Podcasts about Kot

Svetovno nogometno prvenstvo, ki se je sinoči končalo s španskim zmagoslavjem v New Yorku, je brez dvoma obdržalo naziv največjega športnega dogodka na svetu. Številke, tako tekem in gledalcev kot zaslužkov, so največje v zgodovini, a ljubitelji te igre ne skoparijo s številnimi kritikami na tokratni pristop do organiziranja prvenstva. Kljub vsemu naslov svetovnih prvakov v nogometu ostaja dosežek, ki v svetu športa nima konkurence, kar je poudaril tudi vratar svetovnih in evropskih prvakov Unai Simon. Kot je dejal, tega ni mogoče primerjati s sicer zgodovinskim naslovom evropskih prvakov, niti z ligo narodov, osvojitev tega naslova namreč ostaja nekaj edinstvenega. Druge teme: - Tanja Fajon ne bo visoka predstavnica Unije za Sahel, v Bruslju naj bi že izbrali novo kandidatko. - Ob polnoči cene pogonskih goriv občutno višje, dizel se bo podražil za 13 centov na liter. - Novi britanski premier napovedal takojšnji začetek zniževanja življenjskih stroškov.

Piše Tjaž Mihelič, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Trojni enačaj, ki zaznamuje naslov knjige Čas ≡ prostor komparativista in enega najprodornejših raziskovalcev kosoveliane Janeza Vrečka, nas postavlja v osrčje novega branja Srečka Kosovela. Matematični znak ≡ se bere kot »je identično« in torej ne pomeni istega stanja kot pri dvojnem enačaju, ki pomeni »je enako«. Razlikujeta se v tem, da slednji predpostavlja dve pojavnosti z enako vrednostjo, trojni enačaj pa med dve pojavnosti vnaša enopomenskost, eno ima zdaj še drugo ime, ki je s prvim popolnoma skladno, identično, eno. V našem primeru je naslov monografije povzet iz Kosovelove misli: »Čas in prostor je samo dvoje relacij relativnosti v kozmičnem prostoru, ki je sinteza čas ≡ prostor. Nova mistika, mistika časo-prostora.« Razumevanje časa, ki je prostor, in obratno v luči kvantne mehanike, je zaznamovalo Kosovelovo razumevanje poezije. Enost stvari se je prelila v njegov, lahko rečemo njegov, konstruktivizem, ki ni le umetniška smer, ampak način življenja. Enost stvari je bila njegova zahteva, poziv: enost človeka in »prirode«, vsebine in oblike, kozmosa in prostora. »Črke rasto v prostor,« je zapisal. Vrečkov izziv pri predstavitvi Kosovela ni samo lotiti se ga kot pesnika, temveč tudi kot izjemnega misleca. Namen monografije je zlasti slednji. Vrečko je monografijo je zasnoval skozi 10 poglavij in uvod. Ta nas prav zares uvaja, saj avtor v njem predstavlja svoje zasnove za pričujoče delo, v obrisih začrta poteze, ki jih nato skozi knjigo jasneje izriše, svojo raziskavo pa sopostavi k drugim raziskavam Srečka Kosovela. Ob tem se mi zdi vredno izpostaviti njegov odnos do korifeje slovenske primerjalne književnosti Antona Ocvirka. Če je šlo, kot sam pravi, v njegovi monumentalni pregledni monografiji o Srečku Kosovelu iz leta 2011 za nekakšno apologijo Ocvirka, ki ga je prvi povezal s konstruktivizmom, tu do njega vzpostavi distanco in opozori tudi na njegove zmote. Pri tem se na primer ustavi pri njegovi izdaji Integralov. V uvodu tudi jasno zapiše, da so se danes uveljavljeni pojmi kvantne mehanike pojavili večinoma po Kosovelovi smrti, tako da moramo biti pri njihovi aplikaciji na Kosovelovo poezijo previdni. Omenja pa, da jih je Kosovel »zaznaval«, »intuitivno prišel do spoznanj, ki so bila blizu spoznanjem Plancka, Einsteina, Bohra in drugih fizikov. Kako rešiti nastalo zagato?« Deset nadaljnjih poglavij bi lahko razdelili na tri dele. Poglavji Kosovelove definicije konstruktivizma in Spopad med Kosovelom in Černigojem prinašata splošnejše opazke o Kosovelovem konstruktivizmu ter zlasti slednje postavlja Kosovela ob bok njegovim sodobnikom in primerja njihovo dojemanje konstruktivizma z njegovim. V sedmih preostalih poglavjih Vrečko interpretira konkretne pesmi in iz njih izpeljuje Kosovelovo razumevanje kvantne mehanike. Podrobneje se ukvarja z njegovim manifestom Mehanikom in ga poveže z njegovimi protomanifesti ter kanoniziranimi pesmimi Kalejdoskop, Monolog, Sferično zrcalo, Srce v alkoholu, Kons 5 in Tragedija na oceanu. Tretji del monografije pa predstavlja zadnje poglavje z naslovom Sam moram vse dopolniti, v katerem se loteva Kosovelove bolezni in smrti, njegovega odnosa do komunistične partije, sodelovanja z organizacijo TIGR in razumevanja revolucije. Najprej bi želel spregovoriti o podnaslovu Ob stoti obletnici smrt Srečka Kosovela, ki ni posrečeno izbran. Knjiga je res izšla v njegovem letu in bo tako zasluženo deležna več pozornosti, kot bi je bila verjetno zunaj tega, vendar presega nekakšno jubilejno izdajo. To lahko izberemo iz avtorjeve pisave, saj gre za pionirsko delo tako v Kosovelovem primeru kot tudi sicer. Po branju monografije ne moremo več brati Kosovela, kot smo ga doslej. Po drugi strani pa prinaša navdihujoče branje pri povezovanju umetnosti z znanostjo in nudi tudi svojevrstno metodološko oporo za drugačno branje pesmi tudi drugih avtorjev. Boljši podnaslov bi bil tako takšen, ki bi nas dejansko usmerjal na vsebino, kazal v notranjost dela. Kvantna prepletenost, ki bi jo Kosovel lahko zaznaval, z njim pa korespondiral njegov pojem prozornosti iz pesmi Prerojenje (»Sam, sam, sam moram biti, / vsako telo neprozorno v prozornost preiti«) je ves čas prisotna. Tudi prepletenost sicer je značilnost monografije. Vrečko k posameznim vzorčnim pesmim vpleta številne druge Kosovelove pesmi, aforizme in mnoga znanstvena dela. Kdaj do onemoglosti, kdaj do vrtenja časa. Kaj želim reči? Da se mi je ob branju monografije večkrat zazdelo, da berem že argumentirane stvari, ki so zdaj spet še enkrat argumentirane, da berem aforizme, ki so že korespondirali s prejšnjimi ugotovitvami. Ob njih pa fizikalne dokaze zanje, ki so bili objavljeni mnogo pozneje. Ali je denimo »mistična luč teorije« res v povezavi z Bohrovo atomsko mistiko, kot so drugi imenovali njegovo interpretacijo fizike leta kasneje? Ali Kosovel piše »prav o tem« – čeravno pojave samo zaznava – torej o singularnosti, točki z neskončno gostoto, ki nastane pri črnih luknjah, v kateri se čas ustavi, ko beremo verz: »Ura večnosti se je premaknila v Nič.« Neposredno zatem pa droben citat iz knjige slovenskega filozofa Marka Uršiča, ki ga ob tej sopostavitvi ne morem brati kot dokaz k izpeljani temi. Kot bralec si želim več prostora, ki bi znal zajeti in biti, se imenovati čas. Več prostora, s tem mislim na daljše odlomke pesmi, na daljše citate, če ti podpirajo tako pomembne teze. Ob tem bi si želel več časa, historične perspektive, a nikakor ne historizma. Nekaj tega bi bilo v obstoječem besedilu mogoče navesti namesto komparativističnega navajanja med besedilom z zgodovinarskimi opombami pod črto, kjer bi bil izpisan celoten bibliografski podatek, za katerega bi vedel, kdaj je izšel. Pri pesmih bi si kot bralec želel izpostavitve tega, kar lahko najdemo v povezavi s kvantno mehaniko pri določeni pesmi, ob koncu pa sklepno poglavje, ki bi povzelo glavne ugotovitve Kosovelovega »zaznavanja« teh pojavov v pesmih. Pomembni študiji to pritiče, zlasti takšni. Morda najbolj nazoren primer tega je v uvodu izpisana množica Kosovelovih doslej neinterpretiranih zapisov, primer tega je v začetku kritike naveden. Nekateri v nadaljevanju dobijo svojo časovnost, drugi ne. A če se vrnem h kvantni prepletenosti, je monografija kažipot, namig, ki ga razume dobronamerni bralec, drugačnega pisanja. Janez Vrečko v monografiji Čas ≡ prostor postavlja nove temelje za razumevanje Kosovelove poezije in poezije, umetnosti sicer. S tem pa tudi podlago za nove interpretativne izzive. Ponuja nam metodološki in epistemološki zgled. Ponuja nam, rečeno s Kosovelom, dejanje, gibanje vseskozi. Od nas zahteva naše lastno dejanje. Ne biti dani na dvoje, ampak biti eno.

Nekdanja zunanja ministrica Tanja Fajon ne bo predstavnica Evropske unije za Sahel. Kot je sporočila, je visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas njeno nominacijo preklicala zaradi pritiska slovenske vlade in Evropske ljudske stranke. Medtem ko premier Janez Janša vztraja, da je bil postopek v zvezi z imenovanjem tudi po oceni zunanjega ministrstva vprašljiv, Fajonova pravi, da je bil pregleden in pravilen. V oddaji tudi: - Britanski premier Starmer v poslovilnem nagovoru zaželel srečo svojemu nasledniku Burnhamu - Po nočnem umoru na Koroškem policija išče pobeglega osumljenca - Španija slavi po včerajšnji zmagi na svetovnem nogometnem prvenstvu

Zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, tako imenovani SKOK, je dobil zeleno luč vlade in odhaja na obravnavo v državni zbor. Kot je poudaril pravosodni minister Mihael Zupančič, gre za poenostavitev celotnega postopka. Medtem je vlada zaposlena tudi z oblikovanjem rebalansa proračuna, ki za letos predvideva zvišanje proračunskih odhodkov na skoraj 18,5 milijarde evrov. V oddaji pa tudi o tem: - V Ukrajini nezadovoljstvo in tudi protesti zaradi zamenjavi obrambnega ministra Fedorova - V Italiji izrekli zaporne kazne zaradi smrtonosne zrušitve viadukta Morandi v Genovi leta 2018 - Po razlitju goriva od jutra zaprte plaže v Portorožu; po navedbah pristojnih so razmere pod nadzorom.

V Sloveniji živi po različnih ocenah med 160 tisoč in 170 tisoč ljudi z različnimi statusi invalidnosti, kar je približno 8 odstotkov prebivalstva. Lani je bilo med delovno aktivnimi prebivalci nekaj več kot 36 tisoč delovno aktivnih invalidov, pomemben del invalidov pa je upokojen. Kot ugotavljajo v letnem poročilu za leto 2025 v Fundaciji invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije, invalidi še vedno prejemajo nizke dohodke ali nizke invalidske pokojnine, in to v znesku, ki ostaja pod pragom tveganja revščine. Kakšno je stanje na področju invalidskega varstva v Sloveniji? Ali naša država ustvarja možnosti za doseganje najvišje možne ravni zdravja, izobrazbe, zaposljivosti in socialnoekonomske neodvisnosti invalidov? Kako je z dostopnostjo na vseh področjih življenja, sodelovanjem pri soodločanju in delovanjem v družbi ter kaj bi bilo treba še urediti na sistemski ravni, da bi bili invalidi vsestransko in kakovostno vključeni v vse oblike družbenega življenja? Gost sredinega Intervjuja bo državni svetnik, predsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu Republike Slovenije in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.

Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je po nedavnih napadih na policiste napovedal predlog sprememb zakona o kazenskem postopku za prednostno obravnavo kaznivih dejanj napadov na policiste. Po njegovih besedah so težava počasni postopki na tožilstvu ali sodiščih, zato je treba sistem naravnati tako, da bo hiter in učinkovit. Kot je pojasnil, bo predlog zakona določal rok, v katerem mora tožilstvo odločiti o kazenski ovadbi, sodišče pa razpisati glavno obravnavo. Drugi poudarki oddaje: - Voditelji držav jugovzhodne Evrope v Kijevu o krepitvi sodelovanja v podporo Ukrajini. - Festival Zmaj ma mlade v Postojni bodo pripravili kljub izpadu obljubljenih sredstev. - Kolesarska povezava med Bledom in Bohinjem uradno odprta.

Voditelji tako imenovane koalicije voljnih so včeraj v Parizu razpravljali o okrepitvi podpore Ukrajini v vojni z Rusijo. Kot je povedal premier Janez Janša, se pripravljenost držav za pomoč Ukrajini povečuje. Ukrajina je ob robu srečanja skupaj z devetimi evropskimi državami napovedala ustanovitev koalicije za obrambo pred balističnimi izstrelki, francoski predsednik Emmanuel Macron pa vaje večnacionalnih sil, ki bi jih v primeru premirja z Rusijo napotili v Ukrajino. V oddaji tudi o tem: - Glasovanje o kandidaturi Tanje Fajon za posebno predstavnico Unije za Sahel še pod vprašajem - Slovenija prvič dobila enotno strategijo razvoja biotehnologije in farmacije do leta 2035 - Veliko pšenice bo zaradi nizkih cen končalo v živalski krmi.

Die Maus zum Hören - Lach- und Sachgeschichten. Heute: mit Statuen ohne Kleidung, Kot im Museum, mit André und natürlich mit der Maus und dem Elefanten. Du hörst eine Wiederholung: Erzähl mal (01:06) Frage des Tages: Warum tun die Füße weh, wenn man lange steht? (05:53) Kunstkrimi: Die Nashornbande 1 (14:58) Kackgeschichte (24:17) Warum sind die meisten Menschen-Statuen nackt? (30:38) Nachts im Museum (41:00) Von André Gartke.

Ukrajina lahko računa na še močnejšo podporo Evrope, je sporočilo včerajšnjega pariškega srečanja koalicije voljnih držav, ki so napovedale okrepitev ukrajinske zračne obrambe ter skupne vojaške vaje večnacionalnih sil, ki bi jih v primeru premirja z Rusijo napotili v Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je to označil za ključno odločitev. Kot je napovedal, bodo prve skupne vaje s sodelovanjem francoskih in britanskih enot potekale jeseni na Poljskem. V oddaji tudi o tem: - ZDA napovedale pobiranje pristojbin za varnost v Hormuški ožini, Združeni narodi proti - Janković zatrdil: Kljub neuspelemu referendumu odloka o parkirnem režimu ne bo - Pomisleke glede uvedbe turističnega evra imajo tudi sobodajalci, opozarjajo na preobremenjenost z dajatvami

Piše Marija Švajncer, bereta Maja Moll in Bernard Stramič. Knjiga Andreja Capudra Nedokončani spisi je sestavljena iz dveh delov: Esejev o Danteju in Breviarija. Avtorjeva soproga Majda Capuder v uvodnem zapisu Knjigi na pot pravi, da je zbirka esejev nastala v zadnjih letih moževega življenja. Njegova literarna pot se je začela z Dantejem in z njim se je tudi končala. Božanska komedija ga je spremljala ves čas: zanj je bila univerza, temeljna izobrazba in kažipot ob profesuri, politiki, diplomaciji in nikakor nazadnje ob družini. Plodovito življenje pisatelja, esejista, prevajalca in pesnika se je izteklo leta 2018. Načrtoval je po pet esejev za vsako kantiko, Pekel, Vice in Raj, vendar se zaradi smrti to ni uresničilo. Nedokončani spisi niso labodji spev, temveč izvrstni eseji, v katerih Andrej Capuder, čeprav že v zrelih letih, piše kot kak mladenič, poln ustvarjalne moči, iskrivih domislic in novih spoznanj. Njegova življenjska energija je nezaustavljiva, toliko vsega ima povedati. Zastavlja si vrsto vprašanj, kopiči dokazne razloge in kar naprej ugotavlja, da je še vse preveč tem, o katerih bi se bilo treba razpisati. Z veliko filozofsko vednostjo in obsežnim znanjem vstopa v Dantejevo Božansko komedijo. Že res, da je v naslovu omenjena komedija, toda, poudarja Capuder, v tem resnobnem delu zaman iščemo humor. Avtor osupne nad izdajalci in samomorilci v Peklu, zazre se v oči grešnikov v Vicah in se pošali na račun Dantejevega podrejanja pametni, vsevedni in moralno neoporečni Beatrice. Pekel, vice in raj Capuder prepoznava v starih časih in miselnosti visokega srednjega veka, vse skupaj pa s kritičnim pogledom prenese v naš čas in izreče par gorkih na račun demokracije, razbrzdane tehnologije in slabih medčloveških odnosov. Z izbranim besediščem, literarno bogatim slogom in miselno izvirnostjo vsebinsko ostaja tudi filozof in subtilen psiholog. Kot poznavalec človekovega duha, zavesti in njegove duše, ki ji pravi skrivnostna entiteta, prodira v skrito notranjost in razkriva obe plati duševnosti in ravnanja – tako dobro kot zlo. Edino dobro je samo resnica!, vzklikne. Pesniška resnica, tako je prepričan, pa ni nič manj čvrsta od zgodovinske. Capuder pripomni, da se nam danes tehtnica zla čedalje bolj guga in pri tem grozi, da nas bo vrgla s sedla, kamor smo se postavili v izbiri na vse ali nič. Dante Alighieri je marsikaj doživel. Kompromitiral se je v državljanski vojni med »belimi« in »črnimi« gvelfi, se pravi privrženci papeževe politike, usmerjene proti cesarjevi politiki. Večkrat je menjal stran in se zameril vsem, tako papežu kot cesarju, za katerega je na koncu gorel z dušo in telesom, kot opiše Capuder. Ker so rodne Firence Danteja zavrgle, je begal po svetu in kot večni prosjak umrl v cesarski Raveni leta 1321 v svojem šestinpetdesetem letu. Bil je pesnik, politik in državljan. Še predobro se je zavedal svoje nepriznane veličine. Uspelo pa mu je, da je združil čar besede in domišljije ter se hkrati postavil na stališče sodnika, ki mu nič človeškega ni tuje. Capuder mu pravi »naš pesnik«, pa tudi »dobričina«, kljub temu pa ugotavlja, da je v njegovih čustvih več negativnega kot pozitivnega in je pravzaprav bolj pesnik razuma kot pesnik srca. Ko se Capuder vrača k razkošju Dantejevega pesniškega sveta, v njegove misli vstopajo filozofi, ki so veliko vedeli o življenju in notranjih nasprotjih minljivega bivanja. Spet je slišati Kierkegaardove besede o bolezni za smrt in slutiti njegovo tesnobo, Nietzschejev nihilizem ni pozabljen in je vsiljivo sedanji, Bergsonovo sporočilo o intuiciji in smehu je nenavadno živo, ohranjeno je Camusovo občutje absurda. Dante je sprejemal preinterpretacijo Aristotelove filozofije, kakršne se je v svoji krščanski maniri lotil Tomaž Akvinski. Pred Capudra stopi vitez žalostne postave Don Kihot, širi se omamni vonj Baudelairovih rož zla. Drugi del knjige, Breviarij, je sestavljen iz maksim, aforizmov, dvogovorov s filozofi in kratkih modrosti. Besedo breviarij Capuder pojasnjuje kot misel, spoznanje in očiščenje, skoraj molitev in laični brevir, povzetek za nazaj, odprtje v prihodnost, vdor svetlobe v sajasto izbo, prepih, okna in notranji prostor. Te besede, že skoraj verzi, povedo dovolj, v nadaljevanju pa se pisec ne brani sočnega humorja in blagega posmeha. Kar precej ima povedati o človekovih nraveh in lastnostih, kot bogoiskatelj odkriva nova obzorja ter pred božjim obličjem v veliki meri ohranja individualno svobodo in izbiro. Dotakne se tudi politike in jo ima za umetnost kako zasebni interes pokazati kot javno dobro. »To varanje se začne in konča pri samem sebi, vmes je lahko milijone trupel. Edina 'resničnost' pri tej stvari so pravila igre. Največji prevaranti se najbolj sklicujejo nanje.« Nedokončani spisi so nadvse vznemirljivo in aktualno pisanje. Vsa ta domiselnost, izvirnost in miselna gibkost so tako žive, da je toliko bolj žalostno, da je ostala samo zakladnica idej, njihovega avtorja pa ni več med nami. Besede ostajajo in zvenijo s svojo prepričljivostjo, globino in zrcaljenjem človekovega bivanja, tako veličastnega kot tragičnega, peklenskih muk in iskanja raja. Andrej Capuder ni bil samo esejist, filozof in prevajalec, temveč tudi pesnik. Njegovo izražanje je prečiščeno in povedno v svoji poetičnosti. Tu in tam je žlahtno konservativen ter obuja vznemirljivo in lepo zveneče, že skoraj pozabljene besede, kot so: temnica, gorečnost, ošabnost, razjarjenost, stremuh … Rad tudi vzklika, na primer: Pazimo!, in navaja italijanske, latinske in angleške besede, tujk pa bolj malo. Kar naravnost svetuje: »Splača se brati velike mojstre umske gimnastike, zlasti tiste, ki so svoja spoznanja pridelali na lastni koži.« Knjigo Andreja Capudra Nedokončani spisi sta uredili klasična filologinja Sonja Weiss in filozofinja Ignacija Fridl Jarc. Sonja Weiss v spremni besedi piše, da sta obe deli, Eseji o Danteju in Breviarij, dovršeni v jasnosti misli in odprti za nadaljnje razmišljanje. Capuder je mladost kot enačbo za resnicoljubnost obdržal do konca, ker je ohranjal notranjo transparenco, moralni pogum in zvestobo samemu sebi. Razgaljal je nevarno samoumevnost nekaterih temeljev modernega sveta, od demokracije kot »nujnega zla mislečega človeštva« in navidezne družbene solidarnosti. Avtorjevo razmišljanje, tako Sonja Weiss, se ponuja kot vrelec večne mladosti, iz katerega je sam pogosto pil, s čimer je ohranjal napet lok, pokončno držo in svoj jaz, vsekakor pa je vztrajal v pogumu.

Stiški cistercijanski samostan letos praznuje 870 let od posvetitve bazilike Žalostne Matere Božje, ki je skozi stoletja preživela požare, vojne in velike družbene spremembe. Kot je povedal stiški opat Maksimilijan File se menihi v Stični ne vidijo kot varuhi zgodovine, temveč predvsem kot varuhi neprekinjene molitve, ki v baziliki odmeva že skoraj devet stoletij. V oddaji ste lahko prisluhnili tudi, kateri je njegov najljubši kotiček v baziliki, prav tako pa še odmevom preteklih novih maš, praznovanja duhovniških jubilejev in 150 letnice praznovanja izgradnje cerkve sv. Petra in Pavla v Osilnici. Te kraje in ljudi ob Kolpi je obiskal nadškof Stanislav Hočevar.

Parlamentarnih preiskav o aferi Black Cube in obvodnem financiranju strank na zahtevo opozicije za zdaj ne bo. Poslanci tako kot na junijski seji namreč niso izglasovali potrditve dnevnega reda. Kot meni vodja Gibanja Svoboda Robert Golob, je koalicija dnevni red zavrnila z razlogom. Opozicija je ob tem že napovedala možnost ustavne presoje. Drugi poudarki oddaje: - Izraelski obveščevalci Iran obtožili načrtovanja atentata na Trumpa. - V požarih na jugu Španije najmanj 11 mrtvih, pogrešajo 19 ljudi. - Upravno sodišče znova omogočilo odstrel več kot 200 medvedov.

Kot že mnogokrat v zgodovini, se tudi danes med nami plazijo časi ob katerih lahko v polnosti razumemo besede evangelista Mateja: »Ko je Jezus zagledal množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene.«

V Benečiji in v Vidmu so se že pretekli mesec zaključili tečaji slovenskega jezika, ki so potekali na šolah in v popoldanskem času ter jih je organiziralo Združenje Evgen Blankin. Kot piše petnajstdnevnik Dom, so bili pri združenju še posebej zadovoljni z izvedbo tečajev na šolah z italijanskim učnim jezikom. Prvič so izvedli tečaj na nižji srednji šoli Bearzi v Vidmu in prvo leto je uspešno potekal tudi tečaj v vrtcu in na osnovni šoli v Tavorjani. Še posebej jih veseli dejstvo, da se je hkrati povečalo število ur namenjenih slovenskemu jeziku na nekaterih šolah. Tečaje so izvedli ob finančni podpori Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Dežele Furlanije Julijske krajine. Združenje je tako v šolskem letu 2025/26 poskrbelo, da je več kot 280 otrok imelo priložnost spoznati slovenski jezik, ki se govori in živi na obmejnem prostoru skupaj s furlanščino in italijanščino kot jezik slovenske manjšine v Italiji, jezik sosednje države Slovenije in je nenazadnje tudi uradni jezik Evropske unije.

#BeyondLeadershipFuckUpsTudi naši izjemni gosti delajo »Fuck-Upe« in se seveda od njih učijo, med njimi je tudi izjemen Nick Lojevec, Combilift business director Middle East, Predsednik društva Slovencev v ZAE, So-ustanovitelj in direktor Top Mop Slovenija. Nick Lojevec je diplomirani inženir strojništva in mednarodni podjetnik, specializiran za logistične in industrijske rešitve na Bližnjem vzhodu. Svojo kariero je začel na Fakulteti za strojništvo v laboratoriju LFDT (Laboratorij za fluidno dinamiko in termodinamiko), kjer se je ukvarjal s področjem termodinamike in dinamike fluidov. Že več kot 12 let živi in dela v Združenih arabskih emiratih, kjer kot poslovni direktor za Bližnji vzhod pri irskem proizvajalcu industrijske opreme Combilift razvija logistične in materialno-transportne rešitve za številne industrije, med drugim prehransko industrijo, oil & gas sektor, logistiko in skladiščenje, železarne ter pristanišča.Nick je tudi ustanovni član Društva Slovencev v ZAE, ki je bilo ustanovljeno leta 2023 v Dubaju z namenom povezovanja slovenske skupnosti v Združenih arabskih emiratih. Danes opravlja funkcijo predsednika društva.  Kot velik domoljub je skupaj s partnerjem v Sloveniji ustanovil podjetje Top Mop, sodoben čistilni servis, katerega cilj je prenesti visoko raven storitve in profesionalnosti, ki jo poznamo v Dubaju, na slovenski trg. Podjetje združuje tradicionalno industrijo čiščenja z modernim pristopom, visoko kakovostjo storitve in poudarkom na uporabniški izkušnji. V prostem času je strasten cestni kolesar, največ časa pa posveča tudi svoji družini, ženi Urši in 9-letni hčerki Hayi. 

Država je v prvem polletju tega leta iz proračuna porabila 8,9 milijarde evrov, s tem pa je ustvarila za 1,2 milijarde primanjkljaja. V primerjavi z enakim obdobjem lani smo več sredstev namenili za socialne transferje, investicije in stroške dela v javnem sektorju, so izračunali na finančnem ministrstvu. Izdatki so rasli občutno hitreje od prihodkov, je opozoril tudi Fiskalni svet, ki od vlade pričakuje konkreten kratkoročni in srednjeročni načrt konsolidacije. Kot nam je v pogovoru pojasnil predsednik dr. Davorin Kračun, niso potrebni drastični rezi. Komentiral je tudi predlog za prenos upravljanja državnega premoženja na Nacionalni demografski sklad in za vzpostavitev ločenih plačnih stebrov za različne poklice, na primer zdravstvo.

Sedem interventnih radiologov ostaja v mariborskem kliničnem centru. Ministru za zdravje Tadeju Ostrcu je namreč po njihovi napovedi, da bodo zapustili bolnišnico, v petek uspelo doseči preobrat. Kot so danes pojasnili radiologi, so z ministrom sklenili ustni dogovor. Ostrc jim je zagotovil, da bo ministrstvo podpiralo nadaljnji razvoj stroke ter v okviru svojih pristojnosti ustvarjalo pogoje za kakovostno delo v dobro bolnikov in zdravstvenih delavcev. V druge zahteve, ki so jih radiologi postavili vodstvu mariborskega kliničnega centra, se minister ni spuščal. Je pa napovedal, da bodo iskali rešitve za vnovično vzpostavitev zaupanja med zaposlenimi in vodstvom UKC-ja.

Obsežen požar v Brestovici pri Komnu, ki je izbruhnil včeraj popoldan, je v celoti pogašen. Na območju, kjer se je z ognjenimi zublji ponoči borilo približno 150 gasilcev, jih zdaj ostaja še približno 20. Zakaj je zagorelo, še ni jasno, vzrok ugotavlja policija. Zgorelo je približno 16 hektarjev gozda. Kot je dejal namestnik poveljnika Prostovoljnega gasilskega društva Komen Jan Novak, na območju kraških občin, tudi komenske, še vedno velja velika požarna ogroženost naravnega okolja.

Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ danes obravnava oceno fiskalnega sveta o javnofinančnih učinkih koalicijske pogodbe zdajšnje vlade. Kot je znano, je fiskalni svet opozoril, da vsebuje pretežno ukrepe z negativnimi javnofinančnimi učinki, stanje javnih financ pa že zdaj zahteva konsolidacijo. Drugi poudarki: - V Španiji in Franciji zaradi vročinskega vala po več kot tisoč presežnih smrti. - Bele zobne zalivke od danes brezplačne za vse zavarovance. - V neposredni bližini Slovenskih Konjic vnovič opazili medveda. - Popoldne bo nevihtno, po vsej državi velja oranžno opozorilo.

Nick Lojevec je diplomirani inženir strojništva in mednarodni podjetnik, specializiran za logistične in industrijske rešitve na Bližnjem vzhodu. Svojo kariero je začel na Fakulteti za strojništvo v laboratoriju LFDT (Laboratorij za fluidno dinamiko in termodinamiko), kjer se je ukvarjal s področjem termodinamike in dinamike fluidov. Že več kot 12 let živi in dela v Združenih arabskih emiratih, kjer kot poslovni direktor za Bližnji vzhod pri irskem proizvajalcu industrijske opreme Combilift razvija logistične in materialno-transportne rešitve za številne industrije, med drugim prehransko industrijo, oil & gas sektor, logistiko in skladiščenje, železarne ter pristanišča. V tem času je sodeloval pri številnih pomembnih industrijskih projektih v regiji. Med drugim pri optimizaciji skladišč za prehransko industrijo, kjer lahko z naprednimi logističnimi rešitvami povečajo skladiščno kapaciteto tudi do 50 %, pri polavtomatizaciji nalaganja kontejnerjev v pristanišču Jebel Ali v Dubaju, ter pri razvoju popolnoma avtomatiziranega sistema za buffer in skladiščenje proizvedenega sladkorja, kjer se za transport uporabljajo 4D taxi sistemi. Ta projekt, izveden leta 2018 v ZAE, je bil eden prvih tovrstnih avtomatiziranih logističnih sistemov v regiji. Pri svojem delu sodeluje z nekaterimi največjimi podjetji na svetu, kot so Saudi Aramco, ADNOC, DP World, DSV, ter z vodilnimi oil & gas podjetji, ki črpajo nafto v regiji, in podjetji, ki zagotavljajo logistično in tehnično podporo tem operacijam. V Savdski Arabiji je sodeloval tudi pri velikih razvojnih projektih, kot so NEOM – The Line, Red Sea Project in Trojena. Njegovo delo pokriva številne trge v regiji, med drugim Združene arabske emirate, Savdsko Arabijo, Katar, Kuvajt, Oman, Bahrajn, Jordanijo, Egipt, Libanon, Irak in Šrilanko, kjer pomaga podjetjem izboljšati logistične procese, optimizirati skladišča ter uvajati napredne industrijske tehnologije. Svoje znanje, izkušnje in poslovne povezave, ki jih je skozi leta zgradil na Bližnjem vzhodu, deli tudi s podjetji, ki želijo uspešno vstopiti na trge Bližnjega vzhoda, ter jim pomaga razumeti poslovno okolje in priložnosti v tej regiji. Nick je tudi ustanovni član Društva Slovencev v ZAE, ki je bilo ustanovljeno leta 2023 v Dubaju z namenom povezovanja slovenske skupnosti v Združenih arabskih emiratih. Danes opravlja funkcijo predsednika društva.  Kot velik domoljub je skupaj s partnerjem v Sloveniji ustanovil podjetje Top Mop, sodoben čistilni servis, katerega cilj je prenesti visoko raven storitve in profesionalnosti, ki jo poznamo v Dubaju, na slovenski trg. Podjetje združuje tradicionalno industrijo čiščenja z modernim pristopom, visoko kakovostjo storitve in poudarkom na uporabniški izkušnji. V prostem času je strasten cestni kolesar, največ časa pa posveča tudi svoji družini, ženi Urši in 9-letni hčerki Hayi. Najljubši citati: HH Sheikh Mohammed bin Rashid Al Maktoum"Every morning in Africa, a gazelle wakes up, it knows it must outrun the fastest lion or it will be killed." "Every morning in Africa, a lion wakes up. It knows it must run faster than the slowest gazelle, or it will starve." "It doesn't matter whether you're the lion or a gazelle – when the sun comes up, you'd better be running."Najljubša knjiga: My Vision from HH Shaikh Mohammed bin Rashid Al Maktoum Najljubša serija: Suits Hobiji: Cestno kolesarstvo Najljubša hrana: Tortilije ki jih naredi zena Najljubši podjetnik: HH Shaikh Mohammed bin Rashid Al Maktoum Najljubša aplikacija: Chat GPT Zaključni nauki:·      Sam menim, da je izobrazba vse kar delaš nekje do 25 leta, šola, šport, hobiji, ·      Ne delaj vse za denar·      Mreženje

Piše Miša Gams, bereta Ana Bohte in Dejan Kaloper Po kratkoproznem prvencu Pasja sreča je Peti okus druga zbirka kratkih zgodb Nataše Skušek, vizualne umetnice, kiparke, performerke in pisateljice, ki v svojih zgodbah skicira najrazličnejše vsakdanje situacije in jih začini z veliko mero humorja. Tudi tokrat je pred bralcem 32 zgodb, katerih rdeča nit se razprostira med bizarno kulinariko in fetišizmom sodobne družbe. Kot že v prvencu, se avtorica tudi v tej knjigi osredotoča na neimenovanega junaka ali junakinjo, ki se ji med opravljanjem monotonih opravil zgodi nek nenavaden dogodek ali pa dramaturgija vsakdana doživi neobičajen razplet. Zdi se kot bi se vrstile barvite urbane vinjete, podkrepljene s “krukiji” Ljubljančanov, ki si želijo ohraniti svoj ritem in navade, a jih vsakič znova nekaj vrže iz tira. Dogodki, ki se jim zgodijo, so bodisi bizarni in groteskni bodisi sovpadajo z intuicijo, telepatijo ali sinhroniciteto. Med zgodbe so umeščene še krajše literarne “razglednice”, poslane iz mest, savn, naravnih in zabaviščnih parkov in še bi lahko naštevali, ki nek droben dogodek orišejo skozi serijo subjektivnih refleksij in narečnih metafor – kot bi bili na razstavi in gledali del vizualnega kolaža, ob katerem bi želeli izvedeti več o avtorju in okrožju, iz katerega izhaja… Zgodbe so zelo kratke in dostikrat fragmentarne, zreducirane na izjave ali refleksije protagonistov. Uvod nas dobesedne vrže v osrednje dogajanje, zaključek pa je lahko nepričakovan s številnimi nerazrešenimi vprašanji ali pa s povsem banalno razrešitvijo, o kateri prej nismo razmišljali. Včasih se v zaključku pravo dogajanje šele začne, kot je to razvidno iz zgodbe Salonarji, v kateri ženska ob vstopu v trgovino s čevlji zasluti, da se ne bo zlahka izmuznila radovednemu prodajalcu, ki jo obletava z neumestnimi komplimenti in vulgarnimi opazkami. Čeprav že na začetku jasno pove, da si ne bo vzela časa za preizkušanje čevljev, jo trgovec zelo hitro sezuje, nakar se v zaključku razgrne njegova prava perverzna narava, ki jo zaznamuje obsedenost s stopali in nožnimi prsti: “Lahko vam jih zmasiram, pocuzam prstke, pogrickam nohtke. Od palca do mezinca in nazaj. Mljask, mljask.” Zgodba se konča sredi stavka in prepusti bralčevi domišljiji dokončen razplet naelektrenega ozračja. Posebnost kratkega literarnega formata na eni, dveh ali treh straneh je tudi v tem, da se avtorica pozabava s fokusiranjem bralčeve pozornosti ali z njegovimi asociacijami, ki neredko zaidejo na področje seksualnih konotacij in povezanosti oralne fiksacije z nezavednim odnosom do hrane. V zgodbi z naslovom Borovničev štrudelj protagonistka sredi gozda naleti na profesionalno poznavalko molekularne gastronomije in tradicionalne prehrane, ki “po bukovem štoru razprostira pomokane plahte testa”, jih polni z borovnicami in maže s stepenim jajcem, nato pa se zavihti na kolo in odrvi kot kakšna kulinarična gverilka novim dogodivščinam naproti. V zgodbi Valentinove babure sledimo konfliktu med moškim in žensko, ki pripravlja pečene paprike in v očeh moškega izpade kot maščevalna čarovnica, le da na koncu on sam potegne “ta kratko”. V zgodbi Domača kuhinja zločin zagreši razočarana gospodinja, ki možu za rojstni dan podari dolg japonski nož in tečaj priprave sušija, nato pa naleti na mentorico v kočljivi pozi na jedilni mizi njunega stanovanja. Še bolj eksplicitno je meja med užitkom in bolečino oralne fiksacije predstavljena v zgodbi Oralna faza, v kateri pacient, sedeč na zobozdravstvenem stolu, fantazira o svoji zdravnici, čeprav mu le-ta povzroča bolečine: “Predstavljam si, kako odpne zadrgo rožnate uniforme, osvobodi prsi iz modrca, me z njimi poboža, oklofuta po obrazu, jaz pa samo ležim in se slinim. Hočem cuzati njene joške, ampak ne čutim več ustnic. Jebenti, anestetik je začel prijemati.” Čeprav so vodilna nit zbirke Peti okus čutila, se v njihovem ozadju razgalja neka posebna anksioznost bodisi v podobi separacijske tesnobe bodisi v močni želji po družbeni in seksualni osvoboditvi. Protagonistkam se tako sredi utesnjujoče banke kar sami od sebe odpirajo modrčki, njihove fantazije privabljajo neznance na ulici in situacije, ki jih ne morejo več nadzorovati. Nataša Skušek za vsako zgodbo ustvari posebno formo, saj vsaka izmed njenih junakinj na drugačen način zaznava čas in prostor. V zgodbi Binkošti se odloči za tedenski opis dogodkov po posameznih dnevih, v zgodbi Odmerki prikaže bolezensko stanje junakinje skozi celoto dneva, neodzivnost zdravnikov pa se razgrne v rubrikah, ki nosijo naslove Do konca tedna, Kasneje, Naslednje dni in Prepozno. V zgodbi z naslovom Sestanek prikaže različne poglede na blokovsko tematiko iz vidika družinskih članov, poštarja in zapisnikarja. Zanimive so tudi prigode, ki odslikavajo razmišljanje najstnice – kot sta zgodbi Partianimal in Čilaout – kjer nam besede v oklepajih sporočajo, kaj v resnici najstnice čutijo in kako je lahko to v diametralnem nasprotju z njihovim obnašanjem. Naj omenim še Sličice, ki v enostavčnih povedih skicirajo meščane v trgovini, mesnici, na ulicah in v parku, ki jih povezujejo nevidne vezi in neizrečeni komentarji. Če bi spregovorili iskreno in prizemljeno, bi ugotovili, kako so si v svojem čustvovanju in ravnanju podobni, kako ranljivi smo v svojem bistvu kot ljudje in obenem kako močni bi lahko bili, če bi bili iskreni in milostni do sebe in drugih. Za konec bi lahko rekli, da je zbirka Peti okus namenjena vsem generacijam, zlasti tistim, ki v najstniških letih razvijajo svoj “okus” za fabulo in kritiko, saj jih zgodbe vabijo že s svojo zabavno formo, obenem pa jim nalijejo čistega vina glede odcepitve od družine in razkrinkavanja družbene utopije. Čeprav Nataša Skušek na nek način priznava, da bomo vsakič znova “padli” na istih obsesijah, strahovih in psiholoških fintah, se tudi zaveda, da nas vsak padec znova in znova ojača v naših povezovanjih in stremljenjih ...

Vladajoča koalicija bo zamrznila slovensko priznanje samostojne Palestine, je v intervjuju za izraelske medije napovedal premier Janez Janša. Kot je dejal, je prejšnja vlada to storila nezakonito, zato bodo potezo umaknili. Nekdanji predsednik republike in strokovnjak za mednarodno pravo Danilo Türk je dejal, da gre za nenavadno potezo. Janša je ob tem napovedal še selitev slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem. Ostali poudarki oddaje: V Venezueli po potresih pogrešanih še 50 tisoč ljudi, mrtvih skoraj tisoč. Iran in ZDA kljub memorandumu o razumevanju z novimi napadi. Policija ob svojem dnevu med izzivi izpostavlja kadre in nove oblike kriminala.

Islandski filmar Hlynur Pálmason je za Ljubezen, ki ostaja napisal scenarij, ga režiral in tudi posnel. Zanimivo je, da je na lanskem filmskem festivalu v Cannesu pes, ki v filmu nastopa, po imenu Panda, za svojo vlogo prejel pasjo palmo. Gre za filmsko pripoved o družini s tremi otroki po ločitvi staršev, posneto na 35 mm filmski trak. Ločitev v filmu ni redko tematizirana, pristopi do nje pa seveda segajo od tragičnih do bolj humornih. Za Ljubezen, ki ostaja ne bi mogli reči, da na ločitev daje humoren ali pretirano tragičen pogled, vsekakor pa je sprejemajoč – življenjsko dejstvo družine, ki je v ospredju tega filma. O razlogih za razdružitev para režiser ne razglablja, ne poskuša jasno začrtati kakršnekoli teze, ne išče definicij, ampak zgolj prikaže izsek časa, tok dogajanja, vsakdan te specifične družine po ločitvi: mame umetnice, očeta, ki pogosto živi svoje vzporedno življenje na ribiški ladji ter vsakdanjik otrok, ki je kar se da brezskrben in povezan z naravo. Vse skupaj se dogaja na ozadju slikovite islandske pokrajine z veliko vetra, s spranimi barvami in morjem. Naslov Ljubezen, ki ostaja je zgovoren in ključen, kajti prav iskanje tega, kar ostaja po razhodu staršev, je v središču filma, ki neidealizirano in brez romantičnega filtra v ospredje postavlja nasprotujoča si čustva, ki vrvijo v takšni situaciji. Pálmason je povedal, da gre zanj za oseben film, in v njem res igrajo njegovi trije otroci. Spretno in duhovito se prepletata dve ravni resničnosti - realno dogajanje v filmu in raven, ki ponazarja čustveno stanje likov. To prepletanje deluje spontano, naravno, tako kot se tudi v resnici pri ljudeh prepleta resničnost z nanosi, ki predstavljajo naše strahove, želje, fantazije. Nekakšen magični realizem torej, s katerim se Pálmason poklanja človekovi domišljiji in zaznavam, ki presegajo zgolj realno, a so na neki način vendarle del te realnosti. Poleg družinske je pomembna tema v filmu tudi sodobna umetnost in umetniški trg danes. Anna – mati, ki je obenem likovna umetnica, z rjavenjem kovinskih modelov ustvarja slike. Njen postopek je sam po sebi simboličen, saj tako ustvarja umetnine s posredovanjem učinkov minevajočega časa in odtisov, ki jih ta čas skupaj s predmeti pušča na platnu. Kot življenje pušča svoje sledi na nas. Zanimiva v filmu je med drugim simbolna podoba strašila – viteza, h kateremu hodijo protagonisti in vanj izstreljujejo puščice. Bolj ko je zdelan, bolj postaja človeški – in to je samo na videz protislovno. Naj dodamo, da je Pálmason prav figuri tega viteza posvetil samostojen film z naslovom Ivana Orleanska. Film Ljubezen, ki ostaja nevsiljivo prikaže specifičen način bivanja na Islandiji, v klimatsko neizprosnem delu našega sveta, ki mu zaradi svoje odmaknjenosti uspeva ohranjati lastne kulturne posebnosti. Sprašuje se o ljubezni in korakih naprej v življenju, ki pa jih je včasih težko narediti. Iz oddaje Gremo v kino.

Während draußen die Temperaturen steigen, rauscht unser Niveau ungebremst in den Keller. Es geht um Durchfall beim Laufen, mit Kot bestückte Ranzen und andere mentale Entgleisungen. Eine wilde Safari direkt auf die Ohren. Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices

Kako lahko organizmi, ki so ustvarili kisik in omogočili življenje na Zemlji, zdaj vplivajo na zdravje ljudi in njihovih ljubljenčkov? V drugi epizodi se podamo v laboratorij Nacionalnega inštituta za biologijo, kjer raziskovalke razkrivajo fascinanten svet cianobakterij in hkrati opozarjajo, da nas lahko na pogled kristalno čista tudi prevara. Cianobakterije so z nami dobesedno celo večnost, tri in pol milijarde let. Ustvarile so kisik, omogočile razvoj življenja in še danes živijo v skoraj vsakem kotičku planeta, od termalnih vrelcev do snega, kopalniških fug in jezer. So drobne, a izjemno prilagodljive. Kot prokarioti nimajo strogo popredalčkanih celic kot alge ali rastline, kar jim omogoča, da se na spremembe v okolju odzovejo hitreje kot skoraj katerikoli drug organizem. V določenih razmerah začnejo proizvajati cianotoksine in lahko postanejo nevarne za ljudi in živali. V tej epizodi se z raziskovalkami z NIB in izvajalkami aktivnosti na spletnem mestu ciano.si, dr. Tino Eleršek, Niko Tivadar in Marušo Kerenčič, pogovarjamo o tem, zakaj so cianobakterije tako uspešne in kako hitro lahko spremenijo videz in kakovost vode. Veliko povedo o tem, kako jih sploh spremljajo pod mikroskopom, kakšna je razlika med planktonskim cvetenjem, ki ga vidimo s prostim očesom že na daleč, in bentoškimi oblogami, ki se skrivajo na dnu ali obrežju na kamnih in jih težje opazimo. Pojasnijo tudi, zakaj jih je tako zahtevno nadzirati, zakaj se lahko v vodi pojavijo tako rekoč čez noč in kako pomembno je, da rezultate različnih metod preverjajo med seboj. Dotaknemo se tudi strupov: zakaj jih cianobakterije sploh proizvajajo, kdaj se sprostijo v vodo in zakaj je dobro poznati tveganja pri kopanju, igranju ali hlajenju v vodi. Raziskovalke v pogovoru poudarjajo, da je previdnost smiselna, panika pa ne, in da je zato izobraževanje uporabnikov voda eden pomembnejših korakov k varnejšemu sobivanju z naravo. To je drugi del tridelne podkast serije Cianokast. V zadnji epizodi bomo predstavili izsledke našega projekt Skrivnost slovenskih motnih voda in v pogovoru preverili, zakaj uporabniki mnogih priljubljenih kopališč nimajo jasnih informacij o kakovost vode in cianobakterijah.

A Kotányi dinasztia különleges idő- és ízutazásra hívja az olvasót: Szegedről indulva Budapesten és Bécsen át New Yorkig, majd a Monarchia keleti piacaira – hogy a világháborúk vihara után végül Ausztriába és Magyarországra térjünk vissza. Attól kezdve, hogy Kotányi János a Monarchia hadseregének hivatalos paprika-, kávé-, teabeszállítója lett, a család és a vállalkozás generációkon át meghatározó szerepet játszott a fűszerek minőségének, alkalmazásának és kulturális jelentőségének alakulásában. A Kotányi dinasztia című könyvből a család és az üzlet története mellett megismerhetjük a paprika, a bors, a kedvelt zöldfűszerek és a keleti fűszerek útját, hatását, közel 30 inspiráló recept pedig megmutatja a fűszerek helyes használatát. A műsor vendége Szűts Ágnes, a Kotányi Hungária Kft. marketing managere.

Gozd je ena najstarejših podob v literaturi, mitologiji, filozofiji ter drugih humanističnih vedah. Kot prostor skrivnosti, preizkušnje, samote, svobode ali stika z naravo se pojavlja že v antičnih mitih in epih, pozneje pa v srednjeveških pripovedih, pa potem v romantiki in moderni ter vedno bolj v sodobni literaturi in okoljski humanistiki. O gozdu so pisali številni avtorji, kot sta na primer Dante in Thoreau, a pomembna razmišljanja o gozdu so prispevale tudi številne filozofinje in pisateljice, kot sta na primer Robin Wall Kimmerer in Olga Tokarczuk. Te so gozd običajno razumele kot prostor spomina, identitete, skrbi za naravo in raziskovanja človekovega odnosa do drugih živih bitij. Zaradi svoje večplastnosti ostaja gozd navdih za umetnike, pisatelje, mislece in raziskovalce, ki v njem prepoznavajo tako konkreten življenjski prostor kot tudi močan simbol človekovega odnosa do narave, spomina, skupnosti in samega sebe. V to tematiko s knjigo Globoko v gozdu (UMco, 2026) vstopa tudi Irena Štaudohar, novinarka Sobotne priloge časopisa Delo. Avtorica predstavlja to delo in premišljuje še o pomenu, vlogi in simboliki gozda. Foto: detajl iz grafike na naslovnici knjige Globoko v gozdu (UMco, 2026, oblikovanje Rok Marinšek).

Mag. Bojan Tomc se je odločil, da bo učenje glasnejše od bolezni. Skoraj šestdeset let že živi z neprestanim piskom v ušesih. Pot od finomehanika do magistra znanosti je prehodil ob delu, brez olajšav in brez izgovorov. Ko je prišel do cilja, je energijo usmeril v skupnost. Kljub hudim zdravstvenim preizkušnjam je učenje tesno prepojil z aktivnim državljanstvom. Kot voznik Prostofer pomaga najranljivejšim, hkrati pa z vizionarskimi idejami išče trajnostne rešitve za samooskrbo istrske skupnosti. Bojan ni imel lahke poti. Za Bojana je učenje vedno pomenilo več kot pridobivanje znanja – pomenilo je orodje za premagovanje lastnih omejitev in za aktivno udeležbo v skupnosti. Soočal se je s sistemskimi nepravičnostmi pri priznavanju strokovnih izpitov in s prepričanjem okolice, da je izobraževanje v zrelih letih zamujanje časa.

V nevihtni noči se ob vznožju Dinare pojavi skrivnostna tujka v črnini. V rokah nosi le Sveto pismo in majhno culico s kostmi – posmrtnimi ostanki svojega moža Marka, ki je umrl v požaru v daljnem Čilu. Vdova Teresa, ki jo je karizmatično upodobila Manuela Martelli, je prepotovala pol sveta, da bi moža pokopala v domači zemlji. Toda v odmaknjeni pastirski skupnosti naleti na svet, katerega jezika, običajev in pravil ne pozna. Prva jo sprejme Markova sestra Milena, ki med poletno pašo sama skrbi za domačijo. Kljub jezikovni in kulturni pregradi se med ženskama splete tesna vez. S kretnjami in ilustracijami iz Teresinega molitvenika si ustvarita svoj način sporazumevanja. Milena, ki jo družina zmerja z Mutavo in jo obravnava kot breme, v tujki prvič najde nekoga, ki jo zares posluša. »Kot da si padla z neba, da ne bom sama,« pravi z otroškim navdušenjem. Njuno zavezništvo načne prihod Mileninega brata Nikole, nasilnega in oblastnega mladeniča, ki se želi s poroko s Tereso polastiti zemlje, ki naj bi jo podedovala po pokojnem možu. Hrvaška režiserka in scenaristka Hana Jušić tako postopoma razgrinja osrednji zaplet filma. Milenino navdušenje nad prihodom svakinje ni naključno: neusmiljeno pastirsko okolje visoko v gorah na začetku 20. stoletja je do žensk še posebno neprizanesljivo. To spoznanje se stopnjuje z vsakim novim trkom s togim patriarhalnim redom, ki se še izraziteje razkrije po Teresinem prihodu na vrh planine. Tam sreča Markovega starejšega brata Ilijo, molčečega vodjo klana, ki mu drugi pastirji čedalje manj zaupajo. Teresin prihod sproži val sumničenja. Pastirji dvomijo, da je res Markova vdova, sprašujejo se, zakaj z možem nista imela otrok, in ugibajo o njenih resničnih namenih. Ker nenehno moli v španščini, ji pripisujejo »čudne besede« in zlovešče namene. Govorijo, da ima »lažnive oči«, da je »črni vrag«, celo čarovnica, ki bo nad njihovo čredo priklicala volkove. Čeprav so tudi gledalci sprva nekoliko nezaupljivi do nje – režiserka namreč o njej razkrije zelo malo, hkrati pa jo vztrajno postavlja v središče in z njeno tiho navzočnostjo oblikuje ritem pripovedi – se postopoma izkaže, da film ne pripoveduje o nevarnosti od zunaj, temveč o nasilju in strahovih, ki jih ustvarja skupnost sama. Čilenka Teresa na okolico brez dvoma učinkuje. Medtem ko se Milena, ki jo je prepričljivo utelesila Ana Marija Veselčić, obsedeno naveže nanjo in v njej najde oporo za upor proti vsiljenim pravilom, se najbolj kompleksna dinamika razvije med Tereso in Ilijo. Režiserka spretno spodmika gledalčeva pričakovanja in dosledno zavrača moški pogled, ki bi njun odnos skrčil na romantično razmerje. Med njima se razvijeta razumevanje in naklonjenost, ki se sprva zdita utemeljena predvsem v veri, vendar ju kmalu prežame potlačeno hrepenenje. Prav Iliji, ki ga občuteno odigra Filip Đurić, se Teresa v vrhuncu filma edinemu razodene in mu razkrije svojo preteklost, četudi v maternem jeziku z dodatkom zelo skromnega hrvaškega besedišča. Režiserka se pri tem izogne konvencionalnim retrospektivam in namesto pogleda v preteklost izbere skoraj gledališko rešitev: kamera kroži okoli nastopajočih, medtem ko se Teresini spomini sprožajo v istem prostoru, svetlobni snopi pa osvetljujejo prelomne trenutke njenega življenja. Premišljeno filmsko formo dopolnjujejo veličastne panorame kamnite pokrajine in doneča elektronska glasba, ki poudarjajo enega osrednjih motivov filma – človekovo majhnost pred naravo in bogom. Ko skupnost Tereso označi za grožnjo, film začne prepletati vero in vraževerje, versko dogmo in magično mišljenje, demonizacija tujke pa postane ključni mehanizem ohranjanja obstoječega reda. Film Bog ne bo pomagal združuje zgodovinsko dramo, folklorno srhljivko in mračni neovestern v vizualno osupljivo in tematsko izjemno konsistentno celoto. Pokaže, kako skupnost svoje strahove projicira na tiste, ki vzbujajo pozornost, predvsem pa, kako hitro patriarhalni svet žensko avtonomijo razglasi za greh. Zato Milenine besede Teresi: »Ti nisi grešnica, ti si ženska« ne učinkujejo le kot emancipatorna izjava, temveč kot obsodba družbe, ki še vedno ne zna ločiti med obema pojmoma. Piše: Iva Katušin Bere: Ajda Sokler

Matija Tomc je idejni vodja, producent in fotograf projekta Facing Death - Soočanja s smrtjo. S sodelavci ustvarjajo estetsko dovršene diptihe: dve fotografiji iste osebe, kjer portret živega človeka zre neposredno v svoj posmrtni obraz. Pred desetimi leti je bil še močno vpet v modno fotografijo; italijanska izdaja revije Vogue ga je denimo uvrstila med osem najbolj nadarjenih modnih fotografov. Tam so spodobujali raznolike projekte in med drugim odprli tudi temo post-mortem fotografije. In takrat je počasi pri njem začela zoreti zamisel o sodobnih posmrtnih portretih. Spominja se posmrtnih fotografij svojih prastarih staršev v družinskem albumu. Dobro pa ve, da so takšne podobe iz njih nasploh izginile, ko pokojnikov pred pogrebom nismo več imeli na domu, temveč v mrliških vežicah. Kot je povedal v podkastu, smo s tem premikom smrt izrinili iz skupnosti, s tem pa si tudi otežili proces žalovanja: »Rešili smo higienski vidik, na drugi strani pa zanemarili psihološkega.« Skupaj s Špelo Jambrek sta v teh razmislekov zasnovala projekt Soočanja s smrtjo, pri katerem z ekipo ustvarijo pretresljiv, a estetsko izščiščen diptih osebe, ki zre v svojo posmrtno podobo. Projekt deluje kot mreža koncentričnih krogov, ki povezujejo ustvarjalce, prostovoljce društva Hospic, umirajoče in njihove svojce, strokovnjake, institucije in širšo javnost. Matija poudarja, da umirajoči v projekt vstopajo pri polni zavesti in aktivno sodelujejo pri oblikovanju svoje zadnje podobe. »In na sploh je zanimivo, da v zadnjih dneh pogovori ne tečejo o velikih filozofskih ali religioznih temah, ampak o povsem konkretnih zadevah: kaj bi še radi videli, kaj bi še radi doživeli, katero Netflixovo serijo bi še pogledali, s kom bi še radi preživeli čas.« V svojem delu uporablja estetiko kot vozilo, s katerim težke vsebine približa javnosti na sprejemljiv način. Skozi objektiv opazuje, kako se strahovi ob neposrednem stiku z umirajočimi pogosto razblinijo. -- Podpri Strašno hude Bi jih radi spoznali še več? Bi jih bili pripravljeni tudi podpreti? To lahko storite www.strasnohudi.si/podpri

V Češích prý koluje trochu keltské krve. Na území Česka a Slovenska žily kmeny Bójů a Kotýnů. Za keltskými památkami se ale lidé nejčastěji vydávají do Bretaně nebo do Irska. I nedaleko srbské metropole Bělehradu se ale dá narazit na stopy Keltů. Uchovávají je tady v novodobé keltské vesnici u města Indžija, kde se mohou návštěvníci seznámit s tím, jak na území nedaleko Dunaje Keltové před mnoha staletími žili.

V Češích prý koluje trochu keltské krve. Na území Česka a Slovenska žily kmeny Bójů a Kotýnů. Za keltskými památkami se ale lidé nejčastěji vydávají do Bretaně nebo do Irska. I nedaleko srbské metropole Bělehradu se ale dá narazit na stopy Keltů. Uchovávají je tady v novodobé keltské vesnici u města Indžija, kde se mohou návštěvníci seznámit s tím, jak na území nedaleko Dunaje Keltové před mnoha staletími žili.Všechny díly podcastu Zápisník zahraničních zpravodajů můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Sporazum o končanju vojne med ZDA in Iranom je podpisan. Dokument med drugim predvideva odprtje Hormuške ožine in sprostitev finančnih omejitev Irana, ki je privolil v razredčenje svojega obogatenega urana. Vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi je dejal, da se zdaj začenja tehnično delo. Kot je dejal, bodo skupaj z ameriškimi in iranskimi predstavniki začeli oblikovati konkretne ukrepe, ki jih bo treba sprejeti. Ostali poudarki oddaje: Naša država zaradi slabše vladne učinkovitosti in gospodarske uspešnosti zdrsnila na mednarodni lestvici konkurenčnosti. Slovenjgraški bolnišnici grozi zaprtje urgentnega centra, vodstvo išče možnosti za rešitev stiske s kadri. Otrokom, ki zaradi prirojene srčne napake potrebujejo operacijo, je pri nas po novem na voljo minimalno invazivna metoda.

Stojan Petrič je eden najbolj uspešnih gospodarstvenikov v Sloveniji, nekdanji dolgoletni predsednik uprave Kolektorja, od upokojitve leta 2014 pa njegov prvi nadzornik. Tudi po več kot 50-ih letih ostaja zvest podjetju, ki je po zaprtju rudnika živega srebra ime Idrije znova ponesel v svet. Skupina Kolektor danes zaposluje 5500 ljudi v 30-ih podjetjih in 14-ih državah. Kot poudarja Petrič, tudi dobitnik priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta, ki ga podeljuje Združenje manager, je njegov cilj, da Kolektor tudi v prihodnje ostane v slovenski lasti, njegov sedež pa v Idriji. Kakšen pa je Petrič kot človek? Delaven in discipliniran, sprošča se s tekom ali hojo po priljubljeni poti ob Rakah in igranjem harmonike, zaradi slabih izkušenj je previden do novinarjev. Ne mara potovanj in je najraje v Idriji, majhnem mestu, ki je že stoletja središče znanja in razvoja.

#płatnawspółpraca | Zapraszamy na wtorkowe "Onet Rano.", w którym gośćmi Dominiki Długosz będą: Katarzyna Lubnauer - wiceministra edukacji narodowej; Bartłomiej Kot - ekspert ds. polityki zagranicznej, Aspen Institute; Żelisław Żyżyński - Canal+ Sport; Konrad Skotnicki - Doktor z TikToka, uczestnik Deep Arctic Expedition. W części "Onet Rano. WIEM" gośćmi Odety Moro będą: Katarzyna Cyran - rzeczniczka prasowa Shell Polska; Michał Remer - opiekun naukowy Studenckiego Koła Aerodynamiki Pojazdów, Politechnika Warszawska.

Kriptomat po osmih letih delovanja zapira vrata. Podjetje, registrirano v Estoniji, je od leta 2018 malim vlagateljem omogočalo enostaven vstop v svet kriptovalut. Kot ključni razlog za zaprtje navajajo negotovost glede pridobitve licence po novi evropski uredbi MiCA (Markets in Crypto-Assets), ki uvaja strožja pravila za ponudnike kriptostoritev v Evropski uniji. Po pravilih MiCA morajo ponudniki do 30.6. 2026 pridobiti novo licenco ali pa ustaviti poslovanje. Pred mikrofonom Dejan Davidović, soustanovitelj Kriptomata ______________________ Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo https://www.youtube.com/marjamilic Pridruži se pobudi Nula ni dovolj! Preveri na www.money-how.si/nula-ni-dovolj ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ PRENOVLJENA DELAVNICA: Investiranje za začetnike Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ___________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Piše Katarina Mahnič, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Britanska pisateljica Samantha Harvey je za roman V orbiti leta 2024 prejela prestižno Bookerjevo nagrado, kar pri tako drobnih delih (140 strani) ni prav pogosto. Ena od članic žirije je zapisala, da knjiga sicer ni obsežna, vendar je v njej zbrano vse življenje, neki drugi žirant pa, da je to ljubezensko pismo našemu planetu ter presunljiva potrditev tako posamezne kot kolektivne vrednosti vsakega človeškega življenja. V orbiti ni roman v klasičnem pomenu, v katerem bi se zgodilo kaj izrednega ali bi imel izrazitega glavnega junaka. Kljub premočrtni pripovedi, začinjeni s spomini, je vzdušje tisto, ki ohranja bralčevo pozornost, ga nenehno izziva in preseneča. Seveda pa je izjemno tudi okolje, v katerem se zgodba dogaja: mednarodna vesoljska postaja, kjer je šest astronavtov in kozmonavtov iz petih držav (Velike Britanije, ZDA, Italije, Japonske in Rusije) na devetmesečni misiji. Spremljamo en dan njihovega življenja, v katerem šestnajstkrat obkrožijo Zemljo in v 24 urah vidijo šestnajst sončnih vzhodov in zahodov, šestnajst dni in noči. Med urjenjem so jim zabičali, da si morajo zabeležiti vsak dan, ko se prebudijo, in si reči: To je jutro novega dne. Kajti v svetu tega omejenega, nečloveškega okolja brez gravitacije, z liofilizirano hrano, ponavljajočimi se opravki in raziskavami, spanjem v zraku, strogimi telesnimi treningi, pomanjkanjem prostora in širše človeške skupnosti je treba realni čas kar naprej miselno ozaveščati. In čeprav se počutijo kot povsem rutinski astronavti na dvorišču Zemlje, so tako odmaknjeni od vsega znanega, da tam zgoraj nehote ustvarijo svoj svet in svoja razmerja, drug drugemu nadomeščajo vse druge ljudi »prežema jih občutek zlitja, vse manj so si različni«. Iz svoje perspektive dojemajo in na novo odkrivajo dotlej znane stvari. Odkrivajo, kako bi moralo biti. Kot bi bila esenca človeštva zbrana v tej peščici ljudi in bi med njimi ne bilo več begajočih razlik in oddaljenosti, temveč bi vse postalo bližnje in otipljivo. Ko japonsko astronavtko doseže novica o smrti matere, pomisli, da bi bilo vse v redu, če bi lahko ostala v orbiti do konca življenja, saj bo njena mati mrtva šele, ko se bo vrnila. »Ko planet drvi skozi vesolje in ti drviš za njim skozi svetlobo in temo in so tvoji možgani okajeni od nedoumevanja časa, se nič ne more končati. Mogoče pa sploh ni konca, samo to večno kroženje.« Angleška astronavtka prebira besede, ki ji jih je njen mož zapisal na fotografijo zvezdnega neba: »Tukaj si. Tukaj si bila. Do takrat, ko boš to prejela, boš že osem- ali devetkrat okoli sveta. Moraš priznati, da je težko imeti ženo, ki ti leti nad glavo sedemindvajset tisoč kilometrov na uro. Nikoli ne veš, kje je ali kje jo najti.« Potem ko italijanski astronavt poje svoje kosmiče in pritrdi žlico na magnetni pladenj, razmišlja, k čemu se bo z veseljem vrnil, ko bo napočil čas. »K stvarem, ki jih ne potrebujem. K odvečnosti. K nekemu odvečnemu okrasku na polici. K preprogi.« Pa čeprav bi, ko bi ležal na njej, spet sanjal o vesolju. Ko se šesterica pogovarja o svojih vesoljskih sprehodih, vsi opisujejo nekakšen déjà vu – vedo, da so tam že bili. Ruski kozmonavt pravi, da je to morda povezano z nedosegljivimi spomini iz maternice. »Tak občutek dobim med lebdenjem v vesolju. Da še nisem rojen.« Poleg osebnih uvidov in popolne zavezanosti vesolju so (kljub nespečnosti, bolečim sinusom, propadanju mišic, zmanjševanju kostne gostote, pogrešanjem bližnjih ...) najmočnejši astronavtski pogledi na Zemljo, okoli katere krožijo, ki v devetdesetminutnih razmakih utripa pred njihovimi očmi in se jim razkriva povsem drugače, kot so je vajeni, in katere pojave (med njimi tudi krepitev tajfuna) lahko samo nemočno opazujejo, se jim čudijo, jih občudujejo. »Tukaj je prišla Evropa in že je izginila tam.« Poleg časa, ki se skrči v točko na polju puste beline, konkreten in nesmiseln, padejo tudi meje; vidijo odsotnost meja, z izjemo tistih med kopnim in morjem. Ne vidijo držav, zgolj vrtečo se, nedeljivo kroglo, ki ne pozna možnosti ločevanja, kaj šele vojne. »Tukaj ni nobenih sten ali ograd – nobenih plemen, nobene vojne ali korupcije ali posebnega povoda za strah.« Roman V orbiti Samanthe Harvey v tenkočutnem prevodu Igorja Harba je čudovito brati, vendar je o njem zelo težko pisati. Čeprav je poln tudi znanstvenih dejstev in tehničnih podrobnosti, je pisan v gostem, poetičnem jeziku, ki zahteva počasno použivanje, zbrano razmišljanje in skoraj meditativno stanje duha. Napisan je tako popolno, da smo že ob vstopanju v deseto orbito (poglavja so namreč razdeljena v šestnajst orbit, prav toliko, kot jih vsak dan izkusijo astronavti) dodobra izmučeni, odlično odmerjeno izmenjavanje klavstrofobije in čistega čudenja terja svoj davek. Poleg svežega pogleda na našo mater Zemljo iz zelo posebne perspektive njenih opazovalcev in njihovih razmišljanj o smislu življenja, ljubezni, smrti in preživetju knjiga postavlja tudi druga zelo aktualna vprašanja, vendar drugače od zguljenih okoljevarstvenih manter: o človeškem uničevanju in svinjanju našega planeta, o pohlepu in osvajanjih, s katerimi zaradi nenasitnih potreb spreminjamo naravni svet, o nepovezanosti ljudi, ki nas dela nesrečne ... Pa čeprav se Zemlja z vesoljske postaje zdi »ne majhna, temveč skoraj neskončno povezana, epska pesem v tekočih verzih. V orbiti je droben roman z mogočnim sporočilom: Ali ljudje res ne morejo skleniti miru drug z drugim, miru z Zemljo?

Dars je včeraj zvečer na avtocestnem delovišču pri Postojni začel izvajati dela tudi ponoči. Poudarjajo, da nočno delo ni nič novega, ga pa zdaj stopnjujejo. Izvajalec Kolektor CPG pojasnjuje, da gre za načrtovano časovnico, ker je nočno delo v pogodbi predvideno, aneksov ne bo. Strokovnjaki medtem opozarjajo, da ima nočno delo številne posebne zahteve in lahko nekoliko pospeši obnovo, ne more pa rešiti vsega, ter da vse skupaj lahko reši le manj istočasno odprtih gradbišč. V oddaji tudi o tem: - Kot zadnji od novih ministrov uradno prevzema posle minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer. - Italija izraelskega ministra za nacionalno varnost obtožuje nezakonitega pridržanja in mučenja članov humanitarne flotilje za Gazo. - V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije odpirajo razstavo protokolarnih in osebnih daril, ki so jih prejeli nekdanji predsedniki Republike Slovenije.

Zaslišanja ministrskih kandidatov so končana, novo vlado Janeza Janše čaka samo še jutrišnje potrjevanje v državnem zboru. Kot zadnji kandidat je zeleno luč dobil Borut Rončevič, ki bo prevzel vodenje resorja za izobraževanje, mladino in znanost. Drugi poudarki oddaje: - V Združenju zdravstvenih zavodov opozarjajo na negativne posledice enoodstotnega nižanja cen storitev na račun materialnih stroškov - Združene države po iranskih napadih na ameriška oporišča s povračilnimi napadi na otok Kešm v Hormuški ožini. - Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa na turneji po Zahodnem Balkanu poudarja zavezanost Evropske unije širitvenemu procesu.

Wie kam es zum Ausbruch des Hantavirus in Südamerika? Um welchen Stamm des Virus handelt es sich und was hat das alles mit der Lüftungssituation auf Kreuzfahrtschiffen zu tun. Ein Podcast von Pragmaticus.Das Thema:Es waren Meldungen, die an die Corona-Zeit erinnerten. Auf dem Kreuzfahrtschiff Hondius starb Anfang Mai ein Mann an einer Variante des Hantavirus, wenig später seine Frau. Das Schiff wurde in Quarantäne gesetzt, die WHO eingeschalten und schnell hatten Virologen eruiert, dass es sich um die Andes-Variante aus der Familie der Hantaviren handelt.Seine Besonderheit: Es springt nicht nur von Nagetieren auf Menschen, sondern dann auch von Mensch zu Mensch. „Es ist eine Neuweltvariante und kommt immer wieder in Südamerika vor“, resümiert der Viren-Experte Florian Krammer, der den Hantaviren seine Berufswahl zu verdanken hat. In seiner Heimat in Steiermark werden immer wieder Menschen infiziert, wenn sie „zum Beispiel Garagen auskehren und auf diese Weise den pulverisierten Kot von Rötelmäusen einatmen“, erzählt Krammer. Einige von ihnen erkrankten schwer, andere nicht.Mittlerweile forscht Krammer an Medikamenten und Impfstoffen für Erkrankte, eine Frage der finanziellen Mittel. Aber es geht auch um die Infektionsgefahr etwa auf Kreuzfahrtschiffen. Ihn als Virologe brächten keine zehn Pferde auf so ein Schiff, zu groß ist dort die Infektionsgefahr. Unser Gast in dieser Folge: Florian Krammer hat an der Universität für Bodenkultur in Wien studiert und seine Postdoc-Ausbildung im Labor von Peter Palese an der Icahn School of Medicine at Mount Sinai, New York absolviert. Dort beschäftigte er sich vor allem mit dem Influenzavirus. Im Jahr 2014 wurde er unabhängiger Principal Investigator und ist derzeit Mount-Sinai-Stiftungsprofessor für Vakzinologie an der Icahn School of Medicine at Mount Sinai. Außerdem ist Krammer seit 2024 Professor für Infektionsmedizin am Ignaz-Semmelweis-Institut der Medizinischen Universität Wien. Er konzentriert sich auf das Verständnis der Mechanismen von Interaktionen zwischen Antikörpern und viralen Oberflächenglykoproteinen und auf die Umsetzung dieser Arbeit in neuartige, breit schützende Impfstoffe und Therapeutika. Sein Hauptfokus ist das Influenzavirus, aber er arbeitet auch an Coronaviren, Flaviviren, Hantaviren, Filoviren und Arenaviren. Er hat mehr als 400 Arbeiten zu diesen Themen veröffentlicht.Dies ist ein Podcast von Der Pragmaticus. Sie finden uns auch auf Instagram, Facebook, LinkedIn und X (Twitter).

Združene države in Iran so blizu podpisa začasnega dogovora o končanju vojne. Kot danes poroča ameriški portal Axios, dogovor vključuje 60 dnevno podaljšanje premirja, prost prehod Hormuške ožine ter odpravo ameriške blokade iranskih pristanišč in nekaterih sankcij glede iranske prodaje nafte. Po navedbah ameriških uradnikov naj bi se Teheran strinjal tudi s predajo svojih zalog obogatenega urana, čeprav naj bi pogajanja o iranskem jedrskem programu potekala v času podaljšanega premirja. Bolj zadržani so na iranskem zunanjem ministrstvu. Iranska tiskovna agencija Fars pa je zavrnila navedbe o prostem prehodu Hormuške ožine, češ da ta ostaja pod iranskim nadzorom. V oddaji tudi: - Kaj se glede na koalicijsko pogodbo obeta na področju obrambe? - Na množičnem študentskem protestu v Beogradu prvič predstavili predvolilni program. - Zlata palma filmskega festivala v Cannesu v roke ustvarjalcev filma Fjord.

Človek neposredno povzroča usihanje biotske pestrosti na vseh celinah in v vseh ekosistemih, je potrdila najnovejša obsežna znanstvena analiza več kot 2.000 študij. Kot dodajajo njeni avtorji, so človeški vplivi že zmanjšali lokalno raznolikost vrst v povprečju za skoraj petino, pri čemer so najbolj prizadete dvoživke, plazilci in sesalci. Strokovnjaki opozarjajo, da se nam narava preobraža pred očmi: habitati izginjajo z rekordno hitrostjo, izjemno pereči so onesnaževanje, podnebne spremembe, pohod invazivnih vrst in prekomerno izkoriščanje virov. Je torej izguba biotske pestrosti dandanes večji problem, kot pa so podnebne spremembe? Gosta: Davorin Tome, Nacionalni inštitut za biologijo Irena Bertoncelj, Kmetijski inštitut Slovenije

Sindikati so po sprejetju interventnega zakona za razvoj Slovenije napovedali zbiranje podpisov za zakonodajni referendum. Kot so poudarili, je njihova dolžnost, da ubranijo socialno državo pred razkrojem. V oddaji tudi o tem: - Na zagovornika načela enakosti se je lani obrnilo skoraj 600 ljudi, v 13-ih primerih so potrdili diskriminacijo, kaže poročilo zagovornika Mihe Lobnika, ki se mu letos izteče mandat - V ospredju zasedanja obrambnih ministrov Evropske unije sta nadaljnja vojaška pomoč Ukrajini in krepitev skupne obrambe; med drugim skupnih nabav - Tekmovanje za pesem Evrovizije izgublja glasbeni in dobiva vse večji geopolitični pridih; letošnjo 70-to zaznamuje odstop petih nacionalnih medijskih hiš od sodelovanja

Potnike na ladji za križarjenje, ki je pod drobnogledom javnosti zaradi izbruha andskega seva hantavirusa na krovu, od jutra evakuirajo na španskem otoku Tenerife. Potnike, ločene po nacionalnostih, do obale vozijo s čolni, nato se bodo v domače države vračali s čarterskimi poleti. Španska ministrica za zdravje Monica Garcia je sporočila, da je prva skupina španskih državljanov že evakuirana z ladje, vsi drugi zdaj sledijo.Kot je dodala, načrtujejo, da bodo vračanje potnikov v domovino končali jutri, ko bo vzletelo letalo, namenjeno v Avstralijo. V oddaji tudi: - Ekonomisti o t.i. interventnem zakonu za razvoj: nujno je upočasniti rast izdatkov države, nekateri ukrepi nesmiselni. - Nemčija skuša preprečiti italijanski prevzem druge največje nemške banke. - Uvedba predmeta računalništva v osnovnih šolah je nujna, a tudi načrti za prihodnost področju namenjajo premalo ur.

Mehr als die Hälfte aller im Handel erhältlichen Fische stammt aus Fischfarmen. Doch diese Aquakulturen verunreinigen oft die umliegenden Gewässer mit Kot und Chemikalien. Geht das auch anders? Ein Podcast von Marko Pauli.

Na počitniško obarvani Frekvenci X vam tokrat v poslušanje prinašamo zgodbi dveh mladih znanstvenikov, ki sta ta in pretekli teden gostovala v Xpertizi, rubriki Frekvence, v kateri predstavljamo mlade na začetku kariere v znanosti. Najprej bomo spoznali Ano Štuhec Kocijan, raziskovalko na Univerzah v Oxfordu in Cambridgeu, ki se ukvarja s proteini, ki zaznavajo magnetno polje. V nadaljevanju pa bo svoje delo predstavil Črtomir Perharič z Morske biološke postaje v Piranu. Kot fizik raziskuje tako imenovano biološko ogljično črpalko v morju, pri čemer ga še posebej zanima vloga meduz pri prenosu ogljika v morske globine.

Kolegij predsednika parlamenta bo dopoldne odločal o izredni seji državnega zbora, na kateri bodo poslanci potrjevali zmanjšanje števila ministrstev na 14. Ta bo po pričakovanjih jutri, ko se bo državni zbor seznanil tudi z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da ne bo predlagala mandatarja. Kot je pojasnila, ji nihče ni zagotovil, da ga podpira najmanj 46 poslancev. Druge teme: - Iranski predlog vnovičnega odprtja Hormuške ožine ne žanje navdušenja v Združenih državah. - Ob svetovnem dnevu varnosti pri delu opozorila o pomenu tudi zdravega psihosocialnega okolja. - Ženska namiznoteniška reprezentanca svetovno prvenstvo začenja proti Tajkam, moška proti Špancem.

Kot vsak delovni petek tudi ta po poročilih ob 17ih na Prvem programu sledita pregled in komentar dogodkov doma in po svetu v Tedenskem aktualnem mozaiku ter Labirintih sveta. V Tedenskem aktualnem mozaiku bomo pogledali zlasti vse, kar se dogaja v Sloveniji v lovu na zaklad, ki tokrat sliši na ime »46 glasov«.

Rok, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump postavil iranskim oblastem za sklenitev mirovnega dogovora oziroma vnovično odprtje Hormuške ožine, se bo iztekel jutri ob 2. uri zjutraj po srednjeevropskem času. Če Iran tega roka ne bo upošteval, mu Trump grozi z uničenjem mostov in elektrarn. Kot je poudaril, se lahko uničenje zgodi v štirih urah, če bodo to želeli, ampak si tega ne želijo. Ostali poudarki oddaje: - Astronavti misije Artemis 2 dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje ter izzvali to in prihodnje generacije, naj rekord ne obvelja za dolgo. - Državna volilna komisija danes o ugovoru SDS-a na izvedbo državnozborskih volitev; potrjevala bo tudi njihove izide. - Po treh tednih se s četrtfinali nadaljuje nogometna liga prvakov - nocoj bosta tekmi Real Madrid - Bayern München in Sporting - Arsenal; ljubljanske hokejiste čaka peta polfinalna tekma proti Pustertalu.

Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji. Gostja: Endokrinologinja in specialistka interne medicine prof. dr. Marija Pfeifer Zapiski:Vroči mikrofon o Ozempicu V Xpertizi (odf 26' 25'' naprej) je gostja Urška Janjoš, doktorska študentka molekularne biologije, ki na Kemijskem inštitutu preučuje introne. Poglavja: 00:01:47 Maščevje imajo vretenčarji, pa celo tudi žuželke. Kaj pa evolucijska vloga pri človeku? 00:02:58 To ni le intertno, ampak izjemno aktivno tkivo. Skoraj kot organ! 00:04:18 Kaj pa pri posameznikih, kjer se maščoba ne more odlagati? 00:05:27 Belo, rjavo, celo bež. Še najbolj pa je pomembno, kje v telesu tiči. 00:09:11 Kakšno revolucijo je prineslo odkritje hormona leptina? 00:11:50 Ko je maščevja več in več, začne delati težave. Pa tudi o povezavi med rakom in debelostjo. 00:14:32 Je telesna teža res le vprašanje volje? "Ti ljudje nimajo več nadzora, koliko naj jedo." 00:16:58 Zakaj je zelo pomembno, da nismo že v otroštvu predebeli? 00:17:53 Obstaja kaj takega kot zdrava debelost? 00:19:50 Kakšno hujšanje bi bilo torej učinkovito? 00:22:25 Pomembna je predvsem preventiva 00:23:07 Na kratko o pasteh novih zdravil 00:25:45 Kaj pa prihodnjič? 00:26:25 Xpertiza: Urška Janjoš