Podcasts about v sloveniji

Pred 40 leti smo v Sloveniji zabeležili prvi primer AIDS-a, bolezni, ki jo povzroča virus HIV. Bolezen je bila takrat smrtonosna, oseba je umrla hitro, običajno v obdobju od enega do šestih mesecev. Učinkovita zdravila so prišla šele desetletje pozneje, v veliki meri tudi po zaslugi aktivistk in aktivistov. HIV/AIDS je po svetu podiral tabuje in predsodke, saj je bil za preprečitev širjenja okužbe nujen pogovor o spolnosti in drogah. Ljudem je bilo namreč treba razložiti, kako se virus prenaša. Okužba z virusom HIV danes ni več smrtonosna, saj obstajajo učinkovita zdravila in dobra preventiva, kljub temu pa letno po svetu zaradi AIDS-a umre 600 tisoč ljudi. Več kot 40 milijonov ljudi živi z virusom HIV, polovica v podsaharski Afriki. Slovenija je država z najnižjim številom okužb v Evropi in v svetu. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 o vsem tem z gosti. Vsebina je bila prvič objavljena v oddaji Intelekta.

Šakal, ki je še pred nekaj desetletji veljal za redkost na evropskem zemljevidu, se po Stari celini širi hitreje kot kadarkoli prej, nova raziskava pod vodstvom slovenskih znanstvenikov pa kaže, da so pri tem ključni volkovi … in pa človek. Zakaj šakali vse pogosteje prihajajo v bližino naselij, kako nanje vplivajo podnebne spremembe in vračanje velikih zveri ter kaj njihovo širjenje pomeni za naravo in ljudi? Smo priča novemu ekološkemu ravnovesju ali novim konfliktom, raziskujemo v tokratnem Vročem mikrofonu. Gostje:Miha Krofel, Biotehniška fakultetaMatija Stergar, Zavod za gozdoveIztok Rožič, starešina lovske družine Novo mesto Boris Grabrijan s kmetije Vučji ogrizek iz Bele krajine Oddaja je nastala v sodelovanju z radijskim dopisnikom za Dolenjsko Jožetom Žuro. Posnetek šakala je posnel: dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej SlovenijeFotografija: Martin Steenhaut Poglavja: 00:00:51 Kako prepoznamo šakala? 00:01:28 Število šakalov pri nas eksponentno raste 00:02:25 Kako ravnamo, če med sprehodom srečamo šakala? 00:04:51 Šakal kot nadloga kmetom z drobnico, kako se zavarovati? 00:07:46 Šakal in njegov vpliv na stalež divjadi; nevaren predvsem za srnjad 00:12:36 Volkovi so ključen dejavnik, ki vpliva na širjenje zlatega šakala po Evropi 00:16:45 Za šakala primernih kar 75 odstotkov celinske Evrope 00:17:51 Kaj pa pozitivne plati prisotnosti šakala? 00:18:58 Šakal v porastu, kaj pa zdaj? Delanje drame ni rešitev

Gostili smo Pavla Fedorovskega, Rusa, ki je Slovenijo prvič obiskal pred skoraj petnajstimi leti, pozneje pa se preselil v Ljubljano. Je človek več profesij, poklicev in zanimanj – dramski igralec, novinar, računalniških programer, ustanovitelj platforme za podkaste, gostinec, pa tudi nasprotnik vojn, ki je to izrazil kot eden od pobudnikov protesta proti vojni v Ukrajini. V oddaji je spregovoril o razmerah v Rusiji in tem kako se je navadil na življenje v Sloveniji.

V Sloveniji vsako leto iščejo nesorodnega darovalca za presaditev krvotvornih matičnih celic za približno 50 bolnikov. Akciji tudi v Lendavi in Murski Soboti. Drugi poudarki: - Z rebalansom mariborski proračun dosega novo rekordno vrednost. - Iščete v teh vročih dneh osvežitev? Možnosti ponujajo tud terme! - Glasbena šola Trebnje praznuje 50 let. Deležna bo prenove, ki jo bo v celoti financirala občina.

V Sloveniji se že četrt stoletja aktivno ukvarjamo z alkoholno politiko, to je od sprejetja zakona o omejevanju alkoholnih pijač. Vendar se zdi, da smo v družbi do prekomernega pitja še vedno zelo tolerantni in da so tudi težave zaradi škodljivega pitja prepogosto zanikane. Zato smo, kjer smo; na samem svetovnem vrhu po porabi čistega alkohola na prebivalca, da je smrtnost povezana z alkoholom med najvišjimi v Evropi, da so zdravstveni in vse splošni stroški zelo visoki. V tokratnem Studiu ob 17ih o tem, kje so še možnosti za bolj učinkovite ukrepe na področju zmanjševanja posledic zlorabe alkohola med mladimi in odraslimi. Gostje: Maja Roškar, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Mirjana Radovanović, Psihiatrična klinika Ljubljana; Katarina Rebernak, Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Vrhnika Matej Košir, Inštitut za raziskave in razvoj »Utrip«.

Na področju zaposlovanja invalidov letos zaznamujemo dve pomembni obletnici - 50 let od začetkov sistemskega urejanja tega področja ter 20 let izvajanja kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, ki velja za primer dobre prakse v evropskem prostoru. V Sloveniji deluje 152 invalidskih podjetij in 68 zaposlitvenih centrov, v katerih zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo, kako se spoprijemajo s konkurenco, saj so invalidska podjetja umeščena na običajen trg, kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako deluje sistem kvot in kakšni so rezultati letošnje analize učinkovitosti in upravičenosti subvencioniranja invalidskih podjetij? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Špela Jakša, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Tea Černigoj Pušnjak, poslovodja v invalidskem podjetju Dom dva topola, Društvo distrofikov Slovenije; mag. Vojka Martinčič, predsednica Zavoda invalidskih podjetij Slovenije in direktorica invalidskega podjetja Slovenske železnice - Železniško invalidsko podjetje; Zarja Ševala Ćehić, predsednica Zavoda zaposlitvenih centrov Slovenije in direktorica Zaposlitvenega centra. Avtorica oddaje Petra Medved.

Pred 40 leti smo v Sloveniji zabeležili prvi primer AIDS-a, bolezni, ki jo povzroča virus HIV. Bolezen je bila takrat smrtonosna, oseba je umrla hitro, običajno v obdobju od enega do šestih mesecev. Sprva se je HIV razširil med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, in intravenoznimi uživalci drog, prvi primeri so bili tudi pri ljudeh, ki so s transfuzijo prejeli okuženo kri. Učinkovita zdravila so prišla šele desetletje pozneje, v veliki meri tudi po zaslugi aktivistk in aktivistov, ki so v Združenih državah Amerike zahtevali informacije o virusu, oblikovali sporočila o tem, kako se zaščititi pred okužbo, hkrati so tudi glasno pozivali k raziskovanju in razvoju zdravil. HIV/AIDS je po svetu podiral tabuje in predsodke, saj je bil za preprečitev širjenja okužbe nujen pogovor o spolnosti in drogah. Ljudem je bilo namreč treba razložiti, kako se virus prenaša. Okužba z virusom HIV danes ni več smrtonosna, saj obstajajo učinkovita zdravila in dobra preventiva, kljub temu pa letno po svetu zaradi AIDS-a umre 600 tisoč ljudi. Več kot 40 milijonov ljudi živi z virusom HIV, polovica v podsaharski Afriki. 30 milijonov okuženih prejema zdravila, 10 milijonov pa ne. Slovenija je država z najnižjim številom okužb v Evropi in v svetu. V tokratni oddaji Intelekta o vsem tem z gosti. To so Miran Šolinc (Škuc), prim. Evita Leskovšek (Nacionalni inštitut za javno zdravje) in Sebastjan Sitar (Legebitra). Gonoreja in sifilis v Evropi Aids po jugoslovansko? : začetni odziv na AIDS v Sloveniji in Jugoslaviji (1984-1987)

V Sloveniji je plezanje eden najbolj priljubljenih športov zadnjih let. Imamo olimpijsko prvakinjo, svetovne in evropske prvake in generacije otrok, ki hodijo na plezalne treninge. A ena izmed zvrsti športnega plezanja, to je hitrostno plezanje, pri nas ostaja nekoliko v senci – manj poznano, manj razvito, pogosto razumljeno kot eksotičen dodatek “pravemu” plezanju. Kdo so ljudje, ki trenirajo za nekaj sekund popolnosti in kako se pri nas razvija ta disciplina, ki po svetu postaja vse bolj spektakularna, bomo predstavili v Nedeljski reportaži, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.

V Sloveniji, še posebej v Mariboru, je velika težava pomanjkanje stanovanj. Javnost pričakuje tudi velika vlaganja javnih stanovanjskih skladov, a ta kljub delni realizaciji potekajo počasi. V Radijski tribuni smo preverili, kako je z velikimi javnimi projekti v Mariboru: državna soseska Novo Pobrežje čaka, da gradbeno dovoljenje postane pravnomočno, na gradnjo občinskih stanovanj za mlade pa se je pritožila civilna pobuda.

Klopi so členonožci, ki spadajo med pajkovce, v skupino pršic, še točneje med parazitske pršice. V Sloveniji jih imamo 16 različnih vrst, najbolj poznan nam je gozdni klop. Že več desetletij se z njimi ukvarja dr. Tomi Trilar, biolog iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki nam bo to žival, ki se ji sicer ne želimo preveč približati, pomagal bolje spoznati v Torkovem kvizu.

V Sloveniji potrebujemo v povprečju okrog 300 - 350 krvodajalcev na dan in več kot 100.000 na leto. Kdo vse lahko daruje kri, kakšne so omejitve pri krvodajalstvu in kdaj lahko ponovno darujemo kri, če smo se podali na potovanje v tropske kraje. Z nami je bila Polonca Mali, doktorica medicine, specialistka transfuzijske medicine.

Slovenija se uvršča med države z visoko kakovostjo življenja, vendar se vse bolj povečujejo tveganja za prihodnost. Težave so neprilagodljivost zaposlenih in podjetij, prešibke investicije in zanemarjanje digitalizacije. To med drugim ugotavlja Urad za makroekonomske analiza in razvoj v danes predstavljenem poročilu o razvoju in kakovosti življenja. Zavzema se za nov razvojni model, ki bi temeljil na učenju, ustvarjalnosti in digitalizaciji. Drugi poudarki oddaje: - Po novem razrezu mest v parlamentarnih delovnih telesih jih več pripada tako Levici in Vesni kot SDS-u. - Več kot četrtina laburističnih poslancev poziva britanskega premierja Starmerja k odstopu; drugi menijo, da ni čas za umik. - Na Koroški Beli končali obsežno sanacijo za zaščito dva tisoč prebivalcev pred plazom.

Kreativna direktorica in ustanoviteljica blagovne znamke Sens, Zlata Zavašnik z voditeljico podkasta Petro Windschnurer razpravlja o moški modi, natančneje o moški obleki. O modnih trendih, kako izbrati pravo obleko za posamezno priložnost, kdaj lahko rečemo, da obleka 'stoji' kot ulita, kako poteka Zlatin ustvarjalni proces in ali moški v Sloveniji raje sledijo italijanski ali nemški estetiki.Več tukaj!Gostja: Zlata ZavašnikVoditeljica: Petra Windschnurerhttps://www.instagram.com/windschnurer/Spremljate nas lahko še na drugih kanalih:YOUTUBE / METROPLAY / FACEBOOK / INSTAGRAM / TIKTOK / ELLE.SI

Slovenija se po kakovosti življenja še naprej uvršča med uspešnejše članice Evropske unije, je ob predstavitvi poročila Urada za makroekonomske analize in razvoj povedal Peter Wostner. Kot je opozoril, pa stopnjevanje globalnih pritiskov, demografske spremembe, omejena prilagodljivost in premalo investicij v prihodnost omejujejo razvojne možnosti. Povečuje se tudi tveganje revščine. Druge teme: - Potrjen razrez v parlamentarnih delovnih telesih z dodatnimi mesti za Levico in Vesno - Evropski ministri za energetiko v luči bližnjevzhodne vojne o zmanjševanju rabe fosilnih goriv - Rusija preizkusila novo raketo dolgega dosega, ki lahko nosi jedrsko konico

Monografija Želje in protislovja. Likovno in arhitekturno razstavljanje v Sloveniji 1947–1979 predstavlja večletno raziskovalno delo in znanstvene izsledke desetih raziskovalk in raziskovalcev. Raziskave se osredotočajo na geografsko območje Slovenije, ki je bilo v obravnavanem časovnem okviru del Socialistične federativne republike Jugoslavije. Rdeča nit, ki je vodila raziskovalni projekt, zajet v tej monografiji, je dejavnost razstavljanja in oblike razstavnih postavitev, v katerih je bila predstavljena tako likovna umetnost kot arhitektura. Medij razstav se je izkazal kot zajetno področje raziskovanja in obenem nazorno presečišče razmerij med umetnostnimi, političnimi in družbenimi koncepti. Ob izidu monografije gostimo vodjo projekta dr. Beti Žerovc, sourednika monografije Vladimirja Vidmarja in dr. Niko Grabar ter Gregorja Dražila. Foto: zajem naslovnic monografije Likovno in arhitekturno razstavljanje v Sloveniji 1947–1979 (Založba Univerze v Ljubljani in Društvu Igor Zabel za kulturo in teorijo)

Pred dvema letoma ste v oddaji Storž poslušalci Prvega spoznali 80-letnici iz ameriškega Teksasa, ki sta v 80 dneh obkrožili svet. Sandy in Ellie sta po vzoru glavnega junaka romana Julesa Verna takrat obiskali vseh 7 celin, svoje početje pa pridno beležili na družbenih omrežjih in postali znani kot 'potujoči babici' s Tik Toka. Po tem podvigu sta se odločili, da bosta bolj podrobno in počasi vsako leto spoznavali eno celino, letos, pri 84ih, sta tako v Evropi in prvič tudi v Sloveniji. Pri organizaciji in izvedbi slovenskega dela 'evropske turneje' jima je pomagala kolegica Andreja Čokl, ki je pred dvema letoma tudi posnela prvi pogovor za slovenske medije z njima. Prvi intervju, maj 2024 Drugi intervju, oktober 2025 Članek MMC Instagram profil Around the World at 80

V Sloveniji tudi 2. maj praznik dela in dela prost dan.Zaskrbljujoče: Vsak tretji zdravstveni delavec v Evropi poroča o simptomih depresije, vsak četrti o simptomih stiske.KPK opozarja: resne pomanjkljivosti pri poročanju o lobiranju v Sloveniji.Trump kongres obvestil o koncu sovražnosti med ZDA in Iranom, a bil kritičen do zadnjega predloga Teherana za končanje vojne, napovedal dvig carin na uvod avtomobilov in tovornjakov iz EU na 25-odstotkov.Konec leta mandat poteče generalnemu sekretarju OZN Guterresu. Kdo so kandidati za njegovega naslednika?Zaživela prenovljena spletna stran z registrom slovenskih cerkva na enem mestu.Šport: Janja Garnbret v boju za 50. zmago v svetovnem pokalu športnih plezalk.

Drugi poudarki oddaje: - Iz Maribora se seli tudi Zavod za gozdove. - V dolini Draga se začenja sanacija mostu Črni potok, ki je bil močno poškodovan med vodno ujmo avgusta 2023. Hitrost ovirajo birokratski postopki. - Na gradu Snežnik se začenja Grajski punkt.

Spomladi se kače prebujajo po zimskem spanju ter iščejo sončna in topla mesta. Privlačijo jih tudi mesta, kjer je dovolj hrane, predvsem glodavcev. Kako ravnati, če jih srečamo na svojem vrtu ali na sprehodu v naravi, in od kod človečki odpor do teh sicer zelo plašnih in nenapadalnih plazilcev? V Sloveniji živi 11 vrst kač, njihova populacija pa kljub temu, da so zavarovane, upada. Biolog in herpetolog Griša Planinc, ki vodi projekt Kačofon, bo gost četrtkovega Svetovalnega servisa.

Rasna diskriminacija je precej bolj razširjena v naši družbi, kot si morda predstavljamo. Tarče rasne diskriminacije so pogosto tuji delavci in študenti ter prosilci za azil, z rasizmom pa se spopadajo tudi vsi temnopolti ali medrasno posvojeni otroci. Koliko je rasističnih napadov pri nas? Koliko je na sploh diskriminacije na podlagi barve kože ali etnične pripadnosti? Na katerih področjih je prisotna rasna diskriminacija? Kako preprečevati pojav rasizma? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00ih. Gostje: Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Miha Blažič, Ambasada Rog; Ana Kalin, Forum za enakopraven razvoj, ki je tudi medrasna posvojiteljica; dr. Lucija Dežan, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in raziskovalka na Inštitutu za družboslovne študije, Znanstveno raziskovalno središče Koper.

Kaj lahko prinese veter? Glasove, ki jih sicer ne bi slišali. Tudi glasove otrok z vsega sveta, ki želijo živeti v miru. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.Pred dobim mesecem smo tako pobliže spoznali enega zadnjih vpisov na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, italijansko kuhinjo. Danes pa bomo prisluhnili glasovom, ki jih prepogosto preslišimo – glasovom otrok. Mreža UNESCO pridruženih šol (Associated Schools Network oz. ASPnet) je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni z namenom gradnje miru v mislih ljudi ter izobraževanja otrok in mladih o strpnosti in medkulturnem sodelovanju. Sestavlja jo več kot 11.000 vzgojno-izobraževalnih zavodov v več kot 180 državah sveta. V Sloveniji v njej sodeluje več kot 100 vzgojno-izobraževalnih zavodov, predvsem gre za osnovne in srednje šole, pa tudi vrtce. V Sloveniji ASPnet deluje pod okriljem Slovenske nacionalne komisije za Unesco, prav tu pa se je lani rodila ideja o projektu Veter miru. Gre za pobudo, ki otrokom po vsem svetu daje prostor, da spregovorijo o miru – ne kot ideji, ampak kot nečem, kar želijo živeti vsak dan. V njihovih besedah pa se skriva tudi jasno sporočilo odraslim. Vabljeni, da mu prisluhnete.

V Sloveniji je registriranih 12 tisoč plovil. A mest v občinskih pristaniščih ali zasebnih marinah ni toliko. Zato je pogost pojav, da imajo lastniki plovilo kar doma, na dvorišču, na prikolici ali stojalu. A previdnost pri tem ne bo odveč. Karkoli iz plovila steče, lahko konča v morju. Oddajo Morje in mi danes posvečamo plovilom na suhem, začeli pa jo bomo s posebnim pozivom, ki ga je objavila uprava za pomorstvo oz sektor za varovanje obalnega morja. Tjaša Škamperle

Gibanje Svoboda kljub nesoglasjem z nekaterimi morebitnimi partnerji vztraja pri nadaljevanju koalicijskih pogajanj. Po mnenju analitika Tomaža Deželana gre za pravo odločitev, a meni, da je na sestavljanje nove koalicije treba gledati pragmatično. Po njegovem ima prednost zdaj Janez Janša, dodaja pa še, da relativni zmagovalec volitev ne sme odnehati. Druge teme: - Mednarodni denarni sklad je pričakovano znižal napoved gospodarske rasti za ves svet, tudi za Slovenijo, inflacija se bo višala. V Banki Slovenije pravijo, da je negotovost velika, ekonomist Mojmir Mrak pa opozarja, da slovenski proračun nima manevrskega prostora za ukrepanje. - Pogajanja med Združenimi državami in Iranom so prinesla določen napredek, ocenjujejo v Washingtonu, a ključna nesoglasja ostajajo. Med njimi je poleg vroče Hormuške ožine tudi vključitev Libanona v premirje, s čimer se Izrael ne strinja; pogajalci teh dveh držav se danes prvič srečujejo neposredno. - Robotska kirurgija je tudi pri nas vse bolj razširjena. V Sloveniji je šest robotskih sistemov, pričakujejo še tri. Prednosti robotskih operacij je namreč veliko, pravi kirurg Robert Šifrer, ki izpostavlja večjo natančnost gibov, da kirurg lahko opazuje 3D sliko in vidi povečano sliko. Za bolnike pa je med drugim ključno hitrejše okrevanje.

Izsledke razlaga in komentira strokovnjakinja za klinično biokemijo dr. Nataša Karas Kuželički.Zakaj so se po cepljenju proti covidu-19 z vektorskimi cepivi, kot sta AstraZeneca in Janssen, pri nekaterih redkih posameznikih pojavili krvni strdki? Ali obstajajo dokazi, da sta mRNK cepivi Pfizer in Moderna vplivali na pogostejše pojavljanje raka ali bolezni srca? Dve nedavni znanstveni raziskavi prinašata nove odgovore. V oddaji Ultrazvok jih pojasnjuje prof. dr. Nataša Karas Kuželički s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani in pobudnica facebook skupine Science Mama's Forum, ki spremlja najnovejšo znanstveno literaturo o cepivih. V Sloveniji se je proti covidu cepilo več kot 1,2 milijona ljudi. Kaj danes vemo o varnosti cepiv proti covidu-19 in kako razumeti redke zaplete? Originalna študija o strdkih TUKAJ Originalna študija o mRNK cepivih TUKAJ Foto: Slika je simbolična/ BoBo

V tokratnem Studiu ob 17-tih vnovič o gospodarjenju z gozdovi. Slovenijo namreč pokriva skoraj 60 odstotkov gozda. Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov?

Kaj ostane, ko svet razpada? Odgovor iščejo v ptujski mestni galeriji, kjer fotografi Tereza Kozinc, Simon Chang, Stojan Kerbler in Niko Erik Neubauer na skupinski razstavi odpirajo razmislek o pripadnosti, identiteti, skupnosti in spominu. Pri Založbi Beletrina so predstavili novo esejistično delo Borisa A. Novaka Proslavljanja in poslavljanja. V Kosovelovi knjižnici Sežana pa so odprli fotografsko razstavo Ženska toponomastika v Sloveniji, ki z zborom fotografij uličnih tabel z ženskimi imeni osvetljuje premalo poznano vlogo žensk v slovenski zgodovini in kulturi.

Umetna inteligenca ni več vprašanje znanstvene fantastike, temveč politične ekonomije moči. Razprava o varnosti, etiki in delovnih mestih se vse bolj odmika od filmskih scenarijev in se seli k vprašanjem nadzora nad podatki, koncentracije kapitala ter odgovornosti razvijalcev. Ključno vprašanje ni več, ali bo tehnologija zmogla, temveč kdo jo usmerja – in v čigavem interesu. Oddaja odpira še vprašanja trga dela, varnosti in družbenih posledic: ali umetna inteligenca ostaja orodje ali postaja nadomestek človeškega odločanja – celo čustvene opore? O priložnostih, tveganjih in evropski suverenosti vnovič v Studiu ob 17.00. Gostje: Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije; dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC Sazu in IRI UL ter redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; Rebeka Kropivšek Leskovar, raziskovalka na Fakulteti za računalništvo in informatiko.

Gostili smo Aarona Arnolda, ki je v Slovenijo prišel iz Združenih držav Amerike. Odločil se je za podiplomski študij na ljubljanski Ekonomski fakulteti, kjer je spoznal dekle, s katero si namerava ustvariti prihodnost v Sloveniji. V oddaji je spregovoril o razlikah, ki jih opaža pri življenju v Sloveniji.

Po poročilih Statističnega urada Republike Slovenije je v Sloveniji v študijskem letu 2024/2025 študiralo približno 12 tisoč tujih študentov, kar predstavlja 14,5 odstotka vseh študentov, ki študirajo v Sloveniji. Razlogi za takšno odločitev so zelo različni, prav tako so lahko izkušnje zelo kompleksne. O svoji študijski izkušnji v Sloveniji je govoril študent programa Evropske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, Italijan Pierluigi Orrù.

Po prvi svetovni vojni se je praznovanje materinskega dneva razširilo iz Združenih držav Amerike v Evropo, kjer se datum dne, posvečenega materam, razlikuje od države do države. V Sloveniji pa ga zaznamujemo na današnji dan, 25. marca. Nekaj statistike o materah v Sloveniji. Več kot polovica jih ima dva otroka, dobra četrtina enega, 15 odstotkov ima tri otroke, med ženskami, starejšimi od 15 let, pa jih skoraj četrtina nima otrok. Matere pri nas so v primerjavi z drugimi evropskimi državami nadpovprečno zaposlene. V starostni skupini od 18 do 64 let je stopnja delovne aktivnosti mater z dvema otrokoma leta 2023 v Sloveniji znašala 86,2 odstotka višja je bila le na Švedskem. Med materami s tremi otroki ali več pa je bila 77,5-odstotna, kar je Slovenijo prav tako uvrščalo visoko, na 4. mesto, povprečje v EU je 56,8 odstotka. Družina, ki jo sestavljata dva starša različnih spolov in otroci, je le ena od oblik družinskega življenja v sodobni družbi, tretjina vseh družin v Sloveniji so enostarševske družine, med njimi je mater z otroki 80 odstotkov. Materinstvo se je v minulem stoletju močno spremenilo, izzivi so zelo raznoliki, to heterogenost pa redko naslavljajo tako medijske reprezentacije mater in materinjenja kot iz njih izhajajoči družbeni pritiski po doseganju ideala »prave« matere. Več o tem z gostjama v studiu. Z URško Henigman sta se pogovarjali Anja Tekavčič, predsednica društva Socialnih delavk in delavcev in kulturologinja Teja Kosi, mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Prejšnji teden smo zaznamovali mednarodni dan gozdov. Slovenija ima skoraj 60 odstotkov ozemlja pokritega z gozdovi; dobri dve tretjini teh je v lasti več kot 400 tisoč lastnikov gozdov. Bruto dodana vrednost gozdarske dejavnosti je leta 2024 v Sloveniji znašala 372 milijonov evrov, kar pomeni 0,6 odstotka celotnega nacionalnega BDP. To je trikrat večji delež od povprečja Unije. Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Gregor Meterc, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP; Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije; Marko Matjašič, glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi; Aleš Poljanec, pomočnik direktorja za strokovne zadeve na Zavodu za gozdove Slovenije; Špela Ščap, asistentka na Gozdarskem inštitutu Slovenije.

V Sloveniji potekajo desete parlamentarne volitve v zgodovini samostojne države. Na voliščih po vsej državi ima do 19. ure skoraj 1,7 milijona volilnih upravičencev možnost oddati svoj glas. Prvi delni neuradni izidi volitev bodo znani pozno zvečer. Do 11. ure je svoj glas oddalo 21,38 odstotka vseh volilnih upravičencev. Drugi poudarki oddaje: - Zaradi nadaljnjih motenj v oskrbi z gorivom vlada z ostrimi ukrepi nad Petrol. - ZDA in Iran zaostrujeta vojne napovedi v povezavi z zaprtjem Hormuške ožine. - Ilka Štuhec z 18. mestom na superveleslalomu končala športno kariero.

Res je umazana volilna kampanjo že skoraj za nami, ampak smo pa vsaj malo zamenjali zunanje sovražnike. Letos so manj na sporedu teme ilegalnih migracij, novih azilnih kapacitet za prosilce, varovanje meje z ograjami in podobno. Ampak ta tema vseskozi tli pod površjem dnevne politike pa tudi ob šankih in političnih plakatih. In na naših ulicah: Predstavniki Ambasade Rog so opozorili na povečano število rasističnih napadov na tuje delavce, študente in prosilce za azil po Ljubljani. Po njihovih podatkih jih je bilo v zadnjih nekaj tednih več deset. Kakšen je odnos Slovencev do tujcev, do migrantov in prosilcev za mednarodno zaščito pri nas? Kako se je ta odnos v zadnji letih morda spremenil in od česa so odvisni naši predsodki? Kdo so ljudje do katerih imamo predsodke? Sogovorniki:  Noorullah in Dragana Oriyakhel Janja in prosilec za azil Romain Adje  ukrajinski zobozdravnik iz Brežic Vasyl Olianyshyn 23 letni Sharif tudi iz Brežic sociologinja, profesorica in raziskovalka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU dr. Mirjam Milharčič Hladnik Miha Blažič – Ntoko, predstavnik Ambasade Rog, samonikle iniciative, ki jo sestavljajo lokalni aktivisti in migranti mimoidoči na ljubljanskih ulicah  

Premier Robert Golob je Evropsko komisijo pozval k preiskavi domnevnega tujega vmešavanja v slovenske državnozborske volitve, o tem pa je govoril tudi z voditelji Irske, Nizozemske in Francije. Tamkajšnji predsednik Emmanuel Macron je dejal, da se morajo Evropejci združiti in zaščititi demokracijo pred vpletanjem. Druge teme: - V ospredju zasedanja Evropskega sveta preprečevanje energetske krize zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu. - V Sloveniji in soseščini omejitve pri prodaji goriv. - V okviru preiskav na mariborski občini pridržali župana.

Voditelji članic Evropske unije o odzivu na razmere zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu, večletnem proračunu, gospodarski konkurenčnosti in pomoči Ukrajini.V Sloveniji in številnih drugih državah težave pri dobavi natnih derivatov. Predstavniki prevoznikov in kmetov opozarjajo na širši vpliv v gospdoarstvu in preskrbi s hrano.Kampanja pred državnozborskimi volitvami dosegla Bruselj, politologa Hačka skrbi usmerjenost razprav v zvezi s s prisluhi.Domoljubje kot vrednota – v teoriji da, v praksi ne. Pogovor z dr. Rosvito Pesek in dr. Mitjo Ferencom.Vreme: V prihodnjih dneh nekaj več oblačnosti, v soboto tudi plohe, predvsem na severu države.

Ugotovitve slovenskih obveščevalcev kažejo na tuje vmešavanje v volitve v Sloveniji, je po seji Sekretariata sveta za nacionalno varnosti potrdil sekretar iz premierjevega kabineta Vojko Volk. Izraelski paraobveščevalci iz podjetja Black Cube, ki so po navedbah nevladnih organizacij odgovorni za prisluhe, naj bi se med enim od obiskov v Sloveniji ustavili tudi na Trstenjakovi, kjer je sicer sedež stranke SDS. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vlada: kljub novemu znižanju trošarin bo gorivo v torek precej dražje - Izrael oznanil uboj še enega iranskega ministra - V Podravju slabši odziv na presejalni program Svit

Teden možganov je mednarodna akcija, ki ima v svoji srčiki namen ozaveščanja širše javnosti o koristih raziskovanja možganov in pomena poznavanja tega organa za posameznika in družbo. V Sloveniji se je pod okriljem Sinapse prvič odvijal leta 2004, ima torej že dobri dve desetletji izkušenj in izkušnje so za naše možgane dobrotljiva reč. Manj izkušenj si sicer morda, takole na prvo misel, želimo s strahom, a kot boste slišali v nadaljevanju, si ga boste lahko v tem tednu na več lokacijah po Sloveniji brez strahu in brezplačno privoščili obilo. Mojca Delač je pred mikrofon Prvega povabila vodji organizacijske ekipe Tedna možganov.

Tretji red, ki ga je ustanovil sv. Frančišek Asiški, je red mož in žena, ki se želijo posebej posvetiti življenju po evangeliju, a ne vstopajo v samostane ali podobne ustanove. Frančiškov sveti red v Sloveniji so predstavili njegovi člani in članice ter nas uvedli v prihajajoč Radijski misijon v duhu 800. obletnice Frančiškove smrti.

V Sloveniji se je ta teden mudil norveški škof Erik Varden, član reda trapistov, ki od leta 2019 vodi norveško ozemeljsko prelaturo Trondheim. Mož, ki danes velja za enega najbolj spoštovanih mislecev v Evropi, se je nekoč izrekal za ateista. K nam je prišel iz Vatikana, kjer je vodil postne duhovne vaje za papeža Leona XIV. in njegove sodelavce, v tem tednu pa je vodil duhovne vaje za redovnike v Stični. V oddaji smo objavili pogovor z njim.

Človek je vedno sobival z velikimi zvermi. V Sloveniji tako živijo medvedi, volkovi, risi in druge zveri. K nam se je v zadnjih letih priselil šakal. A v preteklosti so bile številne vrste, izrazito zlasti volk, preganjane in njihovo število se je občutno skrčilo, marsikje so povsem izginili. Z dolgoletnimi prizadevanji za njihovo ohranjanje se število divjih zveri znova povečuje, a v tem procesu se pojavljajo tudi konflikti. Ključno je vprašanje, kako torej zagotoviti sobivanje, da ni škodljivo za nobeno od vpletenih strani. Kako torej najbolj smiselno uravnavati populacije velikih zveri, v Podobah znanja pojasnjuje doc. dr. Hubert Potočnik z oddelka za biologijo Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji imamo nadpovprečno obremenjene plače. Razbremenitev plač je postala ena glavnih predvolilnih tem, ki pa med razpravami večinoma ne seže prav globoko. Slovenija naj bi z visoko obremenitvijo plač izgubljala predvsem dobro plačane strokovnjake, ki naj bi se prezaposlovali v tujino, da bi tam plačevali nižje prispevke ob istem bruto dohodku kot v Sloveniji. Podatki Finančne uprave RS sicer kažejo, da število dohodninskih zavezancev v najvišjem dohodkovnem razredu ne pada, ampak iz leta v leto raste. Kakšne so primerjave s Hrvaško? Sogovorniki: dr. Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta UL Bojan Ivanc, GZS Jernej Salecl, Novartis Sabina Sobočan, Varis ekonomist dr. Janez Šušteršič dr. Maja Zalaznik, Ekonomska fakulteta UL Lidija Jerkič, SKEI

Umetna inteligenca ni več vprašanje znanstvene fantastike, temveč politične ekonomije moči. Razprava o varnosti, etiki in delovnih mestih se vse bolj odmika od filmskih scenarijev in se seli k vprašanjem nadzora nad podatki, koncentracije kapitala ter odgovornosti razvijalcev. Ključno vprašanje ni več, ali bo tehnologija zmogla, temveč kdo jo usmerja – in v čigavem interesu. Oddaja odpira še vprašanja trga dela, varnosti in družbenih posledic: ali umetna inteligenca ostaja orodje ali postaja nadomestek človeškega odločanja – celo čustvene opore? O priložnostih, tveganjih in evropski suverenosti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije; dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC Sazu in IRI UL ter redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; Rebeka Kropivšek Leskovar, raziskovalka na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Avtorica oddaje Urška Valjavec.

Leta 2024 – podatki za leto 2025 še niso znani – so zdravniki v Sloveniji predpisali že več kot 1.817.000 škatlic antidepresivov. V Sloveniji po ocenah strokovnjakov približno 7 odstotkov prebivalcev redno jemlje antidepresive. Za primerjavo – v Združenih državah Amerike že 11 odstotkov. V tokratni oddaji Intelekta raziskujemo, kako antidepresivi delujejo, kakšne izkušnje imajo ljudje z dolgotrajnim zdravljenjem in s kakšnimi izzivi se soočajo, ko pride čas za opuščanje zdravil. Osvetlili bomo tako osebne zgodbe kot strokovne poglede: od uporabnika, ki z nami deli svojo izkušnjo, do psihiatra, farmacevtke in klinične psihologinje, ki razložijo prednosti terapije z antidepresivi, neželene učinke in tveganja, ki jih prinese opuščanje terapije. Sodelujejo: 47-letni Ljubljančan (uporabnik dnevnega centra ŠENT), prof. dr. Lucija Peterlin Mašič (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani), klinična psihologinja Aleksandra Meško in psihiater Marko Saje (Psihiatrična klinika Ljubljana). Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj) Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen. Pomoč v primeru duševne stiske TUKAJ Nacionalni program duševnega zdravja (MIRA) TUKAJ Društvo ŠENT TUKAJ Psihiatrična klinika Ljubljana TUKAJ Foto: Slika je simbolična/ Pixabay, jarmoluk, free to use

Ulice in trge mest po Sloveniji so danes zavzele pustne maškare, ki odganjajo zimo, kolikor je je tokrat sploh bilo. Na ptujskem kurentovanju se je tokrat zbralo rekordno število maškar. Druge teme: - Letošnja varnostna konferenca v Münchnu potrdila razkorak med obema stranema Atlantika - Anketa Mediane izvolitev v državni zbor napoveduje sedmim strankam - V Sloveniji ta teden odprli eno od evropskih tovarn umetne inteligence za pomoč znanosti in gospodarstvu

V Sloveniji je bilo konec decembra lani vseh zaposlenih nekaj več kot 942 tisoč ljudi, od tega nekaj več kot 36 tisoč invalidov, ki so ena najranljivejših skupin na trgu dela. Kakšni so pogoji in postopki pri zaposlovanju invalidov in ali delodajalci poznajo vse ugodnosti, ki jim jih daje država, če zaposlijo invalida? O tem bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu. Z nami bo Aleksandra Kuhar iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, pišite na prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.

Zadnji dve leti se število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje. Kljub temu vprašanje migracij še vedno ostaja zelo aktualno. Pri upravljanju migracij se tako v Sloveniji kot tudi na ravni Evropske unije obetajo obsežne spremembe. Junija letos bo namreč v celoti začel veljati evropski pakt o migracijah in azilu, ki med drugim prinaša obvezno solidarnost med članicami Unije ter hitrejše in učinkovitejše azilne postopke. Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracija in azilu? Kakšne spremembe prinaša pakt? Kako je s tujci, ki pri nas ostajajo? Kako uspešno se vključujejo v našo družbo? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov; Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije; Miha Blažič, predstavnik Ambasade Rog.

Nika Smiljanič se je pred šestimi leti kot študentka preselila v Anglijo, zdaj je psihoterapevtka v multikulturnem Birminghamu. Dela s klienti, ki imajo postravmatsko stresno motnjo, z vojnimi priseljenci in s samomorilnimi posamezniki. Poudarja, da lahko že en sam pogovor spreobrne človeka, da si ne vzame življenja. Govori tudi o prostem času in življenjskem standardu v drugem največjem angleškem mestu. Cene stanovanj so v večjih mestih astronomske, so pa cene živil v trgovinah nižje kot v Sloveniji.

V Sloveniji je zdravstvo izpostavljeno kot eno od prioritetnih področij pri uvajanju umetne inteligence za hitrejšo in natančnejšo diagnostiko, boljše upravljanje z viri, prilagojeno zdravljenje, zmanjševanje administrativnih bremen in podobno. Pri njenem uvajanju seveda obstajajo tudi številni izzivi, kot so varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, transparentnost algoritmov, upoštevanje etičnih smernic in podobno. O rabi umetne inteligence v našem zdravstvenem sistemu; že uveljavljenih primerih dobre prakse, diagnostičnih in terapevtskih potencialih, zakonskih omejitvah ipd., smo se pogovarjali s prof. dr. Mitjo Luštrekom, vodjo Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožefa Stefana v Ljubljani.

V Sloveniji zavržemo povprečno od 15 do 20 kilogramov oblačil na prebivalca na leto. Razloga sta predvsem hitra moda in neustrezna skrb za blago. Ravno zdaj, ko s poletnih prehajamo na zimska oblačila, bomo v Svetovalnem servisu govorili o ustrezni negi in vzdrževanju različnih tekstilov. Naša sogovornica bo dr. Brigita Tomšič z naravoslovno-tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Med drugim nam bo odgovorila na vprašanje, kako odstraniti madeže rdečega vina ali smole, kako pomembno je, ali uporabimo pralni prašek ali gel, in kako pogosto je sploh treba prati oblačila.

Izraelska vojska je začela kopensko ofenzivo na mesto Gaza, več tisoč ljudi je ponoči zbežalo proti jugu enklave. Voditelji arabskih držav pa so na vrhu v Katarju obsodili izraelski napad na predstavnike Hamasa v Dohi prejšnji teden. Kot je dejal eden od predstavnikov zalivskih držav, od partneric in Združenih držav pričakujejo, da bodo uporabile svoj vpliv na Izrael in preprečile morebitne nove hude kršitve. Izraelski premier sicer ne izključuje nadaljnjih napadov na voditelje Hamasa v tujini. Ostali poudarki oddaje: - Na Poljskem nov incident z dronom. Varnostne sile pridržale dva beloruska državljana. - Ameriški predsednik Trump drugič na obisk k britanskemu kralju Karlu Tretjemu, sledili bodo trgovinski pogovori med državama. - Začenja se Evropski teden mobilnosti. V Sloveniji lani kar dve tretjini prebivalcev nikoli ni sedlo na avtobus ali vlak.