejstvu, da se državna regulacija izteka?V Muenchnu prišlo do napada, prosilec za azil zapeljal v množico in ranil najmanj 28 ljudi.Vreme – za jutri napovedan sneg, na Primorskem dež in močna burja.

Informativne oddaje
Utrip dneva dne 13. 2.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later Feb 13, 2025 32:48


Gospodinjstva bodo vsaj do julija v celoti oproščena plačila prispevka za obnovljive vire energije.Zaposleni v slovenskih zaporih s protesti opozorili na slabe delovne razmere: Če nam vlada ne bo prisluhnili, bomo zaostrili sindikalne dejavnosti.Nov plačni sistem v javnem sektorju: Župani in poslanci veseli, čistilke in medicinske sestre razočarane.Incident v Münchnu: V množico z avtom zapeljal 24-letni Afganistanec, ranjenih več ljudi, policija sumi, da je šlo za napad.Donald Trump v telefonskem pogovoru z Vladimirjem Putinom o končanju vojne v Ukrajini, ZDA bodo Kijevu še naprej pomagale, a v zameno za naravna bogastva.Nacionalni preiskovalni urad v povezavi z mafijskim umorom Satka Zovka v zadnjih dneh pridržal štiri ljudi, tožilka Mateja Gončin spet ostala brez varovanja - komentar penologinje doktorice Damjane Žišt.Predstavljen sklepni dokument sinode - gre za proces soodgovornosti vseh članov Cerkve, ki bo trajal več generacij.13. februar je svetovni dan radia - še vedno velja za najzanesljivejši medij.Šport: Nogometaši Celja in Olimpije v boj za osmino finala evropske konferenčne lige.Vreme: Jutri bo na Primorskem deževalo, drugod povečini snežilo.

Sedmi dan
Zavedni duhovniki - Čedermaci

Sedmi dan

Play Episode Listen Later Feb 7, 2025 21:50


Kdo so bili Čedermaci in kako je slovenska duhovščina na Primorskem pripomogla ohraniti slovenski jezik in kulturo v času, ko je italijanska okupatorska roka želela zatreti narodni preporod? O slovenskem duhovnem vplivu v zamejstvu in v obmejnem pasu nekoč in danes bo spregovoril zgodovinar dr. Renato Podbersič. Pogovor bo potekal v luči začetka Evropske prestolnice kulture 2025, ki jo bosta zaznamovali obe strani medkulturno in medversko pestre (Nove) Gorice.

Informativne oddaje
Mozaik dneva dne 5. 2.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later Feb 5, 2025 24:24


Predsednica Pirc Musar po drugem krogu posvetovanj z vodji poslanskih skupin še vedno brez imena za varuha človekovih pravic.Vodja NPU Muženič zavrnil očitke ob izpustitvi včeraj v Sarajevu prijetih osumljencev za novembrski umor skesanca v Ljubljani.Ministrica Fajon Trumpovo izjavo o Gazi označila za ignorantsko.V dogodke Evropske prestolnice kulture GO25 vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici.VREME: Jutri se bo oblačnost od vzhoda povečevala. Najvišje dnevne temperature bodo od 5 do 8, na Primorskem do 14 °C.

Vroči mikrofon
Že več kot 30 let je zaposlenim v javnih zavodih kršena ustavna pravica do delavskega soupravljanja

Vroči mikrofon

Play Episode Listen Later Jan 28, 2025 30:10


Pred kratkim je Ustavno sodišče razveljavilo določila zakona o bančništvu, zaradi katerega zaposleni v bankah, za razliko od zaposlenih v drugih dejavnostih, niso imeli pravice do delavskega direktorja. To pa ni edina neustavnost s področja delavskega soupravljanja. Ustavno sodišče je namreč že leta 1994 izrecno ugotovilo nedopustno protiustavnost, ki kakim 120.000 zaposlenim v negospodarskih javnih službah onemogoča soupravljanje zavodov in zakonodajalcu naložilo enoletni rok za odpravo neustavnosti.Od takrat je minilo že več kot 30 let. Kaj s to neustavnostjo izgublja celoten javni sektor, kakšne so prednosti delavskega soupravljanja za delodajalce, bo njegovo uporabo pospešila generacija mladih, ki želi na delovnem mestu biti bolj slišana in upoštevana? Sogovorniki: dr. Valentina Franca, izredna profesorica na Fakulteti za upravo UL dr. Elizabeta Zirnstein, generalna sekretarka Združenja svetov delavcev Slovenije in izredna profesorica na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. Primož Kokalj, direktor podjetja Etiketa iz Žirov in član Sekcije za les in papir pri Združenju delodajalcev Alen Gril, direktor doma dr. Janka Benedika v Radovljici

Studio ob 17h
O prekinitvi ognja v Gazi

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Jan 16, 2025 55:01


Predstavniki Izraela in Hamasa so sinoči dosegli dogovor o prekinitvi ognja v Gazi in izpustitvi civilistov, veljati pa naj bi začel v nedeljo. Kako trden je ta dogovor? Kakšna je njegova vsebina? Kaj pomeni za celotno regijo? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Danilo Türk, prof. in nekdanji predsednik Republike Slovenije; dr. Primož Šterbenc, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; Karmen W. Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.

Informativne oddaje
Utrip dneva dne 16. 1.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later Jan 16, 2025 30:38


Izraelska vlada kljub pričakovanjem še ni potrdila dogovora o premierju v Gazi.Tudi škofje v Sveti deželi pozdravljajo dogovor, a opozarjajo, da je spor treba rešiti pri njegovih koreninah. Biden v poslovilnem nagovoru opozoril pred oligarhijo v ZDA.Noveli o zdravstveni dejavnosti zelena luč na vladi, ta meni, da bo lahko povzročil nekaj bolečine, a na dolgi rok pozdravil kronične težave sistema.Vlada po zaušnici Bruslja zaradi pritiskov na Agencijo za energijo danes brez odločitve o spremembi pri omrežninah.Agencija za varnost prometa opozarja na previdno vožnjo v zimskih razmerah.Šport: Se bo kolesarska dirka po Franciji leta 2028, oziroma 2029 začela v Sloveniji?Vreme: Popoldne pretežno oblačno, na Primorskem jasno z burjo. Jutri zjutraj nizka oblačnost, čez dan delno jasno.Stroka opozarja: Cepljenje proti gripi je še vedno smiselno, vrh okužb lahko pričakujemo v prihodnjih tednih.Kupci za pomoč ljudem na pobudo Slovenske karitas in trgovin Hofer zbrali skoraj 16 ton izdelkov za družine v stiski.Šport: Slovenski rokometaši v Zagrebu proti Kubancem po prvi par točk na Svetovnem prvenstvu.

Intelekta
Ukinjanje preverjanja dejstev ali kako doba post-resnice prehaja v novo fazo

Intelekta

Play Episode Listen Later Jan 14, 2025 49:30


Korporacija Meta, pod okrilje katere sodijo digitalne platforme Facebook, Instagram, WhatsApp (tri izmed štirih po številu uporabnikov največjih spletnih platform), je pred tednom dni ukinila preverjanje dejstev na svojih platformah v Združenih državah Amerike. Gre za pomenljiv obrat in jasen signal, da se opušča aktivna prizadevanja za zmanjševanje širjenja dezinformacij, zavajanj in laži na socialnih omrežjih. Zadnje desetletje je – vsaj od afere s Cambridge Analytico naprej – na različne načine nazorno pokazalo, da so številne vsebine, ki se najbolj viralno in tudi ciljano širijo po spletu, izrazito škodljive, tako za posameznike in posameznice kot za družbo v celoti; za našo zmožnost, med drugim, da se kvalitetno informiramo o dogajanju in na tej podlagi sprejemamo svoje odločitve, tudi politične. V prvi vrsti so žvižgači razkrivali, da platforme prek svojih algoritmov spodbujajo vsebine, s katerimi bi čim dlje zadržale uporabnike na omrežjih, ne glede na potencialno spornost vsebin, in zavračajo mehanizme, ki bi njihovo širjenje vsaj nekoliko omejili. Sledil je pritisk, tudi v obliki zakonodaje, kot je v Evropski uniji Akt o digitalnih storitvah, da morajo tehnološki velikani, ki so med najbogatejšimi podjetji na svetu, z različnimi pristopi aktivno zmanjševati količino problematičnih vsebin na svojih platformah. Med drugim s preverjanjem dejstev. In prav to se zdaj ukinja. Če sodimo že po izjavi šefa Mete, Marka Zuckerberga, se s tem podjetje zgolj vrača k svojim koreninam. Nobena skrivnost sicer ni, da je ta odločitev neposredni odgovor na vrnitev Donalda Trumpa na čelo ZDA, ki je moderiranju vsebin in preverjanju dejstev, ki je njega samega redno postavljalo na laž, pač izrazito nenaklonjen. Meta in številna druga podjetja se zdaj prilagajajo novi politični realnosti, to pa bo imelo daljnosežne posledice. Kaj se torej obeta v digitalnem prostoru in pri pogojih za objektivno poročanje in preverjanje dejstev, za profesionalno novinarsko delo? Na kakšne načine bodo te spremembe zadele Evropo, kaj pomenijo za demokracijo in kakšne strategije bi bile v teh spremenjenih pogojih smiselne, to bodo teme v središču tokratne Intelekte. Gostje v studiu danes so prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, ustanoviteljica in odgovorna urednica centra za preiskovalno novinarstvo Oštro Anuška Delić, doc. dr. Jernej Kaluža s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in dr. Aleš Mendiževec s Filozofskega inštituta ZRC SAZU.

Informativne oddaje
Mozaik dneva dne 13. 1.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later Jan 13, 2025 27:48


Kakšna bo usoda notranjega ministra Boštjana Poklukarja? V SD bodo vztrajali, naj ponovi razpis za generalnega direktorja policije, drugače ne more računati na njihovo podporo.Zoran Milanović bo še pet let hrvaški predsednik, v drugem krogu volitev je osvojil približno tri četrtine glasov, kar je zgodovinski rezultat.Z arheologinjo in strokovnjakinjo za dediščino doktorico Vereno Perko o grožnji, ki jo predstavlja projekt gradnje garaže pod ljubljansko tržnico.Vreme: Jutri bo precej jasno in hladno, na Primorskem bo še pihala zmerna do močna burja.

Informativne oddaje
Utrip dneva dne 11. 1.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later Jan 11, 2025 33:16


Zdravniška zbornica proti omejevanju dela zdravnikov pri zasebnikih.Februarja na jubilejno romanje v Rim tudi 60 slovenskih vojakov in pet policistov.GZS in SBC kritična do nepremičninskega davka. Pripombe na zakon lahko oddate do 25. januarja.Vreme: Danes jasno z nekaj oblačnosti in burjo na Primorskem, jutri podobno, z oblačnostjo na vzhodu ter temperaturami od -12 do 10 °C.Avstrija na poti do vlade, kakršne si marsikdo ne želi.Bližnji vzhod preseneča pismo sina zadnjega sirskega rabina. Komentar Nejca Krevsa.Šport: Federica Brignone slavila v st. Antonu, Ilka Štuhec po napaki 17.

Informativne oddaje
Utrip dneva dne 25. 12.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later Dec 27, 2024 31:49


Papež ob odprtju svetega leta: Upanje je za vsakogar, tudi zate!Poslanica mestu in svetu: papež znova pozval h končanju spopadov in k rešitvi humanitarnih kriz po svetu.Kaj so nam v božični poslanici zaželeli slovenski škofje?Mir ni samoumeven, a čeprav velika zgodovina ni popolnoma v naših rokah, lahko k boljši družbi prispeva prav vsak od nas, opozarja zgodovinar Jurij Pavel Emeršič.Kako praznujejo Judje? Za pojasnilo o tem, kaj je hanuka, smo prosili teologa Krevsa.Nadškofijska karitas Maribor tudi letos z akcijo »Več luči, več upanja«.Razstava »Sto jaslic v Vatikanu«: med 125. jasličarji z vsega sveta letos kar štirje slovenski razstavljalci.VREME: še bo sončno, jutri na Primorskem spet močnejša burja.

Odprto za srečanja
Mara in Zdenko Cotič - ljubezni ne gradiš ne na matematiki, ne na glasbi

Odprto za srečanja

Play Episode Listen Later Dec 20, 2024 51:03


Oddaja Midva enkat mesečno predstavlja različne dvojine, Tokrat sta z nami zakonski par dr. Mara Cotič, redna profesorica didaktike matematike in že 16 let dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem v Kopru, ki prav letos obeležuje 50 let delovanja in Zdenko Cotič - Coto, kitarist, ki mu lahko rečemo legenda, saj je močno zaznamoval primorsko in slovensko glasbeno pokrajino in že 22 let igra z Janom Plestenjakom. Matematika in oder sta dve zelo različni področji, a za ljubezen veljajo drugačne formule, sta zaupala Nataši Benčič.

Informativne oddaje
Utrip dneva dne 12. 12.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later Dec 12, 2024 29:05


Poslanci na izredni seji tudi o zakonski podlagi za nov režim delovanja Teša.Pred celjskim sodiščem ob obravnavi primera Trenta nov shod v podporo Janši.Notranji ministri potrdili vstop Romunije in Bolgarije v schengensko območje.Evropski komisar za migracije: Članice bi morale podpreti prostovoljno vračanje Sircev v domovino.Slovenski vojaki po novem tudi na NATO-ovi misiji v Bolgariji.ŠPORT: Slovenske rokometašice s porazom sklenile Evropsko prvenstvo.Vreme: Popoldne in jutri bo večinoma oblačno, z dnevnimi temperaturami od 1 do 6, na Primorskem do 10 stopinj C.Civilna iniciativa proti vetrnim elektrarnam v Ilirski Bistrici zbrala 1000 podpisov.Psihopatija velik družbeni problem; ključno zgodnje odkrivanje omenjene motnje.ŠPORT: Olimpija in Celje drevi za nove točke v konferenčni ligi.

Informativne oddaje
Utrip dneva dne 10. 12.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later Dec 10, 2024 31:45


Nekateri dobavitelji znižali cene elektrike in zemeljskega plina, drugi so zaradi geopolitičnih razmer previdni.Ministrstvo za naravne vire in prostor popravilo sporni pravilnik: Vgradnja električnih bojlerjev v obstoječih stavbah bo dovoljena.Župani in direktorji občinskih uprav po večini zadovoljni z doseženimi spremembami v plačnem sistemu.Poslanci ta teden o usodi šoštanjske termoelektrarne in velenjskega premogovnika.Islamistični uporniki v Siriji oblikujejo novo vlado. Združeni narodi opozarjajo na pravice manjšin.10. december je mednarodni dan človekovih pravic, vrstijo se pozivi k miru in spoštovanju mednarodnega prava.Pomanjkanje kadrov pospešilo postopke zaposlovanja tujih zdravnikov.ŠPORT: Slovenske rokometašice kljub odlični predstavi klonile na tretji tekmi glavnega dela evropskega prvenstva proti Danski.VREME: pretežno oblačno bo, le na Primorskem kak žarek sonca.

Informativne oddaje
Mozaik dneva dne 10. 12.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later Dec 10, 2024 20:55


Zamude pri sprejemanju pokojninske reforme zamaknila izplačila sredstev za okrevanje.Zaradi stabilnosti svetovnih trgov nekateri dobavitelji znižali cene elektrike in plina.Prehodno vlado v Siriji bo predvidoma do 1. marca vodil Mohamed al Bašir.VREME: Občasno možne rahle padavine; jutri na Primorskem sončno, drugod oblačno.

Studio ob 17h
O prihodnosti Sirije po padcu Asadovega režima

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Dec 9, 2024 56:32


Večina Sircev se veseli padca režima predsednika Bašarja al Asada. Ali tej nemirni državi prinaša končanje državljanske vojne ali njeno nadaljevanje, le z drugim akterji? O razmerah v Siriji in drugod na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Primož Šterbenc, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; Karmen W. Švegl, dopisnica RTV iz Bližnjega vzhoda.

Informativne oddaje
Utrip dneva dne 9. 12.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later Dec 9, 2024 31:05


Prebivalci Sirije se po padcu Asada bojijo razdeljenosti v državi; kakšna prihodnost čaka kristjane?Do začetka izvajanja pravice do dolgotrajne oskrbe na domu le še pol leta, a kje dobiti denar in kako organizirati delo, župani še ne vedo.Računsko sodišče že 30 let bdi nad porabo javnega denarja.Šumi ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji: gre za eno največjih groženj demokratičnemu razvoju in pravni državi.Podgoršek: Slovenija se mora pridružiti državam, ki nasprotujejo sporazumu Mercosur.Vreme – večinoma oblačno, burja na Primorskem bo danes nekoliko oslabela.V Vipaskem križu na praznik Brezmadežne diakonsko posvečenje našega nekdanjega sodelavca Ambroža Brezovška.Kaj se bo zgodilo z ljubljansko tržnico, še neznanka.

Informativne oddaje
Mozaik dneva dne 3. 12.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later Dec 3, 2024 25:41


V NSi prepričani, da slovenska policija ne obvladuje več varnostne situacije v državi.Prešernova nagrajenca za leto 2025: kiparka Dragica Čadež ter režiser Dragan Živadinov.Trump zagrozil Hamasu, če izraelski ujetniki ne bodo izpuščeni do 20. januarja.VREME: Jutri se bo v zahodni Sloveniji čez dan jasnilo; na Primorskem zmerna burja.

Studio ob 17h
Zakaj je svet tako neučinkovit pri soočanju s podnebno krizo?

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Nov 26, 2024 54:36


Podnebna konferenca v Bakuju se je končala z dogovorom o novem finančnem cilju za podnebne ukrepe v državah v razvoju. Te dogovor kritizirajo, saj 300 milijard dolarjev letno nikakor ne zadošča za ukrepe prilagajanja podnebni krizi, zaradi katere so še posebej prizadete najrevnejše in male otoške države. Po treh letih podnebnih pogajanj se izpusti toplogrednih plinov še vedno povečujejo, povečujejo pa se tudi neenakosti v svetu. O tem, kako storiti odločilne korake naprej, v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Ajda Cafun, Umanotera; dr. Mitja Žagar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Tomaž Grušovnik, Pedagoška fakultete Univerze na Primorskem; Tina Kobilšek, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, glavna slovenska podnebna pogajalka.

Radijski dnevnik
Deljeni odzivi na zahtevo ICC za aretacijo Netanjahuja, Galanta in Deifa

Radijski dnevnik

Play Episode Listen Later Nov 21, 2024 21:12


Iz sveta se vrstijo odzivi na nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče. Izrael ga označuje za antisemitsko dejanje, Washington zavrača izdajo nalogov, Bruselj opominja, da je treba odločitev sodišča spoštovati. Glavni tožilec sodišča Karim Khan pa je opomnil na grozote v Gazi in države pozval, naj upoštevajo izdane naloge. Druge teme: - Putin: vojna v Ukrajini je iz regionalnega prerasla v svetovni konflikt - Tudi tretji krog pogajanj v Volkswagnu ni prinesel rešitve - Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem praznuje pol stoletja

Informativne oddaje
Utrip dneva dne 14. 11.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later Nov 14, 2024 32:56


Vlada podaljšuje regulacijo cen električne energije.Preiskovalna komisija ni zaslišala Goloba, v vmesnem poročilu s prstom pokazala na Bobnarjevo in Lindava. Opozicija ogorčena.Janša kot absurdne označil namige, da za objavami domačih naslovov sodnikov stoji SDS.NSi zahteva sejo odbora za delo o vedno večji revščini.Je poslanko Vonta in nekdanjo ministrico Stojmenovo Duh zmotil blagoslov vina ali promocija alkohola?Na konferenci v Bakuju pozivi k pravičnejšem financiranju podnebnih ukrepov.Vreme: Popoldne se bo oblačnost trgala, na Primorskem burja. Jutri bo večinoma sončno, zjutraj marsikje slana.Trump in Biden sta se na srečanju zavezala k mirnemu prenosu oblasti.Konec diet sladkornih bolnikov, saj lahko jemo vse - a po zdravi pameti in z nekaj znanja.Slovenska nogometna reprezentanca drevi proti Norveški.

Informativne oddaje
Mozaik dneva dne 12. 11.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later Nov 13, 2024 25:36


Vlada bo poiskala ustreznejši način obračunavanja omrežnine, ki velja od 1. oktobra.Tonin: upam, da levičarji ne bodo podaljševali rokov za sestavo nove Evropske komisije.Evroposlanci preložili odločanje o primernosti Fitta in Kallas za podpredsednika komisijeVREME: Zvečer in jutri v višjih legah in na Primorskem jasno; drugod večinoma oblačno.

Informativne oddaje
Utrip dneva dne 12. 11.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later Nov 12, 2024 31:46


V Sloveniji se mudi visoki gost iz Vatikana, kardinal Michael Czerny.Tonin: Kandidature Marte Kos nisem podprl, sploh še nismo glasovali.Del sindikatov javnega sektorja na nogah - plačna reforma zastavljena nestrokovno, predlog vlade je podcenjujoč.Inštitut 1. oktober z zahtevo po vrnitvi božičnice upokojencem.Novoizvoljeni ameriški predsednik Trump izbral zunanjega ministra in svetovalca za nacionalno varnost.Gibanje Svoboda z najnižjo javnomnenjsko podporo doslej.Gorski centri po obsežnih vlaganjih pripravljeni na novo sezono.ŠPORT: Pred slovenskimi nogometaši ta teden poleg tekem z Norveško in Avstrijo še zadnji tekmi Lige narodov.VREME: Popoldne in jutri bo v višjih legah in na Primorskem precej jasno, drugod bo večinoma oblačno.

Studio ob 17h
Koga si voditelji Rusije, Kitajske, Izraela, Irana in še katere druge države želijo po volitvah videti v Beli hiši

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Oct 29, 2024 54:09


Ameriške predsedniške volitve so pred vrati, njihov izid pa ne bo pomembno vplival le na tamkajšnjo notranjo politiko, ampak tudi na položaje na svetovni geopolitični šahovnici. Zato se porajajo vprašanja, kako bi zmaga Donalda Trumpa oziroma Kamale Harris vplivala na bližnjevzhodno krizo, na vojno v Ukrajini, pa tudi na stopnjevanje napetosti v okolici Tajvana. Oziroma, drugače, vprašati se je treba, koga si voditelji Rusije, Kitajske, Izraela, Irana in še katere druge države želijo po volitvah videti v Beli hiši. Odgovor iščemo v torkovem Studiu ob 17.00 na Prvem. Gostje: Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Rusije; dr. Primož Šterbenc, politolog, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Maja Veselič, sinologinja, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Intelekta
Koga si voditelji Rusije, Kitajske in ključnih bližnjevzhodnih držav želijo videti v Beli hiši?

Intelekta

Play Episode Listen Later Oct 22, 2024 60:30


Izid predsedniških volitev v Združenih državah ne bo pomembno vplival le na ameriško notranjo politiko, ampak tudi na položaj na svetovni geopolitični šahovniciV Združenih državah so predsedniške volitve pred vrati, njihov izid pa slej ko prej ne bo pomembno vplival le na ameriško notranjo politiko, ampak tudi na položaj na svetovni geopolitični šahovnici. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kako bi zmaga Donalda Trumpa oziroma Kamale Harris utegnila vplivati na zapletanje in razpletanje ključnih, strateško najpomembnejših kriznih žarišč našega časa – od vojne v Ukrajini prek konflikta na Bližnjem vzhodu do rastočih napetosti okoli Tajvana. V tem kontekstu nas je prvenstveno zanimalo, kaj voditelji Rusije, Kitajske, Izraela, Irana pa še kakšne države pravzaprav pričakujejo od obeh kandidatov? Koga si, drugače rečeno, po volitvah bolj želijo videti v Beli hiši in, jasno, zakaj? – Odgovore so nam pomagali iskati naš nekdanji dopisnik iz Moskve, Miha Lampreht, pa politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, ter sinologinja, predavateljica na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Maja Veselič.   foto: uradna vladna portreta Kamale Harris in Donalda Trumpa (Wikipedija, javna last)

Tajno društvo OFC
Nogometni antikvariat E21: Slovenski nogomet v Italiji, 1. del (1918-27)

Tajno društvo OFC

Play Episode Listen Later Oct 16, 2024 46:23


Po koncu prve svetovne vojne je tretjina slovenskega etničnega ozemlja pripadla Italiji in za Primorce se je začelo težko obdobje zatiranja, poitalijančevanja in preganjanja. Eden od načinov, da so Slovenci v Mussolinijevi Italiji ohranjali svojo narodno zavest, je bilo tudi ustanavljanje svojih športnih društev in športne zveze.V tej epizodi smo se pogovarjali o Udruženju slovanskih sportnih društev v Italiji in mnogih slovenskih nogometnih klubih, ki so bili ustanovljeni v Trstu, Gorici in drugod na Primorskem. Sportno udruženje je v obdobju 1925-27 organiziralo dve ligaški prvenstvi in eno pokalno tekmovanje, potem pa je fašistična oblast leta 1927 prepovedala in prisilno zaprla večino slovenskih društev in inštitucij.

Jutranja kronika
Dodatni pozivi k prekinitvi sovražnosti na Bližnjem vzhodu. Izrael stopnjuje napade v Libanonu, Gazi in na Zahodnem bregu.

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Oct 4, 2024 22:26


Nad predeli Bejruta se dviga gost dim po nočnem bobnenju ob izraelskem obstreljevanju tarč, povezanih s Hezbolahom. Izrael ohranja napoved maščevanja Iranu. Pri tem želi pomoč Združenih držav. V Beli hiši za preprečitev regijske vojne na Bližnjem vzhodu predlagajo diplomacijo - ob tem se izogibajo neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali bi v pomoč Izraelu napotili tudi svoje vojake. Ostali poudarki oddaje: - V Zagrebu neenotni glede dodatne pomoči Kijevu. Predsednik Milanovič proti sodelovanju hrvaških vojakov v Natovi misiji za Ukrajino. - Slovenija bo morala omejiti javno porabo. Fiskalni svet svari, da bo zvišanje plač v javnem sektorju narekovalo načrtovanje izdatkov. - Težave ob obilnih padavinah: zalite kleti in cestišča, vetrolom na Primorskem, svarila pred obsežnim poplavljanjem Krke.

Studio ob 17h
Povečuje se zanimanje za inženirske poklice

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Oct 1, 2024 54:44


Študentke in študenti so začeli novo študijsko leto. Katere novosti jih čakajo; kateri so najbolj priljubljeni študijski programi; kakšen je prehod iz prvega v drugi letnik dodiplomskega študija; kako bodo pristojni reševali občutno pomanjkanje študentskih namestitev; kaj prinaša nov zakon o visokem šolstvu? Odgovore na nanizana vprašanja iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije.

Frekvenca X
Xkurzija: Zakaj Noetova barka ne bi delovala?

Frekvenca X

Play Episode Listen Later Sep 26, 2024 17:58


Je biblična zgodba o Noetovi barki znanstveno sploh mogoča? Bi se vrsta res lahko ohranila na podlagi enega samca in ene samice? V zadnji epizodi Xkurzije na Valu 202 se podajamo v svet molekularne biologije z raziskovalci Univerze na Primorskem, ki skušajo s pomočjo genetike razumeti, kako hitre spremembe v okolju vplivajo na ogroženost posameznih vrst živih bitij. Pri tem stavijo tudi na pomoč javnosti in bioinformatike.

Jutranja kronika
Oranžno opozorilo zaradi nalivov ostaja v veljavi do jutri zjutraj

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Sep 12, 2024 22:06


Agencija za okolje je zaradi možnosti obilnih padavin izdala oranžno opozorilo za vso državo do jutri zjutraj. Nevihte z nalivi in močnimi sunki vetra so bile ponoči predvsem na Primorskem, burno vremensko dogajanje pa se bo nadaljevalo ves dan. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - V ospredju koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju do zdaj opravljeno delo in rešitve za zdravstvo - Združeni narodi kritični do novih izraelskih napadov na domnevno varna begunska taborišča v Gazi - Nasprotovanje kopanju litija v Srbiji združilo opozicijo, projektu nasprotuje več kot polovica prebivalcev - Termoelektrarna Šoštanj bo po stečaju prvega januarja postala javna služba, Šaleška dolina v skrbeh

Studio ob 17h
Katere bolezni prenašajo klopi in komarji ter kako se izogniti boleznim na potovanjih? - repriza

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Jul 29, 2024 48:11


Začeli so se šolske počitnice in dopusti, marsikdo si bo oddih privoščil na morju, v hribih ali bo odpotoval celo v bolj oddaljene, tropske kraje. Katere nevarnosti in bolezni prežijo na nas v toplih mesecih, kako se lahko zavarujemo pred piki nevarnih komarjev, pred katerimi ne ubežimo niti doma. Katere bolezni prenašajo klopi in zakaj se je v tujino dobro odpraviti opremljen z informacijami in ustreznim zdravstvenim zavarovanjem? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tatjana Lejko Zupanc, infektologinja in profesorica na Medicinski fakulteti; Eva Grilc epidemiologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; Katja Adam s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.

Studio ob 17h
Katere bolezni prenašajo klopi in komarji ter kako se izogniti boleznim na potovanjih?

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Jun 26, 2024 49:02


Začeli so se šolske počitnice in dopusti, marsikdo si bo oddih privoščil na morju, v hribih ali bo odpotoval celo v bolj oddaljene, tropske kraje. Katere nevarnosti in bolezni prežijo na nas v toplih mesecih, kako se lahko zavarujemo pred piki nevarnih komarjev, pred katerimi ne ubežimo niti doma. Katere bolezni prenašajo klopi in zakaj se je v tujino dobro odpraviti opremljen z informacijami in ustreznim zdravstvenim zavarovanjem? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tatjana Lejko Zupanc, infektologinja in profesorica na Medicinski fakulteti; Eva Grilc epidemiologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; Katja Adam s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.

Studio ob 17h
Tedenski aktualni mozaik

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later May 24, 2024 46:19


V Iranu se pripravljajo na prenos oblasti, potem ko je v helikopterski nesreči umrl predsednik države Ebrahim Raisi. Ne le, da je država ostala brez predsednika, ampak je ostala tudi brez najmočnejšega kandidata, ki bi nasledil ajatolo. Medtem ko izraelski vojaški škorenj z nezmanjšano močjo bije vojno v Gazi, Mednarodno kazensko sodišče zahteva izdajo pripornih nalogov za izraelskega premierja, obrambnega ministra in tri voditelje Hamasa. In medtem ko se je trem državam – Irski, Španiji in Norveški – uspelo povsem jasno izreči, da bodo v torek priznale Palestino, vlada v Sloveniji tega ne zmore, saj predloga ni poslala v Državni zbor. V kritičnem pregledu iztekajočega se tedna nas bo zanimalo tudi, kaj v zdravstveni sektor prinaša načrtovana Agencija za kakovost v zdravstvu, prizemljili pa bomo tudi visokoleteče zamisli o novi medicinski fakulteti na Primorskem. Pa še o bolj in manj strateških razmislekih o postavitvi drugega bloka jedrske elektrarne Krško ter prehajanju strateškega prehranskega sektorja v hrvaško lastništvo.

Studio ob 17h
Bo tudi Univerza na Primorskem izobraževala zdravnike in zobozdravnike?

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later May 23, 2024 51:10


Napoved možnosti študijskega programa na Primorskem ni razveselila vseh. Potrebujemo tri medicinske fakultete? Kdaj bosta več študentov lahko vpisali ljubljanska in mariborska medicinska fakulteta? Bo povečan vpis študentov medicine rešil težavo pomanjkanja zdravnikov v slovenskem zdravstvu? Odgovore na ta vprašanja bomo v poslušanje ponudili v današnji oddaji Studio ob 17.00.

Dogodki in odmevi
Palestino bodo priznale še Irska, Španija in Norveška. Postopki pri nas naj bi bili končani do 13-ega junija

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later May 22, 2024 31:40


Irska, Španija in Norveška bodo v torek priznale Palestino. Na odločitev so se že odzvale izraelske oblasti in poklicale na pogovore v domovino svoje veleposlanike v omenjenih treh državah. Slovenska vlada pozdravlja njihovo odločitev, saj tudi sama želi čim prej končati postopke. Drugi poudarki oddaje: - Nadzor na slovenskih mejah z Madžarsko in Hrvaško bo veljal še najmanj pol leta. Naša država se je za to odločila zaradi zaostritev na Bližnjem vzhodu. Večjih težav zato kljub turistični sezoni ne bo, pravi notranji minister Boštjan Poklukar. - Univerza na Primorskem je korak bližje študijskemu programu medicine. Namero o njegovem razvoju so danes podpisali v Kopru. Minister za visoko šolstvo Igor Papič kritikom obljublja nadzor. - Veliko slovenskih podjetij, tudi živilskih, prehaja v tuje roke. V primerih, kot so bile pred kratkim Celjske mesnine, že pred leti pa Perutnina Ptuj, so rejci živali zaskrbljeni.

Dogodki in odmevi
Drugi blok Krške nuklearke bi stal od 9 do 15 milijard evrov

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later May 21, 2024 33:25


Koliko bi stal drugi blok jedrske elektrarne? Odvisno od velikosti, je ob današnji predstavitvi ekonomike projekta poudaril generalni direktor družbe Gen energija Dejan Paravan, pri čemer je navedel razpon od 9 do 15 milijard evrov za moč med 1000 in 1650 megawati. Druge teme: - Premier Robert Golob bo jutri v Kopru podpisal namero po odprtju medicinske fakultete v okviru Univerze na Primorskem. Po njegovih besedah se pričakuje 100 novih vpisnih mest in z letom 2027 vpis prve generaije. - Izrael poziva članice Mednarodnega kazenskega sodišča, naj ne sledijo morebitnim nalogom za aretacijo izraelskih politikov. Ob napadih v Gazi se stopnjuje tudi nasilje na Zahodnem bregu. - V 43-ih mestih v petih evropskih državah je bila opoldne tradicionalna maturantska četvorka. Veselja maturantov niso preprečile niti napovedane padavine, ki so zajele državo.

Zgodbe
Drevo ima zgodbo: Fabianijeva murva

Zgodbe

Play Episode Listen Later Apr 16, 2024 13:16


Predstavljamo simbolno verjetno najbolj mogočen drevesni primerek, ki ima v življenju Slovencev prav poseben pomen. V številnih umetniških delih, literarnih in verskih besedilih je murva v središču prostora in zaznamuje mesto posebnega dogodka. Na naših tleh ima murva družinsko simboliko, saj so ponekod na Primorskem ob poroki ali rojstvu otroka ob hišo zasadili ravno murvino sadiko. Po stari tradiciji murve še danes zelo cenijo, natančno obrezujejo v nenavadne oblike in negujejo. Pod murvo so se spletale družinske zgodbe, ljubezni, kupčije, babje čenče in otroške norčije. V Evropo so jo prinesli med drugo križarsko vojno v 12. stoletju preko Sicilije z namenom uporabe listov za krmo sviloprejk. Potujemo v Kobdilj na Krasu. Tam že 600 let raste Fabianijeva murva, najstarejše in najdebelejše sadno drevo pri nas.Sogovornici: Blanka Malgaj, solastnica posestva Fabiani; dr. Rebeka Lucijana Berčič, Inštitut za svilogojstvo in svilarstvo. Zapiski: Drevo ima zgodbo, 1. del: Gašperjev kostanj; Drevo ima zgodbo, 2. del: Sgermova smreka. Prvoosebno zgodbo Fabianijeve murve bere Ajda Sokler.  Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.

Studio ob 17h
Razmere na Bližnjem vzhodu vse bolj zaostrene

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Apr 15, 2024 56:32


Neposreden vojaški obračun med Iranom in Izraelom je še dodatno razplamtel bližnjevzhodno krizno žarišče. Konflikt z vključenostjo izraelskih zaveznikov po eni strani dobiva mednarodno dimenzijo, po drugi strani pa mu razsežnost narekujejo tudi nedržavni proiranski akterji. O dogajanju na Bližnjem vzhodu kot tudi o idejah o priznanju palestinske samostojnosti v tokratnem Studiu ob 17:00. Gostje voditelja Blaža Ermenca: • Veleposlanik Samuel Žbogar • Dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za družbene vede • Dr. Primož Šterbenc, Univerza na Primorskem

Dogodki in odmevi
Pozivi Iranu in Izraelu k umiritvi razmer po iranskem odgovoru na izraelski napad na iranski konzulat v Damasku

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Apr 15, 2024 30:13


Po iranskem odgovoru na izraelski napad na konzulat Teherana v Damasku se vrstijo pozivi stranema k umiritvi razmer. Za zdaj ne kaže na novo zaostrovanje, a je treba počakati na izplen današnje seje izraelskega vojnega kabineta. Drugi poudarki oddaje: - Sodelovanje žensk in moških ključno za dosego miru, stabilnosti in razvoja, je ob začetku dvodnevnega obiska na Kosovu poudarila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. - Socialni demokrati bodo zaradi zapletov v sobotnem glasovanju ponovili odločanje o članih predsedstva in nadzornega odbora stranke. - Vremenski obrat jutri prinaša ohladitev, dež, sneg do 700 metrov nad morjem in na Primorskem močno burjo.

Studio ob 17h
Štiri leta po odhodu Združenega kraljestva iz Evropske unije

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Jan 31, 2024 55:52


Nobena ločitev ni lahka, odhod Združenega kraljestva iz Evropske unije po skoraj 50 let trajajoči zvezi pa je bil vse prej kot hiter in neboleč. Štiri leta po njem bomo pogledali, kaj je brexit prinesel obema stranema in kaj odnesel. Katere težave imajo Britanci in Severni Irci, še posebno drugi, ki v novih razmerah pomenijo posebno izjemo? Javno mnenje brexit vse bolj vidi kot napako, priložnosti, o katerih se je v kampanji veliko govorilo, pa ostajajo neizkoriščene. Pogovor bo povezoval Matej Hrastar. Gosti: • dr. Andreja Pegan, fakulteta za management Univerze na Primorskem • dr. Jan Grobovšek, docent za ekonomijo na Univerzi v Edinburghu • dr. Jure Požgan, fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani