Podcasts about Kot

Mag. Bojan Tomc se je odločil, da bo učenje glasnejše od bolezni. Skoraj šestdeset let že živi z neprestanim piskom v ušesih. Pot od finomehanika do magistra znanosti je prehodil ob delu, brez olajšav in brez izgovorov. Ko je prišel do cilja, je energijo usmeril v skupnost. Kljub hudim zdravstvenim preizkušnjam je učenje tesno prepojil z aktivnim državljanstvom. Kot voznik Prostofer pomaga najranljivejšim, hkrati pa z vizionarskimi idejami išče trajnostne rešitve za samooskrbo istrske skupnosti. Bojan ni imel lahke poti. Za Bojana je učenje vedno pomenilo več kot pridobivanje znanja – pomenilo je orodje za premagovanje lastnih omejitev in za aktivno udeležbo v skupnosti. Soočal se je s sistemskimi nepravičnostmi pri priznavanju strokovnih izpitov in s prepričanjem okolice, da je izobraževanje v zrelih letih zamujanje časa.

V nevihtni noči se ob vznožju Dinare pojavi skrivnostna tujka v črnini. V rokah nosi le Sveto pismo in majhno culico s kostmi – posmrtnimi ostanki svojega moža Marka, ki je umrl v požaru v daljnem Čilu. Vdova Teresa, ki jo je karizmatično upodobila Manuela Martelli, je prepotovala pol sveta, da bi moža pokopala v domači zemlji. Toda v odmaknjeni pastirski skupnosti naleti na svet, katerega jezika, običajev in pravil ne pozna. Prva jo sprejme Markova sestra Milena, ki med poletno pašo sama skrbi za domačijo. Kljub jezikovni in kulturni pregradi se med ženskama splete tesna vez. S kretnjami in ilustracijami iz Teresinega molitvenika si ustvarita svoj način sporazumevanja. Milena, ki jo družina zmerja z Mutavo in jo obravnava kot breme, v tujki prvič najde nekoga, ki jo zares posluša. »Kot da si padla z neba, da ne bom sama,« pravi z otroškim navdušenjem. Njuno zavezništvo načne prihod Mileninega brata Nikole, nasilnega in oblastnega mladeniča, ki se želi s poroko s Tereso polastiti zemlje, ki naj bi jo podedovala po pokojnem možu. Hrvaška režiserka in scenaristka Hana Jušić tako postopoma razgrinja osrednji zaplet filma. Milenino navdušenje nad prihodom svakinje ni naključno: neusmiljeno pastirsko okolje visoko v gorah na začetku 20. stoletja je do žensk še posebno neprizanesljivo. To spoznanje se stopnjuje z vsakim novim trkom s togim patriarhalnim redom, ki se še izraziteje razkrije po Teresinem prihodu na vrh planine. Tam sreča Markovega starejšega brata Ilijo, molčečega vodjo klana, ki mu drugi pastirji čedalje manj zaupajo. Teresin prihod sproži val sumničenja. Pastirji dvomijo, da je res Markova vdova, sprašujejo se, zakaj z možem nista imela otrok, in ugibajo o njenih resničnih namenih. Ker nenehno moli v španščini, ji pripisujejo »čudne besede« in zlovešče namene. Govorijo, da ima »lažnive oči«, da je »črni vrag«, celo čarovnica, ki bo nad njihovo čredo priklicala volkove. Čeprav so tudi gledalci sprva nekoliko nezaupljivi do nje – režiserka namreč o njej razkrije zelo malo, hkrati pa jo vztrajno postavlja v središče in z njeno tiho navzočnostjo oblikuje ritem pripovedi – se postopoma izkaže, da film ne pripoveduje o nevarnosti od zunaj, temveč o nasilju in strahovih, ki jih ustvarja skupnost sama. Čilenka Teresa na okolico brez dvoma učinkuje. Medtem ko se Milena, ki jo je prepričljivo utelesila Ana Marija Veselčić, obsedeno naveže nanjo in v njej najde oporo za upor proti vsiljenim pravilom, se najbolj kompleksna dinamika razvije med Tereso in Ilijo. Režiserka spretno spodmika gledalčeva pričakovanja in dosledno zavrača moški pogled, ki bi njun odnos skrčil na romantično razmerje. Med njima se razvijeta razumevanje in naklonjenost, ki se sprva zdita utemeljena predvsem v veri, vendar ju kmalu prežame potlačeno hrepenenje. Prav Iliji, ki ga občuteno odigra Filip Đurić, se Teresa v vrhuncu filma edinemu razodene in mu razkrije svojo preteklost, četudi v maternem jeziku z dodatkom zelo skromnega hrvaškega besedišča. Režiserka se pri tem izogne konvencionalnim retrospektivam in namesto pogleda v preteklost izbere skoraj gledališko rešitev: kamera kroži okoli nastopajočih, medtem ko se Teresini spomini sprožajo v istem prostoru, svetlobni snopi pa osvetljujejo prelomne trenutke njenega življenja. Premišljeno filmsko formo dopolnjujejo veličastne panorame kamnite pokrajine in doneča elektronska glasba, ki poudarjajo enega osrednjih motivov filma – človekovo majhnost pred naravo in bogom. Ko skupnost Tereso označi za grožnjo, film začne prepletati vero in vraževerje, versko dogmo in magično mišljenje, demonizacija tujke pa postane ključni mehanizem ohranjanja obstoječega reda. Film Bog ne bo pomagal združuje zgodovinsko dramo, folklorno srhljivko in mračni neovestern v vizualno osupljivo in tematsko izjemno konsistentno celoto. Pokaže, kako skupnost svoje strahove projicira na tiste, ki vzbujajo pozornost, predvsem pa, kako hitro patriarhalni svet žensko avtonomijo razglasi za greh. Zato Milenine besede Teresi: »Ti nisi grešnica, ti si ženska« ne učinkujejo le kot emancipatorna izjava, temveč kot obsodba družbe, ki še vedno ne zna ločiti med obema pojmoma. Piše: Iva Katušin Bere: Ajda Sokler

Matija Tomc je idejni vodja, producent in fotograf projekta Facing Death - Soočanja s smrtjo. S sodelavci ustvarjajo estetsko dovršene diptihe: dve fotografiji iste osebe, kjer portret živega človeka zre neposredno v svoj posmrtni obraz. Pred desetimi leti je bil še močno vpet v modno fotografijo; italijanska izdaja revije Vogue ga je denimo uvrstila med osem najbolj nadarjenih modnih fotografov. Tam so spodobujali raznolike projekte in med drugim odprli tudi temo post-mortem fotografije. In takrat je počasi pri njem začela zoreti zamisel o sodobnih posmrtnih portretih. Spominja se posmrtnih fotografij svojih prastarih staršev v družinskem albumu. Dobro pa ve, da so takšne podobe iz njih nasploh izginile, ko pokojnikov pred pogrebom nismo več imeli na domu, temveč v mrliških vežicah. Kot je povedal v podkastu, smo s tem premikom smrt izrinili iz skupnosti, s tem pa si tudi otežili proces žalovanja: »Rešili smo higienski vidik, na drugi strani pa zanemarili psihološkega.« Skupaj s Špelo Jambrek sta v teh razmislekov zasnovala projekt Soočanja s smrtjo, pri katerem z ekipo ustvarijo pretresljiv, a estetsko izščiščen diptih osebe, ki zre v svojo posmrtno podobo. Projekt deluje kot mreža koncentričnih krogov, ki povezujejo ustvarjalce, prostovoljce društva Hospic, umirajoče in njihove svojce, strokovnjake, institucije in širšo javnost. Matija poudarja, da umirajoči v projekt vstopajo pri polni zavesti in aktivno sodelujejo pri oblikovanju svoje zadnje podobe. »In na sploh je zanimivo, da v zadnjih dneh pogovori ne tečejo o velikih filozofskih ali religioznih temah, ampak o povsem konkretnih zadevah: kaj bi še radi videli, kaj bi še radi doživeli, katero Netflixovo serijo bi še pogledali, s kom bi še radi preživeli čas.« V svojem delu uporablja estetiko kot vozilo, s katerim težke vsebine približa javnosti na sprejemljiv način. Skozi objektiv opazuje, kako se strahovi ob neposrednem stiku z umirajočimi pogosto razblinijo. -- Podpri Strašno hude Bi jih radi spoznali še več? Bi jih bili pripravljeni tudi podpreti? To lahko storite www.strasnohudi.si/podpri

V Češích prý koluje trochu keltské krve. Na území Česka a Slovenska žily kmeny Bójů a Kotýnů. Za keltskými památkami se ale lidé nejčastěji vydávají do Bretaně nebo do Irska. I nedaleko srbské metropole Bělehradu se ale dá narazit na stopy Keltů. Uchovávají je tady v novodobé keltské vesnici u města Indžija, kde se mohou návštěvníci seznámit s tím, jak na území nedaleko Dunaje Keltové před mnoha staletími žili.

V Češích prý koluje trochu keltské krve. Na území Česka a Slovenska žily kmeny Bójů a Kotýnů. Za keltskými památkami se ale lidé nejčastěji vydávají do Bretaně nebo do Irska. I nedaleko srbské metropole Bělehradu se ale dá narazit na stopy Keltů. Uchovávají je tady v novodobé keltské vesnici u města Indžija, kde se mohou návštěvníci seznámit s tím, jak na území nedaleko Dunaje Keltové před mnoha staletími žili.Všechny díly podcastu Zápisník zahraničních zpravodajů můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Sporazum o končanju vojne med ZDA in Iranom je podpisan. Dokument med drugim predvideva odprtje Hormuške ožine in sprostitev finančnih omejitev Irana, ki je privolil v razredčenje svojega obogatenega urana. Vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi je dejal, da se zdaj začenja tehnično delo. Kot je dejal, bodo skupaj z ameriškimi in iranskimi predstavniki začeli oblikovati konkretne ukrepe, ki jih bo treba sprejeti. Ostali poudarki oddaje: Naša država zaradi slabše vladne učinkovitosti in gospodarske uspešnosti zdrsnila na mednarodni lestvici konkurenčnosti. Slovenjgraški bolnišnici grozi zaprtje urgentnega centra, vodstvo išče možnosti za rešitev stiske s kadri. Otrokom, ki zaradi prirojene srčne napake potrebujejo operacijo, je pri nas po novem na voljo minimalno invazivna metoda.

Stojan Petrič je eden najbolj uspešnih gospodarstvenikov v Sloveniji, nekdanji dolgoletni predsednik uprave Kolektorja, od upokojitve leta 2014 pa njegov prvi nadzornik. Tudi po več kot 50-ih letih ostaja zvest podjetju, ki je po zaprtju rudnika živega srebra ime Idrije znova ponesel v svet. Skupina Kolektor danes zaposluje 5500 ljudi v 30-ih podjetjih in 14-ih državah. Kot poudarja Petrič, tudi dobitnik priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta, ki ga podeljuje Združenje manager, je njegov cilj, da Kolektor tudi v prihodnje ostane v slovenski lasti, njegov sedež pa v Idriji. Kakšen pa je Petrič kot človek? Delaven in discipliniran, sprošča se s tekom ali hojo po priljubljeni poti ob Rakah in igranjem harmonike, zaradi slabih izkušenj je previden do novinarjev. Ne mara potovanj in je najraje v Idriji, majhnem mestu, ki je že stoletja središče znanja in razvoja.

Kriptomat po osmih letih delovanja zapira vrata. Podjetje, registrirano v Estoniji, je od leta 2018 malim vlagateljem omogočalo enostaven vstop v svet kriptovalut. Kot ključni razlog za zaprtje navajajo negotovost glede pridobitve licence po novi evropski uredbi MiCA (Markets in Crypto-Assets), ki uvaja strožja pravila za ponudnike kriptostoritev v Evropski uniji. Po pravilih MiCA morajo ponudniki do 30.6. 2026 pridobiti novo licenco ali pa ustaviti poslovanje. Pred mikrofonom Dejan Davidović, soustanovitelj Kriptomata ______________________ Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo https://www.youtube.com/marjamilic Pridruži se pobudi Nula ni dovolj! Preveri na www.money-how.si/nula-ni-dovolj ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ PRENOVLJENA DELAVNICA: Investiranje za začetnike Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ___________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

#płatnawspółpraca | Zapraszamy na wtorkowe "Onet Rano.", w którym gośćmi Dominiki Długosz będą: Katarzyna Lubnauer - wiceministra edukacji narodowej; Bartłomiej Kot - ekspert ds. polityki zagranicznej, Aspen Institute; Żelisław Żyżyński - Canal+ Sport; Konrad Skotnicki - Doktor z TikToka, uczestnik Deep Arctic Expedition. W części "Onet Rano. WIEM" gośćmi Odety Moro będą: Katarzyna Cyran - rzeczniczka prasowa Shell Polska; Michał Remer - opiekun naukowy Studenckiego Koła Aerodynamiki Pojazdów, Politechnika Warszawska.

Piše Katarina Mahnič, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Britanska pisateljica Samantha Harvey je za roman V orbiti leta 2024 prejela prestižno Bookerjevo nagrado, kar pri tako drobnih delih (140 strani) ni prav pogosto. Ena od članic žirije je zapisala, da knjiga sicer ni obsežna, vendar je v njej zbrano vse življenje, neki drugi žirant pa, da je to ljubezensko pismo našemu planetu ter presunljiva potrditev tako posamezne kot kolektivne vrednosti vsakega človeškega življenja. V orbiti ni roman v klasičnem pomenu, v katerem bi se zgodilo kaj izrednega ali bi imel izrazitega glavnega junaka. Kljub premočrtni pripovedi, začinjeni s spomini, je vzdušje tisto, ki ohranja bralčevo pozornost, ga nenehno izziva in preseneča. Seveda pa je izjemno tudi okolje, v katerem se zgodba dogaja: mednarodna vesoljska postaja, kjer je šest astronavtov in kozmonavtov iz petih držav (Velike Britanije, ZDA, Italije, Japonske in Rusije) na devetmesečni misiji. Spremljamo en dan njihovega življenja, v katerem šestnajstkrat obkrožijo Zemljo in v 24 urah vidijo šestnajst sončnih vzhodov in zahodov, šestnajst dni in noči. Med urjenjem so jim zabičali, da si morajo zabeležiti vsak dan, ko se prebudijo, in si reči: To je jutro novega dne. Kajti v svetu tega omejenega, nečloveškega okolja brez gravitacije, z liofilizirano hrano, ponavljajočimi se opravki in raziskavami, spanjem v zraku, strogimi telesnimi treningi, pomanjkanjem prostora in širše človeške skupnosti je treba realni čas kar naprej miselno ozaveščati. In čeprav se počutijo kot povsem rutinski astronavti na dvorišču Zemlje, so tako odmaknjeni od vsega znanega, da tam zgoraj nehote ustvarijo svoj svet in svoja razmerja, drug drugemu nadomeščajo vse druge ljudi »prežema jih občutek zlitja, vse manj so si različni«. Iz svoje perspektive dojemajo in na novo odkrivajo dotlej znane stvari. Odkrivajo, kako bi moralo biti. Kot bi bila esenca človeštva zbrana v tej peščici ljudi in bi med njimi ne bilo več begajočih razlik in oddaljenosti, temveč bi vse postalo bližnje in otipljivo. Ko japonsko astronavtko doseže novica o smrti matere, pomisli, da bi bilo vse v redu, če bi lahko ostala v orbiti do konca življenja, saj bo njena mati mrtva šele, ko se bo vrnila. »Ko planet drvi skozi vesolje in ti drviš za njim skozi svetlobo in temo in so tvoji možgani okajeni od nedoumevanja časa, se nič ne more končati. Mogoče pa sploh ni konca, samo to večno kroženje.« Angleška astronavtka prebira besede, ki ji jih je njen mož zapisal na fotografijo zvezdnega neba: »Tukaj si. Tukaj si bila. Do takrat, ko boš to prejela, boš že osem- ali devetkrat okoli sveta. Moraš priznati, da je težko imeti ženo, ki ti leti nad glavo sedemindvajset tisoč kilometrov na uro. Nikoli ne veš, kje je ali kje jo najti.« Potem ko italijanski astronavt poje svoje kosmiče in pritrdi žlico na magnetni pladenj, razmišlja, k čemu se bo z veseljem vrnil, ko bo napočil čas. »K stvarem, ki jih ne potrebujem. K odvečnosti. K nekemu odvečnemu okrasku na polici. K preprogi.« Pa čeprav bi, ko bi ležal na njej, spet sanjal o vesolju. Ko se šesterica pogovarja o svojih vesoljskih sprehodih, vsi opisujejo nekakšen déjà vu – vedo, da so tam že bili. Ruski kozmonavt pravi, da je to morda povezano z nedosegljivimi spomini iz maternice. »Tak občutek dobim med lebdenjem v vesolju. Da še nisem rojen.« Poleg osebnih uvidov in popolne zavezanosti vesolju so (kljub nespečnosti, bolečim sinusom, propadanju mišic, zmanjševanju kostne gostote, pogrešanjem bližnjih ...) najmočnejši astronavtski pogledi na Zemljo, okoli katere krožijo, ki v devetdesetminutnih razmakih utripa pred njihovimi očmi in se jim razkriva povsem drugače, kot so je vajeni, in katere pojave (med njimi tudi krepitev tajfuna) lahko samo nemočno opazujejo, se jim čudijo, jih občudujejo. »Tukaj je prišla Evropa in že je izginila tam.« Poleg časa, ki se skrči v točko na polju puste beline, konkreten in nesmiseln, padejo tudi meje; vidijo odsotnost meja, z izjemo tistih med kopnim in morjem. Ne vidijo držav, zgolj vrtečo se, nedeljivo kroglo, ki ne pozna možnosti ločevanja, kaj šele vojne. »Tukaj ni nobenih sten ali ograd – nobenih plemen, nobene vojne ali korupcije ali posebnega povoda za strah.« Roman V orbiti Samanthe Harvey v tenkočutnem prevodu Igorja Harba je čudovito brati, vendar je o njem zelo težko pisati. Čeprav je poln tudi znanstvenih dejstev in tehničnih podrobnosti, je pisan v gostem, poetičnem jeziku, ki zahteva počasno použivanje, zbrano razmišljanje in skoraj meditativno stanje duha. Napisan je tako popolno, da smo že ob vstopanju v deseto orbito (poglavja so namreč razdeljena v šestnajst orbit, prav toliko, kot jih vsak dan izkusijo astronavti) dodobra izmučeni, odlično odmerjeno izmenjavanje klavstrofobije in čistega čudenja terja svoj davek. Poleg svežega pogleda na našo mater Zemljo iz zelo posebne perspektive njenih opazovalcev in njihovih razmišljanj o smislu življenja, ljubezni, smrti in preživetju knjiga postavlja tudi druga zelo aktualna vprašanja, vendar drugače od zguljenih okoljevarstvenih manter: o človeškem uničevanju in svinjanju našega planeta, o pohlepu in osvajanjih, s katerimi zaradi nenasitnih potreb spreminjamo naravni svet, o nepovezanosti ljudi, ki nas dela nesrečne ... Pa čeprav se Zemlja z vesoljske postaje zdi »ne majhna, temveč skoraj neskončno povezana, epska pesem v tekočih verzih. V orbiti je droben roman z mogočnim sporočilom: Ali ljudje res ne morejo skleniti miru drug z drugim, miru z Zemljo?

Ime tedna je Alma R. Selimović, direktorica zavoda Bunker in vodja projekta Šola v kulturi. Projekt predstavlja enega ključnih premikov v slovenskem izobraževalnem in kulturnem prostoru. Po vzoru tradicionalne šole v naravi mladim ponuja intenzivno tridnevno izkušnjo, v kateri namesto športa v ospredje stopata kultura in umetnost. Cilj štiriletnega projekta je mladim omogočiti neposreden stik s kulturo ne glede na njihov socialno-ekonomski položaj ali geografsko oddaljenost od večjih kulturnih središč. Kandidata sta bila tudi: Ljupka Vrteva, razvojna inženirka in Inženirka leta 2023, ki jo je največje svetovno združenje za povezovanje, podporo in razvoj žensk v inženirstvu uvrstilo med dvanajst najbolj vplivnih v izboru »Inženirke, ki jih morate poznati 2026«. Kot razvojna inženirka na področju ogrevalnih, prezračevalnih in hladilnih sistemov je sodelovala pri optimizaciji rabe energije v 73 stavbah po Sloveniji, pomembno vlogo pa je imela tudi pri razvoju prezračevalnih sistemov za izboljšanje kakovosti zraka in energetske učinkovitosti v šolah. Martin Kušej, režiser predstave Medeja, ki je na 53. mednarodnem festivalu alternativnega in novega teatra INFANT v Novem Sadu prejela nagrado za najboljšo predstavo v celoti, festivalsko vodstvo pa jo je označilo za eno najpomembnejših sodobnih reinterpretacij antičnega mita. Nagrada predstavlja novo priznanje za predstavo, ki je že ob premieri na Dubrovniških poletnih igrah navdušila tako občinstvo kot kritike. Medeja je nastala v koprodukciji Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Dubrovniških poletnih iger in Hrvaškega narodnega gledališča v Varaždinu ter sodi med najodmevnejše regionalne gledališke produkcije zadnjih sezon.

V svetu se vrstijo odzivi na mirovni sporazum Združenih držav Amerike in Irana. Med drugimi so ga pozdravili v Združenih narodih in Evropski uniji, kjer poudarjajo, da bo vnovično odprtje Hormuške ožine priložnost za stabilizacijo svetovnega gospodarstva. Kot je dejal analitik Faris Kočan s Fakultete za družbene vede, pripravljenost Francije, Nemčije in drugih evropskih držav za skupno mirovno misijo za zagotavljanje proste plovbe v Hormuški ožini kaže na to, da so si vsi ključni akterji oddahnili. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor o spremembah zakona o lokalnih volitvah, nevladniki opozarjajo na njihovo spornost. - Včerajšnja neurja na vzhodu povzročila veliko škode na kmetijskih površinah, prizadeti pričakujejo pomoč države. - Na obali se je uradno začela kopalna sezona.

Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija in celovit pregled dnevnih dogodkov, ki je na sporedu ob 22h. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Radijski dnevnik ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).

V delih države, ki jih je sinoči in ponoči zajelo močno neurje s padavinami, točo in sunki vetra, se je danes začela sanacija posledic. O škodi poročajo iz delov Koroške, Štajerske in Gorenjske, kjer je bilo najhuje. V Cerkljah in Komendi je poškodovanih ali uničenih več kot 200 objektov. Razmere v Komendi , kjer bo škoda po prvih ocenah več 10-milijonska, so si ogledali tudi nekateri predstavniki vlade, med njimi premier Janez Janša. Kot je dejal, je obseg škode tolikšen, da omogoča državno pomoč. Pomoči države pri odpravljanju posledic naravne nesreče se nadejajo tudi kmetje v Podravju, kjer je klestenje toče najbolj prizadelo kmetijske površine, škoda je ponekod 100-odstotna.

Na 3. koncertu letošnje sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu, ki je bil 2. junija 2026 v atriju ZRC SAZU v Ljubljani, so pod naslovom Paisiello v Ljubljani zazvenele operne arije, ki so jih svoj čas poslušali Anton Tomaž Linhart, Jurij Japelj in Žiga Zois. Nastopila sta mladi francoski tenorist Bastien Rimondi in pianist Edoardo Torbianelli, nekaj vtisov s koncerta, ki je bil tudi del projekta 'Začetki slovenske posvetne dramatike in gledališča 1670–1848', pa je v prispevku zbral Mihael Kozjek (Glasbeni utrip, 10. 6. 2026). Na koncertih ciklusa Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu smo se v zadnjih letih kar malo razvadili ob gostovanjih odličnih tujih glasbenikov, tudi – ali še zlasti – pevk in pevcev. Kot zadnji v vrsti izjemnih pevcev, specializiranih predvsem za izvajanje glasbe starejšega datuma nastanka, se je prejšnji teden predstavil mladi, 30-letni francoski tenorist Bastien Rimondi. V njegovem življenjepisu beremo, da se je izobraževal v Narbonnu, Toulusu in na pariškem konservatoriju, redno nastopa s pianistom Timothéejem Hudrisierjem v Duu Florestan ter sodeluje z uglednimi ansambli, kot sta Les Arts Florissants in Hemiolia. Izvaja baročni repertoar, novo glasbo in samospeve, tokrat pa se je predstavil in navdušil kot solist v arijah iz oper Vincenteja Martína y Solerja in Giovannija Paisiella, ki so bile v osemdesetih letih 18. stoletja med najpogosteje izvajanimi operami v ljubljanskem stanovskem gledališču. Po uvodni skladbi sporeda – rokopisni klavirski priredbi Simfonije iz Solerjeve opere Una cosa rara, ki jo je pri zgodovinskem klavirju občuteno, s številnimi opaznimi dinamičnimi niansiranji in jasno izigranimi hitrejšimi pasusi tekoče podal stari znanec cikla pianist Edoardo Torbianelli, sta oba glasbenika najprej predstavila pastoralno arijo Pastirja iz opere Nina Giovannija Paisiella. Sledil je niz treh arij iz Paisiellovih oper Kralj Teodor v Benetkah in La Frascatana, pri čemer je Rimondi največ odobravanja požel za izvedbo Linhartovega slovenskega prevoda kavatine Nardona iz La Frascatane. Vmes je Torbianelli brezkompromisno izvedel še Rondo in variacije na duet 'Pace, caro mio sposo' iz Solerjeve opere Una cosa rara Emanuela Aloysa Försterja. V drugi polovici sporeda so zazvenele še arija Belmonta iz Mozartove spevoigre Beg iz Seraja, Romanca in pastorala z variacijami na podlagi Paisiellove opere Nina Daniela Steibelta – ponovno v prepričljivi izvedbi Edoarda Torbianellija – ter še nekaj odlomkov iz Solerjeve opere Una cosa rara, ki je tako bila svojevrstna rdeča nit koncertnega večera. Glas Bastiena Rimondija bi lahko označili kot zapeljivega; je mehak in prodoren hkrati, dinamično prožen – pri tem največjo moč in dramatičnost skrbno hrani za vrhunce. Njegove kolorature so vselej lahkotne in izčiščene, zadržki oziroma diminuendi ob koncih fraz pa nadzorovani, polni, celo sladkobni vse do zadnjega izzvena. Zdi se, da je bil njegov glas kot ustvarjen za »belkantistično« naravo arij tokratnega sporeda. Vse to je Rimondi nadgradil s popolno predanostjo vsebini oziroma vzdušju posameznih arij; vsak nastop namreč podkrepi še z jasno izrazno mimiko ter dognanim razumevanjem in podajanjem besedila. Oba izvajalca, tako tenorist Bastien Rimondi kot Edoardo Torbianelli, sta nedvomno osvojila občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo atrij ZRC SAZU, poslovila pa sta se s kar dvema dodatkoma. V ciklusu Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu se je torej zvrstil še en navdihujoč in izpolnjujoč večer starejše glasbe, tokrat izbranih arij visokega klasicizma, dopolnjenih z virtuozno klavirsko glasbo Emanuela Aloysa Försterja in Daniela Steibelta.

»Sin že več kot dva meseca ne hodi v vrtec, hčerke pa vanj sploh nismo vpisali, ker nimamo prevoza,« iskreno priznava mama treh otrok, ki brez prevoza ne more iskati niti službe. Njen partner je lahko službo obdržal le zaradi prijaznosti sodelavcev, ki so ga vozili v službo, predvsem iz nočne izmene pa je domov velikokrat pešačil tudi poldrugo uro. In hkrati nosil hrano iz trgovine. Zdaj, ko jim je donatorka podarila svoj starejši avto, bo vse nepopisno lažje. Kot je bilo lažje njej pred dobrim desetletjem, ko je sama potrebovala pomoč za golo preživetje in jo dobila prav pri Zvezi Anita Ogulin.

Četrta vlada Janeza Janše je začela z delom. Kot je napovedal premier, si želi predvsem dolgočasnega mandata. S tem je ciljal na prepotreben mir pri delu, da bi bilo uresničevanje obljub iz koalicijske pogodbe lažje, brez nepotrebnega medijskega stampeda od prvega dne in brez histerije nevladnikov, ki bi javnost od prvega dne prepričevali, da je v državi nekaj narobe samo zato, ker je prišlo do menjave oblasti. Vsaj mediji so se ob prisegi 16. slovenske vlade nekoliko umirili, zavedajoč se, da je ministrska ekipa postavljena, stranke usklajene, koalicija trdna in vlada stabilna.

Nočno neurje z obilnimi padavinami je razdejalo občino Žetale. Kot je dejal župan Matjaž Kopše, je povzročilo obsežno škodo na javni in zasebni infrastrukturi, sprožilo se je okoli 50 zemeljskih plazov. Druge teme: - Janša opoziciji poslal vabilo k partnerstvu za sistemske spremembe in razvoj gospodarstva. - Iran po sinočnjih napadih udaril po ameriških oporiščih v zalivskih državah. - Kočevce spet motita hrup in prah iz obrata za izdelavo peletov. Občina pravi, da nima pristojnosti.

Dars je včeraj zvečer na avtocestnem delovišču pri Postojni začel izvajati dela tudi ponoči. Poudarjajo, da nočno delo ni nič novega, ga pa zdaj stopnjujejo. Izvajalec Kolektor CPG pojasnjuje, da gre za načrtovano časovnico, ker je nočno delo v pogodbi predvideno, aneksov ne bo. Strokovnjaki medtem opozarjajo, da ima nočno delo številne posebne zahteve in lahko nekoliko pospeši obnovo, ne more pa rešiti vsega, ter da vse skupaj lahko reši le manj istočasno odprtih gradbišč. V oddaji tudi o tem: - Kot zadnji od novih ministrov uradno prevzema posle minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer. - Italija izraelskega ministra za nacionalno varnost obtožuje nezakonitega pridržanja in mučenja članov humanitarne flotilje za Gazo. - V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije odpirajo razstavo protokolarnih in osebnih daril, ki so jih prejeli nekdanji predsedniki Republike Slovenije.

Piše Simon Popek, bereta Dejan Kaloper in Ana Bohte. V slovenskem založniškem prostoru smo v zadnjem letu dobili nekaj odličnih knjig, ki v osrednjo vlogo ne postavljajo klasičnih literarnih junakov, temveč arhitekturo, stanovanja, hiše. Miloš Kosec v knjigi Enfilade skozi »življenje meščanskega stanovanja« na Resljevi ulici v Ljubljani ni obravnaval le fenomena enfilade, arhitekturne iznajdbe baroka in njenega osrednjega bivanjskega motiva, temveč je izpisal kroniko svoje družine skozi 20. stoletje, ko so se menjavali različni stanovalci, ekonomski in politični sistemi. Tudi Slobodan Šnajder je v romanu Angel izginjanja s pomočjo hiše na zagrebški Ilici popisal 20. stoletje; pri njem je bila dvonadstropna hiša celo glavna pripovedovalka zgodbe, v kateri se prosto mešajo zgodovinska dejstva, resnične osebnosti, izmišljeni liki, celo mitske pojave, ki potujejo v prostoru in času. S Heleno Koder, Rožančevo nagrajenko za zbirko esejev Krošnja z neznanimi sadeži, smo dobili še eno prvovrstno kroniko nekega časa in »portret« objekta, ki je v Ljubljani stal stoletje in pol, nato pa v času tranzicije in divje privatizacije popolnoma propadel, dokler ga niso pred petnajstimi leti dokončno porušili. Ljubljanski Kolizej je bil stara večstilna hiša v središču mesta, zgrajen sredi 19. stoletja za časa župana Hradeckega in sprva namenjen avstro-ogrski vojski kot tranzitna vojašnica. Kasneje je bil spremenjen v poslovni in stanovanjski objekt, v potresu leta 1895 je bil poškodovan in deloma porušen, po drugi svetovni vojni pa je z nacionalizacijo postajal vse bolj zanemarjen dom delavskega razreda in deprivilegiranih, med drugim ljudi, ki jim je oblast zaradi takšnih ali drugačnih razlogov način odvzela stanovanje. Scenaristka Helena Koder in režiser Žare Lužnik sta se leta 1984 odločila o Kolizeju posneti dokumentarni film. V za bivanje še komajda primernem objektu so v prisilnem sobivanju tedaj živeli etnično mešani stanovalci, tako priseljenci z juga Jugoslavije kot umetniki, predstavniki nekdanjega meščanstva in socialni primeri. Kolizej je po eni strani spominska knjiga o času avtoričinega ustvarjalnega procesa pred štiridesetimi leti; Helena Koder piše o metodah dela, raziskovanju in spoznavanju prebivalcev propadajočega objekta, pomenu dialoga, zaupanja in potrpežljivosti, malih manipulacijah, vseh nujnih sestavinah v procesu gradnje dokumentarnega filma. V sklepni tretjini pa knjiga postane še mnogo več, najprej zgodba o nastanku objekta, njegovih zagovornikih in mecenih, pripoved o vizionarskih prednikih, investitorjih, filantropih, urbanističnih načrtovalcih in županih, ki so provincialno Ljubljano z drznimi projekti znali postaviti na zemljevid tedanje avstro-ogrske monarhije, obenem pa srdita kritika posttranzicijske Ljubljane in provincialnega mišljenja aktualnih vlagateljev in županov, ki so dopustili propad Kolizeja, z gradnjo njegovega naslednika, objekta, namenjenega elitam in profitu, pa izpeljali – kot trdi avtorica - »tipično destruktivno zgodbo slovenske tranzicije.« S »srdito kritiko« pa nimam v mislih avtoričinega morebitnega agresivnega intelektualnega sloga. Nasprotno, s Heleno Koder, ki je prvo knjigo objavila globoko v svojih osemdesetih letih, slovenski prostor ni dobil le avtorice eruditskih, poetično obarvanih in jezikovno imenitnih tekstov, temveč pisko, ki svoja nestrinjanja in občutke krivice enako prepričljivo artikulira z umirjenim in uglajenim slogom. Povedano drugače, knjige Helene Koder ponujajo čudovito in enkratno skladnjo, na primer ko primerja ustvarjanje knjige in filma: »V filmu je mnogo več, kot je v tem besedilu. In v tem besedilu je mnogo več, kot je v samem filmu. Če ju položim eno čez drugega, besedilo čez film, dobim globino. Kot da bi si nataknila očala za tretjo razsežnost. In v tistem trenutku se mi odpre četrta razsežnost: čas.«

Izrael in Iran sta sporočila, da sta ustavila napade, v katerih so bili glavne tarče petrokemični in naftni objekti ter vojaški cilji. Kaj bo to pomenilo za nadaljevanje mirovnega procesa, za zdaj ni znano, je pa vodja mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi danes dejal, da so pogajanja med Iranom in Združenimi državami trenutno v zapleteni fazi. Kot je dodal, je ob koncu dneva pomembno le eno - politični dialog. Po njegovem mnenju je treba doseči diplomatsko rešitev spora. Dejal je, da v to verjamejo in bodo ta prizadevanja še naprej podpirali. Drugi poudarki: - Madžarska po menjavi oblasti umaknila blokado sredstev za vojaško podporo Ukrajini. - V opoziciji različna mnenja glede sodelovanja v partnerstvu za razvoj. - Dan Primoža Trubarja tudi kot opomnik na pomen krepitve narodne identitete.

Na spletni strani italijanskega senata je odslej dostopna tudi slovenska različica italijanske ustave. Pobudo za to so dali v Svetu slovenskih organizacij (SSO), eni od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji. Kot še navajajo, gre za pomemben korak pri uresničevanju jezikovne enakopravnosti in priznavanju vloge slovenske narodne skupnosti v državi. Mineva namreč 80 let od ustanovitve Republike Italije. Prevod je pripravil centralni urad za slovenski jezik pri deželi Furlanija - Julijska krajina. SSO še navaja, da objava slovenske različice italijanske ustave na spletni strani senata predstavlja pomembno simbolno in praktično dejanje, to potrjuje spoštovanje jezikovne raznolikosti, krepi vidnost slovenske narodne skupnosti v Italiji ter omogoča širšo dostopnost ustavnih načel in vrednot v slovenskem jeziku. V SSO še ocenjujejo, da gre za znak pozornosti do slovenske narodne skupnosti in prispevek h krepitvi demokratičnih vrednot, dialoga in medsebojnega spoštovanja

Lakota, revščina, spomin, užitek, razrednost, zgodovina, razkrivanje družbe. Teme, skozi katere antropologinja Svetlana Slapšak v knjigi Kuhinja revežev: Eseji in recepti založbe Goga razmišlja o hrani kot političnem, družbenem, kulturnem in intimnem vprašanju. Zelo neposredno govori o krivicah v svetu. Zaradi draginje je hrana vse bolj stvar prestiža, ne pa dobrina, ki bi morala biti dostopna vsem, in sicer tako cenovno kot po kakovosti ter da ni škodljiva za zdravje. Kot poznavalka antičnih svetov in antropologije spolov se v knjigi opira na dve temi, ki ju tudi sicer najraje obravnava v svojih raziskavah: ena je revščina, druga pa Balkan in njegova celotna antična zgodovina hrane. V knjigi tudi o tem, kako se o hrani vse bolj govori kot o luksuzu, premalo pa kot o vprašanju preživetja. Foto: Radio Prvi

Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji. Bojan Roš je človek, ki je v življenju nosil veliko različnih vlog. Bil je zdravnik, pulmolog in diabetolog, dolgoletni zdravnik v Tolminu, kasneje tudi koncesionar. Je lovec, človek narave, vizionar, ki je na pobočju gore Kuk, s pogledom na Matajur, simbolom Nediških dolin in osupljivo doline Soče, soustvaril Nebesa – eno najbolj prepoznavnih turističnih zgodb Posočja. Najbolj je človek srečen, če je zdrav in če ima zdravo familijo. In celo familijo. Bojan Roš Rojen je bil v Hrastniku, odraščal v družini, ki jo je povojna razlastitev močno zaznamovala. Kot mladenič je hodil peš čez hribe v šolo, študij medicine končal z odliko, hkrati pa vodil enega najbolj znanih študentskih zbirališč v Ljubljani. Žena Katja je več kot 30 let pisala zgodbe za časopis Delo. Hči Maja je stopila po mamini poti, le da je za pripovedovanje zgodb uporabljala televizijsko kamero. Hči Ana pa je verjetno najboljša kuharska mojstrica na svetu. Bojan Roš je dedek in človek, ki še danes rad poprime za delo, pomaga sosedu in z zanimanjem spremlja svet okoli sebe. Z njim o  življenju med ambulanto in hribi, o zdravstvu nekoč in danes, o lovski etiki, družini, Nebesih in o tem, kaj človeka po vseh teh letih še vedno žene naprej. 

Ko je francoski novi val, umetniško gibanje iz sredine prejšnjega stoletja, zarezal v dotedanjo filmsko tradicijo, ustvarjalno omejeno z brezhibno izpiljenimi scenariji in okostenelo produkcijo, ki ni dopuščala nobenega odmika, je film definiral popolnoma na novo. Nenadoma se je v njem znašlo vse, kar je še do včeraj veljalo za nesprejemljivo – na primer snemanje kadrov s kamero kar iz roke – in kar se nam danes zdi popolnoma samoumevno, to pa seveda le še dodatno potrjuje revolucionarno daljnovidnost zagnanih ustvarjalcev. Prav posebej pa novi val, ki je filmski svet pretresel kot pravi cunami, zaznamuje še nekaj: izredna povezanost in sodelovanje takrat še zelo mladih filmskih ustvarjalcev, ki so v iskanju novega filmskega izraza zmogli stopiti skupaj in ustvariti resnično navdihujoče ustvarjalno okolje. In prav to neverjetno in enkratno filmsko vzdušje konca petdesetih let v Parizu je poskušal oživiti ameriški režiser Richard Linklater v filmu Novi val ter se tako pokloniti svojim stanovskim predhodnikom, predvsem Jeanu-Lucu Godardu, čigar film Do zadnjega diha si je vzel za izhodišče. Linklater – širšo prepoznavnost mu je zagotovil romantični film Pred sončnim vzhodom iz leta 1995 – je resnični mojster ustvarjanja atmosfere, ki gledalca tako posrka v dogajanje, da vsaj tu in tam kar pozabi na svojo pozicijo opazovalca, in prav to je najbrž tudi največja odlika njegovega najnovejšega celovečernega filma. Kot sam pravi, se namreč zgodbe o nastajanju enega najbolj prelomnih filmov v zgodovini ni nameraval lotiti biografsko ali preveč dokumentaristično, ampak se je s svojo kamero želel »potopiti v leto 1959 ter oživiti čas, ljudi, vzdušje«, pri tem pa je seveda ostal močno zavezan resničnim dogodkom in poročilom o njih. Posebej srečno roko je imel pri izbiri igralcev, sploh pri zasedbi Guillauma Marbecka, saj je bila upodobitev Jeana-Luca Godarda zanj prva glavna filmska vloga, nalogo pa je, kot pravi sam, ob pomoči sončnih očal, kakršne je nosil Godard sam, opravil zares izvrstno. V nasprotju s filmom, s katerim je Godard spremenil filmsko zgodovino in ga na producentovo precejšnjo grozo posnel popolnoma brez vnaprejšnjega scenarija, po trenutnem navdihu in s sproti improviziranimi dialogi, je Linklater s svojo ustvarjalno ekipo kar nekaj časa namenil pripravam, med snemanjem pa vendarle ohranil tisti pristni novovalovski občutek spontanosti in igrivosti ter ga uspešno prenesel na veliko platno. Novi val, ki ga je bilo moč videti že na lanskem Ljubljanskem filmskem festivalu, pred dnevi pa so z njim v Kinodvoru odprli letošnje Kinodvorišče, se v filmsko zgodovino gotovo ne bo vpisal tako močno, kot se je Godardov prvenec, vseeno pa gre za enega boljših filmskih poklonov, ki s svojim živahnim magnetizmom ni privlačen le za ozek krog filmofilov, ampak tudi za širše, dobrega filma željno občinstvo. Piše: Gaja Pöschl Bere: Maja Moll

Voditelji članic Evropske unije so se na vrhu s kolegi z zahodnega Balkana v Črni gori zavzeli za pospešitev širitve zdajšnje 27-erice, s čimer se strinja tudi premier Janez Janša. Kot je dejal, je slabo, da se to še vedno dogaja v formalnih okvirjih. V oddaji tudi o tem: - Potem ko so palestinsko zastavo včeraj sneli z vladne palače, so jo danes obesili na predsedniški. - Varnostni izzivi so med osrednjimi temami vrha Evropska unija - zahodni Balkan v Tivtu. - Izolska bolnišnica bo skušala morebitne okvare opreme ob izpadih elektrike preprečiti s postavitvijo sončne elektrarne.

Minulo soboto je začela obratovati žičnica na svete Višarje in s tem se je začela tudi letošnja romarska sezona. Do 27. septembra bodo vsaj tri svete maše na dan. Kot piše beneškoslovenski petnajstdnevnik Dom, je videmska nadškofija pred kratkim sporočila, da bo novi rektor višarskega svetišča Ennio Gobbatto. Rodil se je leta 1961 in prihaja iz kraja Goricizza pri Codroipu. Dosedanji rektor p. Peter Lah je namreč dokončno zapustil to funkcijo in se stalno preselil v Rim, kjer poučuje na Papeški univerzi Gregoriana. Vernikom za zdaj še ni znano, ali novi rektor poleg italijanščine obvlada tudi slovenski in nemški jezik. Tako trenutno ni jasno, ali bo za vernike in obiskovalce ohranjena tradicija pastoralne skrbi in darovanja svetih maš v krajevnih jezikih.

V državnem zboru poteka izredna seja, na kateri bodo poslanci potrdili ministrsko ekipo Janeza Janše. Premier Janez Janša je v obrazložitvi predloga ministrske ekipe poudaril, da bo to vlada za vso Slovenijo in vse generacije. Kot je poudaril, bodo z njenim nastopom veljala enaka merila za vse. Vse opozicijske bo prihodnji teden pozval k partnerstvu za uspešno Slovenijo. V oddaji tudi o tem: - Kljub premirju med Izraelom in Libanonom skrajno desni del izraelske politike vztraja pri nadaljevanju vojne s Hezbolahom - V Grosupljem začetek nadzidave zdravstvenega doma, v dobrem letu bo zaživel tudi satelitski urgentni center - Zaradi kaosa na cesti med Izolo in Lucijo lokalne oblasti predlagajo nadaljevanje del na Belvederju po turistični sezoni

Zaslišanja ministrskih kandidatov so končana, novo vlado Janeza Janše čaka samo še jutrišnje potrjevanje v državnem zboru. Kot zadnji kandidat je zeleno luč dobil Borut Rončevič, ki bo prevzel vodenje resorja za izobraževanje, mladino in znanost. Drugi poudarki oddaje: - V Združenju zdravstvenih zavodov opozarjajo na negativne posledice enoodstotnega nižanja cen storitev na račun materialnih stroškov - Združene države po iranskih napadih na ameriška oporišča s povračilnimi napadi na otok Kešm v Hormuški ožini. - Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa na turneji po Zahodnem Balkanu poudarja zavezanost Evropske unije širitvenemu procesu.

Suzana Lep Šimenko je kot bila potrjena kot kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sedem od enajstih navzočih članov pristojne komisije državnega zbora je njeno predstavitev označilo za ustrezno, nihče ni glasoval proti. In katere bodo njene prednostne naloge? Zavzela se bo za krepitev gospodarskega sodelovanja s Slovenci zunaj meja. Večji poudarek namerava dati tudi mladim. Kot prioriteto je pred komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu izpostavila tudi ohranjanje slovenstva. Suzana Lep Šimenko je bila kot poslanka Slovenske demokratske stranke v ptujskem volilnem okraju v državni zbor prvič izvoljena leta 2014. S problematiko Slovencev zunaj meja se je dobro seznanila v prejšnjem sklicu parlamenta, ko je bila predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Wie kam es zum Ausbruch des Hantavirus in Südamerika? Um welchen Stamm des Virus handelt es sich und was hat das alles mit der Lüftungssituation auf Kreuzfahrtschiffen zu tun. Ein Podcast von Pragmaticus.Das Thema:Es waren Meldungen, die an die Corona-Zeit erinnerten. Auf dem Kreuzfahrtschiff Hondius starb Anfang Mai ein Mann an einer Variante des Hantavirus, wenig später seine Frau. Das Schiff wurde in Quarantäne gesetzt, die WHO eingeschalten und schnell hatten Virologen eruiert, dass es sich um die Andes-Variante aus der Familie der Hantaviren handelt.Seine Besonderheit: Es springt nicht nur von Nagetieren auf Menschen, sondern dann auch von Mensch zu Mensch. „Es ist eine Neuweltvariante und kommt immer wieder in Südamerika vor“, resümiert der Viren-Experte Florian Krammer, der den Hantaviren seine Berufswahl zu verdanken hat. In seiner Heimat in Steiermark werden immer wieder Menschen infiziert, wenn sie „zum Beispiel Garagen auskehren und auf diese Weise den pulverisierten Kot von Rötelmäusen einatmen“, erzählt Krammer. Einige von ihnen erkrankten schwer, andere nicht.Mittlerweile forscht Krammer an Medikamenten und Impfstoffen für Erkrankte, eine Frage der finanziellen Mittel. Aber es geht auch um die Infektionsgefahr etwa auf Kreuzfahrtschiffen. Ihn als Virologe brächten keine zehn Pferde auf so ein Schiff, zu groß ist dort die Infektionsgefahr. Unser Gast in dieser Folge: Florian Krammer hat an der Universität für Bodenkultur in Wien studiert und seine Postdoc-Ausbildung im Labor von Peter Palese an der Icahn School of Medicine at Mount Sinai, New York absolviert. Dort beschäftigte er sich vor allem mit dem Influenzavirus. Im Jahr 2014 wurde er unabhängiger Principal Investigator und ist derzeit Mount-Sinai-Stiftungsprofessor für Vakzinologie an der Icahn School of Medicine at Mount Sinai. Außerdem ist Krammer seit 2024 Professor für Infektionsmedizin am Ignaz-Semmelweis-Institut der Medizinischen Universität Wien. Er konzentriert sich auf das Verständnis der Mechanismen von Interaktionen zwischen Antikörpern und viralen Oberflächenglykoproteinen und auf die Umsetzung dieser Arbeit in neuartige, breit schützende Impfstoffe und Therapeutika. Sein Hauptfokus ist das Influenzavirus, aber er arbeitet auch an Coronaviren, Flaviviren, Hantaviren, Filoviren und Arenaviren. Er hat mehr als 400 Arbeiten zu diesen Themen veröffentlicht.Dies ist ein Podcast von Der Pragmaticus. Sie finden uns auch auf Instagram, Facebook, LinkedIn und X (Twitter).

Piše Blaž Kavšek, bere Igor Velše. Zbirka esejev Borisa A. Novaka Proslavljanja in poslavljanja je velikanska knjiga z ogromnim zvrstnim razponom. Čeprav gre, kot piše v podnaslovu, za »osebno- in literarnozgodovinske eseje«, teksti izrazito preizkušajo fleksibilnost te že izvorno fleksibilne polliterarne zvrsti. Dvainštirideset esejev, ki so obenem refleksije, pesmi, zgodbe, nekrologi in celo avtonomne literarnovedne študije, je razdeljenih v osem tematskih sklopov. Zaradi dolžine zbirke je smiselno predvidevati, da jo bo večina bralcev brala po koščkih, zaradi premišljene in elegantne strukture pa jo bodo lahko motrili tudi bolj celostno, kot organsko zaključeno enoto. Posebej je zanimiva prav njena struktura. Čeprav naj bi bilo to z vidika tega, kako zadnjih nekaj stoletij dojemamo literarnega avtorja, samoumevno, je treba poudariti, da je sintezni princip kompleksne knjige sam Boris A. Novak. Avtor pogosto citira svoje pesmi in druge umetniške projekte ter obračunava s svojimi spomini in starimi nasprotniki. To nenehno vračanje k avtorju bi bilo lahko moteče, če ne bi imelo pomembne funkcije. Opominja namreč, da so raznovrstne čustvene lege, življenjske in profesionalne vloge, na koncu pa tudi kraji in ljudje, ki jih srečujemo v knjigi, zlepljeni v isto osebno zgodovino. Zdi se, kot da Novak s tem še enkrat poskuša odgovoriti na vprašanje, ki si ga je zastavil v prvem delu svojega velikega dela, epa Vrata nepovrata: »Zares, kdo sem sploh jaz, ki sem bil vsi ti ljudje?« Zbirka je ponovitev istih zgodb in s tem iste zgodbe. Če bralec Proslavljanja in poslavljanja bere vzporedno z epom, se mu odpre možnost, da še okrepi učinek, ki je, kot je nekoč zapisala pesnica Anja Grmovšek Drab, posledica »mnogokratnosti« zgodb. Pesnik s tem, ko k zgodbam pristopa z različnih smeri, razblinja iluzije, da lahko osebe in izkušnje, navsezadnje pa tudi samega sebe spoznamo naenkrat in do konca. Eseji, ki jih skupaj držijo ponavljanja in sam Novak, imajo tudi jasno smer. Kot je avtor izpostavil v več promocijskih nastopih in izjavah, scenarij zbirke napoveduje že naslov. Proslavljanja se počasi iztekajo v poslavljanja, dnevnike odhajanj in žalostinke. Zbirka se proti koncu tudi zvrstno zoži in na zadnjih straneh ostanejo samo še pesmi. Novak se tako kljub raznovrstnim inkarnacijam, v katerih smo ga spoznali skozi zbirko, dokončno le potrdi kot pesnik. To je tudi edina eksplicitna in povsem samozavestna samooznaka, ki jo srečamo v prejšnjih delih knjige. Pesnik vse ponavljanje, eruditsko gostost, sklice, obračunavanja, tragične zgodbe, vse težko obvladljive elemente, nad katerimi bi bralec lahko potencialno obupal ali se v njih izgubil, na koncu vsaj literarno pomiri. Poslavljanja se v skrajni točki zapognejo v proslavitev moči literature oziroma pesništva. Rekli bi lahko, da je avtor gledal dovolj daleč in dovolj široko. Pred morebitnimi obtožbami pretirane vpletenosti v svoj izdelek ga rešujejo očitno iskrena naklonjenost do prijateljev, navdušenje nad umetnostjo ter bogata in geografsko široko razprostrta osebna zgodovina. Knjiga vztrajno niha med avtorjem in raznovrstnimi oporokami, ki so mu jih zapustili bližnji in daljni, ljubi in neljubi sopotniki. Skupaj z avtorjem je zato v esejih vseprisotno tudi marsikatero drugo življenje, zaradi teh spremljevalcev pa niti zanj niti za bralca ni bojazni, da bi ostala sama.

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice JE Ana Kamenik iz Slovenske Bistrice. Širša javnost jo pozna kot hčerko ravnatelja ene od mariborskih srednjih šol, ki je pred leti storil samomor. Mineva leto in pol, odkar je Ana izdala knjigo z naslovom Ravnateljeva hči in prvič javno spregovorila o svoji zgodbi. Kot pravi, si želi, da bi le-ta pomagala ljudem, ki se znajdejo v podobni stiski, kot se je ona ob očetovi smrti.

Ob slovenski lipi v švedskem kraju Vadstena se je na tradicionalnem vseslovenskem srečanju letos zbralo več kot sto rojakov. V oddaji podrobneje o dogodku in utripu v slovenski skupnosti na Švedskem. Pripravili smo reportažo o projektu Kot hiša velika žaba, s katerim so slovenske pravljice in pesmi pripotovale do skupin učencev slovenščine v Švici, Lihtenštajnu in na Predarlskem. Z dolgoletno učiteljico dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Pragi Heleno Poche smo govorili o izzivih v učilnici, pred mikrofon pa smo privabili tudi Slovenki iz Avstralije - mamo in hčer, Marjanco in Moniko Tanus.

Sramežljivi in neizkušeni Colin živi pri delavskih starših v angleškem predmestju, ki nimajo težav s sprejemanjem njegove homoseksualnosti. Mati mu celo uredi zmenek v lokalnem pubu, kjer prepeva v kvartetu s svojim očetom. Toda Colin se zagleda v skrivnostnega, postavnega motorista Raya, s katerim se spusti v burno razmerje dominacije in podrejenosti. Zelo hitro se tudi preseli k Rayu, kjer postane njegov služabnik. Molčeči Ray bolj skrbno razporeja vsakodnevne naloge kot odmerke pozornosti in naklonjenosti, ki jih namenja Colinu, in precej dolgo se zdi, da ta nenapisani dogovor ustreza obema … Ljubezen boli, celovečerni prvenec avtorja mlajše generacije Harryja Lightona, je požel navdušenje lani v Cannesu, kjer je prejel tudi nagrado za scenarij v sekciji Posebni pogled. Izvirni naslov Pillion je izraz za sovoznikov sedež na motorju, v prenesenem pomenu pa tudi za vlogo podrejenega v gejevskem odnosu. Čeprav promocijska besedila opozarjajo na eksplicitne in sadomazohistične prvine, gre v bistvu za pretanjen psihološki esej o nadvladi in podrejenosti v ljubezenskem paru, o bolj in manj izkušenih osebah, o karizmatičnih posameznikih in »sivih miših«. Pa tudi o iskanju lastnega jaza, pristnosti oziroma identitete. Dogajalni čas je avtor iz 70. let v izvirnem romanu prenesel v sodobnost. Odlika filma je v tem, da ne zdrsne v poskus šokiranja, obsojanja ali senzacionalizma. Niti se ne posmehuje umirjenosti in utirjenosti predmestnega življenja in običajnega zakona, kar je pogosto lahka tarča satire, niti ne poveličuje robnih spolnih ali partnerskih praks. Kot uči psihoanaliza, nelagodje in zagate najdemo povsod … V enaki meri kot za scenarij, bi si Harry Lighton zaslužil tudi nagrado za režijo, od zasnove posameznih prizorov, ki nikoli niso čisto predvidljivi, do izjemne izbire in odličnega vodenja predvsem glavnega igralskega dvojca, Harryja Mellinga, ki deluje kot srnjad v soju žarometov, in nevarno skrivnostnega Alexandra Skarsgårda. Očarljivo izvirna je tudi uporaba glasbe Erika Satieja oziroma njegove Gymnopédie. Če pogledamo širšo sliko, mimo eksplicitnih prvin, gre – in to mislim brez ironije – pravzaprav za romantično melodramo. Film Ljubezen boli je globoko humano raziskovanje človeškega čustvovanja, in pravzaprav film o tem, da je težko zdržati v dosledni transgresivnosti. V tem je obenem podoben in različen od pisanja oziroma radikalne filozofije Markiza de Sada. In film se razplete celo v konservativno potrditev ljubezni oziroma nujne konstrukcije para, ki morda ni čisto običajen, spet pa ne tako zelo različen od obrazcev melodram, ki jih prinaša glavni kinematografski tok … Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Bernard Stramič. Iz oddaje Gremo v kino.

Združene države in Iran so blizu podpisa začasnega dogovora o končanju vojne. Kot danes poroča ameriški portal Axios, dogovor vključuje 60 dnevno podaljšanje premirja, prost prehod Hormuške ožine ter odpravo ameriške blokade iranskih pristanišč in nekaterih sankcij glede iranske prodaje nafte. Po navedbah ameriških uradnikov naj bi se Teheran strinjal tudi s predajo svojih zalog obogatenega urana, čeprav naj bi pogajanja o iranskem jedrskem programu potekala v času podaljšanega premirja. Bolj zadržani so na iranskem zunanjem ministrstvu. Iranska tiskovna agencija Fars pa je zavrnila navedbe o prostem prehodu Hormuške ožine, češ da ta ostaja pod iranskim nadzorom. V oddaji tudi: - Kaj se glede na koalicijsko pogodbo obeta na področju obrambe? - Na množičnem študentskem protestu v Beogradu prvič predstavili predvolilni program. - Zlata palma filmskega festivala v Cannesu v roke ustvarjalcev filma Fjord.

Človek neposredno povzroča usihanje biotske pestrosti na vseh celinah in v vseh ekosistemih, je potrdila najnovejša obsežna znanstvena analiza več kot 2.000 študij. Kot dodajajo njeni avtorji, so človeški vplivi že zmanjšali lokalno raznolikost vrst v povprečju za skoraj petino, pri čemer so najbolj prizadete dvoživke, plazilci in sesalci. Strokovnjaki opozarjajo, da se nam narava preobraža pred očmi: habitati izginjajo z rekordno hitrostjo, izjemno pereči so onesnaževanje, podnebne spremembe, pohod invazivnih vrst in prekomerno izkoriščanje virov. Je torej izguba biotske pestrosti dandanes večji problem, kot pa so podnebne spremembe? Gosta: Davorin Tome, Nacionalni inštitut za biologijo Irena Bertoncelj, Kmetijski inštitut Slovenije

Sindikati so po sprejetju interventnega zakona za razvoj Slovenije napovedali zbiranje podpisov za zakonodajni referendum. Kot so poudarili, je njihova dolžnost, da ubranijo socialno državo pred razkrojem. V oddaji tudi o tem: - Na zagovornika načela enakosti se je lani obrnilo skoraj 600 ljudi, v 13-ih primerih so potrdili diskriminacijo, kaže poročilo zagovornika Mihe Lobnika, ki se mu letos izteče mandat - V ospredju zasedanja obrambnih ministrov Evropske unije sta nadaljnja vojaška pomoč Ukrajini in krepitev skupne obrambe; med drugim skupnih nabav - Tekmovanje za pesem Evrovizije izgublja glasbeni in dobiva vse večji geopolitični pridih; letošnjo 70-to zaznamuje odstop petih nacionalnih medijskih hiš od sodelovanja

Potnike na ladji za križarjenje, ki je pod drobnogledom javnosti zaradi izbruha andskega seva hantavirusa na krovu, od jutra evakuirajo na španskem otoku Tenerife. Potnike, ločene po nacionalnostih, do obale vozijo s čolni, nato se bodo v domače države vračali s čarterskimi poleti. Španska ministrica za zdravje Monica Garcia je sporočila, da je prva skupina španskih državljanov že evakuirana z ladje, vsi drugi zdaj sledijo.Kot je dodala, načrtujejo, da bodo vračanje potnikov v domovino končali jutri, ko bo vzletelo letalo, namenjeno v Avstralijo. V oddaji tudi: - Ekonomisti o t.i. interventnem zakonu za razvoj: nujno je upočasniti rast izdatkov države, nekateri ukrepi nesmiselni. - Nemčija skuša preprečiti italijanski prevzem druge največje nemške banke. - Uvedba predmeta računalništva v osnovnih šolah je nujna, a tudi načrti za prihodnost področju namenjajo premalo ur.

Mehr als die Hälfte aller im Handel erhältlichen Fische stammt aus Fischfarmen. Doch diese Aquakulturen verunreinigen oft die umliegenden Gewässer mit Kot und Chemikalien. Geht das auch anders? Ein Podcast von Marko Pauli.

Vojna na Bližnjem vzhodu je zaostrila inflacijske pritiske. Cene življenjskih potrebščin so se ta mesec v primerjavi z aprilom lani zvišale za več kot tri odstotke. Kot pravi Tatjana Brvar s Statističnega urada, so na to vplivale predvsem podražitve goriv in energije. Visoka, skoraj dvoodstotna, je bila tudi mesečna inflacija, prav tako predvsem zaradi zvišanja cen energentov. V oddaji tudi o tem: - Po potrditvi zakona o vladi se nadaljujejo ugibanja o razdelitvi resorjev. - Zelenski tudi po pogovoru Trumpa in Putina ne vidi ruske želje po končanju vojne. - Po državi bodo drevi zagoreli kresovi, ponekod obujajo še druge običaje.

Na počitniško obarvani Frekvenci X vam tokrat v poslušanje prinašamo zgodbi dveh mladih znanstvenikov, ki sta ta in pretekli teden gostovala v Xpertizi, rubriki Frekvence, v kateri predstavljamo mlade na začetku kariere v znanosti. Najprej bomo spoznali Ano Štuhec Kocijan, raziskovalko na Univerzah v Oxfordu in Cambridgeu, ki se ukvarja s proteini, ki zaznavajo magnetno polje. V nadaljevanju pa bo svoje delo predstavil Črtomir Perharič z Morske biološke postaje v Piranu. Kot fizik raziskuje tako imenovano biološko ogljično črpalko v morju, pri čemer ga še posebej zanima vloga meduz pri prenosu ogljika v morske globine.

Kolegij predsednika parlamenta bo dopoldne odločal o izredni seji državnega zbora, na kateri bodo poslanci potrjevali zmanjšanje števila ministrstev na 14. Ta bo po pričakovanjih jutri, ko se bo državni zbor seznanil tudi z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da ne bo predlagala mandatarja. Kot je pojasnila, ji nihče ni zagotovil, da ga podpira najmanj 46 poslancev. Druge teme: - Iranski predlog vnovičnega odprtja Hormuške ožine ne žanje navdušenja v Združenih državah. - Ob svetovnem dnevu varnosti pri delu opozorila o pomenu tudi zdravega psihosocialnega okolja. - Ženska namiznoteniška reprezentanca svetovno prvenstvo začenja proti Tajkam, moška proti Špancem.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar končuje posvete o kandidatu za mandatarja prihodnje vlade. Kot je pojasnila, po opravljenih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin ni prejela glasov, potrebnih za izvolitev. Relativni zmagovalec volitev pa ji je dejal, da v teh okoliščinah soglasja za prevzem mandata ne more dati, zato je Pirc Musar predsednika državnega zbora obvestila, da v prvem krogu ne more predlagati kandidata za predsednika vlade. Druge teme: - V Islamabadu iranski in ameriški predstavniki, njihovo srečanje še pod vprašajem - Gorenjski turistični delavci si obetajo rekordno poletno sezono - Piran ter Sečoveljske in Strunjanske soline v znamenju solinarskega praznika

Vodja SDS-a Janez Janša je napovedal, da bo strankam, ki bodo podprle zakon o vladi, poslal izhodišča koalicijske pogodbe. Kot je dodal, vlade ne bo sestavljal za vsako ceno. Druge teme: - Iranski zunanji minister Abas Aragči drevi v Islamabadu, poročajo iz Pakistana - Vsak tretji zdravstveni delavec v Evropi s simptomi depresije ali anksioznosti - Zaradi praznikov in šolskih počitnic že danes pričakujejo povečan promet in zastoje že danes

Bližajoča se energetska kriza bo tako resna kot tisti v letih 1973 in 2022 skupaj, je danes poudaril evropski komisar za energijo Dan Joergensen. Bruselj je zato med drugim podal priporočila za zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvih in gospodarstvu ter napovedal zapolnitev skladišč plina še pred zimo. Joergenssen je še napovedal pospešitev prizadevanj za boljše spremljanje zalog goriv v povezavi, tudi letalskega. Druge teme: - Madžarska in Slovaška sta vendarle znova pričakali rusko nafto, ki je po ukrajinskem popravilu naftovoda Družba znova stekla po njem, Ukrajina pa se je razveselila današnje novice iz Bruslja. Stalni predstavniki članic Unije so se namreč dogovorili o izplačilu 90 milijard evrov vrednega posojila Kijevu in 20-tem svežnju sankcij proti Moskvi. - Spremembe zakona o vladi, ki jih je predlagalo Gibanje Svoboda, je njena poslanska skupina umaknila še pred začetkom obravnave na današnji prvi seji parlamentarnega skupnega odbora. Kot so pojasnili, ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade, kot si jo je zamislila nastajajoča koalicija. Medtem je svoj predlog zakona o vladi vložila SDS. Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović pa je izrazil prepričanje, da bi mandatarja lahko izvolili v prvem krogu. - Zaradi zahtevnih razmer v bolnišnici Slovenj Gradec je odstopil začasni strokovni direktor Rok Vačovnik. O odstopu razmišlja tudi poslovni direktor Vladimir Topler, če s pristojnimi ne bodo našli rešitev. GREGOR: Tudi jutri bo sončno, zjutraj bo ponekod slana. KATJA: Z vami sva Gregor Budal in Katja Podgoršek.

Kot vsak delovni petek tudi ta po poročilih ob 17ih na Prvem programu sledita pregled in komentar dogodkov doma in po svetu v Tedenskem aktualnem mozaiku ter Labirintih sveta. V Tedenskem aktualnem mozaiku bomo pogledali zlasti vse, kar se dogaja v Sloveniji v lovu na zaklad, ki tokrat sliši na ime »46 glasov«.

Mišo naju je pelal. Od Robija foter. Na eno najboljših 0:0 tekem v zgodovini NK Maribor. O, ja. Ko se je špricalo pouk (ko se je prek medijev prosilo učitelje, naj ne dajejo neopravičenih ur) in ko je bilo 20.10.1993 največ ludi na delovno sredo na kaki fuzbal tekmi pri nas. Ziher. Ob 14.30. Tekma, ki me spomni, zakaj imam in imamo tako radi fuzbal. In ta klub. Čeprav so nas potem pokradli gori v Nemčiji. ne, ni bil rdeči. O, ne. Bozgotov frajštos pa Lukićev rdeči. Vtetovirano v spomin. Kaj maš, kaj mata pa zdaj to, Jaša? Iskreno, to je bonus runda, ekstra epizoda. Takšnih bo zdaj več. Ta je odprta za vse, potem pa bodo prihajale tedensko za tiste, ki (bo)ste naročeni. Zic bo še vedno prosto dostopen vsem. Do konca sezone še zgurava in se vrževa na glavo. Zdaj se bom lotil Patreona oziroma platform za takšno prakso in naredil tako, da tisti, ki podpirate Ofsajd oziroma ga boste, boste take epizode dobivali za zraven. Kot bonus. Ker ... Zdaj ali nikoli, ne? Več povem sproti, najbolj na koncu, prosim prisluhnite. Najbolj pa me, prosim, zanima, kako se vam zdi ta(kšna) epizoda? Če ni okej, če je bedno, komot povejte. Ne bom jezen ;). Če bi še, če imate kakšne tekme, trenutke, če imate vprašanja, pa kar. Saj več povem v oddaji. Če vam znese, mi bo res ogromno pomenilo. Ker zdaj ali nikoli. Na glavo, ajde!

Rok, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump postavil iranskim oblastem za sklenitev mirovnega dogovora oziroma vnovično odprtje Hormuške ožine, se bo iztekel jutri ob 2. uri zjutraj po srednjeevropskem času. Če Iran tega roka ne bo upošteval, mu Trump grozi z uničenjem mostov in elektrarn. Kot je poudaril, se lahko uničenje zgodi v štirih urah, če bodo to želeli, ampak si tega ne želijo. Ostali poudarki oddaje: - Astronavti misije Artemis 2 dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje ter izzvali to in prihodnje generacije, naj rekord ne obvelja za dolgo. - Državna volilna komisija danes o ugovoru SDS-a na izvedbo državnozborskih volitev; potrjevala bo tudi njihove izide. - Po treh tednih se s četrtfinali nadaljuje nogometna liga prvakov - nocoj bosta tekmi Real Madrid - Bayern München in Sporting - Arsenal; ljubljanske hokejiste čaka peta polfinalna tekma proti Pustertalu.

Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji. Gostja: Endokrinologinja in specialistka interne medicine prof. dr. Marija Pfeifer Zapiski:Vroči mikrofon o Ozempicu V Xpertizi (odf 26' 25'' naprej) je gostja Urška Janjoš, doktorska študentka molekularne biologije, ki na Kemijskem inštitutu preučuje introne. Poglavja: 00:01:47 Maščevje imajo vretenčarji, pa celo tudi žuželke. Kaj pa evolucijska vloga pri človeku? 00:02:58 To ni le intertno, ampak izjemno aktivno tkivo. Skoraj kot organ! 00:04:18 Kaj pa pri posameznikih, kjer se maščoba ne more odlagati? 00:05:27 Belo, rjavo, celo bež. Še najbolj pa je pomembno, kje v telesu tiči. 00:09:11 Kakšno revolucijo je prineslo odkritje hormona leptina? 00:11:50 Ko je maščevja več in več, začne delati težave. Pa tudi o povezavi med rakom in debelostjo. 00:14:32 Je telesna teža res le vprašanje volje? "Ti ljudje nimajo več nadzora, koliko naj jedo." 00:16:58 Zakaj je zelo pomembno, da nismo že v otroštvu predebeli? 00:17:53 Obstaja kaj takega kot zdrava debelost? 00:19:50 Kakšno hujšanje bi bilo torej učinkovito? 00:22:25 Pomembna je predvsem preventiva 00:23:07 Na kratko o pasteh novih zdravil 00:25:45 Kaj pa prihodnjič? 00:26:25 Xpertiza: Urška Janjoš