Podcasts about Kot

Piše Matej Bogataj, bere Igor Velše. Nika Nikolič je v literarni prostor vstopila z romanom Nekadilci brez otrok, kjer je že v naslovu priklicala nemogočo situacijo najemojemalcev; od njih lastniki stanovanj zahtevajo čim manj motenj, ki bi jih lahko prinesli neukrotljivi otroci, tudi čim manj sledi na inventarju, ki bi ga recimo pustil tobačni dim. V romanu sledimo zgodbi punce, ki s priložnostnimi deli zasluži preveč za podporo, a ne dovolj za preživetje. Hkrati je njena bivša cimra enostransko prekinila komunikacijo in se izmika, kar protagonistki jemlje mir, predvsem pa se zateka v notranji svet, v sanjarjenje, s katerim kompenzira občutek nemoči v vsakdanjem življenju. V lastnih sanjarijah je seveda bistveno bolj pogumna, spretna in uspešna kot v realnosti, pri popisovanju drsenja med svetovi pa je v pisavi Nike Nikolič opaziti, da je ukvarjanje s terapijami njeno poklicno področje in da se na vsakovrstne odklope od realnosti, pretežno nefunkcionalne, spozna. To je očitno tudi v romanu Zataknjeni v vezju. V njem obrobna in v bistvu anarhistična skupnost na meji urejenega in urbanega sveta, ki je dodobra reguliran in so pravila toga in nesprejemljiva, poskuša živeti avtonomno. Vodi jih spretna izdelovalka robotov za zabavo in prosti čas, nekakšnih idealnih spremljevalcev, ki jih potem čustveno in telesno nepotešeni klienti najemajo za zmenke. In podobno. Kot ena od strank najame robota tudi nekakšna inšpektorica, ki skrbi, da tisti z obrobja mesta ne bi kršili mestnih predpisov o tem, kaj roboti smejo početi in kakšno programsko opremo lahko vsebujejo; seveda je tudi to določeno, saj gre za družbo prihodnosti, ki je družba popolnega nadzora, patrulj nekakšni androidov, ki vdirajo v sisteme robotov in preverjajo njihovo ustreznost in zakonitost njihovega programiranja. Ob tej grožnji za anarhistično skupnost, ki se preživlja z izposojo in izdelavo robotov in so ji očitno na sledi, pa ji grozi tudi porušenje hierarhije v mafijskem podzemlju; skupina, ki je komuno ob plačilu varovala pred konkurenčnimi kriminalnimi in izsiljevalskimi tolpami, doživlja notranjo preobrazbo, stari vodja, ki je zagotavljal stabilnost, izgublja moč in se počasi umika, na vrh pa prihajajo novi ljudje. Avtorica v romanu zaostruje tendence sedanjosti, recimo totalni digitalni nadzor, regulacijo odnosov med roboti in programi in uporabniki. Hkrati nas postavlja na prizorišče, ki ga poznamo iz nekaterih distopij, v katerem je družbeno tkivo tako načeto, da prevladuje moč in večina slepo sledi nevidnim odločevalcem in njihovim zapovedim, ne da bi se spraševali o smiselnosti vsega skupaj. Tisti ki iščejo alternative in se naselijo v pravni in ostalih prazninah med skupnostmi, torej znanilci novega in uporniki, pa postopno izginjajo s prizorišča. Svet v romanu Zataknjeni v vezju je hipertehnološki. Stroji so že postali tako podobni ljudem, da jih je težko ločiti, predvsem pa je njihove odzive mogoče usmerjati z dodajanjem recimo empatije, humorja ali poželenja, seveda simuliranega in programiranega. Veliko prostora je namenjenega popisovanju različnih strojnih odzivov na spremenjene okoliščine delovanja, kar seveda vodi to pisavo v razsežnosti, kjer so čustva in osebnostne lastnosti zabrisane, nejasne, predvsem pa izginjajo. Hkrati ravno to poudarja vlogo nezavednih procesov, tudi pri tistih, ki še nismo v kibernetskih časih in tehnološko sproženem delovanju. Človek, kakor se zrcali v robotu, se tako kaže kot vsota nenadzorovanih reakcij in motivacij. Čustva kot nekaj v evoluciji pridobljenega so nepotrebna v hipu, ko jih lahko še bolj od originalov poustvarijo roboti. Hkrati pa ravno supertehnologizacija sveta malce potegne tudi na že preigrane viže iz distopičnega in znanstvenofantastičnega žanra, najprej kar na roman Mi Jevgenija Zamjatina izpred dobrega stoletja. Nika Nikolič se tako v romanu Zataknjeni v vezju navezuje na temelje znanstvene fantastike, pa tudi na obuditev in razcvet žanra, ki ga je v zadnji tretjini prejšnjega stoletja s potovanji v vesolje spodbudila realna možnost srečanja s tujimi, nezemeljskimi inteligencami, danes pa se napaja iz možnosti in pasti, ki jih v svet prinaša vse večja raba umetne inteligence.

Piše Miša Gams, bereta Maja Moll in Jure Franko. Pesnik in pisatelj Samo Kreutz je avtor dvanajstih knjig v slovenskem jeziku in šestih v angleščini. V kratkoprozni zbirki Lomljene poti ponuja v branje osem zgodb, v katerih vsakič znova vznika sodobni “zlomljeni” človek, ki razgalja potrošniško družbo 21. stoletja, iz katere na vsak način želi pobegniti. Bodisi prekine z dobro plačano službo in družino bodisi postane pozoren na razpoke v neoliberalni ideologiji, ki zazevajo ob ravnanju z brezdomci, vaškimi posebneži, neindoktriniranimi protestniki in nič hudega slutečimi živalmi … Stil pisanja variira med realističnim, nadrealističnim, znanstveno-fantastičnim in poetičnim in na trenutke se zazdi, da se znajdemo v možganih protagonista, o katerem ugotavljamo ali je umetniški genij, psihotik ali le izjemno senzibilno bitje, ki se v polni meri zaveda vpliva nezavednega na manifestacijo stvarnosti. Čeprav nas naslovnica s fotografijo dveh dečkov in razrite zemlje v ozadju navdaja z mislijo, da gre za realistično zasnovan potopis, nas že prvi zgodbi Dom, ki se zgodi in Prvič s prababico k maši “prizemljita” s svojim poetično-filozofskim slogom in polemiziranjem na temo begunstva in krščanskih stereotipov. V zgodbi Indigo in jaz, ki v podpoglavjih razpne ves barvni spekter refleksij pisarniške delavke, ki se poleg pritiska nadrejenih in sodelavcev morebiti sooča tudi s svojo avtističnostjo, ugotavljamo preplet subjektivnih misli in objektivne realnosti. Protagonist zgodbe Ugrez v obdobju korone ugotavlja, da vsi ljudje niso ujeti v ideološki diskurz o “reševanju drugega”, čeprav v procesu razsvetljevanja izgubi soprogo in sina in tudi delovno mesto. Zdi se, da ga preplavi notranji mir prav ob ugotovitvi, da se tam zunaj nahajajo ljudje, podobni njemu, z zasejanim dvomom o celem naboru rekvizitov in strategij, vpeljanih skupaj z novodobnim medicinskim imperativom: “In začutil je olajšanje. Vseobsegajoče. Morda zato, ker je bil končno zunaj, izven dosega te družbe, in je popoldanski piš vstal, da bi prevetril prostor pred njim. Mogoče. Ali pa morebiti zaradi tega, ker jih je videl. Ljudi. Ogromno njih, kako so hodili sem in tja. Počasi, sproščeno. Predvsem pa … brez mask. Zdaj si je lahko spet domišljal, niso še vsi – prodani.” Čeprav se zgodba zasuka v smer maščevanja bogatemu in nadutemu šefu, pisatelj ne pozabi omeniti taborov, ki so se oblikovali v času epidemije covida, in medsebojnega obtoževanja naših in vaših, cepilcev in “antivakserjev”. Zgodba je zanimiva tudi zato, ker ponuja pogled v delovanje možganov in ustvarjanje prepričanja na podlagi retoričnih fraz in vizualizacij, ki lahko pripeljejo do dramatičnih razsežnosti. Primer magičnega realizma, ki ga povzroča lucidna samohipnoza, je zgodba, Simon med stvarmi. Brezdomec Simon, ki je s svojo prisotnostjo tako rekoč sestavni del velikega trgovskega centra, namreč izgine, njegovo dušo pa zajamejo izpovedi goloba, otroka iz soseske, ženske in varnostnika in s svojimi pričevanji odkrivajo koščke mozaika njegovega življenja in izginotja. V nekem trenutku se pojavi Simonovo vsevidno oko in se zlije s poletom ptice, ki zakriči: “Izginotje je zlitje s tem, kar ljudje spregledajo.” In v nadaljevanju: “Kot bi zamaknjenost v trenutku popustila, so se mimoidoči začeli prisiljeno nasmihati drug drugemu. Niso več vedeli, zakaj so se zbrali tukaj. Ali pa so potihoma govorili o nekom, ki asfalt spreminja v vodo.” Čudeži, ki se dogajajo protagonistom zgodb so možni zaradi prekrivanja različnih dimenzij subjektivne realnosti v skupinsko hipnozo, pisatelj pa z njihovimi citati tke simbolne vezi, s katerimi vnaša v fizikalni svet magijo kot čarovnik, ki se zaveda vpliva besed na konkretna dejanja. Tudi zadnje tri zgodbe so polne ekspresionističnih refleksij in simbolike, povezane z zvokom, glasbo, barvami in doživljanjem vojne oz. miru, ki ga protagonist zgodbe Beethoven ni odgovoril tako vztrajno išče. V dnevnik si zapiše: “Mir ni odsotnost sovražnika. Mir je takrat, ko lahko sovražniku rečeš – ti si del moje simfonije.” Zgodbi Kleejeva zanka in Tri spirale modrine sta poklon dvema imenitnima slikarjema, Paulu Kleeju in Van Goghu, ki sta se navduševala nad metafiziko svetlobe, barv in glasbe. Pisatelj odslikava zgodbi, kot bi nanašal barve na platno, in se pri tem poigrava z ekspresionizmom in nadrealizmom. Čeprav v opisih lahko začutimo tudi pisateljevo bit, kako vibrira z bitjo umrlih umetnikov, pod njo zaslutimo (z)lomljenost sodobnega človeka, ki išče prizemljitev za svoja hrepenenja in besede, s katerimi bi lahko opisal svojo razcepljenost v poblaznelem svetu nadrealnih pričakovanj, klasifikacij in semantičnih paberkovanj, ki se dostikrat vrtijo v začaranem krogu. Kratkoprozna zbirka Sama Kreutza Lomljene poti, ki v uvodu nosi domiselno posvetilo “tistim, ki nosijo namesto zemljevidov – brazgotine”, je namenjena posamezniku, ki se zaveda svojih ran in brazgotin, ki jih prekrije čas, je počastitev skozi uprizoritev njegovih notranjih bitk, ki jih zrcali sodobna družba. Avtorja moramo pohvaliti za inovativen stil, ki se na določenih mestih pojavi kot nadrealističen kolaž različnih žanrov, in za strukturo zbirke, zastavljene kot luciden hologram, ki ga lahko hkrati beremo na več diskurzivnih ravneh.

Ob smrti legendarne slovenske igralke Milene Zupančič se vrstijo odzivi in številni pokloni. Od dolgoletne članice in prvakinje njihovega igralskega ansambla so se poslovili tudi v ljubljanski Drami. Kot so zapisali, je bila Milena Zupančič ena redkih velikih umetnic, ki presežejo meje odra in filmskega platna ter postanejo del skupnega kulturnega spomina. Zupančičeva je za svoje delo prejela številne nagrade, med drugim Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zlati red ter Borštnikov prstan.

La music story du jour c'est celle des icones de la house…Longtemps installé sur la scène new yorkaise, les KOT, comprenez les Kings Of Tomorrow ont su plus que d'autres, fin des années 90, capter l'humeur du moment.

Tik ob zaključku imenitnega, poučenega in družabnega tedna v CŠOD Bohinj, smo z radijskim mikrofonom obiskali dopoldansko dogajanje med udeleženci in mentorji. Kot boste slišali, je bilo vzdušje odlično, miselnih orehov pa tudi ni manjkalo.

Na območju gradnje Potniškega centra Ljubljana od začetka aprila potekajo arheološke raziskave, ki so razkrile veliko grobov severnega emonskega grobišča, ki je eno najzanimivejših in najbolje raziskanih rimskih grobišč v Evropi. Raziskave pod vodstvom Mestnega muzeja Ljubljana izvaja ekipa Arheološkega raziskovalnega konzorcija za Ljubljano. Več pa v oddaji Razgledi in razmisleki; z dr. Bernardo Županek, muzejsko svetnico in kustosinjo za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana, in Matjažem Jenkom iz Skupine Stik, ki je vodja arheoloških raziskav, se je pogovarjala Staša Grahek. Izjemno najdbo, o kateri sta govorila strokovnjaka, rimski nagrobnik iz nabrežinskega apnenca, izdelan v 1. stoletju našega štetja, so medtem dvignili in prepeljali v Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kot beremo na spletni strani Zavoda, bo nagrobnik po doslej prepoznavnih značilnostih predvidoma sodil med najpomembnejše in najlepše ohranjene tovrstne predmete ne le v zbirki Mestnega muzeja Ljubljana, temveč v celotni dediščini Emone, saj ga odlikujeta izjemno bogato dekorativno oblikovanje in visoka raven kamnoseške izvedbe. Ton in montaža Maks Pust.

Sušne razmere po državi se zaostrujejo, zaradi česar je ekonomska stabilnost kmetijskih gospodarstev resno ogrožena, opozarja Kmetijsko-gozdarska zbornica. Njen predsednik Jože Podgoršek si je danes skupaj z državno sekretarko na kmetijskem ministrstvu Mojco Erjavec ter predstavniki kmetijske svetovalne službe in lokalnimi kmeti ogledal razmere na terenu. Kot je povedal Podgoršek, je škoda katastrofalna, saj izjemen upad pridelkov beležijo praktično po vsej državi. V oddaji tudi o tem: - Pristojni preiskujejo ozadje onesnaženja kopalne vode v Izoli; voda pri svetilniku je zdaj ustrezna, a je kopanje še naprej odsvetovano. - Ukrajina v luči nadaljevanja rukih napadov vnovič pozvala ZDA k dobavi sistemov protizračne obrambe. - Romunija zaradi izjemno nizke gladine Donave povsem zaustavila nuklearko Černavoda.

Vročina in huda suša povzročata sive lase kmetom, ki jim grozi močno okleščen pridelek pšenice in zlasti koruze. Kot pojasnjuje predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek, slabo kaže tudi sadjarjem. Ugotavljajo prisilno dozorevanje, kar pomeni zagotovo nižji pridelek, opažajo pa tudi odpadaje listja na sadnih drevesih. Izboljšanje je pričakovati šele prihodnji teden. Druge teme: - Subvencije za nakup električnih vozilih se iztekajo, zanimanje zanje pa izjemno - Vlada in pristojni parlamentarni odbor se distancirata od morebitnega obiska Stevanovića v Moskvi - Potres v Kolumbiji zahteval že najmanj 224 smrtnih žrtev

Piše Pia Zala Meden, bereta Lidija Hartman in Jure Franko. Ivo Svetina v zbirki Avgust upesnjuje poletno melanholijo minljivosti. Kar 72 pesmi, napisanih v prostem verzu, obravnava bivanjsko tematiko človekove smrtnosti in osamljenosti, ki se neločljivo prepleta s poetološkimi vprašanji. Zbirka se začne z motom Williama Carlosa Williamsa: “Poleti se pesem sama poje.” Svetinove pesmi tako sledijo umirjeno in zbrano, brez nuje, a veliko resnejše in globlje kot zgolj počitniško. V prvi pesmi piše: “Avgust. Sanjam, ni noč, ni dan. Bedim. / Nagovarjam prijatelje, mrtve. Govorim jim, / predavam. Nihče ne posluša.” Motivika pokojnih prijateljev se nadaljuje v drugi pesmi, njihovo odsotnost pa potencirajo živalske podobe levjih mladičev z materjo ali črnega psa, ki kot v sanjski sekvenci priteče in skoči na posteljo ter ga uspava. Lirski subjekt izstopa iz samote z branjem modernističnih pesnikov in pisateljev, s katerimi stopa v dialog in se jim priklanja v spoštovanju. Najprej bere “eksotično literaturo, če to kaj pomeni,” natančneje Mesto in ščeneta Maria Vargasa Llose. V sedemnajsti pesmi polemizira s esejem Octavia Paza Lok in lira. Nekaj pesmi posveča Ezri Poundu, ki ga imenuje sveti Ezra kot judovskega pisarja in duhovnika, zadnjega, “ki je kraljeval ozvezdjem besed”. Svetina ga prikaže kot nežnega vrtnarja, ki zaliva rože na dvorišču bolnišnice. Naslednja, triindvajseta pesem se začne s citatom iz Poundovega Pizanskega cantosa: “Čas je zlo.” Obstaja spomin na čas, ko še ni bil zlo, to je čas med zimo in poletjem. Poleg številnih medbesedilnih navezav je motivika pesniške zbirke Avgust močno razgibana in vezana na najrazličnejše kraje in obdobja od puščavske eksotike do domačega gorskega podobja: najpogostejša je živalska motivika in motivika sonca, noči, svetlobe, hrepenenja po temi. Meditativno soočanje z lastno smrtnostjo je “budno sanjarjenje,” ki se v dvainsedemdeseti pesmi zaključi tako: “Zadnji dan avgusta. /…/ Končno sam. Nikomur več zavezan, svoboden, brez / imena, / brez preteklosti, samo jaz, kot sem bil v uri rojstva.” Lirski subjekt išče, kdo je, in se poskuša prepoznati v prednikih: “V hiši, v kateri se je pred stoletjem obesil ded, / nisem več gospodar. Le njegovo ime nosim.” In pozneje: “Je minilo stoletje ali več? Očeta ni več, tudi sam nisem / tak kot pred stoletji.” Na koncu se ugleda v svoji najbolj razgaljeni resnici: sam je in je samo to, kar je v tem trenutku. Avgust je mesec, ki je še živ od poletja, sonce – eden izmed pomembnejših motivov zbirke – je visoko v zenitu, a že čutimo neizogiben prihod jeseni, za katero pride smrt. Čas je človeku nekaj nedosegljivega, nekaj, kar ga presega in kar deluje proti njemu: “Čas ni moj zaveznik, visoko zgoraj je, / kjer ni več kisika.” Pesniška zbirka Avgust vsebuje ciklično pojmovanje časa, v katerega pa slehernik ni vključen: on je minljiv in bremeni ga zavest o lastni smrtnosti. “Kar je bilo, bo znova; česar ni bilo, se bo kmalu zgodilo, a mene ne bo,” piše. Zdaj, ko je blizu koncu življenja, se mu zdi, da o tem, o čemer je že pisal, piše od konca proti začetku in smrt je rojstvo: “Gorijo rokopisi, v katerih sem popisal življenje / svoje družine, vesolja, konca, ki ga ni, / saj se vse konča z začetkom.” Pesništvo pa je v posebnem odnosu do časa: pesnik se kot urar sklanja nad besedilo in pesem ima svoj ritem, ki je “natančna metrika,” besede kot v ritualu dobivajo nove pomene in presegajo čas. Kot nasprotji sta postavljeni človekov čas, ki se izteka v peščeni uri, in pesništvo, ki se vzpenja v območje nad časom. Prek zavedanja lastne minljivosti in odnosa do resnice, ki je ženska, Svetina odpira poetološka vprašanja. Njegov vsakdan ni vreden pesmi, saj je tak, da bi “lahko pripadal bogovom, a bil je dovoljen ljudem.” Zbirka upesnjuje vse dvome, ki jih ima pesnik v zavedanju, da ga bo čas kmalu izdal. Lirski subjekt dvomi o zmožnosti poezije, da z njo lahko preseže lastno minljivost, pa tudi o tem, ali je sploh povedal kaj vrednega, nekaj, kar bi imelo vrednost tudi za druge. Očita si, da je kot krt ril za črvom – pesmijo – in pri tem zapostavil tiste, ki so ga imeli radi, ter jih prosi, naj mu odpustijo. Zdi se, da gre za dvojno bolečino: ni izkoristil časa, ki ga je imel z ljubljenimi, hkrati pa tudi v pesništvu ni našel svoje življenjske osmislitve: “Ozrem se in nad seboj zagledam goro, nemo, donebno. / Nikoli se nisem povzpel nanjo, nikoli, tudi takrat, ko še / nisem bil krt.” Lirski subjekt je pesmi pisal v samoti, “v tišini sem sestavljal besede, da bi naredil zatočišče za srce.” Izbira medbesedilnih navezav odseva pesnikov odnos do poetoloških vprašanj in življenjske filozofije; poetika pesniške zbirke je pogosto melanholična kot Pazova, vseskozi iskrena kot Poundova, skoznjo slišimo krike Nietzschejeve volje do življenja in eksistencialnih premišljevanj Dostojevskega. Avgust je pomensko gosta in medbesedilno bogata pesniška zbirka, ki v poletni atmosferi počitnikovanja zre v oči najglobljim človekovim vprašanjem o njegovem bistvu in pomenu pesništva. V recenziji nam je uspelo našteti le najpomembnejše motive in teme, a jih bo bralec našel še mnogo več Zbirka je brezhiben spoj jezika in meditativnih, pogosto sanjskih premišljevanj, ki suvereno pravi: to je Poezija.

Takšna, sproščena, počitniška epizoda. Kot se spodobi v tem vročinskem valu. Dirk je sicer na pretek, vendar nas kolo kar kliče, da ga "zajahamo". In zato ostane TV neprižgan. Vseeno smo omenili večino rezultatov in dogodkov, ki te dni spremljajo World Tour. Prisluhni!Obišči Kofishop za super fine Kofirajd koseDisko grupo poganja ⁠@nduranznutrition

Zaradi nizkega pretoka in povišanih temperatur Save bodo v Jedrski elektrarni Krško ponoči začeli postopno zmanjševati moč reaktorja. Kot so sporočili iz JEK-a, jo bodo najprej zmanjšali na 80 odstotkov, nato po potrebi še več. Če ne bo bolje, bo nujen popoln izklop. Gre za načrtovan in nadzorovan začasen ukrep. Drugi poudarki oddaje: - Vse pogostejši vročinski valovi in ekstremne vremenske razmere vplivajo tudi na potovalne navade. - Ukrajinski predsednik znova poziva zaveznice k dobavi izstrelkov za najsodobnejše prestrezne sisteme. - Kaj bo prinesel krizni sestanek predsednika FIFE Infantina z visokimi predstavniki organizacije?

Začenjamo z odmevno odločitvijo ustavnih sodnikov, da je referendum o interventnem zakonu o razvoju Slovenije mogoč. Kot je znano, so ga zahtevali sindikati, državni zbor pa je sklenil, da je nedopusten, saj vključuje davčne določbe. Referenduma pred novembrom ni pričakovati. Sindikati so zadovoljni z odločitvijo ustavnega sodišča, češ da je vrnilo upanje, da živimo v pravni državi. Delodajalce pa odločitev žalosti. V oddaji tudi o tem: - Evropski notranji ministri danes o španski eksklavi Ceuta, ki jo je prejšnji teden preplavilo več deset tisoč prebežnikov - Bela hiša znova zagotovila, da pogajanja z Iranom potekajo in da napredek pričakuje v prihodnjih dneh. Teheran ni potrdil navedb. - Ob tretji obletnici katastrofalnih poplav državo pestita suša in vročina - za večji del razglasili rdeče opozorilo.

Being a dad and training?Hyper extension/roman chair - vid with Knees Over Toes GuyThoughts on AISoul mechanicsChannel direction (shorter videos, more collabs (KOT, GMB, Smoov)Follow along channel?Old school training, maxick etc.Still use Rope Flow?Blue Zones

Piše Iztok Ilich, bere Jure Franko. Priprave na spomladi zaokrožen kulturno-politični projekt Evropska prestolnica kulture, ki je ustvarjalno povezal obe Gorici, so spodbudile posebno razpoloženje, iz katerega so ob uradnem programu dogodkov spontano rasle različne bolj osebne povezave. Tako je tudi nastajanje knjige Volkuljin sin združilo dva avtorja, enega iz slovenske in drugega z italijanske strani današnje meje, ki mesti deli in povezuje. V ustvarjalni dialog sta se zapletla Anton Špacapan Vončina, ilustrator, kipar in scenograf iz Šempetra pri Gorici, ter pesnik Francesco Tomada, srednješolski učitelj v Gorici. Njuno sodelovanje se je razvilo iz zamisli, da bi posnela film na temo življenja Slovencev v obdobju fašističnega raznarodovalnega terorja. »Vse skupaj,« je genezo romana opisal Špacapan Vončina, »se je res začelo z idejo, da bi naredili kratkometražni film. Napisal sem list in pol A4 formata zgodbe, ta del je ostal skoraj nedotaknjen in je prva stran romana." Besedilo je v nadaljevanju pisal na prtičke iz oštarij, ki jih je nato, kot dodaja, "Francesco na srečo prelevil v Times New Roman, sicer nikoli ne bi prišlo do konca." Popisani prtički so se drug za drugim sestavljali v roman, Špacapan pa je medtem ves čas risal zgodbo. Ne presenetljivo, saj je bolj kot pisatelj ilustrator pa tudi scenograf, kipar in performer recikliranja ter obenem zelo vizualen tip ustvarjalca z bogatimi izkušnjami v svetu filma. Ilustracije, sta se nazadnje strinjala avtorja, niso bile vključene v knjigo (Špacapan jih je pozneje posebej predstavil na razstavi), pisanje pa je ohranilo nizanje daljših in krajših sekvenc, značilnih za filmske kadre. Kmalu po italijanskem izvirniku je delo s prevodom Gašperja Maleja dobilo tudi slovensko izdajo. Prizorišče pripovedi je Čepovan, slovenska vas, ki je bila po prvi svetovni vojni z rapalsko mejo odtrgana od nove jugoslovanske države in so jo novi gospodarji preimenovali v Chiapovano. Začetek opisanega dogajanja je zaznamovan z datumom 3. februar 1931, ko so fašistične oblasti iz Gorice poslale v vas manjšo vojaško posadko. Ne zato, ker bi jo bilo treba braniti, pač pa poitalijančiti, kar se dotlej ni zgodilo. V šoli, cerkvi in gostilni je še vedno odzvanjala barbarska slovenščina, ki je preprosti domačini niso bili pripravljeni sami od sebe zamenjati za vzvišeno kulturo in jezik dedičev mogočnega Rima. Tej ugotovitvi je sledil jasen ukaz: »Tukaj se govori samo italijansko!« In ker sama zapoved ni zadoščala, so Italijani stopnjevali nasilje. Z oken hiš so ukazali odstraniti polknice, da ne bi bilo nič skrito njihovim pogledom. Odpustili so dolgoletno učiteljico Majdo in začeli, za svarilen zgled, trpinčiti vaščane, ki se niso uklonili novim pravilom. Potem ko iz notranjosti države dalj časa niso poslali nadomestnega učitelja, je pouk prevzel sam poveljujoči poročnik Angelo, zagrenjen vojni invalid na vozičku. Najostreje se je lotil samosvojih Kafolovih, deda Miroslava, očeta Karla in enajstletnega Srečka. Luca Manegheso v spremni besedi v kljubovalnem Srečku vidi celo očiten namig na Kosovela, ki se je uprl preimenovanju v Fortunata. To je vrhnja, realna plast pripovedi z zgodovinskim ozadjem in sporočilom, da nasilje prejkoslej rodi upor. Nekateri, večinoma že pokojni vaščani v njej nastopajo s pravimi imeni in vlogami, tiste ki tega niso želeli, pa sta avtorja preimenovala ali ustvarila nove like. Hkrati se je izpod površja začela čedalje močneje oglašati lokalna legenda o ženski, ki se je spremenila v orjaško belo volkuljo. Kadar se je iznenada prikazala iz gozda, so za njo ostale luže krvi v snegu. Pojavila pa se je vedno, kadar so se v nevarnosti znašli Srečko in njegovi. V tem strašljivem liku je mogoče zaslutiti tudi pridušen vpliv svoj čas v hribih nad Vipavsko dolino razširjene staroverske prakse, ki po pisanju Pavla Medveščka prav v okolici Čepovana pozna skrivnostno Belo v gozdu. Volkulja se je Srečku naposled dala prepoznati kot njegova nesrečna mati, ki ni zbolela in umrla, kot sta mu govorita oče in ded, ampak je po preobrazbi v zver zbežala v gozd in od daleč bdela nad svojim edincem. Potem ko je krvavo obračunala z Italijani, ki imajo v svojih genih med drugimi zapisan mit, da sta Večno mesto ustanovila posvojenca volkulje Romul in Rem, je fanta prepustila odraščanju in se vrnila v gozd. Obrnjena analogija, ki sta jo uporabila Anton Špacapan Vončina in Francesco Tomada, kajpada ni brez razloga. Ne nazadnje je tudi fašistična vzgoja poznala volčiče, volkuljine sinove in hčere, šest do osem let stare dečke in deklice, ki so jim v državni organizaciji Balilla vcepljali dučejevo ideologijo. Avtorja romana Volkuljin sin se na tej prelomni točki ne poslovita od upornega Srečka, temveč njegovi zgodbi v skopih obrisih sledita do konca. Kot partizan Snežak se je pozimi 1944 proslavil z uničenjem dveh italijanskih kamionov, dobro leto pozneje pa ga je partijska sodna komisija kaznovala z zaporom, ker je, še vedno zavezan pravici, spričo pomanjkljivih dokazov zavrnil ukaz za usmrtitev štirih osumljencev. Poleti 1971 se je peščica prijateljev od Srečka poslovila v tišini prazne pokopališke kapele v Solkanu. Brez pridig in poslovilnih govorov …

Piše Jože Štucin, bereta Lidija Hartman in Jure Franko. Pesniška zbirka Heronova spirala (mimohod panjskih končnic) Janeza Ramoveša, pesnika iz Suše pod Blegošem, je po osnovni zgradbi sonetni venec, akrostiha sicer ni, ima pa še druge vsebinske dodatke, ki pesnitev širijo v večji in kompleksnejši izdelek. Avtor spremne besede Zdravko Duša jo opisuje kot nekakšen hibrid, pesniško zbirko, ki ima nastavke odrske uprizoritve. Razširjena z orkestrsko in zborovsko glasbo bi se lahko približala celo znamenitemu škofjeloškemu pasijonu. Tudi vsebinsko je namreč blizu žalostnemu križevemu potu glavnega junaka, v resnici antijunaka, voznika klavniškega tovornjaka, ki vse življenje vozi krave v smrt. Vzporednica z brodnikom, ki prevaža duše umrlih čez Aheiron, je več kot očitna, tu voznik kamiona prevaža žive duše v smrt in ga to tudi očitno bremeni in muči. V šestem sonetu namreč resignirano spoznava: "Ževav ja ma, vsak človk pa duše nima, / tu sm spoznov, še marskej sm doživu, / včas v klavnc z voda pudn sm pomivu, / če lohk, marskej be zbrisu von s spomina." Šofer je Heron. Če povežemo z antiko, je matematik Heron iz Aleksandrije čisto nasprotje zgodbi, a zveni podobno kot Haron, brodar v Hadu. V strašljivo pripoved Heron vnaša red, zakonitost in natančnost. Je torej dosleden, skorajda znanstveno neoporečen izvajalec prevozništva živine v klavnico, spirala, ki je omenjena v naslovu, pa vedno znova vrača zgodbo nazaj, v junakovo mladost na podeželju, v naročje Harona, ki bo prej ko slej prevzel pobudo. Spirala pač teče v obe smeri, naprej in nazaj, je simbolen lik minevanja in večnega vračanja. Kot je vidno že v citirani kitici, je Ramoveš tudi to delo napisal v svojem narečju, seveda ne po navodilih dialektologije, temveč kot literarizirano narečje, ki besedilo polaga v usta navadnemu govorcu iz njegovega okolja, kjer prevladuje škofjeloško-cerkljansko narečje. Izredno zanimiv pristop pesnik goji že od samega začetka ustvarjanja. Lahko rečemo, da je svojo "vaško-kmečko" poetiko izpilil do popolnosti, hkrati pa moramo dodati, da ji je s tem nataknil nekaj hermetičnih uzd, ki bodo bralce iz drugih okolij prisilile k poglobljenemu in bolj analitičnemu branju. Sicer ne toliko zaradi narečja, konec koncev se koreni besed lahko hitro stikajo v vseh slovenskih govorih, težje bo poezija dostopna zaradi mnogoplastne simbolike, s katero Ramoveš iz lokalnega, vsakdanjega in domačijskega gradi eksistencialne vsebine. Metaforika je na videz preprosta, ljudska, v jedru pa nabita s plastmi globokih duhovnih izkušenj in spoznanj. Ta dvojnost podajanja skorajda filozofskih vsebin na način ljudskega govora je specifika Ramoveševe poezije. Res, da ni izumitelj tega sloga, je pa gotovo eden najbolj prepričljivih sodobnih ustvarjalcev, ki na plemenit način dvigujejo narečno govorico v visoko pesem. Ko se Heron, zbran in natančen prevoznik, ki nikoli ne zataji in vedno stoodstotno izpolni delovne naloge, začne spraševati o svoji mučni vlogi, je iskren in čustveno odkrit. V trinajstem sonetu se ozre vase, svojo nesrečno vlogo pa vidi bliže peklu kot nebesom: "Krave sa liipe, sm pomislu tist brt, / h zeml nem vliče bolječe vratove, / ene dogreja, že čakajo nove, / jest zmatran brodar sm, pred poku zaprt." Če še enkrat izpostavimo, ima Heronova spirala štirinajst sonetov, katerih uvodni verzi tvorijo magistrale na začetku. Povejmo še, da vsak verz spremlja motiv panjske končnice kot simbolna veriga ljudske umetnosti, dodanih pa je še devet songov za zbor in solista. Takoj je jasno, da to ni zgolj sonetna pesnitev, pač pa skorajda dramsko delo. Vsak sonet uvede literarizirana vsebina panjske končnice, ki oriše okolje, razkrije prizor in je nekakšna didaskalija, uvodni interpretativni ključ za sonet, ki sledi. Za vzorec naj bo zapis pred dvanajstim sonetom, ki namiguje na ljubezenski trenutek: "STAREC: pelje cizo. Težko jo vleče, kleca, vleče po kolenih. / Z nasprotne strani STARKA nese velik koš. / Srečata se, obstaneta. / Nadaljujeta vsak v svojo smer." Kmečka idila se v Ramoveševi poeziji kaže kot vigilija, kot čuječnost in tiho pričakovanje življenjskega cikla ljubezni, prebodeno s trpljenjem dela in vsakdanjega boja za preživetje. Za trenutek se pretvori v ljubezniv postanek, že skoraj ljubezenski stik, a to je tudi vse. Za romantiko seveda ni časa niti ni želje po čustveno-čutnih finesah, da bi se postanek razvezal v kaj več; ne, vsa ljubezen je zgolj hip in bližina na poti. Mogoče je to pesnikov spomin iz mladosti, ko je bilo na vasi še marsikdaj res tako, je pa, metaforično, prestavljeno tudi v njegov čas, v čas brodarske službe, ki tudi ne pozna oddiha in maziljenja čustev, službe, ki je trda, neizprosna in eliptična, tudi epileptična s svojimi travmatskimi uvidi in spoznanji. V sklopu prej omenjene "didaskalije" je pesem za zbor in orkester naslovljena Šmarn. Ker govori o nekakšnem spomladanskem romanju v gore, mogoče h kakšni Marijini kapelici, je ta ljudski glas prepoln spravljivosti in sožitja. Spet v zelo enigmatični sliki, ki lahko ta praznik povezuje tudi z odhodom v nebesa, v smrt: "Ke se cvitje odpjera – grema v gora. / Ke slike zbledeja – grema v gora. / Ke se zvečeri – grema v gora. Tam sa sledovi od tistih koraku. / Tam stojeja vetrovi, ke si zmjeri jih čaku. / Na drevjesu je tarča spraskana v lubje. / Odzgori varhovi okul se varteja. Ke j konc veselice – grema v gora. / Ke imama šulne spucane – grema v gora. / Ke dan se nardi – grema v gora. / Objeti čez rame – grema v gora." V knjigi je tudi dodatek. Skladatelj Gregor Pompe je uglasbil peti sonet in tu je objavljena celotna partitura. Po njegovih besedah skuša uglasbitev to dvojnost vzvišene mestne in preproste ljudske pesniške govorice "posneti z uporabo dveh godalnih triev, v enem od njiju je violončelo zamenjan s kontrabasom, da bi se približal bolj godbeniški in s tem "dialektalni" zasedbi. Temu ustrezno je razporejen tudi material, saj godbeniški trio ves čas leze proti valčku in polki, značilnima slovenskima glasbenima "dialektoma", regularni trio pa ostaja zavezan sodobnemu, abstraktnemu, realnemu ..." Dodajmo. Vsekakor zanimiva kombinacija in nadvse posrečen pristop, da imamo v knjigi tudi glasbeni vzorec, a žal je ostal le pri partituri. Bralec bi ga zagotovo želel tudi slišati na priloženi zgoščenki.

V Piranu so s slavnostnim glasbenim večerom obudil spomin na zgodovinsko odkritje Tartinijevega spomenika leta 1896. V galeriji Ante Trstenjak Ljutomer je na ogled razstava akademskega slikarja Mitje Ficka z naslovom Kot v gibanju. Slikar srednje generacije, ki živi in ustvarja v Ljubljani in Leipzigu, svoj pristop do slikanja primerja z avanturističnim potovanjem.

Poleti so plamenci skoraj povsod. Kot motivi na napihljivih blazinah, kopalkah, brisačah in drugih počitniških pripomočkih. Pravi plamenci pa medtem stojijo v plitvih lagunah, pogosto kar na eni nogi. Zakaj jim takšen položaj ne predstavlja nobene težave, kaj imajo pri tem opraviti hladna voda in varčevanje z energijo ter od kod sploh izvira njihova značilna rožnata barva?Odgovore poiščemo skupaj z biologom Davorinom Tometom z Nacionalnega inštituta za biologijo.

Dr. Matija Strlič je profesor znanosti o dediščini in profesor analitske kemije. V zadnjih 20 letih je sodeloval pri več kot 35-tih raziskovalnih projektih in programih. Sodeloval je v skupni programski pobudi Kulturna dediščina in globalne spremembe. Vključen je v razvoj Evropske raziskovalne infrastrukture za znanost o dediščini. Z njim smo se pogovarjali na mednarodni konferenci na Bledu, kjer so se zbrali raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine, na delavnicah in razpravah so govorili o metodah za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Umetnine, zgodovinske stavbe, kulturne krajine in arheološki predmeti so nenehno izpostavljeni procesom staranja in propadanja. Raziskovanje njihovih materialov, načinov nastanka in odzivov na okoljske vplive in konservatorske posege je eno osrednjih področij dediščinske znanosti, ki povezuje naravoslovne, tehniške in humanistične vede. V Sloveniji je bila v začetku letošnjega leta ustanovljena nova raziskovalna enota za znanost o dediščini, GreenHer Center odličnosti za znanost o zeleni dediščini. Kot avtonomni del Univerze v Ljubljani predstavlja široko partnerstvo med šestimi slovenskimi ustanovami, Nacionalnim raziskovalnim svetom Italije in University College London. Prof. dr. Matija Strlic je tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti, član Kraljeve kemijske družbe in Mednarodnega inštituta za varstvo narave. Je avtor več kot 60-tih nacionalnih in mednarodnih projektov za znanost o dediščini. Leta 2015 je prejel nagrado Ambasadorja znanosti Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju znanosti in mednarodnega sodelovanja.

Hallo aus der Sommerpause! Damit ihr uns nicht vergesst senden wir euch hier ein kurzes Lebenszeichen und erzählen, was aktuell bei uns passiert, wohin es in den Urlaub geht und was sonst gerade noch wichtig ist. Natürlich gibt es auch einen Happen Wissenschaft: Wir haben euch unsere liebsten Science Facts des Sommers mitgebracht – von eiernden Weltraum-Autos bis zu stapelbarem Kot. Außerdem gibt's Pinkel-Studien, Horror-Storys aus dem Billigflieger und drei Film-Empfehlungen für eure Ferien.

Rada bi pekla torte, vendar je na ulici. Komaj polnoletna odvisnica se prebija skozi življenje na dnu, polnem zlorab, posilstev, kriz, slabosti, hlepenja po novih odmerkih. Jemlje vse, kar se da dobiti. Pridružili smo se ekipi Kraljev ulice na terenu v Ljubljani pri razdeljevanju pribora za odvisnike. Kot nam bo povedal odvisniški veteran, mladi na ulici propadajo vse bolj rapidno. In tudi vse bolj vsem na očeh. Zakaj, izveste v oddaji. V drugem delu nadaljujemo pot z ekipo Kraljev ulice po Ljubljani pri razdeljevanju pribora za odvisnike. Obiskali smo tudi DrogArt in center Stigme v središču prestolnice, preverili pa smo tudi, kako je v Novi Gorici, kjer imajo edino varno sobo v državi. Kakšni so podatki policije in kaj vse se znajde v drogah, ki se prodajajo na ulici?

V Španiji in Franciji še vedno divjajo obsežni gozdni požari, zaradi česar je svoje domove moralo zapustiti več kot 325.000 ljudi. Poleg prebivalcev in okolja je veliko škode utrpelo tudi gospodarstvo. Kot je dejal francoski finančni minister Ronald Lescure so v enem dnevu so samo iz departmaja Gironde evakuirali 13.000 podjetij; požare je s tem označil tako za ekološko in družbeno kot tudi gospodarsko katastrofo, ki je pretresla regijo. Drugi poudarki: - Po ukrajinskem napadu na iransko ladjo v Kaspijskem morju Teheran zagrozil s hudimi posledicami - Mariborski Bajk Park Pohorje s širokim naborom prog vse bolj priljubljen - Kolesar Tadej Pogačar s peto zmago na dirki po Franciji izenačil rekord

Predsednik stranke Resnica Zoran Stevanović se je včeraj prvič odzval na novo afero poslanca Borisa Mijiča. Ostro je obsodil prenos podjetja Progros na Roka Snežiča. Kot je dejal, je Mijič s to potezo dokončno prestopil mejo po že številnih škandalih. Stevanović meni, da tako nima več moralne pravice sedeti v državnem zboru. V oddaji tudi o tem: - Napad v Berlinu - kombi zapeljal v množico, eden mrtev, več poškodovanih - Več kot 300 tisoč ljudi pobegnilo pred gozdnimi požari v Franciji in Španiji - Pred kolesarji na dirki po Franciji še zadnja etapa, Pogačar si je zagotovil peto zmago

Predsednik stranke Resnica Zoran Stevanović je obsodil prenos podjetja Progros s poslanca Resnice Borisa Mijiča na Roka Snežiča. Kot je dejal, je Mijič s to potezo dokončno prestopil mejo. Stevanović meni, da nima več moralne pravice sedeti v državnem zboru, vendar še ni preteklo pol leta od državnozborskih volitev, zato bi v primeru njegovega odstopa Resnica izgubila poslanski mandat. Napovedal pa je, da bodo izčrpali vsa sredstva, da Mijič od oktobra ne bi več bil poslanec.

Veliki slovenski arhitekt Jože Plečnik je s svojimi stvaritvami Ljubljano postavil ob bok najlepšim evropskim prestolnicam. Od Križank, NUKa, Tromostovja, ljubljanske tržnice do stadiona za Bežigradom in Žal, če omenimo le nekatere njegove stvaritve. Precej neopazno pa za Trnovsko cerkvijo stoji njegov dom. Plečnikova domačija obsega dve hiši in prizidek ter čudovit vrt. Hišo je leta 1915 kupil brat Jožeta Plečnika, Andrej, da bi postala nov dom Plečnikovih, kar pa se ni uresničilo. Je pa to postal dom velikega arhitekta, ki je njej živel in ustvarjal kar 35 let, vse do smrti leta 1957. Kot muzej je Plečnikova hiša svoja vrata za javnost odprla leta 1974. 2010 je prešla pod okrilje zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane, ki upravlja s hišo, sicer v lasti mesta Ljubljana. Septembra 2015 se je končala temeljita prenova, ki je trajala 2 leti. Danes v hiši hranijo več kot 17.000 različnih predmetov, vključenih v Plečnikovo zbirko, vsak od njih pa ima svojo zgodbo. Nekaj zgodb o življenju in delu največjega slovenskega arhitekta nam razkrivata kustosinja Ana Porok in Matic Šavli, zadolžen za vodenje hiše. Ustavimo se tudi na vrtu, kjer je del zelene oaze namenjen knjižnici pod krošnjami. Tam nas pričaka Jelena Radič, koordinatorka projekta iz zavoda Divja misel. Pridružite se nam na sprehodu po Plečnikovi hiši in vrtu in še nekoliko bolje spoznajte življenje tega znamenitega arhitekta! Foto (Matevž Paternoster/MGML): zimski vrt in okrogli prizidek Plečnikove hiše

Oktobra se nam na referendumu obeta več vprašanj.Strateški svet za gospodarstvo v pripravo prvih konkretnih predlogov.Kot kaže bo v senci Golobove vlade kar nekaj prostora. Analizira politični komentator Rok Čakš.Poslovil se je dr. Jože Ramovš - večni iskalec smisla, resnice in medgeneracijskega sožitja.ZDA v nove 10- do 12 in pol odstotne carine za 60 trgovinskih partneric, tudi za uvoz iz Evropske unije.Evropska unija v pomoč pri gašenju požarov v Španiji in Franciji napotila več letal.Vreme: Na vzhodu občasno zmerno oblačno, jutri povsod sončno.Kandidati za generalnega sekretarja Združenih narodov na javni tribuni odgovarjali na vprašanja članic.S. Hermina Nemšak ob jutrišnjem romanju družin Aninega sklada na Brezje: Največja težava družin z več otroki je, da pri drugih niso sprejeti.ŠPORT: Do konca kolesarske dirke po Franciji le še dve alpski- in etapa po Parizu. Pogačar tik pred peto skupno zmago na Touru.

Koline v tem delu leta povezujejo rojake na južni polobli. To je zelo priljubljen slovenski običaj, namenjen povezovanju generacij in utrjevanju vezi, ki ga med drugim ohranjajo v Hladnikovem domu v Slovenski vasi v Lanusu in v Našem domu v San Justu v Buenos Airesu. Domače koline so v obeh primerih pritegnile člane in prijatelje, z obiskom so bili zelo zadovoljni. Kot piše Svobodna Slovenija iz Argentine so možje že sredi tedna zavihali rokave in pravi čas pripravili vse potrebno. V nedeljo so se jim pridružile še kuharice in s skupnimi močmi poskrbele za okusne jedi. Gostom so postregle z bogatim kosilom. Takšna srečanja niso le priložnost za okušanje domačih dobrot, temveč tudi za krepitev prijateljstva, sodelovanja in povezanosti med člani slovenske skupnosti.

Pobudniki referenduma o tako imenovani politični policiji so dopoldne v državni zbor vložili skoraj 45 tisoč podpisov. Ob tem so se zahvalili volivcem, ki so zahtevo podprli, in ocenili, da referendum presega samo vsebino zakona o parlamentarni preiskavi. Kot je pojasnil prvopodpisani Franco Juri, novela zakona o parlamentarni preiskavi namreč briše ustavnopravne varovalke in omogoča samovoljo. V oddaji tudi o tem: - Zdravstveni minister: Pregled pokazal višji primanjkljaj od pričakovanega - Komisija za preprečevanje korupcije zaskrbljena zaradi korupcijskih tveganj pri načrtovanem demografskem skladu - Iran po ameriških napadih znova obstreljuje tarče v Zalivu in Hormuški ožini

Svetovno nogometno prvenstvo, ki se je sinoči končalo s španskim zmagoslavjem v New Yorku, je brez dvoma obdržalo naziv največjega športnega dogodka na svetu. Številke, tako tekem in gledalcev kot zaslužkov, so največje v zgodovini, a ljubitelji te igre ne skoparijo s številnimi kritikami na tokratni pristop do organiziranja prvenstva. Kljub vsemu naslov svetovnih prvakov v nogometu ostaja dosežek, ki v svetu športa nima konkurence, kar je poudaril tudi vratar svetovnih in evropskih prvakov Unai Simon. Kot je dejal, tega ni mogoče primerjati s sicer zgodovinskim naslovom evropskih prvakov, niti z ligo narodov, osvojitev tega naslova namreč ostaja nekaj edinstvenega. Druge teme: - Tanja Fajon ne bo visoka predstavnica Unije za Sahel, v Bruslju naj bi že izbrali novo kandidatko. - Ob polnoči cene pogonskih goriv občutno višje, dizel se bo podražil za 13 centov na liter. - Novi britanski premier napovedal takojšnji začetek zniževanja življenjskih stroškov.

Nekdanja zunanja ministrica Tanja Fajon ne bo predstavnica Evropske unije za Sahel. Kot je sporočila, je visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas njeno nominacijo preklicala zaradi pritiska slovenske vlade in Evropske ljudske stranke. Medtem ko premier Janez Janša vztraja, da je bil postopek v zvezi z imenovanjem tudi po oceni zunanjega ministrstva vprašljiv, Fajonova pravi, da je bil pregleden in pravilen. V oddaji tudi: - Britanski premier Starmer v poslovilnem nagovoru zaželel srečo svojemu nasledniku Burnhamu - Po nočnem umoru na Koroškem policija išče pobeglega osumljenca - Španija slavi po včerajšnji zmagi na svetovnem nogometnem prvenstvu

Piše Tjaž Mihelič, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Trojni enačaj, ki zaznamuje naslov knjige Čas ≡ prostor komparativista in enega najprodornejših raziskovalcev kosoveliane Janeza Vrečka, nas postavlja v osrčje novega branja Srečka Kosovela. Matematični znak ≡ se bere kot »je identično« in torej ne pomeni istega stanja kot pri dvojnem enačaju, ki pomeni »je enako«. Razlikujeta se v tem, da slednji predpostavlja dve pojavnosti z enako vrednostjo, trojni enačaj pa med dve pojavnosti vnaša enopomenskost, eno ima zdaj še drugo ime, ki je s prvim popolnoma skladno, identično, eno. V našem primeru je naslov monografije povzet iz Kosovelove misli: »Čas in prostor je samo dvoje relacij relativnosti v kozmičnem prostoru, ki je sinteza čas ≡ prostor. Nova mistika, mistika časo-prostora.« Razumevanje časa, ki je prostor, in obratno v luči kvantne mehanike, je zaznamovalo Kosovelovo razumevanje poezije. Enost stvari se je prelila v njegov, lahko rečemo njegov, konstruktivizem, ki ni le umetniška smer, ampak način življenja. Enost stvari je bila njegova zahteva, poziv: enost človeka in »prirode«, vsebine in oblike, kozmosa in prostora. »Črke rasto v prostor,« je zapisal. Vrečkov izziv pri predstavitvi Kosovela ni samo lotiti se ga kot pesnika, temveč tudi kot izjemnega misleca. Namen monografije je zlasti slednji. Vrečko je monografijo je zasnoval skozi 10 poglavij in uvod. Ta nas prav zares uvaja, saj avtor v njem predstavlja svoje zasnove za pričujoče delo, v obrisih začrta poteze, ki jih nato skozi knjigo jasneje izriše, svojo raziskavo pa sopostavi k drugim raziskavam Srečka Kosovela. Ob tem se mi zdi vredno izpostaviti njegov odnos do korifeje slovenske primerjalne književnosti Antona Ocvirka. Če je šlo, kot sam pravi, v njegovi monumentalni pregledni monografiji o Srečku Kosovelu iz leta 2011 za nekakšno apologijo Ocvirka, ki ga je prvi povezal s konstruktivizmom, tu do njega vzpostavi distanco in opozori tudi na njegove zmote. Pri tem se na primer ustavi pri njegovi izdaji Integralov. V uvodu tudi jasno zapiše, da so se danes uveljavljeni pojmi kvantne mehanike pojavili večinoma po Kosovelovi smrti, tako da moramo biti pri njihovi aplikaciji na Kosovelovo poezijo previdni. Omenja pa, da jih je Kosovel »zaznaval«, »intuitivno prišel do spoznanj, ki so bila blizu spoznanjem Plancka, Einsteina, Bohra in drugih fizikov. Kako rešiti nastalo zagato?« Deset nadaljnjih poglavij bi lahko razdelili na tri dele. Poglavji Kosovelove definicije konstruktivizma in Spopad med Kosovelom in Černigojem prinašata splošnejše opazke o Kosovelovem konstruktivizmu ter zlasti slednje postavlja Kosovela ob bok njegovim sodobnikom in primerja njihovo dojemanje konstruktivizma z njegovim. V sedmih preostalih poglavjih Vrečko interpretira konkretne pesmi in iz njih izpeljuje Kosovelovo razumevanje kvantne mehanike. Podrobneje se ukvarja z njegovim manifestom Mehanikom in ga poveže z njegovimi protomanifesti ter kanoniziranimi pesmimi Kalejdoskop, Monolog, Sferično zrcalo, Srce v alkoholu, Kons 5 in Tragedija na oceanu. Tretji del monografije pa predstavlja zadnje poglavje z naslovom Sam moram vse dopolniti, v katerem se loteva Kosovelove bolezni in smrti, njegovega odnosa do komunistične partije, sodelovanja z organizacijo TIGR in razumevanja revolucije. Najprej bi želel spregovoriti o podnaslovu Ob stoti obletnici smrt Srečka Kosovela, ki ni posrečeno izbran. Knjiga je res izšla v njegovem letu in bo tako zasluženo deležna več pozornosti, kot bi je bila verjetno zunaj tega, vendar presega nekakšno jubilejno izdajo. To lahko izberemo iz avtorjeve pisave, saj gre za pionirsko delo tako v Kosovelovem primeru kot tudi sicer. Po branju monografije ne moremo več brati Kosovela, kot smo ga doslej. Po drugi strani pa prinaša navdihujoče branje pri povezovanju umetnosti z znanostjo in nudi tudi svojevrstno metodološko oporo za drugačno branje pesmi tudi drugih avtorjev. Boljši podnaslov bi bil tako takšen, ki bi nas dejansko usmerjal na vsebino, kazal v notranjost dela. Kvantna prepletenost, ki bi jo Kosovel lahko zaznaval, z njim pa korespondiral njegov pojem prozornosti iz pesmi Prerojenje (»Sam, sam, sam moram biti, / vsako telo neprozorno v prozornost preiti«) je ves čas prisotna. Tudi prepletenost sicer je značilnost monografije. Vrečko k posameznim vzorčnim pesmim vpleta številne druge Kosovelove pesmi, aforizme in mnoga znanstvena dela. Kdaj do onemoglosti, kdaj do vrtenja časa. Kaj želim reči? Da se mi je ob branju monografije večkrat zazdelo, da berem že argumentirane stvari, ki so zdaj spet še enkrat argumentirane, da berem aforizme, ki so že korespondirali s prejšnjimi ugotovitvami. Ob njih pa fizikalne dokaze zanje, ki so bili objavljeni mnogo pozneje. Ali je denimo »mistična luč teorije« res v povezavi z Bohrovo atomsko mistiko, kot so drugi imenovali njegovo interpretacijo fizike leta kasneje? Ali Kosovel piše »prav o tem« – čeravno pojave samo zaznava – torej o singularnosti, točki z neskončno gostoto, ki nastane pri črnih luknjah, v kateri se čas ustavi, ko beremo verz: »Ura večnosti se je premaknila v Nič.« Neposredno zatem pa droben citat iz knjige slovenskega filozofa Marka Uršiča, ki ga ob tej sopostavitvi ne morem brati kot dokaz k izpeljani temi. Kot bralec si želim več prostora, ki bi znal zajeti in biti, se imenovati čas. Več prostora, s tem mislim na daljše odlomke pesmi, na daljše citate, če ti podpirajo tako pomembne teze. Ob tem bi si želel več časa, historične perspektive, a nikakor ne historizma. Nekaj tega bi bilo v obstoječem besedilu mogoče navesti namesto komparativističnega navajanja med besedilom z zgodovinarskimi opombami pod črto, kjer bi bil izpisan celoten bibliografski podatek, za katerega bi vedel, kdaj je izšel. Pri pesmih bi si kot bralec želel izpostavitve tega, kar lahko najdemo v povezavi s kvantno mehaniko pri določeni pesmi, ob koncu pa sklepno poglavje, ki bi povzelo glavne ugotovitve Kosovelovega »zaznavanja« teh pojavov v pesmih. Pomembni študiji to pritiče, zlasti takšni. Morda najbolj nazoren primer tega je v uvodu izpisana množica Kosovelovih doslej neinterpretiranih zapisov, primer tega je v začetku kritike naveden. Nekateri v nadaljevanju dobijo svojo časovnost, drugi ne. A če se vrnem h kvantni prepletenosti, je monografija kažipot, namig, ki ga razume dobronamerni bralec, drugačnega pisanja. Janez Vrečko v monografiji Čas ≡ prostor postavlja nove temelje za razumevanje Kosovelove poezije in poezije, umetnosti sicer. S tem pa tudi podlago za nove interpretativne izzive. Ponuja nam metodološki in epistemološki zgled. Ponuja nam, rečeno s Kosovelom, dejanje, gibanje vseskozi. Od nas zahteva naše lastno dejanje. Ne biti dani na dvoje, ampak biti eno.

Zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, tako imenovani SKOK, je dobil zeleno luč vlade in odhaja na obravnavo v državni zbor. Kot je poudaril pravosodni minister Mihael Zupančič, gre za poenostavitev celotnega postopka. Medtem je vlada zaposlena tudi z oblikovanjem rebalansa proračuna, ki za letos predvideva zvišanje proračunskih odhodkov na skoraj 18,5 milijarde evrov. V oddaji pa tudi o tem: - V Ukrajini nezadovoljstvo in tudi protesti zaradi zamenjavi obrambnega ministra Fedorova - V Italiji izrekli zaporne kazne zaradi smrtonosne zrušitve viadukta Morandi v Genovi leta 2018 - Po razlitju goriva od jutra zaprte plaže v Portorožu; po navedbah pristojnih so razmere pod nadzorom.

Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je po nedavnih napadih na policiste napovedal predlog sprememb zakona o kazenskem postopku za prednostno obravnavo kaznivih dejanj napadov na policiste. Po njegovih besedah so težava počasni postopki na tožilstvu ali sodiščih, zato je treba sistem naravnati tako, da bo hiter in učinkovit. Kot je pojasnil, bo predlog zakona določal rok, v katerem mora tožilstvo odločiti o kazenski ovadbi, sodišče pa razpisati glavno obravnavo. Drugi poudarki oddaje: - Voditelji držav jugovzhodne Evrope v Kijevu o krepitvi sodelovanja v podporo Ukrajini. - Festival Zmaj ma mlade v Postojni bodo pripravili kljub izpadu obljubljenih sredstev. - Kolesarska povezava med Bledom in Bohinjem uradno odprta.

V Sloveniji živi po različnih ocenah med 160 tisoč in 170 tisoč ljudi z različnimi statusi invalidnosti, kar je približno 8 odstotkov prebivalstva. Lani je bilo med delovno aktivnimi prebivalci nekaj več kot 36 tisoč delovno aktivnih invalidov, pomemben del invalidov pa je upokojen. Kot ugotavljajo v letnem poročilu za leto 2025 v Fundaciji invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije, invalidi še vedno prejemajo nizke dohodke ali nizke invalidske pokojnine, in to v znesku, ki ostaja pod pragom tveganja revščine. Kakšno je stanje na področju invalidskega varstva v Sloveniji? Ali naša država ustvarja možnosti za doseganje najvišje možne ravni zdravja, izobrazbe, zaposljivosti in socialnoekonomske neodvisnosti invalidov? Kako je z dostopnostjo na vseh področjih življenja, sodelovanjem pri soodločanju in delovanjem v družbi ter kaj bi bilo treba še urediti na sistemski ravni, da bi bili invalidi vsestransko in kakovostno vključeni v vse oblike družbenega življenja? Gost sredinega Intervjuja bo državni svetnik, predsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu Republike Slovenije in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.

Voditelji tako imenovane koalicije voljnih so včeraj v Parizu razpravljali o okrepitvi podpore Ukrajini v vojni z Rusijo. Kot je povedal premier Janez Janša, se pripravljenost držav za pomoč Ukrajini povečuje. Ukrajina je ob robu srečanja skupaj z devetimi evropskimi državami napovedala ustanovitev koalicije za obrambo pred balističnimi izstrelki, francoski predsednik Emmanuel Macron pa vaje večnacionalnih sil, ki bi jih v primeru premirja z Rusijo napotili v Ukrajino. V oddaji tudi o tem: - Glasovanje o kandidaturi Tanje Fajon za posebno predstavnico Unije za Sahel še pod vprašajem - Slovenija prvič dobila enotno strategijo razvoja biotehnologije in farmacije do leta 2035 - Veliko pšenice bo zaradi nizkih cen končalo v živalski krmi.

Ukrajina lahko računa na še močnejšo podporo Evrope, je sporočilo včerajšnjega pariškega srečanja koalicije voljnih držav, ki so napovedale okrepitev ukrajinske zračne obrambe ter skupne vojaške vaje večnacionalnih sil, ki bi jih v primeru premirja z Rusijo napotili v Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je to označil za ključno odločitev. Kot je napovedal, bodo prve skupne vaje s sodelovanjem francoskih in britanskih enot potekale jeseni na Poljskem. V oddaji tudi o tem: - ZDA napovedale pobiranje pristojbin za varnost v Hormuški ožini, Združeni narodi proti - Janković zatrdil: Kljub neuspelemu referendumu odloka o parkirnem režimu ne bo - Pomisleke glede uvedbe turističnega evra imajo tudi sobodajalci, opozarjajo na preobremenjenost z dajatvami

Parlamentarnih preiskav o aferi Black Cube in obvodnem financiranju strank na zahtevo opozicije za zdaj ne bo. Poslanci tako kot na junijski seji namreč niso izglasovali potrditve dnevnega reda. Kot meni vodja Gibanja Svoboda Robert Golob, je koalicija dnevni red zavrnila z razlogom. Opozicija je ob tem že napovedala možnost ustavne presoje. Drugi poudarki oddaje: - Izraelski obveščevalci Iran obtožili načrtovanja atentata na Trumpa. - V požarih na jugu Španije najmanj 11 mrtvih, pogrešajo 19 ljudi. - Upravno sodišče znova omogočilo odstrel več kot 200 medvedov.

Vladajoča koalicija bo zamrznila slovensko priznanje samostojne Palestine, je v intervjuju za izraelske medije napovedal premier Janez Janša. Kot je dejal, je prejšnja vlada to storila nezakonito, zato bodo potezo umaknili. Nekdanji predsednik republike in strokovnjak za mednarodno pravo Danilo Türk je dejal, da gre za nenavadno potezo. Janša je ob tem napovedal še selitev slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem. Ostali poudarki oddaje: V Venezueli po potresih pogrešanih še 50 tisoč ljudi, mrtvih skoraj tisoč. Iran in ZDA kljub memorandumu o razumevanju z novimi napadi. Policija ob svojem dnevu med izzivi izpostavlja kadre in nove oblike kriminala.

Während draußen die Temperaturen steigen, rauscht unser Niveau ungebremst in den Keller. Es geht um Durchfall beim Laufen, mit Kot bestückte Ranzen und andere mentale Entgleisungen. Eine wilde Safari direkt auf die Ohren. Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices

V Češích prý koluje trochu keltské krve. Na území Česka a Slovenska žily kmeny Bójů a Kotýnů. Za keltskými památkami se ale lidé nejčastěji vydávají do Bretaně nebo do Irska. I nedaleko srbské metropole Bělehradu se ale dá narazit na stopy Keltů. Uchovávají je tady v novodobé keltské vesnici u města Indžija, kde se mohou návštěvníci seznámit s tím, jak na území nedaleko Dunaje Keltové před mnoha staletími žili.

V Češích prý koluje trochu keltské krve. Na území Česka a Slovenska žily kmeny Bójů a Kotýnů. Za keltskými památkami se ale lidé nejčastěji vydávají do Bretaně nebo do Irska. I nedaleko srbské metropole Bělehradu se ale dá narazit na stopy Keltů. Uchovávají je tady v novodobé keltské vesnici u města Indžija, kde se mohou návštěvníci seznámit s tím, jak na území nedaleko Dunaje Keltové před mnoha staletími žili.Všechny díly podcastu Zápisník zahraničních zpravodajů můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Kriptomat po osmih letih delovanja zapira vrata. Podjetje, registrirano v Estoniji, je od leta 2018 malim vlagateljem omogočalo enostaven vstop v svet kriptovalut. Kot ključni razlog za zaprtje navajajo negotovost glede pridobitve licence po novi evropski uredbi MiCA (Markets in Crypto-Assets), ki uvaja strožja pravila za ponudnike kriptostoritev v Evropski uniji. Po pravilih MiCA morajo ponudniki do 30.6. 2026 pridobiti novo licenco ali pa ustaviti poslovanje. Pred mikrofonom Dejan Davidović, soustanovitelj Kriptomata ______________________ Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo https://www.youtube.com/marjamilic Pridruži se pobudi Nula ni dovolj! Preveri na www.money-how.si/nula-ni-dovolj ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ PRENOVLJENA DELAVNICA: Investiranje za začetnike Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ___________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

#płatnawspółpraca | Zapraszamy na wtorkowe "Onet Rano.", w którym gośćmi Dominiki Długosz będą: Katarzyna Lubnauer - wiceministra edukacji narodowej; Bartłomiej Kot - ekspert ds. polityki zagranicznej, Aspen Institute; Żelisław Żyżyński - Canal+ Sport; Konrad Skotnicki - Doktor z TikToka, uczestnik Deep Arctic Expedition. W części "Onet Rano. WIEM" gośćmi Odety Moro będą: Katarzyna Cyran - rzeczniczka prasowa Shell Polska; Michał Remer - opiekun naukowy Studenckiego Koła Aerodynamiki Pojazdów, Politechnika Warszawska.

Dars je včeraj zvečer na avtocestnem delovišču pri Postojni začel izvajati dela tudi ponoči. Poudarjajo, da nočno delo ni nič novega, ga pa zdaj stopnjujejo. Izvajalec Kolektor CPG pojasnjuje, da gre za načrtovano časovnico, ker je nočno delo v pogodbi predvideno, aneksov ne bo. Strokovnjaki medtem opozarjajo, da ima nočno delo številne posebne zahteve in lahko nekoliko pospeši obnovo, ne more pa rešiti vsega, ter da vse skupaj lahko reši le manj istočasno odprtih gradbišč. V oddaji tudi o tem: - Kot zadnji od novih ministrov uradno prevzema posle minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer. - Italija izraelskega ministra za nacionalno varnost obtožuje nezakonitega pridržanja in mučenja članov humanitarne flotilje za Gazo. - V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije odpirajo razstavo protokolarnih in osebnih daril, ki so jih prejeli nekdanji predsedniki Republike Slovenije.

Zaslišanja ministrskih kandidatov so končana, novo vlado Janeza Janše čaka samo še jutrišnje potrjevanje v državnem zboru. Kot zadnji kandidat je zeleno luč dobil Borut Rončevič, ki bo prevzel vodenje resorja za izobraževanje, mladino in znanost. Drugi poudarki oddaje: - V Združenju zdravstvenih zavodov opozarjajo na negativne posledice enoodstotnega nižanja cen storitev na račun materialnih stroškov - Združene države po iranskih napadih na ameriška oporišča s povračilnimi napadi na otok Kešm v Hormuški ožini. - Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa na turneji po Zahodnem Balkanu poudarja zavezanost Evropske unije širitvenemu procesu.

Wie kam es zum Ausbruch des Hantavirus in Südamerika? Um welchen Stamm des Virus handelt es sich und was hat das alles mit der Lüftungssituation auf Kreuzfahrtschiffen zu tun. Ein Podcast von Pragmaticus.Das Thema:Es waren Meldungen, die an die Corona-Zeit erinnerten. Auf dem Kreuzfahrtschiff Hondius starb Anfang Mai ein Mann an einer Variante des Hantavirus, wenig später seine Frau. Das Schiff wurde in Quarantäne gesetzt, die WHO eingeschalten und schnell hatten Virologen eruiert, dass es sich um die Andes-Variante aus der Familie der Hantaviren handelt.Seine Besonderheit: Es springt nicht nur von Nagetieren auf Menschen, sondern dann auch von Mensch zu Mensch. „Es ist eine Neuweltvariante und kommt immer wieder in Südamerika vor“, resümiert der Viren-Experte Florian Krammer, der den Hantaviren seine Berufswahl zu verdanken hat. In seiner Heimat in Steiermark werden immer wieder Menschen infiziert, wenn sie „zum Beispiel Garagen auskehren und auf diese Weise den pulverisierten Kot von Rötelmäusen einatmen“, erzählt Krammer. Einige von ihnen erkrankten schwer, andere nicht.Mittlerweile forscht Krammer an Medikamenten und Impfstoffen für Erkrankte, eine Frage der finanziellen Mittel. Aber es geht auch um die Infektionsgefahr etwa auf Kreuzfahrtschiffen. Ihn als Virologe brächten keine zehn Pferde auf so ein Schiff, zu groß ist dort die Infektionsgefahr. Unser Gast in dieser Folge: Florian Krammer hat an der Universität für Bodenkultur in Wien studiert und seine Postdoc-Ausbildung im Labor von Peter Palese an der Icahn School of Medicine at Mount Sinai, New York absolviert. Dort beschäftigte er sich vor allem mit dem Influenzavirus. Im Jahr 2014 wurde er unabhängiger Principal Investigator und ist derzeit Mount-Sinai-Stiftungsprofessor für Vakzinologie an der Icahn School of Medicine at Mount Sinai. Außerdem ist Krammer seit 2024 Professor für Infektionsmedizin am Ignaz-Semmelweis-Institut der Medizinischen Universität Wien. Er konzentriert sich auf das Verständnis der Mechanismen von Interaktionen zwischen Antikörpern und viralen Oberflächenglykoproteinen und auf die Umsetzung dieser Arbeit in neuartige, breit schützende Impfstoffe und Therapeutika. Sein Hauptfokus ist das Influenzavirus, aber er arbeitet auch an Coronaviren, Flaviviren, Hantaviren, Filoviren und Arenaviren. Er hat mehr als 400 Arbeiten zu diesen Themen veröffentlicht.Dies ist ein Podcast von Der Pragmaticus. Sie finden uns auch auf Instagram, Facebook, LinkedIn und X (Twitter).

Združene države in Iran so blizu podpisa začasnega dogovora o končanju vojne. Kot danes poroča ameriški portal Axios, dogovor vključuje 60 dnevno podaljšanje premirja, prost prehod Hormuške ožine ter odpravo ameriške blokade iranskih pristanišč in nekaterih sankcij glede iranske prodaje nafte. Po navedbah ameriških uradnikov naj bi se Teheran strinjal tudi s predajo svojih zalog obogatenega urana, čeprav naj bi pogajanja o iranskem jedrskem programu potekala v času podaljšanega premirja. Bolj zadržani so na iranskem zunanjem ministrstvu. Iranska tiskovna agencija Fars pa je zavrnila navedbe o prostem prehodu Hormuške ožine, češ da ta ostaja pod iranskim nadzorom. V oddaji tudi: - Kaj se glede na koalicijsko pogodbo obeta na področju obrambe? - Na množičnem študentskem protestu v Beogradu prvič predstavili predvolilni program. - Zlata palma filmskega festivala v Cannesu v roke ustvarjalcev filma Fjord.

Človek neposredno povzroča usihanje biotske pestrosti na vseh celinah in v vseh ekosistemih, je potrdila najnovejša obsežna znanstvena analiza več kot 2.000 študij. Kot dodajajo njeni avtorji, so človeški vplivi že zmanjšali lokalno raznolikost vrst v povprečju za skoraj petino, pri čemer so najbolj prizadete dvoživke, plazilci in sesalci. Strokovnjaki opozarjajo, da se nam narava preobraža pred očmi: habitati izginjajo z rekordno hitrostjo, izjemno pereči so onesnaževanje, podnebne spremembe, pohod invazivnih vrst in prekomerno izkoriščanje virov. Je torej izguba biotske pestrosti dandanes večji problem, kot pa so podnebne spremembe? Gosta: Davorin Tome, Nacionalni inštitut za biologijo Irena Bertoncelj, Kmetijski inštitut Slovenije

Mehr als die Hälfte aller im Handel erhältlichen Fische stammt aus Fischfarmen. Doch diese Aquakulturen verunreinigen oft die umliegenden Gewässer mit Kot und Chemikalien. Geht das auch anders? Ein Podcast von Marko Pauli.

Na počitniško obarvani Frekvenci X vam tokrat v poslušanje prinašamo zgodbi dveh mladih znanstvenikov, ki sta ta in pretekli teden gostovala v Xpertizi, rubriki Frekvence, v kateri predstavljamo mlade na začetku kariere v znanosti. Najprej bomo spoznali Ano Štuhec Kocijan, raziskovalko na Univerzah v Oxfordu in Cambridgeu, ki se ukvarja s proteini, ki zaznavajo magnetno polje. V nadaljevanju pa bo svoje delo predstavil Črtomir Perharič z Morske biološke postaje v Piranu. Kot fizik raziskuje tako imenovano biološko ogljično črpalko v morju, pri čemer ga še posebej zanima vloga meduz pri prenosu ogljika v morske globine.

Kolegij predsednika parlamenta bo dopoldne odločal o izredni seji državnega zbora, na kateri bodo poslanci potrjevali zmanjšanje števila ministrstev na 14. Ta bo po pričakovanjih jutri, ko se bo državni zbor seznanil tudi z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da ne bo predlagala mandatarja. Kot je pojasnila, ji nihče ni zagotovil, da ga podpira najmanj 46 poslancev. Druge teme: - Iranski predlog vnovičnega odprtja Hormuške ožine ne žanje navdušenja v Združenih državah. - Ob svetovnem dnevu varnosti pri delu opozorila o pomenu tudi zdravega psihosocialnega okolja. - Ženska namiznoteniška reprezentanca svetovno prvenstvo začenja proti Tajkam, moška proti Špancem.