Podcasts about Kot

Po prometnem kaosu, ki so ga povzročila dela na vipavski hitri cesti, v Darsu napovedujejo nov režim. Kot so se z drugimi zainteresiranimi dogovorili na današnjem sestanku, bodo vzpostavili poseben vozni pas, namenjen le tovornjakom. Druge teme: - Ljubljanski UKC priznava stisko na urgenci zaradi preobremenjenosti. K pomoči poziva vse izvajalce v regiji. - Obrambni ministri Unije o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Moskva razprave označuje kot nevarne. - Izrael umaknil mesto Gaza s seznama območij za humanitarne prekinitve napadov in ga označil za območje spopadov.

Državna sekretarka Vesna Humar se je na sejmu AGRA srečala s člani Zamejske gospodarske koordinacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Kot so sporočili z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bilo srečanje namenjeno pregledu aktualnih zadev. Državna sekretarka je predstavila aktivnosti v zvezi z načrtovano spremembo zakonodaje, ki bo uredila delovanje in povezovanje zamejskih gospodarskih struktur. Ob tem je poudarila: Glavni cilj zakona je vzpostaviti podlago, da se oblikuje razvojni program za vsa štiri slovenska zamejstva. To pomeni, da bomo v naslednjih štirih letih vlagali v razvoj gospodarskih in turističnih dejavnosti v sosednjih državah. Če bodo dobra delovna mesta, bodo mladi ljudje ostajali doma, bodo družine ostajale doma in bodo tudi naše zamejske skupnosti imele boljšo, lepšo prihodnost. Po sestanku, ki mu je sopredsedoval državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, je sledil skupni ogled sejma AGRA. Ob tem je potekalo srečanje z vodstvom in predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Državna sekretarka je obiskala tudi stojnico Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba, kjer so predstavili projekte čezmejnega povezovanja.

V Ljubljano se vračata svetovno znana operna pevca Ana Netrebko in Jusif Ejvázov. V okviru Festivala Ljubljana bosta nastopila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Koncertni program sestavljajo najlepše arije iz oper Giacoma Puccinija, ki slovijo po intenzivnih čustvih in dramatičnih zgodbah. Te dni je v Ljubljani tudi palestinska kustosinja in pisateljica Rana Anani. Kot predavateljica sodeluje na Mednarodni poletni šoli, ki jo organizirajo Moderna galerija, Muzej afriške umetnosti iz Beograda in Muzej sodobne umetnosti Črne gore iz Podgorice. Udeleženci raziskujejo dediščino jugoslovanskega socializma, solidarnostne delovne akcije, antifašistične spomenike in kulturne povezave gibanja neuvrščenih.

Železniški promet bo po drugem tiru, kot kaže, stekel še nekoliko pozneje, kot so napovedovali v družbi 2TDK. Kot pravi njen direktor Matej Oset, bodo dela na terenu - po dodatnih težavah - dokončana do pomladi, potem pa bo vse odvisno od testiranj in postopkov za pridobivanje dovoljenj. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija poudarja podporo Palestini, tudi s posebnim memorandumom. - Srbski protestniki Vučiću glede ukrepov za najrevnejše očitajo populizem. - Kakšna bo dolgotrajna strategija kmetijstva in pridelave hrane pri nas?

Piše Silvija Žnidar, bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko. Ko dobimo v roke knjigo z naslovom Država, bi morda najprej pomislili na Platonovo filozofsko delo, ki v dialoško-filozofski globini raziskuje možnosti idealne države. A takšen je tudi naslov najnovejše pesniške zbirke gledališčnika, pesnika in ustvarjalca Jana Krmelja, ki pa se v temelju ukvarja z negativnimi vidiki represivnih oblik oblasti, pri čemer dobijo pesniki oziroma ustvarjalci pozitivnejšo vlogo, sploh v potencialih upora proti otopelosti, nadvladi materialistične potrošnje in »iztrošnje«, v boju proti terorju nadzornega kapitalizma in poplavi informacij. Njegovo delo se morda neposredno ne nanaša zgolj na »organizirano politično skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast«, v našem konkretnem primeru na Slovenijo, zagotovo pa usmerja svoje puščice tudi v to specifično strukturo. Na splošno gledano so v zbirki Država vzete pod drobnogled in kritizirane vse konstrukcije tako ali drugače organiziranih rigidnih in zatiralskih formacij na globalni ali lokalni ravni, v mikro ali makro perspektivi. Formalno je zbirka členjena na pet delov s pomenljivimi naslovi, z uvodno pesmijo Duma 2022, ki je hkrati dialog s Šalamunom in tudi napoved osnovnih topik in motivov v celotnem delu. Hitro seveda ugotovimo, da deli tematsko niso strogo ločeni med sabo, poetične misli in refleksije se fluidno pretakajo skozi vse razdelke. V prvem, imenovanem Otroci kapitalizma, ki ga lahko beremo kot jedko-pikri preobrat imena glasbene skupine Otroci socializma, prevladuje razgaljanje fragmentov in podob iz otroštva, zaradi česar je to tudi pesnikova do sedaj najbolj intimna zbirka. Otroštvo se v Državi večkrat kaže dvoumno, bodisi kot nekakšna utopija nasproti formam strukturnih pritiskov in dušečim normam odraslosti bodisi kot prvi, ranljivi vir poznejših travm. Travme in bolečine izvirajo pogosto iz periferije, kjer je pesniški subjekt odraščal in se soočal z omejenostjo malih krajev, z vsakodnevnim nasiljem in brezperspektivnostjo, depresijo tamkajšnjih prebivalcev in delavcev. Upodobitve teh družbenih skupin in posameznikov so mestoma sicer rahlo distancirane, pristranske, skiciran je predvsem negativni, skorajda odvraten vidik teh ljudi: »ogabni, pijani moški / jočejo v polsvetlobi«. Te pesmi so najbolje uspele tam, kjer kažejo tudi razumevanje brezizhodne situacije. Teksti prvega dela so tudi najbolj narativno orientirani, verzi se razpirajo v širino, kar je očitna razlika od prejšnjih dveh zbirk, ki sta »prisegali« na jedrnatost, krčevitost izraza. Poglavje oziroma cikel z naslovom Država se v svoji sredici najbolj zagrize v kritiko makro in mikro izkoriščevalskih sistemov, kapitalistično in tehnofevdalistično kolonizacijo in degradacijo subjekta, česar se loteva iz različnih gledišč, pri čemer je znova pomemben motiv otroštva, v že zgoraj omenjenem smislu. Preostanek zbirke skuša iskati potencialne izhode, olajšanje in rešitev v ljubezni, skupnosti, odprtosti in umetnosti, kljub vsemu pa je še vselej na delu tesnoba, negotovost vase, ontološka dekreacija sebstva in sveta, pesnik si ne dela utvar popolne subverzije oziroma transformacije. Zadnji del knjige, Vesele pesmi, je intertekstualna predelava že omenjenih problematik in refleksij, kar se zdi nekoliko odveč, kot da bi bilo nekaj napaberkovano v končni etapi sestavljanja dela, kar pa bi bilo morda lahko izhodišče za neko drugo zbirko. Kritiško oko bo v zbirki Država zaznalo tudi določene šibkosti, ki se tičejo formalnih prijemov, potez in vsebinskih vprašljivosti. Kot že omenjeno, Krmelj v zbirki vpeljuje daljše pesmi, ki so zelo pripovedne, občasno celo preveč, zaradi česar lahko delujejo suhoparno, brez pesniškega naboja in močnega ritma. Seveda bi bil takšen postopek lahko popolnoma legitimen, če bi bil naostren recimo s kristofovsko ali jelinekovsko pikrostjo, suhim humorjem, takšnim ali drugačnim suspenzom ipd.: »Morda lahko izbriše / izključenost iz pozicij moči, / vraščeno manjvrednost, morda / lahko vsak glas najde mesto zase / v prihodnosti. // Morda tudi ne: morda ostanemo ujeti / v ponavljanje te nemoči, občutka, / da nas ni, da smo svobodni / le v obsesijah in nasilju, / v ranah, ki jih dedujemo.« Nekateri verzi tukaj delujejo preveč razlagalno in interpretativno, premalo je prepuščeno govorici, implicitnemu ustroju same pesmi. Spet v drugih pesmih, ki so bolj strnjene v izrazu in operirajo tudi na ravni prispodobičnosti, metaforičnosti in figuralike, ki je je v tokratni zbirki nekoliko manj, neredko naletimo na rime, ki pa se včasih zdijo uvedene ad hoc, uporabljene za potrebe zvočnega ujemanja in besedne igre, pri čemer pa utrpi pomen, saj verzi pomensko izzvenijo v prazno ali pa se zdijo prisiljeni. Kot je bilo ugotovljeno že v nekaterih kritikah prejšnje zbirke, pesnik uvaja filozofsko, ontološko obarvane sentence, ki pa v svoji rahlosti, površinskosti pogosto ne padejo na plodno podlago. Najde se tudi kakšna pesem, ki preprosto trpa vase preveč motivno in refleksivno različnih vsebin, pri čemer so prestopi včasih premočni, suspenz med različnimi deli ni konsistentno elaboriran, ali pa končen »nauk« deluje naključno, prazno. Tem opazkam navkljub pa nikakor nočem trditi, da gre za »zgrešeno« ali slabo delo. Nasprotno, Krmeljeva zbirka Država je polna različnih obetov, tako jezikovnih kot sporočilnih, še posebej dragocene so strjene poeme, kjer se pesnikova imaginacija najbolj sprosti. Krmelj prodorno detektira nevralgične točke kaotičnega kronotopa, v katerem se nahaja, pri čemer ne ponuja enostavnih rešitev, temveč manifestira dvoumnosti in bivanjsko tesnobo, sopostavlja drobne emanacije možnih utopij, ki se vežejo na skupnost, ustvarjalnost, ljubezen in otroško »nedolžnost«, temu pa postavlja nasproti prihodnost dušeče antiutopije, ki se zarisuje že v sedanjosti. Tudi njegova pisava se vse bolj osvobaja tujih vplivov, z Državo dokazuje, da prihaja na območje svoje govorice. Konec koncev, intrigantno branje za marsikaterega bralca. Zaključimo to recenzijo s Krmeljevimi jedrnatimi, neposrednimi in za kanec upajočimi verzi: »Ljubezen je skrb, in ne boj / ali krhka spojina zavisti in želje. // Obstaja država, / v kateri preživijo / vse moje identitete.«

Lakota v Gazi je zdaj tudi uradno potrjena. Združeni narodi so razmere označili za najhujšo stopnjo prehranske krize, humanitarne agencije pa svarijo, da strada več kot pol milijona ljudi. Ob tem so se znova zvrstili številni pozivi k takojšnji prekinitvi ognja in dostavi humanitarne pomoči. Kot je poudarila predsednica države Nataša Pirc Musar, mora biti človečnost na prvem mestu. Druge teme: - Trump znova zagrozil Rusiji, če v dveh tednih ne bo napredka glede ukrajinskega konflikta. - V Gornji Radgoni začetek mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra - Dobrodelni plezalni maraton Janje Garnbret. V 24-ih urah želi preplezati 100 smeri.

Molk Izraela po Hamasovem sprejetju katarsko-egiptovskega mirovnega predloga pred nekaj dnevi je včeraj prekinil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Napovedal je pogajanja za izpust vseh talcev, končanje vojne pod pogoji, sprejemljivimi za Izrael, in zavzetje mesta Gaza. Kot je dodal, gresta poraz Hamasa in osvoboditev talcev "z roko v roki". Drugi poudarki oddaje: Ukrajinski predsednik Zelenski: zahteve Rusije za končanje vojne so nedostojne. Uporaba umetne inteligence pri delu postaja vse bolj nujna za ohranjanje konkurenčnosti. Polom slovenske košarkarske reprezentance na pripravljalni tekmi v Beogradu.

Pristojne službe Združenih narodov so mesto Gaza razglasile za območje najhujše lakote. Na območju lakote se, kot je povedal predstavnik Svetovnega programa za hrano Jean-Martin Bauer, širijo stradanje, bolezni in smrt. Kot še poudarjajo v Svetovni organizaciji, je lakota v Gazi posledica človeških ravnanj, zato bi jo lahko ustavili. Izrael pa v odzivu trdi, da v Gazi ni lakote - očitke o tem označuje za zavajanje na podlagi propagande Hamasa. Drugi poudarki oddaje: Ruske ozemljske zahteve zmanjšujejo upanje za mir v Ukrajini Obrat Magne v Hočah bo obstal, odpuščenih še 30 ljudi Iz gradu Hrastovec selijo varovance zaprtega oddelka

Izraelska vojska je uresničila napovedi in začela prvo fazo kopenske ofenzive na mesto Gaza. Kot je sporočila, že nadzoruje njegovo obrobje. Združeni narodi so v odzivu opozorili, da bo to še poglobilo že zdaj hudo humanitarno krizo; generalni sekretar organizacije Antonio Guterres poudarja ključen pomen takojšnjega premirja v enklavi in izpustitve talcev. Po njegovem bi to lahko preprečilo dodatne smrti, ki bi jih sicer povzročila okupacija mesta Gaza. Več po drugih poudarkih oddaje: Drugi poudarki oddaje: Washington sporoča Bruslju: Evropa mora prevzeti vodilno vlogo pri varnostnih jamstvih za Ukrajino. Minimalna plača v Sloveniji od leta 2009 višja za več kot 100 odstotkov. V ospredju tradicionalne konference ravnateljev pred novim šolskim letom varnost in podpora učencem.

Slovenija je Izrael znova pozvala, naj prekliče načrte za zasedbo mesta Gaza v istoimenski enklavi. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, lahko takšni koraki vodijo le k nadaljnjemu uničenju in lahko sprožijo trajno vojno v regiji. Medtem Izrael nadaljuje ofenzivo na mesto Gaza. Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je sešel z vojaškimi poveljniki, da bi odobril načrte za zavzetje mesta, obenem pa je napovedal začetek takojšnjih pogajanj za osvoboditev talcev, ki jih zadržuje Hamas, in končanje vojne pod pogoji, sprejemljivimi za Izrael. Kot je dejal, so v fazi odločanja.

Medijsko odmevna srečanja ameriškega predsednika Trumpa z ruski predsednikom Putinom, nato pa še z voditelji Ukrajine in najpomembnejših članic Nata so minila brez konkretnega odziva Rusije. Kot nakazuje tudi Trump, se Ukrajina ne bo mogla izogniti prepustitvi izgubljenega ozemlja Rusiji. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je poudaril, da je za Kijev v pogovorih o ozemlju najprej pomembno vedeti, s kakšnimi varnostnimi zagotovili bodo preprečili, da bi Putin še kdaj poskusil napasti dele Ukrajine. Drugi poudarki oddaje: - Izrael zdaj ne kaže namena, da bi končal vojno v Gazi, na predlog premirja se še ni odzval. - Zasebni detektivi ugotavljajo, da je zlorab na področju bolniških odsotnosti zelo veliko. - Ob prometnih kolapsih očitno, da smo o sodobni železniški infrastrukturi začeli razmišljati prepozno.

Notranje ministrstvo bo predvidoma v prihodnjih dneh podpisalo pogodbo s podjetjem Leonardo za nakup dveh helikopterjev za nujno medicinsko pomoč. Kot je na nekatere pozive k razveljavitvi razpisa za nakup odgovoril minister Boštjan Poklukar, so bili postopki izvedeni pregledno in zakonito. Kot je dodal, pritožbe na javno naročilo ni bilo in da je zadeva pravnomočna, poudaril pa je še, da je bila stroka maksimalno upoštevana v svojih zahtevah. Na odločitev se je sicer zvrstilo več kritik, prijavo je v zvezi z razpisom dobila tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je zato uvedla predhodni preizkus. Več po teh poudarkih oddaje. Druge teme: - Med razpravami o varnostnih jamstvih za Ukrajino se nadaljuje ruski vojaški pritisk na državo. - V napadih Izraela v Gazi doslej ubitih več kot 2 tisoč čakajočih na pomoč. - Sinji Vrh nad Ajdovščino do petka gosti 31-o likovno kolonijo Umetniki za Karitas.

Notranje ministrstvo bo predvidoma v prihodnjih dneh podpisalo pogodbo s podjetjem Leonardo za nakup dveh helikopterjev za nujno medicinsko pomoč. Kot je na nekatere pozive k razveljavitvi razpisa za nakup še dejal minister Boštjan Poklukar, so bili postopki izvedeni pregledno in zakonito.

Športniki, vrhunski športniki, so tretirani kot nekakšen tabernakelj, sveti prostor, posvečen, v katerega polagamo svoje največje upe, najbolj skrita hrepenenja, od njih pričakujemo skorajda odrešenjsko moč, hkrati pa jih tako zlahka iz panteona vržemo ven, v podzemlje, in na tej poti v pekel jih seveda zapustimo ali pa še huje, pospremimo z vsem lastnim neizživetim, frustriranim, destruktivnim. Na kratko – vrhunski športniki so najbolj pripraven poligon za naše projekcije. In v dobi turbo kapitalizma, na prepihu transhumanizma, hiper individualizma, ko poslušamo zgodbe o več deset in sto milijonskih športnih pogodbah, o številnih zlorabah, tudi spolnih, o vse bolj brezkompromisni tekmovalnosti, ki mnogokrat spregleda sotekmovalca kot sočloveka, se v tokratni Intelekti sprašujemo - ali (vrhunske) športnike sploh še postavljamo na piedestal/zaradi česa, katere so vrline in vrednote ter primankljaji/deviacije, ki jih živijo? In mi z njimi. Kot posamezniki in kot družba. Za premišljevanja in debato so se avtorici in voditeljici Intelekte Liani Buršič v radijskem studiu pridružili gostje: - mag. Sara Isaković, olimpijska podprvakinja v plavanju (Peking 2008 - srebrna medalja na 200 m prosto), magistrica performance psihologije (psihologije uspešnega nastopanja). Študirala je na kalifornijski univerzi Berkeley in univerzi San Diego. Je tudi publicirana znanstvenica na področju nevropsihologije, TEDx govorka in avtorica. 17 let že deluje v vodah psihologije in pomaga ljudem pri optimizaciji vsakdanjega delovanja in vrhunskega nastopanja v stresnih situacijah. - - dr. Milan Hosta – znanstveni sodelavec in predavatelj na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem, športni pedagog, filozof, trener življenjskih veščin ter mentor tudi vrhunskim športnikom pri razvoju zavesti, ustanovitelj Sportikus programa in pobudnik razvoja filozofije športa v Sloveniji leta 2001. Član delovne skupine Consciousness Education Collaborative Inquiry pri Galileo Commission in aktivni sodelavec pri Global Consciousness Project 2.0 pri HeartMath Institute. - - docent dr. Uroš Perko - nekdanji vrhunski športni plezalec, na Fakulteti za vede o zdravju doktoriral na temo duševnih motenj v športu, na podlagi tega je nastala še istoimenska knjiga. Študiral je tudi psihoterapijo na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani. Je geštalt psihoterapevt, deluje v Zavodu Mitikas, je avtor večih strokovnih in znanstvenih člankov na temo duševnega zdravja športnikov in različnih zasvojenosti. Na Novi univerzi je nosilec predmeta Psihoterapija v športu.

Vsak mirovni sporazum o Ukrajini mora zagotoviti tudi varnost Rusije, je tamkajšnji zunanji minister Sergej Lavrov poudaril po včerajšnjih pogovorih evropskih voditeljev z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ob tem je poudaril, da so izmenjave ozemlja vedno bistveni del razreševanja konfliktov, in dodal, da njihovi cilji v Ukrajini nikoli niso bili ozemeljske narave. Kot je dejal, je njihov cilj zaščita Rusov, ki tam živijo že stoletja. Drugi poudarki: - Ob svetovnem dnevu humanitarnosti pozivi k zaščiti humanosti. - Tudi primorska in mariborska univerza ne bosta začenjali novih sodelovanj z izraelskimi. - Zaskrbljenost gospodarstvenikov nad polletnimi rezultati.

Po srečanju ukrajinskega predsednika Zelenskega in evropskih voditeljev z ameriškim predsednikom Trumpom se vrstijo prve konkretne napovedi - od varnostnih jamstev do možnosti srečanja Zelenskega s Putinom. Kot je dejal Putinov svetovalec za zunanjo politiko Jurij Ušakov, sta Trump in Putin v telefonskem pogovoru podprla idejo o nadaljevanju neposrednih pogovorov med rusko in ukrajinsko delegacijo. Druge teme: - Ob dnevu humanitarnosti opozorila na rekordno število ubitih humanitarcev, največ žrtev v Gazi in Sudanu - Gospodarska zbornica: BDP bo težko presegel eno-odstotno rast - V Istri in na Krasu se obeta kakovostna in količinsko dobra letina grozdja

W poniedziałek w "Onet Rano." przywita się Odeta Moro, której gośćmi będą: Piotr Masłowski - Polska 2050; Bartłomiej Kot - ekspert ds. polityki zagranicznej, Fundacja im. Kazimierza Pułaskiego; Michał Tracz - Fakty TVN; Michael Owen - legendarny piłkarz brytyjski. W części "Onet Rano. WIEM" gościem Mikołaja Kunicy będzie: Marcin Wyrwał - Onet. 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pred današnjih obiskom v Washingtonu svari, da Ukrajinci Rusiji ne bodo prepustili polotoka Krim ali se odpovedali vstopu v Nato. Prav to naj bi bili zahtevi Rusije, ki ju poudarja ameriški predsednik Donald Trump pred srečanjem, ki se ga bo udeležilo tudi več evropskih voditeljev. Kot poudarja analitik, morajo evropski voditelji preveriti, s čim je Trump soglašal na nedavnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede Ukrajine; kako realne so možnosti za mirovni sporazum z Rusijo ter kakšna bodo varnostna zagotovila. Drugi poudarki oddaje: - Amnesty International: Izrael namerno strada prebivalce Gaze - Veliko neznank pri načrtovani sežigalnici odpadkov v Mariboru - 25-i Jazzinty v Novo mesto vabi tudi s koncertnimi večeri

Po srečanju Donalda Trumpa in Vladimirja Putina je bilo od obeh voditeljev, pa tudi iz Ukrajine in Evropske unije, slišati dokaj enotna sporočila - o upanju, da se bo vojna končala. Kakšen bo konkreten izkupiček vrha, še nekaj časa ne bo znano, prav tako ne, kakšne koristi si obetata voditelja velesil. Kot je dejal politični analitik Klemens Fischer z univerze v Kölnu, je bila Ukrajina le odskočna deska, ne pa osrednja točka pogajanj. Bistvo je bil nov mirovni dogovor med Rusijo in Združenimi državami. Ostali poudarki oddaje: - Poplave in plazovi v Pakistanu zahtevali že več kot 320 življenj. - Število turistov pri nas tudi v začetku avgusta višje kot lani. - Mariborski Poletni lutkovni pristan letos v ospredje postavlja vprašanje človečnosti.

Znane so nekatere zahteve Rusije za končanje vojne v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi ameriškemu kolegu Donaldu Trumpu med srečanjem na Aljaski dejal, da je pripravljen zamrzniti frontne črte, če Kijev umakne svoje enote iz vzhodnih regij Doneck in Lugansk. Putin je včerajšnje razprave z Washingtonom označil za koristne, saj želi Moskva po njegovem mirno rešiti konflikt. Direktor ruske investicijske banke Kiril Dmitrijev je medtem poudaril nadaljevanje prizadevanj za gospodarsko sodelovanje med Rusijo in Združenimi državami. Kot je še zatrdil, se vezi med državama kljub velikemu odporu nekaterih krepijo. Drugi poudarki: - Poplave v Pakistanu v enem tednu usodne za več kot 350 ljudi. - Za digitalno preobrazbo zdravstva 83 milijonov evrov. - Vipavo lahko obiskovalci zdaj spoznajo tudi z novimi tematskimi potmi.

V tokratni oddaji Sobotno branje vam bomo predstavili knjigo z naslovom Popolnosti avtorja Vincenza Latronica. Gre za avtorjev četrti roman, s katerim je bil uvrščen v finalni izbor za mednarodnega Bookerja. Kot so zapisali pri založni No!Press, kjer je izšel slovenski prevod, je žirija roman opisala kot boleče natančen katalog sodobnih skrbi – od zasužnjevanja v poznem kapitalizmu do sodobne ljubezni, od mehkega pohištva na Instagramu do metafizike zahodnjaške krivde. O romanu se bomo pogovarjali z avtorjem spremne besede g. Zoranom Pungerčarjem.

Ameriški in ruski predsednik Donald Trump in Vladimir Putin sta na poti na Aljasko, kjer se bosta srečala predvidoma ob 21-ih. Voditelja bosta največ pozornosti namenila vojni v Ukrajini. Trump je pred odhodom sporočil, da bosta razpravljala tudi o menjavi ozemelj, a da mora končni dogovor sprejeti Ukrajina. Kot je dejal, se na pot ni odpravil, da bi se pogajal za Ukrajino, temveč ker želi sprti strani spraviti za pogajalsko mizo. Drugi poudarki: - Srbija obljublja kaznovanje nasilnežev nad policijo na protivladnih protestih. - V poplavah v Pakistanu umrlo več kot 160 ljudi, nalivi naj bi se nadaljevali. - Verniki z množičnimi romanji zaznamovali praznik Marijinega vnebovzetja.

V tokratni oddaji smo gostili predsednika Državnega sveta Marka Lotriča. Ta položaj zaseda skoraj tri leta, sicer pa prihaja iz gospodarstva. Kot direktor družinskega podjetja je bil navajen, da se stvari odvijajo hitro, kako se ta hitrost kaže v političnih odločitvah? Kako vidi nasprotnike drugega doma parlamenta, kako odgovarja na očitke, da se prevečkrat izglasuje veto? Navezali pa se bomo tudi na bližajoči se državni praznik, na katerem bo Lotrič osrednji govornik. Prisluhnite oddaji Pogovor o ob 17h.

Evropa pred petkovim srečanjem Trump-Putin nadaljuje diplomatska prizadevanja za vključitev Unije in Ukrajine v pogovore. Kot poudarjajo, brez njih ne bo pravega miru. Drugi poudarki oddaje: - Kdo je podjetje Leonardo, ki bo Sloveniji dobavilo nova namenska helikopterja? - Ljubljanska občina zadovoljna z razpisom za sežigalnico, nasprotovanja civilne družbe ne ponehajo - Ob proastu solarne joga opozorila na nepopravljive okvare vida

Rojaki iz Wollongonga v Novem Južnem Walesu v Avstraliji so se to nedeljo zadnjič zbrali v svoji cerkvi vseh svetih v Figtreeju. Kot piše na spletni strani Slovenskega katoliškega misijona svetega Rafaela v Sydneyju, po 43-ih letih končujejo z božjimi službami in srečanji v slovenski cerkvi in zato so se zahvalili Bogu ter se priporočili za naprej. Obnovili so posvetitev slovenskega naroda Materi Božji in na koncu zapeli zahvalno pesem. Od septembra bodo v Wollongongu svete maše v hrvaški cerkvi Marije kraljice, prav tako v Figtreeju, ki je samo kilometer stran od dosedanje cerkve. Na voljo je tudi dovolj veliko parkirišče. Svete maše bodo še naprej vsako drugo nedeljo v mesecu, prvič 14. septembra ob štirih popoldne.

Odločitev izraelske vlade za zavzetje mesta Gaza ne bo pripomogla k vrnitvi talcev, temveč predstavlja dodatno tveganje za njihova življenja, je na izrednem zasedanju varnostnega sveta Združenih narodov poudaril slovenski veleposlanik Samuel Žbogar. Kot je še dejal, bo odločitev še poslabšala že tako katastrofalne humanitarne razmere v Gazi. Več v oddaji, v kateri ne preslišite še: - Evropske države poudarjajo: o prihodnosti Ukrajine ni mogoče odločati brez nje. - Kako rešiti prenapolnjene uregence in manjko zdravstvenega osebja? - Slovenski košarkarji na današnji povratni prijateljski tekmi z Nemčijo brez Dončića, Murića in Hrabarja.

V Veliki Britaniji so o prizadevanjih za mir v Ukrajini razpravljali ameriški, evropski in britanski svetovalci za nacionalno varnost. Zelenski je srečanje, ki sta ga gostila britanski zunanji minister David Lammy in ameriški podpredsednik JD Vance, označil za konstruktivno. Kot je dejal, so prisluhnili vsem ukrajinskim argumentom.

Klemen Kovačič je bil za svojo magistrsko predstavo Agmisterij nagrajen na 55. Tednu slovenske drame, Bienalu sodobne plesne umetnosti Gibanica in 60. Festivalu Borštnikovo srečanje. Skupaj s sodelavci je za predstavo v trajanju prejel tudi Prešernovo nagrado za študentke in študente Univerze v Ljubljani. Osemurni performerjev obračun s samim seboj je Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije razglasilo za najboljšo uprizoritev leta 2024. Kot član Slovenskega mladinskega gledališča je v sezoni 2024/25 ustvaril atraktivne in različne vloge, s katerimi se uveljavlja kot eruptiven ustvarjalec in pronicljiv premišljevalec gledališča. Tonski mojster Jernej Boc.

Sie sagt, dass sie Lebenskünstlerin ist - wollte sich mit Sprachen beschäftigen und landete beim... Boxen. Michaela Kotásková ist studierte Germanistin und aktuell Profi-Boxweltmeisterin.Eine Boxerin bei "Lauf Alter"?! Laufen ist essenziell fürs Boxen, besonders kurze, schnelle Läufe, aber es gibt auch jede Woche einen Lauf, der zwischen 7 und 10 Kilometer lang ist, erklärt Kotásková, Doch wenn die in Wien lebende Tschechin läuft, dann sieht es nicht so aus wie der junge Sylvester Stallone alias Rocky. "Ich schaue schon, dass ich lauftechnisch gut ausgerüstet bin", sagt sie. "Die Burschen sehen das ein bisschen anders. Einige habe nicht einmal richtige Laufschuhe,"Aufzeichnungen, wie viele Meter oder Kilometer im Ring zurückgelegt werden, oder wie viele Schritte gemacht werden, gibt es keine. "Meter gemacht werden nicht viele, aber Beinarbeit ist essenziell", sagt die Expertin, "wer die bessere Beinarbeit hat, gewinnt." Und sie ist eine mit den besseren und schnelleren Beinen. Seit 2024 ist sie WBF-Weltmeisterin im Weltergewicht (66,678 kg).Fußballtraining, sagt die Boxerin, kommt dem Boxtraining am nächsten, und sie beschreibt ihren Sport als die ureigenste Form, sich zu messen. Mit Regeln, mit einem Sieger. Boxen ist keine Prügelei, der Aggressivere mag eventuell gewinnen, doch sich von Aggressionen leiten zu lassen, ist ein Fehler.Doch Kotásková hat eine Vergangenheit im Laufsport - insofern ist sie in die Fußstapfen ihres älteren Bruders gestiegen. In den Bergen und in einer coolen Community unterwegs zu sein inspirierte sie, Mit ihrem Bruder hatte sie eine Wette laufen, wer in einem Jahr häufiger auf die Lysá Hora kommen würde - und beschreibt diesen als keinen leichten Berg. In der Tat ist er technisch wie in den Alpen, mit vielen Wurzel- und Gerölltrails.Der Lysohorský Ultra Trail steht ebenso auf ihr Bucket-List wie ein Trail auf Teneriffa, der zweiten Heimat von Michaela Kotásková, Was sie aber bereits schon absolviert hat, waren über 1400 Kilometer. 2023 lief sie von Wien nach Rom und absolvierte 36 Marathons an 36 Tagen. Und dann sagt sie: "Ich bin keine Läuferin". Diese Aussage schreit nach Erklärungsbedarf!Gesprochen wird auch über die Börse für Männer und Frauen beim Boxen und darüber, dass der Frauen-Boxsport in Österreich durchaus akzeptiert wird. Und Kotásková erzählt darüber, dass sie in die Kaffee-Zubereitungsschiene reingekippt ist. Da gibt es auch Wettkämpfe...Unbedingt reinhören, und hier weiterlesen: https://www.mk-boxing.com/

Načrti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja za popolno okupacijo Gaze so v Izraelu doživeli mešane odzive in sprožili proteste. Številni namreč menijo, da je čas za diplomacijo, saj da Hamas ne predstavlja več grožnje, poleg tega bi bilo ostrejše vojaško posredovanje usodno za talce. Kot je dejala ena od protestnic, po današnji odločitvi izraelskega varnostnega kabineta ne bo poti nazaj. Če se bo Izrael odločil za širjenje vojne, se talci morda nikoli ne bodo vrnili. Druge teme: - Putin in Trump se bosta po napovedih srečala prihodnji teden. - Evropa pričakuje pisni dogovor o carinah z ZDA. - Potrebe po policistih vse večje, zanimanja za poklic ni veliko.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pred zasedanjem varnostnega kabineta sporočil, da želijo prevzeti vojaški nadzor nad celotno Gazo. Kot je dejal v intervjuju za ameriško medijsko hišo Fox News, ne želijo biti upravni organ v enklavi, temveč bi njeno upravljanje predali arabskim silam. Izraelska vojska medtem nasprotuje popolnemu zavzetju Gaze. Kot je sporočil načelnik generalštaba Eyal Zamir, bi s tem med drugim ogrozili življenja preostalih talcev, izčrpano vojsko pa spravili v zahteven položaj. Drugi poudarki: - Po potrditvi srečanja s Trumpom Putin meni, da je do sestanka z Zelenskim še daleč. - Dravske elektrarne Maribor naznanile sum kaznivega dejanja zoper dobavitelja stare vetrnice. - Benjamina Šeška le še uradna potrditev loči od prestopa k Manchester Unitedu.

Berlin, New York, Chicago, Boston, London, Tokio, Sydney. Mesta, ki si jih lahko ogledamo kot turisti, ali pa – s tekaškimi čevlji. Skoznje potekajo maratoni, sanje številnih tekačev, in ko je gospa Marija Brumen ob letu, ko je dopolnila 50 let, pri sebi sprejela odločitev, da bo spet začela aktivneje teči – tek je bil vse življenje njena ljubezen – si seveda ni predstavljala, da bo čez 13 let postala prva Slovenka, ki je pretekla sedem največjih maratonov na svetu. Kot računovodkinja se je delno upokojila in startno mesto je bilo tako pripravljeno. "Tek je lek," se zasmeji. Gospo Marijo Brumen je v Zgornji Koreni v občini Duplek obiskala Lucija Fatur.

Slovenska vlada je prepovedala uvoz blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Pristojnima ministrstvoma je naložila, naj preučita prepoved izvoza blaga iz Slovenije v omenjene naselbine. Kot razlog za ukrep je vlada navedla hude in ponavljajoče se kršitve mednarodnega humanitarnega prava na zasedenih ozemljih. Uvoz z omenjenih ozemelj je sicer zelo majhen, doslej je bila njegova največja vredost dva tisoč evrov na leto. V oddaji tudi: - Nov žaljiv napis na slovenskem konzulatu v Trstu - Rezultat današnjih pogovorov med Washingtonom in Moskvo še zavit v skrivnost - V Zagorju ob Savi bo na nekdanjem odlagališču odpadkov zrasla sončna elektrarna.

Na ministrstvu za obrambo so predstavili strategijo razvoja obrambne industrije. Cilj ustanovitve obrambnega holdinga, ki je doživel nekaj nasprotovanja, je po besedah pristojnega ministra Boruta Sajovica, da čim več sredstev za obrambo, varnost in odpornost proizvedemo doma. Kot še ocenjujejo, bodo trije odstotki BDP-ja za obrambne izdatke v dolgoročnem obdobju izpolnili potrebe po posodobitvi Slovenske vojske. Drugi poudarki oddaje: - Julija nekoliko večje število brezposelnih, Zavod ne zaznava krize v kovinsko-livarski industriji. - Vse več evropskih držav dobavlja ameriške sisteme protizračne obrambe za pomoč Ukrajini. - Izrael po napovedi premierja Netanjahuja o okupaciji celotne Gaze krepi smrtonosne napade na enklavo.

Obrambno ministrstvo je danes predstavilo strategijo razvoja obrambne industrije. Kot je pojasnil minister Borut Sajovic, je njen cilj, da čim več sredstev za obrambo in varnost ostane doma. Glede dilem, povezanih z nadzorom napovedanega obrambnega holdinga, je minister zagotovil, da bodo nabave na področju obrambe še naprej potekale prek ministrstva. Drugi poudarki oddaje: - Prebivalce Gaze zaradi omejene dostave hrane pesti vse hujša lakota. - Južna Koreja umika propagandne zvočnike z meje s severno sosedo. - Skupina slovenskih invalidov osvojila dva visoka vrhova Alp med Švico in Italijo.

In Tasmanien widmet sich ein preisgekröntes Museum einem Thema, das sonst niemand anrührt: Kot. Die österreichische Gründerin Karin Koch will damit nicht nur Wissen vermitteln, sondern auch Tabus brechen und zugleich Kunst schaffen.

Witajcie, witajcie Młode Umysły; w piątym odcinku LAMU sezonu 2025 zajmiemy wynalazkami i potęgą ludzkiej innowacji… czyli pomysłowości! 

Bolivijski fotograf se je najprej izobrazil za gradbenega inženirja. Veščin upravljanja s fotoaparatom pa se je pozneje učil tudi na Danskem. Evropa mu ni tuja. V času študijske izmenjave se je ustavil tudi v Ljubljani. Metelkovo je omenil tudi med druženjem v bolivijskem Santa Cruzu, ko je kot DJ nad plesiščem skrbel za vzdušje v enem izmed lokalov. Kot dokumentarni fotograf se posveča predvsem okoljskim temam.

Največje tveganje za evropsko gospodarstvo ostajajo carinske negotovosti, je danes sporočila Evropska centralna banka. Bruselj in Washington nadaljujeta intenzivna pogajanja o carinah za sklenitev sporazuma še pred rokom, ki ga je postavil ameriški predsednik Trump, pa je dodala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Čeprav si želijo rešitev spora doseči s pogajanji, pa na mizi do dosege ostajajo tudi vse druge možnosti. Kot je še dejala po srečanju s kitajsko stranjo v Pekingu, neenaki trgovinski odnosi ostajajo tudi ena od bolj spornih točk v odnosih s Kitajsko. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Pred ustanovitvijo obrambnega holdinga opozorila glede nadzora porabe sredstev. - O zakonu glede prostovoljnega končanja življenja bomo najverjetneje odločali na referendumu. - Izrael po mnenju Bruslja storil korak naprej pri dobavah pomoči v Gazo.

1. avgust in napovedana uveljavitev 30-odstotnih carin na uvoz iz Evropske unije v Združene države sta vse bliže. Evropske države v strahu pred posledicami za gospodarstvo še upajo na trgovinski dogovor, pri čemer nemški kancler Friedrich Merz meni, da Američani očitno niso pripravljeni na enakopraven sporazum. Združenim državam pa se s sklepanjem sporazumov očitno ne mudi. Kot je dejal ameriški finančni minister Scott Bessent, je za njih bolj pomembna kakovost dogovorov kot čas njihove sklenitve. Drugi poudarki oddaje: Po več kot 900 ubitih, ki so v Gazi čakali na človekoljubno pomoč, več kot 20 držav poziva Izrael h končanju vojne. Nezakonitih prestopov meje letos polovico manj kot lani, prošnja za azil odobrena 39-im ljudem. Kolesarje na dirki po Franciji danes čaka vzpon na slovitega velikana Provanse, Mont Ventoux.

Referenduma o povečevanju obrambnih izdatkov ne bo, saj je državni zbor sklep o razpisu raferenduma včeraj razveljavil. A po razpravi je jasno, da se širša debata o obrambnih izdatkih šele začenja. Kot je opozoril poslanec SD-ja Soniboj Knežak, nimamo odgovorov na ključna vprašanja. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Sirija naj bi se dogovorila o premirju, v Suvajdi se nadaljuje medetnično nasilje - V Cerknem ta konec tedna vrhunec dogodkov ob 30-ti obletnici najdbe neandertalčeve piščali - Kolesarje na Touru čaka najtežja prirenejska etapa. Pogačar po včerajšnji zmagi v skupnem seštevku s štirimi minutami prednosti

Wie kommt ein Ort zum Namen «Neuewelt»? Warum gibt es in Zug eine Haltestelle «Schutzengel»? Und stand beim «Galgenfeld» wirklich einmal ein Galgen? In dieser Sendung erfahren Sie es! Im dichten Schweizer ÖV-Netz finden sich etliche Haltestellen mit lustigen bis merkwürdigen Namen. In Bern gibt es gleich mehrere: «Chäs und Brot», «Henkerbrünnli» oder «Galgenfeld» - und «Wander», benannt nach einer Firma, die dort gar nicht mehr ansässig ist. Aber auch ausserhalb der Bundesstadt trifft man auf lustige ÖV-Haltestellen-Namen, etwa «End der Welt» bei Magglingen, oberhalb von Biel, «Neuewelt» in Münchenstein bei Basel, «Schutzengel» in Zug oder «Wienacht» im Kanton Appenzell Ausserrhoden. Und nicht zu vergessen die vielen «Lache» und «Brüel» - die nichts mit positiven oder negativen Emotionen zu tun haben, sondern vielmehr mit wässrigem Untergrund. Genausowenig wie «Gaggi Säge» und «Bisisthal» mit Kot oder Urin. Wir gehen in dieser Sendung den Hintergründen von solch merkwürdigen Haltestellen-Namen nach und sorgen für den einen oder anderen Aha-Moment. Kommen Sie mit auf eine unterhaltsame Schweizerreise!

Upanje na trgovinski dogovor Evropske unije z Združenimi državami je z včerajšnjo napovedjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih carin na uvoz iz povezave občutno manjše. Tovrstna napoved v času intenzivnih pogajnj med EU in ZDA po mnenju Mary Lovely iz Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo v Washingtonu svetu sporoča, da vlada Združenih držav na svetovno trgovino gleda le s svoje strani. Kot je dejala, ne iščejo dogovorov, v katerih bi bili na boljšem obe strani, ampak dogovore, v kateri nasprotna stran izgubi. Več po ostalih poudarkih oddaje: - Poročilo Združenih narodov navaja, da je že 86 odstotkov Gaze postalo izraelsko militarizirano območje. - Pridelava zelenjave pri nas v krizi, povečanje samooskrbe samo še pobožna želja. - Na kolesarski dirki po Franciji danes še en dan za sprinterje, jutri prva gorska etapa.

Thomas und Wolfgang sprechen über den Sinn und Unsinn von Bandagen für Sprunggelenk, Knie und Ellbogen, den Hot-Season-Zuschlag in der Physiotherapie und warum ChatGPT keinen Coach ersetzen kann. Außerdem: Woher der Kotflügel wirklich kommt – und was das mit Kot zu tun hat.

V središču Beograda se je sinoči končal množični protivladni protest na poziv srbskih študentov. Ti so vladi postavili ultimat glede razpisa volitev, ki pa ga je srbski predsednik Aleksandar Vučić že zavrnil. Kot je dejal eden od protestnikov, so se zbrali, da bi spremenili državo, videli konec vlade ter se odpravili v boj na volišča. Po mirnem shodu je v središču mesta izbruhnilo nekaj incidentov, posredovati je morala policija. Ostali poudarki oddaje: - Parade ponosa v Budimpešti se je po navedbah organizatorjev udeležilo skoraj 200 tisoč ljudi. - V Gazi včeraj ubitih 60 ljudi, od teh več kot 10 otrok. - Slovenska atletska reprezentanca pred današnjim koncem evropskega prvenstva tretja.

V luči načrtovanega zvišanja obrambnih izdatkov, ki so ga na sredinem vrhu potrdile članice Nata, je svoje napovedi na tem področju za prihodnja leta sporočila tudi Rusija. Ta zdaj za obrambo namenja 6,3 odstotka BDP. Kot je dejal ruski predsednik Vladimir Putin ob zasedanju Evrazijske gospodarske unije v Minsku, njegova država načrtuje postopno zniževanje izdatkov za obrambo, in sicer v naslednjih najmanj treh letih. Putin je ob tem zatrdil, da je Moskva pripravljena za nadaljevanje mirovnih pogajanj s Kijevom. Ostali poudarki oddaje: - Ameriški predsednik Trump optimističen glede prekinitve ognja v Gazi. - V Beogradu za danes napovedan nov študentski protest. - Rudarji ob svojem dnevu pred številnimi izzivi.

Širši Bližnji vzhod čaka na dejanja Irana, ki je napovedal povračilne ukrepe po ameriških napadih na iranske jedrske objekte. Varnostni svet Združenih narodov sinoči ni potrdil resolucije s pozivom k prekinitvi spopadov na Bližnjem vzhodu. Kot je zatrdil iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani, so ameriški očitki Iranu neupravičeni in politično utemeljeni. Drugi poudarki oddaje: - Dodatna senca nad sporazumom med Unijo in Izraelom. - Premikanje figur na domači politični šahovnici. - Na prestolu lige NBA košarkarji Oklahome.

Izrael in Iran osmi dan nadaljujeta medsebojno obstreljevanje. Zunanji ministri Nemčije, Francije in Velike Britanije naj bi danes v Ženevi od iranskega kolega Abasa Aragčija skušali pridobiti zavezo Teherana, da bo njegov jedrski program samo civilne narave. Združeni narodi ne bodo sodelovali v pogovorih, bodo pa spremljali srečanje, je napovedal njihov predstavnik Stephane Dujarric. Kot je dejal, so v Svetovni organizaciji prepričani, da je diplomacija edini način za reševanje konfliktov. Nekaj drugih poudarkov: - Stavka v Italiji bo danes ohromila javni promet, sindikati zahtevajo višje plače in boljše delovne razmere. - Socialni partnerji podpirajo spremembe zakonodaje o trgu dela, opozicija bo obstruirala izredno sejo. - Bregove Drave bo zasedel 33-ti festival Lent, ki bo do prihodnje sobote ponudil več kot 280 dogodkov.

Człowiek to wiadomo, odczuwa całą gamę emocji, mniej lub bardziej zniuansowanych. A inne zwierzęta? Czy pies, który zjadł zeszyt z pracą domową (to się musi zdarzać, skoro tyle osób to raportuje!), zerka na człowieka, bo mu wstyd? A może to wyuczony odruch, który zmniejsza ryzyko kary?Naukowcy badają zwierzęta za pomocą nowoczesnych technologii (wyobraźcie sobie psa, który wchodzi do rezonansu magnetycznego i daje sobie obserwować aktywność mózgu), dzięki czemu wiemy, że podstawowe warianty emocji odczuwają prawdopodobnie wszystkie zwierzęta – nawet owady.W czwartym odcinku cyklu Radio Naukowe: Od Podstaw – Emocje skupiamy się na ewolucji emocji. Posłuchacie o tym, jak emocjami potrafią „zarażać się” nawet tak nieskomplikowane, zdawałoby się, zwierzęta jak ryby; o tym, dlaczego bardziej społeczne zwierzęta mają zwykle szerszy zasób emocji i jak w ogóle badać, co czuje wąż albo muszka owocówka.Od Podstaw to nowy, dodatkowy cykl odcinków Radia Naukowego – serie tematyczne, krótsze odcinki, naukowcy, których znacie i lubicie, którzy porządkują dla was fundamentalne kwestie w swoich dziedzinach.Działamy dzięki wsparciu na https://patronite.pl/radionaukowe. Dziękujemy i zapraszamy do dołączenia do społeczności Patronów!

Izrael je napadel iransko jedrsko infrastrukturo in vojaške objekte. O eksplozijah poročajo tudi iz Teherana, ubitih je več članov revolucionarne garde. Kot je sporočil izraelski premier Benjamin Netanjahu, bo operacija trajala, dokler ne izpolnijo svojega poslanstva - zajeziti iransko grožnjo Izraelu. Iran je že napovedal maščevanje, mednarodno skupnost pa pozval k obsodbi izraelskih dejanj. Združene države so dejanje označile kot enostransko in zanikale vpletenost. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj bo ob uvedbi ameriških sankcij proti sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča, tudi slovenski, preučil ukrepe za njihovo zaščito. - Državni zbor potrdil resolucijo o zvišanju obrambnih izdatkov. Več poslancev ima pomisleke glede vsebine in ciljev. - Med študenti vse več zanimanja za družinsko medicino.