Podcasts about v sloveniji

Leta 2024 – podatki za leto 2025 še niso znani – so zdravniki v Sloveniji predpisali že več kot 1.817.000 škatlic antidepresivov. V Sloveniji po ocenah strokovnjakov približno 7 odstotkov prebivalcev redno jemlje antidepresive. Za primerjavo – v Združenih državah Amerike že 11 odstotkov. V tokratni oddaji Intelekta raziskujemo, kako antidepresivi delujejo, kakšne izkušnje imajo ljudje z dolgotrajnim zdravljenjem in s kakšnimi izzivi se soočajo, ko pride čas za opuščanje zdravil. Osvetlili bomo tako osebne zgodbe kot strokovne poglede: od uporabnika, ki z nami deli svojo izkušnjo, do psihiatra, farmacevtke in klinične psihologinje, ki razložijo prednosti terapije z antidepresivi, neželene učinke in tveganja, ki jih prinese opuščanje terapije. Sodelujejo: 47-letni Ljubljančan (uporabnik dnevnega centra ŠENT), prof. dr. Lucija Peterlin Mašič (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani), klinična psihologinja Aleksandra Meško in psihiater Marko Saje (Psihiatrična klinika Ljubljana). Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj) Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen. Pomoč v primeru duševne stiske TUKAJ Nacionalni program duševnega zdravja (MIRA) TUKAJ Društvo ŠENT TUKAJ Psihiatrična klinika Ljubljana TUKAJ Foto: Slika je simbolična/ Pixabay, jarmoluk, free to use

Papež pri opoldanski molitvi: postni čas je svetlo potovanje.Škof Saje v drugem postnem pastirskem pismu: Cerkev ne podpira posameznih političnih strank, opozarja pa na temeljna etična merila.Janša na volilni konvenciji izrazil prepričanje v zmago in spregovoril o ustavni koaliciji razuma.V Sloveniji naraslo število ljudi, ki živijo pod pragom tveganja revščineSlovenske kmete skrbi osnutek nove skupne kmetijske politike Evropske unije.Z večernim spektaklom v Veroni drevi sklep zimskih olimpijskih iger. V Cortini vrata zapira Slovenska hiša.Slovenski lokostrelec Tim Jevšnik osvojil bronasto odličje na evropskem članskem dvoranskem prvenstvu v Bolgariji

V Sloveniji postopno uvajamo sistem zVEM, ki je vstopna točka do storitev eZdravja; bolniki lahko tam dostopajo do svojih napotnic, receptov, izvidov in podobnega. V zdravstvenih domovih so vzpostavljene posebne digitalne informacijske točke, kjer svetovalci pomagajo pri urejanju dostopa do portala in mobilne aplikacije zVEM. Več o tem sistemu v Radijski tribuni, ko smo med drugim obiskali tudi eno od digi točk.

V Sloveniji so predstavniki znanstvenih ustanov, vlade in gospodarstva pred dnevi slovesno odprli Tovarno umetne inteligence. Kakšna tovarna je to, kaj dejansko proizvaja, kdo dela v njej in kdo so kupci, pa tudi: ali bo res okrepila strateško avtonomijo Evropske unije na digitalnem področju smo se pogovarjali s profesorjem Janezom Peršem s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Dr. Perš je vodja Laboratorija za strojno inteligenco, eno od njihovih najbolj zanimivih področjih preučevanja je računalniški vid. Med drugim nam je pojasnil, kakšna bo vloga fakultete pri Slovenski tovarni umetne inteligence.

V Sloveniji smo dobili smernice za pripravo opisnih podnapisov v slovenščini, ki osebam z izgubo sluha omogočajo celovitejšo filmsko izkušnjo. Krščanska kulturna zveza pa vabi na osrednji koncert Koroška poje, ki bo letos poklon ženskam.

#BeyondLeadershipFuckUpsTudi naši izjemni gosti delajo »Fuck-Upe« in se seveda od njih učijo, med njimi je tudi izjemen Igor Štemberger, ustanovitelj, lastnik in predsednik uprave Ilirike d.d., vodilne borzno posredniške družbe z več kot 30 letno tradicijo.Igor Štemberger je ustanovitelj, lastnik in predsednik uprave Ilirike d.d., ene najstarejših in najbolj prepoznavnih finančnih hiš v Sloveniji. Kot dolgoletni strokovnjak za kapitalske trge in investicijsko upravljanje vodi Iliriko skozi obdobje rasti, digitalizacije in širitve v širšo regijo. Igor je znan po svojem strateškem razmišljanju, jasni komunikaciji in sposobnosti povezovanja tržnih trendov s potrebami vlagateljev. V Sloveniji velja za izjemno kredibilen glas, ko gre za razumevanje financ, portfeljev in dolgoročnega investiranja. Je oseba, ki razume psihologijo vlagateljev in zna razložiti trende tako, da so razumljivi tudi širši javnosti.#BLFuckUps

Gospodarska rast v Sloveniji je bila lani 1,1-odstotna, kažejo podatki statističnega urada. V Banki Slovenije najnižjo rast po letu 2020 pripisujejo predvsem krčenju v začetku leta. Po podatkih Eurostata pa naša država zaostaja za povprečjem Evropske unije.

Igor Štemberger je ustanovitelj, lastnik in predsednik uprave Ilirike d.d., ene najstarejših in najbolj prepoznavnih finančnih hiš v Sloveniji. Kot dolgoletni strokovnjak za kapitalske trge in investicijsko upravljanje vodi Iliriko skozi obdobje rasti, digitalizacije in širitve v širšo regijo. Igor je znan po svojem strateškem razmišljanju, jasni komunikaciji in sposobnosti povezovanja tržnih trendov s potrebami vlagateljev. V Sloveniji velja za izjemno kredibilen glas, ko gre za razumevanje financ, portfeljev in dolgoročnega investiranja. Je oseba, ki razume psihologijo vlagateljev in zna razložiti trende tako, da so razumljivi tudi širši javnosti. O družbi Ilirika:Ilirika je ena vodilnih in najdlje delujočih finančnih institucij v Sloveniji, ustanovljena leta 1993. Podjetje je specializirano za borzno posredništvo, upravljanje premoženja, investicijske sklade, finančno svetovanje ter podporo institucionalnim in malim vlagateljem. Deluje v Sloveniji, Srbiji, Severni Makedoniji in širši regiji, kjer gradi svoj ugled na strokovnosti, zanesljivosti in dolgoročni investicijski filozofiji. Ilirika je ena redkih domačih institucij, ki združuje tradicijo, regionalno prisotnost in modernizacijo portfeljskih storitev. Najljubsi citat: Mark Avrelij: Če ni prav, tega ne stori, če ni res, tega ne reciNajljubša knjiga: Starec in morje, Ernest HemingwayNajljubša serija: Izgubljeni v vesolju ter Lucky Luciano je bilo ime seriji,ki sem jo zelo rad gledal ob petkih zvečer leta 1999. Bil je to čas 1930 mafijskih družin v ZDA čas prihibicije.Hobiji: šport - kolesarstvo, smučanje, plavanjeNajljubša hrana: ribe Najljubši podjetnik: v Sloveniji jih je kar nekaj, žal ne moreš našteti prav vseh; brata Jakopin, izjemen dosežek v gradnji jadrnic; g. Akrapovič, g. Ivo Boscarol, oba ustanovitelja Bitstampa, lastnik-stanovitelj NGEN baterijski polnilniki, …G. Pleško, director in ustanovitelj Cosylab.Med tujimi: ne poznam vseh - a ustanovitelj in dolgoletni vodja Microsofta in prav tako podjetja Apple so po mojem mnenju zagotovo med najbolj uspešnimi Najljubša aplikacija: email aplikacija, Delo, Zaključni nauki za poslušalce: ·      V življenju je zelo pomembno vedeti, kaj je prav in kaj narobe. Treba se je držati dobrega občutka, da lahko dobro spiš. Nujno je delati v skladu z zakonom, da ne zaideš s prave poti, kajti potem zelo pogosto ni več vrnitve, saj to pomeni nemir v telesu,nemir v družini, slabo samozavest…·      Potrebno je čuvati zdravje, saj je to ključno, ker življenje ni tekma na kratke proge, skrbeti za dobro hrano, dovolj spanja..·      Morajo si prisluhniti in ugotoviti, kaj bi zares radi delali in ugotoviti, ali imajo v svojem telesu tudi vsaj osnovne predpostavke za to. Kajti če jih nekaj zares zanima in to delajo z veseljem, delo postane hobij. S tem in tako imajo seveda tudi voljo. Tam, kjer je volja, je tudi moč in to pomeni, da ni težko v taki simbiozi najti tudi disciplino, ker rad delaš tudi poskrbiš za pravi ritem in na dolgi rok ne utruja telesa in misli ter prinaša tudi rezultat.

Ulice in trge mest po Sloveniji so danes zavzele pustne maškare, ki odganjajo zimo, kolikor je je tokrat sploh bilo. Na ptujskem kurentovanju se je tokrat zbralo rekordno število maškar. Druge teme: - Letošnja varnostna konferenca v Münchnu potrdila razkorak med obema stranema Atlantika - Anketa Mediane izvolitev v državni zbor napoveduje sedmim strankam - V Sloveniji ta teden odprli eno od evropskih tovarn umetne inteligence za pomoč znanosti in gospodarstvu

V Sloveniji se z debelostjo sooča že več kot 400.000 prebivalk in prebivalcev. Če k njim prištejemo še tiste s prekomerno telesno težo, se številka povzpne na skoraj 1,2 milijona. V oddaji Ultrazvok bomo govorili o tem, kako lahko telesna aktivnost – od zmerno intenzivne aerobne vadbe do vadbe za moč in do visoko intenzivnega intervalnega treninga (HIIT) – pomaga pri obvladovanju odvečnih kilogramov in prispeva k zmanjševanju nevarne trebušne maščobe in h krepitvi zdravja. Mladi zdravnik Timur Mušić (UKC Ljubljana) bo pojasnil, zakaj gibanje ostaja nepogrešljiv del boja z debelostjo; in to kljub veliki priljubljenosti novih zdravil za hujšanje. Foto: Pixabay, cc Intelekta o debelosti TUKAJ Članek v Zdravniškem vestniku TUKAJ Intelekta o semaglutidu TUKAJ Intelekta o prehranski podpori in prehranski terapiji TUKAJ  

V Sloveniji je bilo konec decembra lani vseh zaposlenih nekaj več kot 942 tisoč ljudi, od tega nekaj več kot 36 tisoč invalidov, ki so ena najranljivejših skupin na trgu dela. Kakšni so pogoji in postopki pri zaposlovanju invalidov in ali delodajalci poznajo vse ugodnosti, ki jim jih daje država, če zaposlijo invalida? O tem bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu. Z nami bo Aleksandra Kuhar iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, pišite na prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.

Svetovni dan bolnikov. Osrednje praznovanje v perujskem Chiclayu, kjer je sedanji papež služil kot škof. V Sloveniji na BrezjahŠesti svetovni dan starih staršev in ostarelih: Papež vabi, naj jih ne pozabimo.V načrtu potovanje papeža v Monako.Bojan Ravbar, eden soustanoviteljev Ognjišča, praznoval 90 let.

Železniki dvajset let po uničujočih poplavah dobili zadrževalnik Pod Sušo.V Sloveniji strokovnjaki Nata, ki preverjajo uresničevanje naših obljub v zavezništvu.Mira Milavec: Letošnja zima v Ukrajini je najhujša, odkar se je začela vojna.Vreme: Ponoči večinoma oblačno; jutri bo v zahodni, južni in osrednji Sloveniji deževalo.

Končana stavka zaposlenih v klicnih centrih za obveščanje; vlada delno ugodila njihovim zahtevam.Gospodarska zbornica opozarja: Zaradi naraščajočih stroškov dela pred težkimi odločitvami približno 16 tisoč podjetij.V SDS kritični do sprejemanja zakonov po nujnem postopku tik pred volitvami.Iniciativa za Štepanjsko naselje: S svojimi denarnicami nočemo odgovarjati za zgrešeno urbanistično politiko.Mira Milavec: Letošnja zima v Ukrajini je najhujša, odkar se je začela vojna.ŠPORT: Drevi olimpijska preizkušnja skakalcev na srednji napravi v Predazzu. Prvi favorit Domen Prevc.Vreme: Oblačno, občasno bo ponekod rahlo deževalo ali rosilo.Letna stopnja inflacije januarja navzdol na 2,6 odstotka.V Sloveniji živi dvajset tisoč ljudi z epilepsijo. Veliki večini zdravila pomagajo, za druge iščejo ustrezne pristope.ŠPORT: Darko Jorgić drugi na turnirju 16-ih najboljših evropskih namiznoteniških igralcev

V Sloveniji se v podporo sorodnim strankam pred državnozborskimi volitvami mudijo vodstva treh največjih političnih skupin Evropskega parlamenta.Operaterji na številki 112 bodo v ponedeljek prekinili skoraj dve leti trajajočo stavko.V Mengšu po poplavah pred dobrima dvema letoma in pol več sto otrok še kar čaka nov vrtec.Vreme: Ponoči bo suho, jutri bo v južni polovici države rahlo deževalo.

Zadnji dve leti se število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje. Kljub temu vprašanje migracij še vedno ostaja zelo aktualno. Pri upravljanju migracij se tako v Sloveniji kot tudi na ravni Evropske unije obetajo obsežne spremembe. Junija letos bo namreč v celoti začel veljati evropski pakt o migracijah in azilu, ki med drugim prinaša obvezno solidarnost med članicami Unije ter hitrejše in učinkovitejše azilne postopke. Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracija in azilu? Kakšne spremembe prinaša pakt? Kako je s tujci, ki pri nas ostajajo? Kako uspešno se vključujejo v našo družbo? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov; Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije; Miha Blažič, predstavnik Ambasade Rog.

V Sloveniji ima 60 odstotkov prebivalk in prebivalcev težave s povišanim krvnim tlakom. Če bi morali o visokem krvnem tlaku vedeti samo eno stvar – katera bi to bila? Tokratni Ultrazvok se začne tam, kjer bi se običajno končal. Prof. dr. Jana Brguljan Hitij s Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana razloži, na kaj zdravniki vedno znova opozarjajo. Zakaj je zvišan krvni tlak tiha, a nevarna bolezen sodobnega časa? Tokratni Ultrazvok govori o vzrokih za hipertenzijo, o meritvah in o zdravljenju ter tudi o tem, zakaj so spremembe življenjskega sloga prvi in najpomembnejši korak za izboljšanje in ohranitev zdravja. KO za hipertenzijo TUKAJ Slovensko Združenje za hipertenzijo TUKAJ

Univerzitetna klinika Golnik ter kirurgi s kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo ljubljanskega kliničnega centra sta v naši državi prvič uspešno uvedli zdravljenje obstruktivne spalne apneje s stimulacijo podjezičnega možganskega živca. Novembra so ta poseg opravili pri prvih petih bolnikih. Slovenija se tako pridružuje državam z najsodobnejšimi oblikami zdravljenja bolnikov s to boleznijo. V Sloveniji ima težave s spalno apnejo približno 150 tisoč odraslih Slovencev, okoli 9 tisoč se jih že zdravi s CPAP terapijo. Za metodo stimulacije podjezičnega živca pa so primerni trije odstotki.

26-letni Mohammad Yonesi je v Slovenijo prišel pred slabimi desetimi leti, ko je našo državo prečkalo mnogo beguncev. Tudi on je bil med njimi. Njegovi starši so še pred njegovim rojstvom zaradi vojne zapustili rodni Afganistan. On se je rodil v Iranu, a tam nikoli ni prejel nobenih uradnih dokumentov, zato je bil oseba brez državljanstva. Ko so ga pri 16-ih letih zaradi tega izgnali v Afganistan, se je odločil, da dom poišče drugje. V Sloveniji je najprej dokončal zadnja tri leta osnovne šole, se vpisal na gimnazijo in jo uspešno dokončal, zadnjih pet let je študiral in lani magistriral iz agronomije.

V Sloveniji še deluje nekaj industrij z dolgoletno tradicijo, med katerimi je tudi podjetje Marmor Hotavlje, ki se ponaša z delom, vztrajnostjo in predanostjo že tristo let. Helena Selak je govorila o njihovi viziji, iskanju novih idej in sodelavcev.

Nika Smiljanič se je pred šestimi leti kot študentka preselila v Anglijo, zdaj je psihoterapevtka v multikulturnem Birminghamu. Dela s klienti, ki imajo postravmatsko stresno motnjo, z vojnimi priseljenci in s samomorilnimi posamezniki. Poudarja, da lahko že en sam pogovor spreobrne človeka, da si ne vzame življenja. Govori tudi o prostem času in življenjskem standardu v drugem največjem angleškem mestu. Cene stanovanj so v večjih mestih astronomske, so pa cene živil v trgovinah nižje kot v Sloveniji.

Po državi po večini zapadlo od 10 do 30 centimetrov snega. Včeraj prometni kaos, zimske službe na delu tudi danes.Na večjih evropskih letališčih zaradi slabega vremena odpovedali več sto letov.Papež popoldne začenja dvodnevni posvet s kardinali o vodenju Cerkve.Pravoslavni verniki praznujejo božič.Martin Nahtigal o opozorilih predsednice republike o morebitnih dezinformacijah in manipulacijah pred prihajajočimi volitvami: V Sloveniji imamo dovolj domačega vpliva.ZDA naj bi šle v prodajo venezuelske nafte z namenom obnove Venezuele, medtem že razmišljajo o načinih prevzema Grenlandije. Šport: Domen Prevc po zmagi na novoletni turneji že usmerjen v prihajajoče tekme.Vreme: Popoldne bo precej oblačno, burja bo slabela. Do jutri se bo zjasnilo, jutro bo mrzlo.Kmetje v Spodnji Savinjski dolini o predvideni gradnji suhih zadrževalnikov: Tveganje je preveliko.Besed leta 2025 božičnica, kretnja leta pa geopestrostŠport: Košarkarji Cedevite Olimpije so izgubili derbi skupine A evropskega pokala.

Pri Založbi Ognjišče je izšla knjiga p. Janeza Šamperla z naslovom Pesem brata sonca. V Sloveniji je sicer bolj znana kot Sončna pesem ali Hvalnica stvarstva. Knjižica želi pomagati izostriti naš duhovni pogled na to pesnitev prav v letu, ko mineva 800 let od smrti njenega avtorja sv. Frančiška Asiškega. Knjigo smo predstavili v pogovoru z avtorjem.

Združene države so pod določenimi pogoji pripravljene sodelovati z zdajšnjimi voditelji Venezuele, je sporočil ameriški zunanji minister Marco Rubio. Ob tem je zavrnil navedbe, da je bila včerajšnja ameriška akcija, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, invazija. Kot je dejal, so v vojni s skupinami za tihotapljenje mamil, ne z Venezuelo. Venezuelsko obrambno ministrstvo medtem zatrjuje, da je vojska v pripravljenosti, da zagotovi suverenost države. Drugi poudarki: - Berlinska policija za izpad elektrike v več kot 45 tisoč gospodinjstvih sumi skrajno levo skupino. - V Sloveniji 60 odstotkov odraslih s prekomerno telesno težo. - Smučarski skakalec Domen Prevc z drugim mestom v Innsbrucku povečal prednost v boju za zlatega orla.

V letu 2026 je vse večji del našega planeta. Pred približno pol ure so v novo leto vstopile države indokitajskega polotoka in del Rusije, čez pol ure se jim bodo pridružili še v Indiji. Silvestrski dogodki se ob spremljavi glasbe in pirotehnike začenjajo tudi pri nas. Najpogumnejši na Jezerskem so se od leta 2025 poslovili s skokom v tamkajšnje jezero. Druge teme: - Koalicijski poslanci predlagali dan Triglava za nov državni praznik - Visokopredelane hrane zaužijemo vse več, in to kljub slabemu vplivu na zdravje - Ukrajina potrdila nove napade na rusko naftno industrijo

Še drugi poudarki iz oddaje: - Ob osnovni šoli Šturje v občini Ajdovščina bodo tudi ob pomoči državnih sredstev gradili prizidek - Stopnja brezposelnosti v Mariboru je podobna lanski, pri čemer je v evidencah manj invalidov in več mladih. - V Prlekiji so zaradi graditve protipoplavnih nasipov ob reki Muri letos odpovedali predstavo Božična noč. - V muzeju jaslic na Brezjah na ogled zbirka več kot 450 primerkov z vsega sveta.

V izredno spremenljivih vetrnih razmerah Domnu Prevcu ni uspelo osvojiti šeste zaporedne zmage in se tako pridružiti veliki peterici, ki drži absolutni rekord svetovnega pokala. Maratonsko tekmo je osvojil Rjoju Kobajaši, čeprav je bil v finalu devet metrov krajši, Prevc je končal na drugem mestu. Je pa danes za novo slavje poskrbela Nika Prevc, z rekordno 26-to zmago v karieri. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajinski predsednik Zelenski želi po pogovorih v ZDA posvet z evropskimi zavezniki - Izrael z novimi naselbinami na Zahodnem bregu proti ustanovitvi palestinske džave - V Sloveniji ogromno neprijavljenih odlagališč vozil, tudi na občinskih zemljiščih

Gostili smo Anno Bogacz Udovč, Poljakinjo, ki jo je v Slovenijo pripeljala študijska izmenjava. To jo je naprej podaljšala, nato pa še enkrat prišla na študij v našo državo, kjer je spoznala moža in si ustvarila družino. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v Sloveniji in razlikah, ki jih opaža v primerjavi s Poljsko.

Turkinja Ece Pürtaş živi v Levcu. V Sloveniji je okvirno pet let, razlog pa je tisti najpogostejši, ki ga omenjamo v naši oddaji – ljubezen. Po izobrazbi arhitektka in sociologinja se pri nas ukvarja s poučevanjem joge in pripravo turških jedi za različne dogodke. Moževi družini z veseljem skuha lečino juho, zelo rada pa tudi sama poskusi slovenske jedi, predvsem tiste, ki jih pripravlja njena tašča.

Papež na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja: Gospod nam vedno pušča svobodo, da odgovorimo na njegove darove.Državna volilna komisija potrjuje izide referenduma o asistiranem samomoru, opredelila se bo tudi do zahteve Srebrne niti za ponovitev glasovanja.Ljudska iniciativa Dolenjske predstavila načrt za krepitev zaposlovanja prejemnikov socialne pomoči.Pred parlamentarnimi volitvami na političnem prizorišču spremljamo vse bolj živo dogajanje: povezovanja in samostojne nastope.Verčič: V Sloveniji potreben resen razmislek o prihodnosti medijske krajine.Trump: Rusija pripravljena sprejeti ameriški predlog za končanje vojne v Ukrajini, a Zelenski ga še ne želi potrditi.Letošnje leto zaznamovalo poslabšanje varnosti na slovenskih cestah.Šport: Domen Prevc zmagal še na drugi tekmi smučarjev skakalcev v poljski Wisli.Vreme: Jutri bo pretežno jasno, po nižinah bo zjutraj in dopoldne megleno.

Druga svetovna vojna bo v našem življenju odmevala še dolgo po letošnji okrogli obletnici njenega konca. Osem desetletij po tem, ko je okupator zapustil naša tla in zavezniški bombniki nebo, je pod nami še vedno zakopana živa dediščina vojnega obdobja. Neeksplodirane letalske bombe iz druge svetovne vojne še vedno ležijo pod Mariborom in drugod po Sloveniji. »V Sloveniji nimamo sistema, ki bi preprečeval gradnjo na bombah. Vprašanje ni, ali bo eksplodirala. Vprašanje je, kdaj,« pravi zgodovinar Sašo Radovanovič, ki ocenjuje, da je pod največjim slovenskim mestom ob Dravi še vsaj dva tisoč neeksplodiranih bomb. Kako živi s to dediščino vojne Evropa? In kako Slovenija? V oddaji Glasovi svetov sodelujejo: zgodovinar Sašo Radovanovič, preživela Helena Kolarič, direktor urada za operativo na Uradu za zaščito in reševanje Borut Horvat, vodja oddelka za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev dežele Saške André Baumeister, podpolkovnik Bohuslav Kuda iz oddelka za strelivo Policije Češke republike, poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Maribor Samo Robič, vodja skupne območne službe civilne zaščite in požarnega varstva Primož Hrastnik, poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darko Zonjič in pripadnik enote Bojan Kopač. Pisnim odgovorom je dal glas Teodor Bostič. Prevode sta brala Dejan Kaloper in Jure Franko. Fotografija: Dezaktiviranje neeksplodirane letalskem bombe leta 1945. Foto: Pekel na zemlji in na nebu, Žrtve bombardiranja Maribora 1944-1945 (S.R.), izrez

Doživetja smo iskali tokrat na potepanjih – po gorah in po svetu. Naš gost je bil Andrej Stritar, avtor knjige Svet je lep – potepuške zgodbe z gora in iz sveta. Radovednost je tista sila, ki ga je usmerila na poklicno pot s področja jedrske tehnologije. V Sloveniji je do upokojitve delal kot direktor uprave za jedrsko varnost, uveljavil pa se je tudi v mednarodnih krogih. Enega od svojih treh življenjskih stebrov je posvetil goram in potovanjem. Zakaj je izpostavil lepoto, ki jo vidi v svetu, in katere zgodbe so mu najbolj ostale v srcu?

Evropska agencija za varnost hrane opozarja, da se letošnjo jesen soočamo z velikim porastom okužb divjih ptic z aviarno influenco. V 26 državah EU je bilo od septembra pri divjih pticah odkritih kar 1.443 primerov te bolezni, kar je štirikrat več kot v enakem obdobju lani in največ od leta 2016.

Kot otrok je upodabljal konje, kot fantiča ga je navdušila Snegulčica Walta Disneyja, zvočni, barvni celovečerni animirani film iz leta 1937. Nepozabni so njegovi stripovski junaki: Zvitorepec, Lakotnik in Trdonja, tudi njegovi animirani, risani ter propagandi filmi. Združil je humor, pustolovščino ter natančno in dinamično risbo. Njegovi liki so preprosto duhoviti, zviti, modri, lakomni, imajo poseben, živahen izraz. Njegova risarska linija je bila čista in gibka, natančna, nezmotljiva ... V Sloveniji je utemeljil animirani, risani film. Miki Muster se je rodil pred 100 leti, zato v oddaji Kulturni fokus o svojem očetu njegov sin Miklavž Muster in Barbara Savenc, avtorica razstave v Muzeju in in galerijah mesta Ljubljane. fotografija Foto BOBO

V Sloveniji je zdravstvo izpostavljeno kot eno od prioritetnih področij pri uvajanju umetne inteligence za hitrejšo in natančnejšo diagnostiko, boljše upravljanje z viri, prilagojeno zdravljenje, zmanjševanje administrativnih bremen in podobno. Pri njenem uvajanju seveda obstajajo tudi številni izzivi, kot so varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, transparentnost algoritmov, upoštevanje etičnih smernic in podobno. O rabi umetne inteligence v našem zdravstvenem sistemu; že uveljavljenih primerih dobre prakse, diagnostičnih in terapevtskih potencialih, zakonskih omejitvah ipd., smo se pogovarjali s prof. dr. Mitjo Luštrekom, vodjo Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožefa Stefana v Ljubljani.

Če ste ljubitelji azijske hrane, ste se po vse verjetnosti že kdaj ustavili v njegovi restavraciji na Miklošičevi ulici v Ljubljani. V Sloveniji živi že več kot 13 let, a njegovi začetki niso bili rožnati. Po letih izkoriščevalskih služb je odprl svojo restavracijo in postal sam svoj šef. Babu je med domačini znan kot najbolj nasmejan kuhar, ki ne postreže le z vrhunsko hrano. Svoje stranke namreč uči, da je ljubezen do dela pomembnejša od denarja in da vsakodnevne izzive lažje rešimo, če se jih lotimo z nasmeškom.

Danes začenjamo z novico iz sveta mode, ki se proti koncu poročila čudno zaplete. Ob robu tedna mode, ki je potekal v prestolnici in na katerem so pokazali oblačila, ki bodo na naših ulicah vidna po jedrski kataklizmi, je iz Londona prišla novica, da je slovenska moda osvojila prestižno nagrado. In sicer so se na modni pisti z nagrado, imenovano brunel, okitile uniforme Slovenskih železnic. Kot vemo, so bile te uniforme dolgo temno zelene, če pa ste imeli srečo v zadnjih letih videti na vlaku kakšnega železničarja, je ta nosil temno modro uniformo, ki jo je britanska ustanova prepoznala kot presežek, vreden nagrade. Tako so Slovenske železnice dobile eno najprestižnejših nagrad v svetu železnic. K njihovi točnosti to sicer ne bo pripomoglo, če pa se bo vlak iztiril, bo to storil pod vodstvom elegantno oblečenega strojevodje.Prav o iztirjenih bomo danes govorili, in seveda nismo neuvidevni do te mere, da bi za iztirjenja, skale na tirih, poškodovano signalizacijo in podobne rabote krivili železničarje. Še manj njihove uniforme. Imajo pa napadi na železniško infrastrukturo le dovolj zanimivih in potencialno katastrofalnih elementov, na katere velja opozoriti vsaj v naši oddaji, če se že javnost zaradi tega ne vznemirja preveč. Nazadnje, ko je kdo v Sloveniji namenoma poškodoval železniško infrastrukturo, je bilo to osemdeset in več let nazaj, ko so partizani minirali tire v želji zaustaviti okupatorsko logistiko. Okupatorji so jih brez usmiljenja imenovali banditi, kar se je po osemdesetih letih, ko ponovno doživljamo identične napade, omililo v vandale. Ni treba posebej poudarjati, ne nazadnje so to storili odgovorni pri Slovenskih železnicah, da gre za izjemno nevarno situacijo. Razumni se ne more domisliti ničesar potencialno bolj nevarnega, kar se nam je zgodilo kot narodu od osamosvojitvene vojne sem ... Celo katastrofalne poplave ali avtocestne nesreče, ki so nas doletele, se ne morejo meriti z nevarnostjo, ko se iztiri, bog ne daj, nabito poln potniški vlak. Zato čudi lahkota, s katero tako javnost kot tudi država obravnavamo ta dejanja. Nekaj je treba razjasniti; v sodobni terminologiji galopirajočega nasilja smo kategorije brezsmiselnih dejanj pomensko natančno opredelili. In nameren napad na civiliste, na splošno populacijo za doseganje kakršnihkoli parcialnih ciljev že, se nikjer ne imenuje drugače kot terorizem. V obravnavanih primerih gre za teroristična dejanja in kot zaskrbljenim ter primerno paranoičnim državljanom nam ni jasno, kako se po zadnjem primeru poškodovanja kretnice in posledičnega iztirjenja ni sestal svet za nacionalno varnost. Če kje v naši soseščini doživijo teroristični napad, se to telo nemudoma sestane; nato na zasedanju ugotovijo, da je Slovenija varna država, da je pri nas stopnja ogroženosti nizka, nevarnost terorizma pa zanemarljiva. No, zdaj ni več tako. Teroristična grožnja ni več le grožnja, temveč so napadi na železniško infrastrukturo že sami po sebi teroristični napadi. Odgovorni pa so primere prepustili običajnemu policijskemu delu, ko možje postave med ustavljanjem prometa, lovljenjem prekupčevalcev z barvnimi kovinami in varovanjem nogometnih derbijev še malo povprašajo po sumljivih tipih, ki brkljajo po tirih. Povedano drugače; storilce išče kriminalistična policija, kot da bi šlo za dejanje splošne kriminalitete … Po našem skromnem prepričanju pa gre za teroristično dejanje, ki zahteva povsem drugačen angažma in sestavo varnostnih sil. Ker le gola naključja so vsaj v treh napadih preprečila, da nismo imeli večdnevnih žalovanj, družinskih tragedij in posebne izdaje medijev. Se pravi, da je samo – pod navednicami – sreča preprečila teroristični napad in ga v brezmejni modrosti odgovornih zmanjšala na stopnjo običajnega kriminala. V Sloveniji premoremo dokument, ki se glasi »Državni načrt za zaščito in reševanja ob uporabi orožja ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma ob terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi«. Ob teoretični opredelitvi terorizma, ki ga dokument razume kot »vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom ali ustanovam ter ga lahko izvajajo nedržavne skupine, posamezniki in države«, načrt predvideva kup dejavnosti, ki se jih sproži ne le po, temveč tudi ob teroristični grožnji. Vsi elementi napada na železniško infrastrukturo natančno sovpadajo z definicijo terorizma, kot ga razume državni načrt, zato bi bilo od odgovornih, ki imajo na tiskovnih konferencah polna usta varnosti, modro in nujno, da ga sprožijo, oziroma da stopnjo teroristične ogroženosti povečajo na »zelo visoko« vse do takrat, dokler se teroristov, ki napadajo železniško infrastrukturo, ne aretira.  

V Sloveniji zavržemo povprečno od 15 do 20 kilogramov oblačil na prebivalca na leto. Razloga sta predvsem hitra moda in neustrezna skrb za blago. Ravno zdaj, ko s poletnih prehajamo na zimska oblačila, bomo v Svetovalnem servisu govorili o ustrezni negi in vzdrževanju različnih tekstilov. Naša sogovornica bo dr. Brigita Tomšič z naravoslovno-tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Med drugim nam bo odgovorila na vprašanje, kako odstraniti madeže rdečega vina ali smole, kako pomembno je, ali uporabimo pralni prašek ali gel, in kako pogosto je sploh treba prati oblačila.

Pred nami je nova kurilna sezona, ki jo v Sloveniji spremljajo tudi obdobja večje onesnaženosti zraka, predvsem s trdimi delci. Zlasti problematična so individualna kurišča. V zadnjih petindvajsetih letih se je kakovost zraka pri nas občutno izboljšala, Evropska okoljska agencija pa Ljubljano še vedno uvršča med mesta s slabim zrakom. O tem, kako čist zrak dihamo, kaj povzroča onesnaženje, kako pravilno kuriti, kakšni so predpisi in sankcije za male naprave ter kako onesnaževalci vplivajo na naše zdravje, v tokratni oddaji Studio ob 17.00, ki jo ponavljamo.

Izraelska vojska je začela kopensko ofenzivo na mesto Gaza, več tisoč ljudi je ponoči zbežalo proti jugu enklave. Voditelji arabskih držav pa so na vrhu v Katarju obsodili izraelski napad na predstavnike Hamasa v Dohi prejšnji teden. Kot je dejal eden od predstavnikov zalivskih držav, od partneric in Združenih držav pričakujejo, da bodo uporabile svoj vpliv na Izrael in preprečile morebitne nove hude kršitve. Izraelski premier sicer ne izključuje nadaljnjih napadov na voditelje Hamasa v tujini. Ostali poudarki oddaje: - Na Poljskem nov incident z dronom. Varnostne sile pridržale dva beloruska državljana. - Ameriški predsednik Trump drugič na obisk k britanskemu kralju Karlu Tretjemu, sledili bodo trgovinski pogovori med državama. - Začenja se Evropski teden mobilnosti. V Sloveniji lani kar dve tretjini prebivalcev nikoli ni sedlo na avtobus ali vlak.

Krhkost je eden ključnih izzivov starajoče se družbe, ki povečuje tveganje za padce, bolezni, hospitalizacije in izgubo samostojnosti. V Sloveniji vsako leto padce beležijo pri tretjini starejših od 65 let, to bo leta 2063 predstavljajo tretjino prebivalstva. Vse pomembnejšo vlogo pri zdravem in varnem staranju zato igra fizioterapija. V tednu, ko smo zaznamovali svetovni dan fizioterapije, Svetovalni servis tako odpira vprašanja o tem, kako skrbeti za svoje telo, katere gibalne navade je dobro osvojiti in kako preprečiti padce. Gost oddaje bo Alen Pavlec iz Združenja fizioterapevtov Slovenije.

“Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih, jaz pa, zakaj se tja odhaja,” piše Radmila Pétrović, pesnica, ki še ni dopolnila trideset let in je v svoji domovini postala pravi fenomen ter vzor novi generaciji. Samo v Srbiji je bila njena tretja pesniška zbirka Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih, ki je izšla leta 2020, prodana v več kot 12 tisoč izvodih, pri nas pa je pri Cankarjevi založbi izšla letos v prevodu Natalije Milovanović. Zbirko je napisala na delavnici pisanja med študijem ekonomije, dokončala pa jo je že z diplomo v žepu.V njej je želela nagovoriti kolektivne družbene skrivnosti, za katere si je sama želela, da bi o njih brala kot odraščajoče dekle. V Sloveniji je letos gostovala na pesniškem festivalu Dnevi poezije in vina. Foto: Timotej Prelog. (izrez fotografije)

Zakaj bodo potrebne spremembe poklicne mature? Bodo prinesle višje standarde znanja študirajočih, bolj pravičen izobraževalni sistem, bo študentov, ki ne dokončajo študija, manj kot zdaj? Ali pa se bo znižala dostopnost terciarnega izobraževanja, povečala nepravičnost v slovenskem šolskem prostoru in znižal standard znanja v gimnazijah? Kako se slovenska izobrazbena struktura ujema s trgom dela in potrebami zaposlovalcev? Se v Sloveniji sploh še splača študirati? Odgovore smo iskali v oddaji Intelekta. Gosti: dr. Danijela Makovec Radovan, predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, dr. Tjaša Redek, profesorica na Fakulteti za ekonomijo Univerze v Ljubljani, dr. Marjan Šimenc, profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Pedagoškem inštitutu, in dr. Darko Zupanc, vodja sektorja za raziskave in razvoj na Državnem izpitnem centru.   foto: MMC (BoBo/Žiga Živulović ml.)

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, testna bralka lahkega branja.

V Gazi žal še vedno ni premirja. V Sloveniji je bila posebna poslanka ZN za človekove pravice na zasedenih palestinskih ozemljih Francesca Albanese, ki je opozorila na grozljive razmere v Gazi. Te dni je minilo 30 let od strašnega pokola v Srebrenici, ko so srbske paravojaške enote pobile več kot osem tisoč Bošnjakov. Na domačem političnem prizorišču se je predsednik vlade soočil z mnenji ustavnih pravnikov, ki odsvetujejo referendum o obrambnih izdatkih. Bili sta tudi dve neuspešni interpelaciji: notranjega ministra in ministrice za kulturo. Neke vrste politični ritual.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, besedilna bralka lahkega branja.

Slovenci smo kljub morda drugačnemu vtisu v javnosti zadovoljni s svojim življenjem. Ko se moramo oceniti sami, se uvrstimo na 7. mesto med članicami Evropske unije. Objektivni podatki nas uvrstijo nižje. Še nižje pa se Slovenija uvršča na lestvicah konkurenčnosti. Javna razprava o kakovosti življenja in razvoju države v minulih tednih in mesecih je pokazala, da se je dozdajšnji razvojni model Slovenije izčrpal. Da bo izkoristila vse svoje potenciale in še okrepila blaginjo ljudi, potrebuje novega, kjer bodo rast poganjale inovacije, šole spodbujale ustvarjalnost, skupnost pa povezovale temeljne vrednote. O novem razvojnem modelu smo se pogovarjali s predstavniki gospodarstva, države in civilne družbe. Gostje: dr. Peter Wostner, urednik in avtor publikacije Urada za makroekonomske analize in razvoj z naslovom: Kakovost življenja v Slovenji – Poročilo o razvoju 2025; dr. Jure Knez, ustanovitelj in solastnik visokotehnološkega podjetja Dewesoft in podjetniškega inkubatorja Katapult; Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, nevladne organizacije za trajnostni razvoj.

Tako kot v celotnem razvitem svetu tudi v Sloveniji rodnost pada. Demografska politika ni konsistentna, finančne spodbude za višjo rodnost so neučinkovite, odločevalci ne upoštevajo širših družbenih vidikov in intimnih odločitev. Analiziramo podatke po državi, obiskali smo tudi občino Gorenja vas Poljane, kjer imajo eno izmed najvišjih rodnosti v Sloveniji. Kako lahko zagotovimo bolj vzdržno demografsko politiko, kako bo s priseljevanjem in kakšne alternativne možnosti še imamo? Demografija, 1.del: Finančne spodbude niso dovolj za višjo rodnost

Med 900 tisoč zaposlenimi pri nas je tudi približno 35 tisoč invalidov, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. V Sloveniji jih živi od 8 do 10 tisoč, zaposlenih pa jih je le približno 25 odstotkov v delovni dobi. Kakšne so zaposlitvene možnosti slepih in slabovidnih pri nas, je njihov položaj zaradi slepote in slabovidnosti pri zaposlovanju bolj specifičen od položaja drugih skupin invalidov? Kako je z njihovo izobrazbo ter kako jim pomaga zaposlitvena rehabilitacija? Poznajo delodajalci vse zakonske možnosti in ugodnosti finančnih spodbud, ki jih dobijo, če zaposlijo invalida in kakšni so primeri dobrih praks? Odgovore bomo iskali v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: Svetovalka generalnega direktorja za področje zaposlovanja invalidov in zaposlitvene rehabilitacije Zavoda za zaposlovanje Lea Kovač, vodja oddelka za spodbujanje zaposlovanja invalidov iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Aleksandra Kuhar, vodja programa Vseživljenjsko učenje slepih in slabovidnih pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Nastja Žlajpah, Novartisova zunanja sodelavka, članica v upravnem odboru Evropske zveze slepih, in sicer na področju zaposlovanja oseb z invalidnostjo, s poudarkom na zaposlovanju slepih in slabovidnih Anja Uršič vodja interesne skupine za vključevanje oseb z invalidnostmi v Novartisu Tamara Barič.