Podcasts about primorskem

Na dan zmage pa bo temu primeren tudi izbor knjige v današnjem Sobotnem branju. Volkuljin sin (Založba Goga) – knjigo sta napisala Anton Špacapan Vončina in Francesco Tomada, prevedel jo je Gašper Malej, saj je sprva izšla v italijanščini – se dogaja v 30-ih letih prejšnjega stoletja, ko se je nad obmejno vasico Čepovan na severnem Primorskem vse bolj zgrinjala senca fašizma. Ker gre za politično pravljico, pa ima knjiga v sebi tudi elemente magičnega realizma. Oddajo je pripravila Tina Lamovšek.

Na platformah, kot je Polymarket, se danes lahko stavi na marsikaj. Kdaj bo odprta Hormuška ožina, kdo bo v slovenski vladi, kolikokrat bo jutri tvitnil Trump? Vse od vremena, športnih stav, do vojaških napadov je danes lahko zapakirano kot finančni instrument in potencialni vir zaslužka. Današnji čas nam je menda prinesel nov način napovedovanja prihodnosti – tako imenovane napovedne trge (v angl. prediction markets). Tako je se imenujejo, ker naj bi z visoko natančnostjo napovedovali prihodnje trende oziroma dogodke. Gre za platforme, med katerimi sta danes najbolj poznani Polymarket in Kalshi, ki uporabnikom omogočajo, da svoj denar vložijo oziroma stavijo na podlagi tega, kakšen prihodnji razplet najrazličnejših dogodkov pričakujejo. In če se izbira izkaže za pravilno, lahko s tem zaslužijo kar precej denarja. Tako je nek Francoz zaslužil več kot 85 milijonov evrov, ko je stavil na zmago Donalda Trumpa na ameriških volitvah, ameriški vojak pa dobrih 400 000 dolarjev, ko je stavil na zajetje nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura. No, slednjega zdaj obtožnica bremeni zlorabe zaupnih informacij. Platforme za trgovanje z dogodki vsekakor ponujajo pester nabor dogodkov, na katere lahko stavite: od datumov vojaških napadov, gibanja cen nafte, prek števila tvitov ameriškega predsednika do tega, kakšno bo vreme, in povsem običajnih športnih stav. Kako so stave postale neke vrste finančni instrument, zakaj naj bi zaradi svoje napovedne moči predstavljale neke vrste informacijski mehanizem in kaj nam ta sodobni pojav prinaša, so v Intelekti razmišljali izvršni direktor Modre zavarovalnice Primož Cencelj, strokovnjak za tehnologije veriženja blokov oziroma blockchain izr. prof. Muhamed Turkanović s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in komunikologinja s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin.Foto: Pixabay/blickpixel

Upodobitve mitov, povezanih z ustanovitvijo Rima, so imele v rimskem svetu pomembno simbolno in propagandno vlogo. Med njimi posebej izstopa motiv volkulje z dvojčkoma, Romulom in Remom, znan kot Lupa Romana. Ta podoba iz javnega in zasebnega prostora, ki se je sčasoma razširila v različne umetniške zvrsti, je predstavljala sam Rim, danes pa je najbolj znana in razširjena njena bronasta različica poznejšega izvora. V času rimskega cesarstva je motiv dobil še dodatne pomene, povezane z dinastično ideologijo in zlato dobo, predvsem v obdobju Avgusta. Pogosto je bil umeščen tudi v vojaški kontekst, kjer je poudarjal moč Rima, včasih v povezavi z bogom Marsom. Motiv volkulje je bil zelo razširjen tudi v provincah, zlasti v Noriku in Panoniji, kjer se pogosto pojavlja na nagrobnih spomenikih kot izraz želje po nesmrtnosti pokojnika. Prisotnost motiva v donavskih provincah kaže na močno ideološko in kulturno povezanost z Rimom. Poleg tega motiva se redkeje pojavljajo tudi drugi ustanovitveni miti, kot je prihod Eneja iz Troje. Čeprav so se ikonografske podrobnosti nekoliko prilagajale lokalnim razmeram, je njihov osnovni pomen ostajal enak: poudarjanje rimskega izvora, identitete in večnosti. S poskusi oživitve antičnih motivov in vzorcev se je v preteklosti znova pojavila večja uporaba tega motiva; pozneje je bil zlorabljen tudi v politične namene, dandanes pa je del sodobne kulture.Sogovornica: dr Katarina Šmid, Fakulteta za humanistiko, Univerza na Primorskem  fotografija: Wikipedia  

Orkanski veter, ki bo po napovedih vztrajal do jutrišnje noči, povzroča vetrolom na Primorskem in severu države. Brez električne energije je več tisoč gospodinjstev. Samo v občini Žirovnica je odkrilo ali poškodovalo skoraj tretjino streh. Tam ter v občinah Radovljica in Jesenice ter na Kobariškem in Bovškem zaradi napovedanih vetrovnih razmer jutri ne bo pouka. Drugi poudarki oddaje: - Današnje kvalifikacije v Planici izpeljali, za jutri pripravljen tudi načrt B. - Janša Sovine dokaze glede tujega vmešavanja zavrnil kot zlorabo za predvolilne namene. - Kljub povečanemu povpraševanju po gorivih je bilo dobav manj, ugotovili inšpektorji.

Ko hrana ni več samo hrana. Ali se tudi vam kdaj zgodi, da pojeste preveč in kar ne morete nehati? Potem pa sledi vprašanje: Zakaj to počnem? Ali je to vprašanje volje, ali za tem tiči nekaj globljega? V oddaji Ultrazvok predstavljamo izsledke prve raziskave o prenajedanju oziroma o motnji hranjenja z izgubo nadzora (angleško: binge eating disorder) pri nas. Študijo je vodila psihologinja prof. dr. Maša Černelič Bizjak s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Na vzorcu odraslih prebivalk in prebivalcev Slovenije je pokazala, kako razširjeno je hranjenje z izgubo nadzora v naši državi in s katerimi dejavniki je povezano. Zakaj se prenajedamo? Zakaj to pogosto ni povezano z lakoto? Pogovor s strokovnjakinjo odpre tudi naslednje pomembno vprašanje: Ali nam hrana pomaga preživeti notranjo stisko? Kot namreč poudarja dr. Černelič Bizjak, prenajedanje ni le vprašanje hrane ali telesne teže, ampak tudi povezava s čustvi in načini, kako se z njimi spoprijemamo. Enota za motnje hranjenja TUKAJ Zdravljenje motenj hranjenja - tosemjaz.net TUKAJ Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj). Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen. Pomoč v primeru duševne stiske TUKAJ Nacionalni program duševnega zdravja (MIRA) TUKAJ Foto: Slika je simbolična/ Katie'sCameraClicks/ Flickr, cc  

Vojni na Bližnjem vzhodu še vedno ni videti konca. Izraelsko-ameriška vojaška koalicija nadaljuje napade na cilje v Iranu, ta vrača z napadi na Izrael in sosednje arabske države. O padcu iranskega režima ni več govora. Hormuška ožina, skozi katero poteka prevoz več kot petine količin svetovne nafte, ostaja zaprta, cene energentov se vztrajno zvišujejo. Ameriški predsednik Trump skuša v konflikt povleči tudi druge zahodne države; te se za zdaj upirajo. Več o aktualnem bližnjevzhodnem konfliktu in njegovih posledicah v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management Univerze na Primorskem; Boštjan Videmšek, novinar časnika Delo; Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist; Karmen Švegl, bližnjevzhodna dopisnica RTV Slovenija. Avtor oddaje Blaž Ermenc.

"Zanimanje za humanistiko v zadnjih letih upada, rastoča pa je v tistih državah, kjer so jo uspeli približati sodobni tehnologiji, torej kjer je dobila inovativne poti in smeri", pravi klasična filologinja in predstojnica oddelka za italijanistiko na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem Jadranka Cergol Gabrovec. V lepih spominih ima še obdobje, ko je poučevala na šolah v Trstu, Gorici in na avstrijskem Koroškem. Ukvarja se s humanistično tradicijo na Primorskem in s slovensko književnostjo v Italiji. Pravkar zaključuje monografijo Sprehodi in prepleti besed ob meji.

Etnobotanika je znanstvena veda o odnosu med človekom in rastlinami. Kako torej ljudje v različnih kulturah in družbah dojemajo rastline, kako ravnajo z njimi in za kaj jih uporabljajo, bodisi v gastronomiji, kozmetiki, oblačilih, ali v literaturi. Gre za področje, ki je pri nas še malo poznano in s katerim se ukvarja biologinja dr. Živa Fišer z Oddelka za biodiverziteto na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Poleg tega raziskuje različne aspekte proučevanja rastlin in njihovega varovanja, tudi v okviru projektov občanske znanosti.

Začela se je uradna kampanja pred marčevskimi volitvami v Državni zbor. Stranke si želijo predvsem srečanj z volivci na terenu.Strokovnjaki Zobec, Jaklič, Fridl Jarc in Videtič ob začetku kampanje o predpogojih poštene tekme in svarilih pred »instrumentalizacijo.«V Washingtonu prvo zasedanje Trumpovega Odbora za mir, brez večine evropskih voditeljev.Policija zaradi suma zlorabe javne funkcije v povezavi s primerom Epstein, aretirala nekdanjega princa Andrewa.ŠPORT: Kanada–Finska in ZDA–Slovaška polfinala olimpijskega hokejskega turnirja.VREME: Padavine se bodo nadaljevale. Meja sneženja se bo na vzhodu in severu do jutra spustila do nižin, drugod pa bo večinoma na nadmorski višini približno 600 metrov. Najvišje dnevne temperature bodo od 2 do 6, na Primorskem 11 °C.Zakaj sodišče v aferi Fotopub še vedno ni uspelo vročiti obtožnice Dušanu Smodeju?Odbora državnega zbora za notranje zadeve in pravosodje ne podpirata zahteve po presoji ustavnosti glede sprememb kazenskega postopka o priporu.V društvu Viljem Julijan razočarani: Zakon o skladu za financiranje zdravljenja redkih bolezni, pomanjkljiv.

Izobraževalne ustanove ta konec tedna odpirajo vrata za bodoče dijake in študente. Na informativnih dnevih se bodo lahko seznanili z izobraževalnimi programi, obšolskimi dejavnostmi in možnostjo zaposlitve. Odločitev, kje nadaljevati izobraževalno pot, je zelo pomembna in za večino mladostnikov zahtevna. Pregled trga dela sicer razkriva, da je trenutno na voljo veliko delovnih mest, primanjkuje pa specifičnih znanj in kompetenc. O izbiri srednješolske in študijske smeri kot podlagi za čim boljše zaposlitvene možnosti, novostih v študijskih programih in kariernem usmerjanju mladih v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Urban Kodrič, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije; Julija Pirnat, zavod za zaposlovanje.

Joc Pečečnik odstopil s položaja predsednika Kluba slovenskih podjetnikovPredsednica države za ustavno sodnico znova predlagala Barbaro KresalPogled patra Branka Cestnika na odločanje kristjanov na volitvahAmeriške vojaške ladje na poti proti Iranu, Trump še vedno upa na dogovorNovi zagrebški pomožni škof Marko Kovač, ki je danes prejel posvečenje, po rodu SlovenecVreme: V notranjosti oblačno in večinoma suho, na Primorskem sončno ob šibki burjiAvstrijska podjetja še vedno zelo nezadovoljna z administrativnimi ovirami v SlovenijiOb dnevu brez cigarete zdravniki opozarjajo, da uporaba nikotina pri mladostnikih lahko trajno škodi razvoju možganovŠe sedem dni do vrhunca športne zime – olimpijskih iger v Milanu in Cortini

Prihodnji petek kmečki protest v Ljubljani, ministrstvo za isti dan sklicuje sestanek.Primc vložil odgovor na tožbo, s katero zagovorniki zakona o samomoru s pomočjo, zahtevajo razveljavitev referenduma.Predsednica republike pred torkovim glasovanjem umika še ime enega kandidata za ustavnega sodnika.V Fidesu zaskrbljeni zaradi napovedi vlade o novih administrativnih ukrepih na področju izbire osebnega zdravnika.Iranu se bližajo ameriške vojaške ladje. Trump: želimo si novega dogovora o jedrskem programu.Sport: Po treh grdih padcih odpovedali današnji ženski smuk v Crans Montani.Vreme: Danes in jutri v notranjosti države večinoma suho, več sonca jutri predvsem na Primorskem.Župan Janković soočen z nezadovoljstvom prebivalcev Štepanjskega naselja zaradi sprememnjenega režima parkiranja.Država v reševanje romske problematike tudi s pilotnim projektom legalizacije naselij.Sport: Slovenci s porazom proti Belorusiji, domače evropsko prvenstvo v dvoranskem nogometu sklenili že po skupinskem delu.

Akvarij Piran z edinstvenim podmorskim svetom Severnega Jadrana vsako leto v zimskem času, med božično-novoletnimi prazniki in kulturnim praznikom, začasno zapre vrata za obiskovalce. V tem času temeljito očistijo akvarije in bazene, pregledajo živali in opravijo meritve. Letos so dela nekoliko drugačna, predvsem bolj obsežna, saj je v teku dolgo načrtovana celovita obnova centralnih manjših akvarijev z vsemi napeljavami, stenami in stropom. V ta namen so začasno preselili vse organizme, teh je približno 140 različnih vrst. Med njimi so številčno najbolj zastopane ribe. O poteku obsežne obnove smo se pogovarjali z vodjo Akvarija Piran, dr. Manjo Rogelja z Univerze na Primorskem.

V Španiji po tragični železniški nesreči razglasili tri dni žalovanja, izraze bližine je izrazil tudi papež.Kmetijske organizacije po srečanju z ministrico brez jasnih odgovorov glede ukrepov za zaščito kmeta.S predsednikom Združenja občin Slovenije Robertom Smrdeljem o vprašanjih, ki žulijo lokalne skupnosti.Vreme: Ponoči in jutri bo na Primorskem jasno z burjo, drugod bo precej nizke oblačnosti.

Slovenski škofje končujejo obisk ad limina v Rimu. Dopoldne so se srečali s papežem.V Kopru slovo od dolgoletnega sodelavca Ognjišča duhovnika Silvestra Čuka.Delodajalci po posvetu z Mescem: Že danes bi bila minimalna plača vsaj 1000 evrov, če ne bi vlada ukinila davčne olajšave pri dohodnini.Sindikat kmetov vlado poziva k prepovedi južnoameriškega uvoza proizvodov z nedovoljenimi snovmi. Skupna lista Nsi, SLS in Fokus v nastajanju, kaj o njej pravita Lotrič in Bregantova?Združeni narodi zaskrbljeni nad dogajanjem v Iranu.Vreme- večinoma oblačno, več sonca na Primorskem.Ameriška astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams je svoj obisk Slovenije včeraj zaključila v laboratoriju Nordijskega centra Planica.Na Gospodarskem razstavišču letos prvič Festival univerz. Mladi ga lahko obiščejo tudi jutri.Šport- Nika Prevc danes že 32-ič zmagovalka tekme svetovnega pokala.

Škofje končali obisk ad limina v Rimu. V pogovoru s papežem so se zadržali tri ure.Minister Mesec za dvig minimalne plače na tisoč evrov neto. Delodajalci kritični.Slovenski duhovnik na Grenlandiji p. Tomaž Majcen za Radio Ognjišče: Ljudje so zelo ponosni na svojo deželo in kulturo, hkrati pa realistični glede geopolitičnih pritiskov.VREME: Jutri bo večinoma oblačno, le na vzhodu bo nekaj sonca. Najvišje dnevne temperature bodo od 1 do 6, na Primorskem od 9 do 14 °C.

Škofje na obletnico priznanja Slovenije s strani Vatikana maševali na grobu sv. Petra.V središču Ljubljane spominska slovesnost ob obletnici smrti očeta naroda Jožeta Pučnika.Predstavniki vladajoče koalicije in sorodnih strank na delovnem kosilu strnile vrste.Vreme: jutri več oblačnosti na Primorskem in Notranjskem, drugod nekaj sonca in topleje.

Slovenski škofje drugi dan obiska ad limina maševali na grobu apostola Petra.Gospodarstvo pred parlamentarnimi volitvami politiko opozorilo na izzive države. Kaj obljubljajo stranke?Financiranje nevladnih organizacij očitno ena od tem predvolilne kampanje. Manipulacije z izjavami so se že začele.Rejci ogorčeni nad cenami obveznega cepljenja proti bolezni modrega jezika.Bela hiša: Nadaljujemo prizadevanja za odkup Grenlandije. V ameriškem senatu prva zakonodajna pobuda za priključitev otoka ZDA.Papež Leon XIV. v Vatikanu sprejel vodjo venezuelske opozicije Marío Corino Machado.Vreme: Danes in jutri bo več oblačnosti na Primorskem in Notranjskem, proti severu in vzhodu bo nekaj sonca. Topleje bo.V SDS in Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve se te dni spominjajo 23. obletnice smrti Jožeta Pučnika.Vse več držav zaradi spremenjenih varnostnih razmer uvaja obvezno naborništvo.Šport: Los Angeles Lakers Luke Dončića v Sacramentu izgubili že tretjo tekmo zapored.

"Sodobna umetnost v svojih različnih oblikah se ne nanaša toliko na modernizem kot na umetnost zgodovinskih avantgard z njihovim mešanjem žanrov, tehnik, postopkov in različnih sfer življenja, ki segajo od znanosti do politike, " je v knjigi Estetika in politika modernizma (2009, Študentska založba) zapisal nedavno preminuli prof. dr. Aleš Erjavec. Erjavec je pustil močan pečat znotraj polja estetike in filozofije umetnosti tako pri nas kot v mednarodnem prostoru. Med drugim se je ukvarjal z avantgardami, sodobno umetnostjo, modernizmom in postmodernizmom. V svojih razmišljanjih je izhajal predvsem iz kritične teorije, hkrati pa se naslanjal tudi na sodobno filozofsko misel. Poleg teoretskih raziskav, pa je bil Erjavec zavezan tudi pedagoškemu delu, od leta 2000 je bil redni profesor za estetiko na ljubljanski Filozofski fakulteti in pobudnik ustanovitve Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je med letoma 2002 in 2012 vodil oddelek za kulturne študije. V spomin na njegovo delo ponavljamo pogovor, ki ga je z njim leta 2009 ob izidu njegovega omenjenega dela pripravil Aljaž Kovač.

Predsednica republike za guvernerja Banke Slovenije predlaga Primoža Dolenca, za varuhinjo človekovih pravic pa Simono Drenik Bavdek.Po včerajšnjem obilnem sneženju se razmere – tudi na cestah – umirjajo.Politični komentator Martin Nahtigal: Ljudje morajo spregledati strašenje levega pola.»Božičnica,« beseda leta 2025. Kretnja, geopestrost.VREME: Do jutri se bo oblačnost razkadila, burja bo slabela. Mrzlo bo, z najvišjimi dnevnimi temperaturami -4 do 0, na Primorskem okoli 4 °C.

Dim po drzni vojaški operaciji, v kateri je ameriška vojska v Caracasu zajela predsednika Venezuele Nicolása Madura in njegovo ženo, se je razkadil. Ostala pa je negotovost, kaj načrtujejo Združene države, ko govorijo, da bodo odslej one vodile Venezuelo, in v kolikšni meri krepijo vlogo hegemona na zahodni polobli, saj odkrito namigujejo na morebitne vojaške akcije tudi proti drugim svojim nasprotnicam v regiji, kot sta Kuba in Kolumbija. Kako močno je administracija Donalda Trumpa opogumila druge samodržce z interesi tudi onkraj meja njihovih držav? O tem več v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Rok Zupančič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA.

Leto 2026 bo leto Zofke Kveder. Na pobudo društva Mesto žensk se bodo te večkulturne avtorice in feministke spominjali z raznovrstnimi dogodki. Zofka Kveder je bila ena najvidnejših osebnosti slovenske in srednjeevropske književnosti, njeno delo pa predstavlja velik pomen za našo kulturo in družbo. V oddaji tudi o razstavi v izolski galeriji Insula, kjer razstavljajo študentke in študenti programa Vizualne umetnosti in oblikovanja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.

Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. Svetovna raven miru se je poslabšala že trinajstič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po drugi svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na devetem mestu med samo dvanajstimi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00 skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dopisniki RTV Slovenija iz tujine: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA; Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije; Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitičnem uredništvu; Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja.

Na ta božični večer, ko bodo polnočnice obhajale in slavile Jezusovo rojstvo, smo v goste povabili rektorja bazilike na Sveti Gori nad Novo Gorico in frančiškanskega patra Bernarda Goličnika. V osrednjem romarskem središču na Primorskem in Marijinem svetišču je v preteklosti že služboval, potem je 15 let vodil župnijo Sveta Trojica v Slovenskih goricah, z letošnjim avgustom pa se je 72-letni pater Bernard znova vrnil na Sveto Goro, v frančiškansko skupnost še treh bratov. Tako dišeče kot so tu zdravilne rastline niso nikjer na svetu, nam med drugim zaupa v iskrivem in umirjenem pogovoru. Z njim so prišle tudi njegove čebele in tudi Svetogorska pokora še naprej poživlja kri romarjem in ostalim obiskovalcem, ki se povzpnejo na to duhovno in razgledno točko nad Novo Gorico. O tem in še marsičem, kar zaznamuje skupnost štirih bratov frančiškanov zdaj na Sveti Gori, se je s patrom Bernardom pogovarjal novinar Valter Pregelj.

Sneg pobelil več delov Slovenije, na Primorskem zaradi močne burje omejitve v prometu.Ustavno sodišče ostro proti zakonu o zdravstveni dejavnosti, zdravniška zbornica zadovoljna.Pred nami je prvi sveti večer. Na trgu sv. Petra v Vatikanu jaslice v neapeljskem slogu, jaslice v dvorani Pavla XIV. pa z osrednjim sporočilom zaščite življenja od spočetja naprej. Slovenski škofje v božičnih poslanicah: življenje, upanje in pogum brez strahu.V predprazničnem času strm porast potrjenih primerov gripe in povečan pritisk na urgence.Otrokom je za božič najbolj pomembna sv. maša in molitev ob jaslicah. Kaj pa želijo nam?Vreme: Danes bo v notranjosti marsikje snežilo, na Primorskem bo pihala močna burja. Jutri bo oblačno, burja bo čez dan počasi slabela.Letošnja božična igra na radiu Ognjišče bo nekoliko drugačna, kot smo je vajeni. Igralci nad procesom navdušeni.Ob krhkem premirju med Hamasom in Izraelom praznujejo božič tudi kristjani v Gazi.Šport: Cedevita Olimpija dobila prvo tekmo četrtfinala domačega pokala proti Iliriji.

Dolenjske in belokranjske občine v ustanovitev hiše Hospic.Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka: volitev bi se udeležilo kar 79-odstotkov vprašanih.Minister Kumer v pogovoru za Radio Ognjišče zadovoljen, da je Slovenija na področju oskrbe z energijo na zeleni veji, a si želi še višjega deleža obnovljivih virov.VREME: Jutri se bodo padavine razširile nad vso Slovenijo. Po nižinah v notranjosti bo večinoma snežilo, v Ljubljanski kotlini pa se bosta ponekod mešala sneg in dež. Sneženje bo najizrazitejše na vzhodu države. Temperature bodo od –1 do 3, na Primorskem do 8 °C.

Papež na zadnjo sobotno avdienco svetega leta: Ostali bomo romarji upanja.Gorenak o policiji in sodnih postopkih za zakonito ravnanje; Mesec po glasovanju o interpelaciji ostaja na ministrskem položaju.Ruski odposlanec prispel v Miami na pogovore o Ukrajini.ZDA v Siriji izvedle vojaški napad na skrajno skupino Islamska država.Novi newyorški nadškof bo nadzoroval tudi sklad v višini 300 milijonov dolarjev za odškodnine žrtvam spolnih zlorab.Na praznik dneva samostojnosti in enotnosti shod harmonikarjev na Prešernovem trgu.Vreme: Jutri bo v gorah in na Primorskem pretežno jasno, drugod povečini oblačno ali megleno.Slovenija ostaja na povprečni ravni digitalne zrelosti. Največ težav v malih in srednjih podjetjih.Nedavno na Hrvaškem zabeležili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih.ŠPORT: Skakalka Nika Prevc v Engelbergu z drugim mestom za las zaostala za zmago.

Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. Svetovna raven miru se je poslabšala že 13-ič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po 2. svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega BDP-ja. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na 9-tem mestu med samo 12-timi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 v tokratnem Studiu ob 17-tih skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dopisniki RTV Slovenija iz tujine: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA; Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije; Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitični redakciji; Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja.

V Bruslju vseevropski protest kmetov. Tam tudi slovenski kmetje.Mesec predla zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto. Delodajalci presenečeni in zaskrbljeni.Zgodovinar Stane Granda o obglavljenem Titovem spomeniku v Velenju: Gre za političen kip, ki mora deliti politično usodo.ŠPORT: Švicar Odermatt dobil smuk v Val Gardeni. Slovenci brez vidnejše uvrstitve.VREME: Jutri bo na Primorskem in Notranjskem oblačno, ponekod bo lahko občasno rosilo. Drugod bo precej jasno. Najvišje dnevne temperature od 6 do 15 °C.

Milan Hosta, športni pedagog s trimesečnim stažem učitelja v srednji šoli, se je nato odločil za študij filozofije in doktoriral na temo s področja etike športa in je danes polovično zaposlen na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Vzporedno je ves čas raziskoval še dihanje, tako da je Buteykov dihalni terapevt in častni član Buteyko Breathing Professionals, usposobljen tudi pri Bolnišnici Golnik za podporo bolnikom z astmo. Lani je napisal knjigo Zadihaj, kjer dih postavi med telo in duha. Sčasoma sta ljubezen do filozofije in diha prerastli v raziskovanje zavesti in seveda do iskanja praktičnih rešitev, kako ravnati v stresnih situacijah, ohranjati odpornost na stres ali izboljšati zdravje, s čimer se poklicno ukvarja kot trener osebnostnega razvoja. Na tej poti je postal prvi certificirani Enneagram trener v Sloveniji, na podlagi česar je razvil svojo metodo, poimenovano 369matrica, ki združuje metafiziko s prizemljeno telesnostjo. Milan Hosta je tudi član projekta Global Consciousness, ki ga vodi Univerza Princeton, in sodeluje v delovni skupini Consciousness Education pri mednarodni komisiji Galileo. To je le del njegove osebne in poklicne poti, spekter njegovih poglabljanj v življenje in vase pa je izjemno prostran in globok, več lahko slišite v tokratni oddaji Razkošje v glavi.

Sodišče iz pripora izpustilo 21-letnika, ki naj bi napadel Aleša Šutarja.V Evropskem parlamentu štiri resolucije proti pobudi My Voice My Choice.Evropski poslanec Matej Tonin o konferenci o zatiranih kristjanih.Vreme: Jutri bo sonce le na Primorskem ter v višjih legah, drugod bo megla.

Drugi poudarki oddaje: - Varnostne razmere v Pomurju so dobre, vendar policisti obravnavajo več ilegalnih prehodov državne meje. - V štirih kraško-brkinskih občinah bodo pili dražjo vodo. - V Zeliščarskem centru jugovzhodne Slovenije v Zágradu se bodo posvetili tudi vzpostavitvi poslovnega modela izkoriščanja zelišč. - Leto 2026 so na Vrhniki razglasili za Cankarjevo leto. Ob 150-ti obletnici rojstva velikega pisatelja so izdali Cankarjev koledar in novo številko zbornika Vrhniški razgledi.

Drugi poudarki: - Kompostarna Rosa zavrača navedbe občine Vrhnika o povzročanju smradu. Pravijo, da jih je pristojni inšpektorat obiskal že 47-krat, nazadnje septembra. - Najemna pogodba za izolsko ladjedelnico je bila prekinjena pred dobrim desetletjem, naslednik takratnega najemnika pa območja še ni zapustil. - V Preddvoru ponosni na vrhunske alpiniste. Njihovo planinsko društvo ima danes več kot 230 članov. - Vetrinjski dvor v Mariboru so zasedli vilinci in ga spremenili v čarobni gozd.

V koordinaciji raziskovalcev iz Univerze v Ljubljani se začenja oblikovati infrastrukturni in raziskovalni Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost »GreenHer«, v katerem sodelujejo še raziskovalci Univerze na Primorskem v Kopru in Univerze v Mariboru, zraven pa so tudi konservatorsko-restavratorski strokovnjaki iz muzejev, NUK-a ter Zavod za gradbeništvo. Z vsoto dobrih 26 milijonov evrov – polovico daje Evropska unija, polovico pa resorno ministrstvo - bo povezal humanistične in družboslovne, v veliki meri arheološke, in kar je pri dediščinskih vedah dokaj razveseljivo, predvsem pa nujno - naravoslovne in tehniške vede. Financirali pa bodo tudi vrsto novih raziskovalnih zmogljivosti, tako s posodabljanjem raziskovalne opreme kot z gradnjo novih stavb. O projektu novega Centra odličnosti, ki ga vodi in koordinira, govori prof.dr. Matija Strlič iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. FOTO: Matija Strlič že dolgo ne le z lupo raziskuje in ohranja materiale kulturne dediščine VIR: avtor fotografije je Uroš Hočevar

Podjetja v določenih gospodarskih panogah lahko od danes uporabljajo shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa.Pomembna novost za normirance, ki so s. p. zapirali in znova odpirali – po zaprtju prepoved odpiranja kar pet let.Koalicija »Proti zastrupitvi bolnikov!« vložila ugovor na zahtevo za razveljavitev referenduma.Dr. Pavel Poredoš o vprašanju vnaprejšnje volje terminalno bolnih pacientov.Izredni strokovni nadzor na ortopedskem oddelku novomeške bolnišnice: ortoped paciente usmerjal v zasebni zavod.Demokratična republika Kongo in Ruanda v Washingtonu podpisali mirovni sporazum. Konec treh desetletij spopadov?VREME: V notranjosti države oblačno, več sonca na Primorskem.Mednarodni dan prostovoljstva pod geslom Vsak doprinos šteje in 35 let delovanja TOM telefona.Vatikan: ženskega diakonata do nadaljnjega ne bo.ŠPORT: Nika Prevc na drugi tekmi v poljski Wisli, zmagala pred Niko Vodan.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo danes pod pritiskom kritik in groženj z zavrnitvijo v Evropskem parlamentu zagovarjala predlog sedemletnega proračuna Unije. V 2 tisoč milijard evrov vrednem proračunu obljublja popravke in več vpliva regijam ter parlamentu. Ostali poudarki oddaje: Države na podnebni konferenci skušajo premagati vrzel med pariškim sporazumom in zdajšnjimi zavezami Med obiskom vlade na severnem Primorskem tudi o postavitvi tehnološkega parka pri Ajdovščini V ljubljanskem Cankarjevem domu se začenja največji filmski festival pri nas - Liffe

Novogoriška univerza stopa proti statusu javne univerze, vlada ustanavlja javni zavod za sodobni ples, asfaltne baze pred hišami krajanov Vrtojbe kmalu ne bo več, za Park znanja v Ajdovščini bi lahko pridobili kohezijski denar. To je nekaj odločitev z regijskega obiska ministrov v goriški regiji. Ta ponuja še kar nekaj neizkoriščenih možnosti, so vladi danes povedali tako župani kot predstavniki gospodarstva. V oddaji tudi o tem: - Nevladniki pozivajo poslanke in poslance k vnovičnem premisleku o Šutarjevem zakonu, češ da nas vodi v represijo - Venezuela po prihodu največje ameriške letalonosilke in kopičenju ameriške vojske v svoji bližini napovedala množično mobilizacijo in vojaške vaje - V mariborskem Kliničnem centru zaradi ponarejenih diplom odpustili 2 delavca, ki sicer nista delala na zdravstvenem področju

Kako misliti nuklearno dobo in na kakšne načine je izum jedrskega orožja vplival na vojskovanje, diplomacijo, znanost in človekov položaj v svetu Odkar so Združene države pred 80 leti na Hirošimo in Nagasaki odvrgle atomski bombi, svet ni več isti. Drugačen je zrak, ki ga dihamo in vse od tistega trenutka vsebuje sevanje, drugačna je zemlja, ki je bila deležna sevanja ne le dveh uradno odvrženih bomb, ampak tudi več kot dva tisoč še močnejših bomb, ki so jih velesile poizkusno detonirale v nadaljnjih desetletjih. Spremenile pa so se tudi manj oprijemljive reči: spremenil se je način, kako se odvijajo vojne in diplomacija, spremenil se je način, kako se financira znanost, morda ni isti niti položaj človeka v svetu, ki ima naenkrat zmožnost Zemljo čez noč spremeniti do nerazpoznavnega stanja, v katerem se naše življenje - vsaj v dosedanji obliki - ne bi moglo nadaljevati. Kljub enormnim razsežnostim dejstva, da smo ljudje dejansko ustvarili nekaj tako uničujočega, pa se s tem danes razmeroma malo ukvarjamo. Če je bil prvih nekaj desetletij strah še otipljivo navzoč, kubanska raketna kriza, ki je svet pahnila na sam rob jedrske vojne, pa je dejansko pripeljala do nekaterih obsežnih sporazumov in omejitev oboroževanja, se zdimo danes kar nekako pomirjeni s tem, da ima vsaj 9 držav na svetu atomsko bombo in da je atomsko orožje prav v vsakem trenutku v pripravljenosti za uporabo. Še več, celo opuščanje težko doseženih sporazumov in napovedi testiranja jedrskega orožja, ki se ravnokar dogajajo, nas ne pretresejo zares. V tokratni Intelekti se bomo pogovarjali o tem, zakaj tako težko mislimo atomsko dobo ter kako je atomsko orožje pravzaprav spremenilo naš svet. Gosta v studiu sta znanstveni sodelavec pedagoškega inštituta in predavatelj na Fakulteti za humanistične študije univerze na Primorskem dr. Igor Bijuklič ter zgodovinar in novinar Dnevnika Gal Krizmanič. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Ameriško testiranje jedrskega orožja 1. novembra 1951 v Nevadi

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v začetku letošnjega leta pri nas 471.800 prebivalcev, starejših od 64 let, kar predstavlja dobrih 22 odstotkov, več je žensk. Prav ženske, starejše od 75 let, ki živijo same, so še vedno tiste, ki so najbolj izpostavljene tveganju revščine. Tudi sicer je stopnja tveganja revščine med starejšimi višja od tiste, ki jo merimo za celotno prebivalstvo. Prav revščina starejših je bila tema triletnega projekta Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v katerem so želeli raziskati, kako se osebne zgodbe revnih starejših ljudi prepletajo s strukturnimi pogoji, v katerih živijo. Projekt je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, v njem pa sta poleg Fakultete za socialno delo in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani sodelovala tudi Mirovni inštitut in Inštitut za novejšo zgodovino. Sogovorniki: Prof. dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani Prof. dr. Jana Mali, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani Doc. dr. Andreja Živoder, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani Mateja Pamič, Center za socialno delo Pomurje, enota Lendava Marija Franko in Marija Janžovnik, Društvo upokojencev Mozirje Olga Šmid, Društvo upokojencev Borisa Kidriča Prof. dr. Žarko Lazarević, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem  

Za skoraj 65 tisoč študentk in študentov se začenja novo študijsko leto, ki prinaša tudi nekaj sistemskih sprememb. Prenovljen zakon o visokem šolstvu uvaja financiranje visokega šolstva po novem in predvideva ustanavljanje zgolj javnih univerz na predlog vlade ter javnih študentskih domov kot njihovih članic. V akademsko okolje na novo uvajajo tako imenovana mikrodokazila, eden od novih programov pa je magistrski študij umetne inteligence. O novostih, ki so pred študenti, profesorji in vodstvi fakultet, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije. Avtor oddaje Jure Čepin.

Zadnje dva tedna smo jezikali v koroščini, štajerščini in dolenjščini. Povod sta bila dva razmeroma nova jezikovna koledarja (Koroški in Dolenjski argo). Tokrat pa gremo v Slovensko Istro, kjer je zgodbe svoje none Vance začela popisovati Mirella Baruca. Najprej na Facebooku, potem kot časopisni podlistek v Primorskem dnevniku, kmalu bodo izšle tudi v knjigi.

Pa smo nazaj. Komaj. Kajti letošnjo poletje smo stali. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Stali smo v prometu in edini, ki jim je bilo do heca, so bili slovenski policisti, ki so vsake toliko napovedali akcijo merjenja hitrosti. Ko so ugotovili, da njihove naprave ne zmorejo zmeriti nič hitrosti, so odnehali. Bilo je ogromno jeze, ogromno negodovanja, frustracij vseh vrst, še sploh, ker so se Darsovi politiki umirjanja prometa pridružile še slovenske železnice. Tako je bila usodna prometna os slovenstva: Maribor–Ljubljana in Ljubljana–Koper dobesedno neprevozna in tradicionalne gostilne ob poti so že razmišljale, da velja ponovno odpreti hleve – kajti poštne kočije so se letošnje poletje zdele najhitrejša možnost potovanja prek države.Seveda pa bi pomenilo zlo srečo, če bomo jesensko-zimsko kolekcijo vaše priljubljene analitične oddaje začeli z jamranjem, kot to počnejo vsi ostali mediji. Slovimo po ponujanju rešitev in za danes smo za vas in načrtovalce prometne politike pripravili tri možnosti, kako Slovenijo potegniti iz infrastrukturnega kolapsa. Prva rešitev. Metro oziroma podzemna železnica. Najhitreje bi se prek Slovenije potovalo pod zemljo. Potrebne gradbene rešitve in tehnologija so zdaj stari že več kot stoletje in Slovenija je med redkimi državami, ki je ravno dovolj velika in hkrati primerno majhna, da bi se graditev metroja pod vso državo splačala. Če menite, da streljamo kozle, vedite, da omrežja podzemne železnice v nekaterih mestih obsegajo več kot osemsto kilometrov. Se pravi, da s podzemsko železnico, katere en krak bi vodil od Murske do Kopra, drugi pa od Brežic do Jesenic, še zdaleč ne bi dosegli rekordnih omrežij. Podzemska železnica bi hkrati razbremenila avtocestni križ, ki bi ga lahko Dars v naslednjih petdesetih letih nato resnično kakovostno obnovil. Okoreli cinik seveda vpraša, kje bi za takšno megalomansko graditev našli denar. Ampak če bi od osamosvojitve sem namesto v Slovenske železnice vlagali v Slovenski metro, bi se od Maribora do Ljubljane že dolgo vozili eno samo uro. Druga rešitev Projekt Nataša Kot vemo, se je predsednica zaradi varnostnih razlogov, saj bi jo lahko kdo od stoječih tovornjakarjev poškropil z vodno pištolo, izognila Slovenskim Konjicam in je v Beltince poletela s helikopterjem. Kar nam je dalo odlično idejo. Ker smo ravno sredi nabave reševalnih helikopterjev, bi bilo smiselno, da ne nabavimo samo dva, temveč jih nabavimo okroglih tisoč. Zagotovo bi nam Italijani transparentno dali količinski popust. Ampak kako bi se s tisoč helikopterji rešili prometnih zagat? Povsem preprosto; ne bi se obnašali razsipno kot predsednica, temveč bi recimo po en helikopter uporabljalo več potnikov. Nekakšen helikopterski Uber ali nekaj podobnega, kot je med mladimi priljubljena storitev »prevozi«. Petsto helikopterjev bi tako imeli v prostem prometu, tristo bi jih uporabljali za šolske prevoze, sto za prevoze bolnikov, dva za reševanje, enega za predsednico, ostale pa za nadzorovanje derbija med Mariborom in Olimpijo. Če menite, da je tudi ta rešitev predraga, poglejte samo podatek, koliko denarja občine zmečejo za šolske prevoze; če pa k temu prištejete še izgubljene delovne ure, razbite družine in uničena življenja zaradi stanja v kolonah, vidimo, da helikopterski prevoz za vse državljane niti ni tako zelo drag. Ob tem pa moramo zaradi verodostojnosti le pripomniti, kako bi veljalo s helikopterji še kakšno leto počakati. Kot nas uči ukrajinsko bojišče; droni za zdaj tovorijo le še bombe, ampak trenutek, ko bodo zmogli na želeno pozicijo dostaviti živega človeka, se bliža s svetlobno hitrostjo. Tretja rešitev Bojna ladja Galactica Kot nas uči spoštovani ceh piscev znanstvene fantastike, si je prihodnost brez teleportiranja skoraj nemogoče zamisliti. In ko se bo rjavi Elon namenil združiti svoji tehnologiji ultra hitrega potovanja po vakuumski cevi in možganskega vsadka, bomo dobili pionirsko tehnologijo teleportiranja. Predlagamo, da nas državljane slovenske vlada prijavi kot pilotski projekt. Teleportacija bi za Slovence pomenila izjemno priložnost. Ne le znižanje stroškov vzdrževanja in graditve cestne in železniške infrastrukture, povečalo bi se tudi razumevanje med državljani … Recimo štajerske družine, ki desetletja zaradi prometnih zamaškov niso mogle obiskati sorodnikov na Primorskem, bi s to tehnologijo uspele videti, od kot so po prvi vojni pribežali nono. Sicer pa je s teleportiranjem manjša težava. Vsaj v začetnih fazah obstaja možnost, da se človeško telo, potem ko ga razbijemo na atomsko raven, ne sestavi več v pravilnem vrstnem redu. Sicer gre za malenkosti, kot so uho sredi čela, ali bradavica na komolcu, v skrajnejših primerih tudi kakšen ud na nepravem mestu … ampak kot nas učijo večni nergači slovenske politične realnosti; pri nas že dolgo poizkušamo proizvesti človeka nove dobe in mogoče nam to z nekaj sreče uspe med procesom uvajanja teleportacije. Morali pa bi do vseh teh čudovitih možnosti končno mobilne Slovenije priti precej hitro. V prestolnici se gradi novi štacijon in župan mora vedeti, ali bo prerezal vrvico, ali pa bo stopil v energetsko polje in ukazal: »Beam me up, Scotty!« Ali po Jankovićevo: »Prežarči me, Skoti. Ne.«

Športniki, vrhunski športniki, so tretirani kot nekakšen tabernakelj, sveti prostor, posvečen, v katerega polagamo svoje največje upe, najbolj skrita hrepenenja, od njih pričakujemo skorajda odrešenjsko moč, hkrati pa jih tako zlahka iz panteona vržemo ven, v podzemlje, in na tej poti v pekel jih seveda zapustimo ali pa še huje, pospremimo z vsem lastnim neizživetim, frustriranim, destruktivnim. Na kratko – vrhunski športniki so najbolj pripraven poligon za naše projekcije. In v dobi turbo kapitalizma, na prepihu transhumanizma, hiper individualizma, ko poslušamo zgodbe o več deset in sto milijonskih športnih pogodbah, o številnih zlorabah, tudi spolnih, o vse bolj brezkompromisni tekmovalnosti, ki mnogokrat spregleda sotekmovalca kot sočloveka, se v tokratni Intelekti sprašujemo - ali (vrhunske) športnike sploh še postavljamo na piedestal/zaradi česa, katere so vrline in vrednote ter primankljaji/deviacije, ki jih živijo? In mi z njimi. Kot posamezniki in kot družba. Za premišljevanja in debato so se avtorici in voditeljici Intelekte Liani Buršič v radijskem studiu pridružili gostje: - mag. Sara Isaković, olimpijska podprvakinja v plavanju (Peking 2008 - srebrna medalja na 200 m prosto), magistrica performance psihologije (psihologije uspešnega nastopanja). Študirala je na kalifornijski univerzi Berkeley in univerzi San Diego. Je tudi publicirana znanstvenica na področju nevropsihologije, TEDx govorka in avtorica. 17 let že deluje v vodah psihologije in pomaga ljudem pri optimizaciji vsakdanjega delovanja in vrhunskega nastopanja v stresnih situacijah. - - dr. Milan Hosta – znanstveni sodelavec in predavatelj na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem, športni pedagog, filozof, trener življenjskih veščin ter mentor tudi vrhunskim športnikom pri razvoju zavesti, ustanovitelj Sportikus programa in pobudnik razvoja filozofije športa v Sloveniji leta 2001. Član delovne skupine Consciousness Education Collaborative Inquiry pri Galileo Commission in aktivni sodelavec pri Global Consciousness Project 2.0 pri HeartMath Institute. - - docent dr. Uroš Perko - nekdanji vrhunski športni plezalec, na Fakulteti za vede o zdravju doktoriral na temo duševnih motenj v športu, na podlagi tega je nastala še istoimenska knjiga. Študiral je tudi psihoterapijo na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani. Je geštalt psihoterapevt, deluje v Zavodu Mitikas, je avtor večih strokovnih in znanstvenih člankov na temo duševnega zdravja športnikov in različnih zasvojenosti. Na Novi univerzi je nosilec predmeta Psihoterapija v športu.

V začetku julija je novinarka Dnevnika Tina Jereb prva poročala o tem, da je več nekdanjih judoistk podalo prijavo zoper trenerja Marjana Fabjana zaradi domnevnih spolnih zlorab ter fizičnega in psihičnega nasilja. Sledilo je več izpovedi žrtev, ki jih je nekdanja atletinja in olimpijka Brigita Langerholc pospremila z besedami, da je že pred leti opozarjala, da je v športu veliko fizičnega in spolnega nasilja. To je pokazala tudi prva obsežna raziskava o zlorabah mladih športnikov, ki jo je izvedla psihologinja Ines Lebar z Univerze na Primorskem in razkriva alarmantne podatke. Več kot polovica športnikov je do 18. leta starosti doživela eno ali več oblik zlorabe. Med 352 sodelujočimi člani Olimpijskega komiteja Slovenije jih je 54 odstotkov poročalo o čustveni zlorabi (o žaljenju, kričanju, ignoriranju in grožnjah), 51 odstotkov o fizičnem nasilju, 47 odstotkov o zanemarjanju, 18 odstotkov pa o spolni zlorabi, tudi o prisilnih spolnih odnosih. O normalizaciji zlorab v imenu višjih ciljev, o odzivih družbe in pristojnih, tudi tožilstva in sodstva, in o tem, kako spolna zloraba vpliva na žrtev, se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andreja Katič, ministrica za pravosodje; Tina Jereb, novinarka Dnevnika; Jerneja Munc, predsednica Združenja za moč; Brigita Langerholc, nekdanja atletinja in olimpijka.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, testna bralka lahkega branja.

Zadnji Glasbeni utrip preden se odpravimo na počitnice, bomo posvetili koncertom, ki bodo z glasbo obarvali poletje. Predstavljamo namreč večje festivale, ki bodo potekali na različnih koncih Slovenije: Festival Radovljica, Festival Ljubljana, Imago Sloveniae, Jazz festival Ljubljana, Seviqc in vrsto festivalov, ki bodo potekali na Primorskem.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, besedilna bralka lahkega branja.

Kako to, da imamo v razvitih postindustrijskih državah ljudje kljub vsemu znanju še zmeraj tako velik okoljski odtis, zakaj ne ukrepamo in kako vzgajati značaj za soočanje z okoljskimi izzivi? To so vprašanja, ki si jih v zvezi z našim odnosom do okolja zastavljajo humanistične in družboslovne znanosti, ki dobivajo vse več besede pri razpravah o podnebnih spremembah. Kje so ovire, da nam kljub informiranju ne uspe spremeniti naših življenjskih navad in družbeno-ekonomskega sistema, ki so za okolje pogubni, se je Maja Ratej pogovarjala s političnim ekologom Andrejem Lukšičem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in filozofom in avtorjem sveže izdanega Okoljskega pojmovnika za mlade Tomažem Grušovnikom s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.   Zapiski:  V oddaji smo uporabili izjavo oceanografa in filozofa Matjaža Ličerja iz oddaje Kulturni fokus.  Okrogla miza na Kemijskem inštitutu o vlogi znanosti pri razbijanju mitov o podnebnih spremembah, ki je potekala 2. junija 2025. 

Več kot dva milijona prebivalcev porušenega območja Gaze je še naprej obsojenih na počasno umiranje. Izrael nadaljujejo politiko kolektivnega kaznovanja Palestincev; ob okupaciji Gaze napoveduje še obsežno gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu. A tudi gibanju Hamas ni kaj dosti mar za trpljenje lastnega ljudstva. Prekinitve ognja ni videti, mednarodna skupnost z Evropsko unijo vred pa si ob nepredstavljivem trpljenju civilnega prebivalstva zatiska oči. Več o aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljem Blažem Ermencem. Gostje: - vodja slovenskega predstavništva v Ramali na Zahodnem bregu Vojko Kuzma - dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management Univerze na Primorskem - obramboslovec, dr. Klemen Grošelj - bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl

Na ulice Carigrada in drugih turških mest se je po aretaciji carigrajskega župana in voditelja opozicije Ekrema Imamogluja zgrnilo na sto tisoče protestnikov. Zahtevajo njegovo izpustitev in politične spremembe. Kljub vladni prepovedi protestov in represiji napovedujejo nove množične proteste. Je Turčija še demokratična država? Kako močan je dolgoletni turški predsednik Redžep Tajip Erdogan in kaj ponuja opozicija? Več o razmerah v Turčiji in tudi o turškem vplivu v širši regiji v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Milan Jazbec, nekdanji slovenski veleposlanik v Ankari; Aleš Gaube, zunanjepolitični novinar in komentator časnika Dnevnik; dr. Primož Šterbenc, Fakulteta za management Univerze na Primorskem, Karmen W. Švegl, bližnjevzhodna dopisnica RTV Slovenija.