Podcasts about v sloveniji

Še drugi poudarki iz oddaje: - Ob osnovni šoli Šturje v občini Ajdovščina bodo tudi ob pomoči državnih sredstev gradili prizidek - Stopnja brezposelnosti v Mariboru je podobna lanski, pri čemer je v evidencah manj invalidov in več mladih. - V Prlekiji so zaradi graditve protipoplavnih nasipov ob reki Muri letos odpovedali predstavo Božična noč. - V muzeju jaslic na Brezjah na ogled zbirka več kot 450 primerkov z vsega sveta.

V izredno spremenljivih vetrnih razmerah Domnu Prevcu ni uspelo osvojiti šeste zaporedne zmage in se tako pridružiti veliki peterici, ki drži absolutni rekord svetovnega pokala. Maratonsko tekmo je osvojil Rjoju Kobajaši, čeprav je bil v finalu devet metrov krajši, Prevc je končal na drugem mestu. Je pa danes za novo slavje poskrbela Nika Prevc, z rekordno 26-to zmago v karieri. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajinski predsednik Zelenski želi po pogovorih v ZDA posvet z evropskimi zavezniki - Izrael z novimi naselbinami na Zahodnem bregu proti ustanovitvi palestinske džave - V Sloveniji ogromno neprijavljenih odlagališč vozil, tudi na občinskih zemljiščih

Gostili smo Anno Bogacz Udovč, Poljakinjo, ki jo je v Slovenijo pripeljala študijska izmenjava. To jo je naprej podaljšala, nato pa še enkrat prišla na študij v našo državo, kjer je spoznala moža in si ustvarila družino. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v Sloveniji in razlikah, ki jih opaža v primerjavi s Poljsko.

Turkinja Ece Pürtaş živi v Levcu. V Sloveniji je okvirno pet let, razlog pa je tisti najpogostejši, ki ga omenjamo v naši oddaji – ljubezen. Po izobrazbi arhitektka in sociologinja se pri nas ukvarja s poučevanjem joge in pripravo turških jedi za različne dogodke. Moževi družini z veseljem skuha lečino juho, zelo rada pa tudi sama poskusi slovenske jedi, predvsem tiste, ki jih pripravlja njena tašča.

Papež na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja: Gospod nam vedno pušča svobodo, da odgovorimo na njegove darove.Državna volilna komisija potrjuje izide referenduma o asistiranem samomoru, opredelila se bo tudi do zahteve Srebrne niti za ponovitev glasovanja.Ljudska iniciativa Dolenjske predstavila načrt za krepitev zaposlovanja prejemnikov socialne pomoči.Pred parlamentarnimi volitvami na političnem prizorišču spremljamo vse bolj živo dogajanje: povezovanja in samostojne nastope.Verčič: V Sloveniji potreben resen razmislek o prihodnosti medijske krajine.Trump: Rusija pripravljena sprejeti ameriški predlog za končanje vojne v Ukrajini, a Zelenski ga še ne želi potrditi.Letošnje leto zaznamovalo poslabšanje varnosti na slovenskih cestah.Šport: Domen Prevc zmagal še na drugi tekmi smučarjev skakalcev v poljski Wisli.Vreme: Jutri bo pretežno jasno, po nižinah bo zjutraj in dopoldne megleno.

Druga svetovna vojna bo v našem življenju odmevala še dolgo po letošnji okrogli obletnici njenega konca. Osem desetletij po tem, ko je okupator zapustil naša tla in zavezniški bombniki nebo, je pod nami še vedno zakopana živa dediščina vojnega obdobja. Neeksplodirane letalske bombe iz druge svetovne vojne še vedno ležijo pod Mariborom in drugod po Sloveniji. »V Sloveniji nimamo sistema, ki bi preprečeval gradnjo na bombah. Vprašanje ni, ali bo eksplodirala. Vprašanje je, kdaj,« pravi zgodovinar Sašo Radovanovič, ki ocenjuje, da je pod največjim slovenskim mestom ob Dravi še vsaj dva tisoč neeksplodiranih bomb. Kako živi s to dediščino vojne Evropa? In kako Slovenija? V oddaji Glasovi svetov sodelujejo: zgodovinar Sašo Radovanovič, preživela Helena Kolarič, direktor urada za operativo na Uradu za zaščito in reševanje Borut Horvat, vodja oddelka za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev dežele Saške André Baumeister, podpolkovnik Bohuslav Kuda iz oddelka za strelivo Policije Češke republike, poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Maribor Samo Robič, vodja skupne območne službe civilne zaščite in požarnega varstva Primož Hrastnik, poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darko Zonjič in pripadnik enote Bojan Kopač. Pisnim odgovorom je dal glas Teodor Bostič. Prevode sta brala Dejan Kaloper in Jure Franko. Fotografija: Dezaktiviranje neeksplodirane letalskem bombe leta 1945. Foto: Pekel na zemlji in na nebu, Žrtve bombardiranja Maribora 1944-1945 (S.R.), izrez

Doživetja smo iskali tokrat na potepanjih – po gorah in po svetu. Naš gost je bil Andrej Stritar, avtor knjige Svet je lep – potepuške zgodbe z gora in iz sveta. Radovednost je tista sila, ki ga je usmerila na poklicno pot s področja jedrske tehnologije. V Sloveniji je do upokojitve delal kot direktor uprave za jedrsko varnost, uveljavil pa se je tudi v mednarodnih krogih. Enega od svojih treh življenjskih stebrov je posvetil goram in potovanjem. Zakaj je izpostavil lepoto, ki jo vidi v svetu, in katere zgodbe so mu najbolj ostale v srcu?

Evropska agencija za varnost hrane opozarja, da se letošnjo jesen soočamo z velikim porastom okužb divjih ptic z aviarno influenco. V 26 državah EU je bilo od septembra pri divjih pticah odkritih kar 1.443 primerov te bolezni, kar je štirikrat več kot v enakem obdobju lani in največ od leta 2016.

Kot otrok je upodabljal konje, kot fantiča ga je navdušila Snegulčica Walta Disneyja, zvočni, barvni celovečerni animirani film iz leta 1937. Nepozabni so njegovi stripovski junaki: Zvitorepec, Lakotnik in Trdonja, tudi njegovi animirani, risani ter propagandi filmi. Združil je humor, pustolovščino ter natančno in dinamično risbo. Njegovi liki so preprosto duhoviti, zviti, modri, lakomni, imajo poseben, živahen izraz. Njegova risarska linija je bila čista in gibka, natančna, nezmotljiva ... V Sloveniji je utemeljil animirani, risani film. Miki Muster se je rodil pred 100 leti, zato v oddaji Kulturni fokus o svojem očetu njegov sin Miklavž Muster in Barbara Savenc, avtorica razstave v Muzeju in in galerijah mesta Ljubljane. fotografija Foto BOBO

Pulmologinja Irena Šarc: Bolezen človeka oropa življenjskega zadovoljstva. V Sloveniji vsako leto zabeležimo približno 2.000 hospitalizacij zaradi poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni – s kratico KOPB. Kratka sapa, zadihanost in utrujenost, tudi kašelj in izkašljevanje sluzi; to so značilne težave bolnic in bolnikov. V približno 90-ih odstotkih je vzrok za KOPB kajenje, svoje lahko prispevajo tudi onesnažen zrak, genetika in virusne okužbe. Za eno od oblik obolenja so razvili sodobno biološko zdravilo. Tudi o tej novosti podrobneje v Ultrazvoku. Iztok Konc je ob robu letošnjega Golniškega simpozija o KOPB govoril s specialistko pulmologije asist. mag. Ireno Šarc s Klinike Golnik. Foto: Klinika Golnik

Duševne motnje med mladimi so postale ena izmed najbolj perečih zdravstvenih težav v Evropi. Te motnje ne vplivajo le na vsakdanjo kakovost življenja prizadetih, temveč tudi na njihovo izobraževanje, socialne interakcije in prihodnje možnosti za zaposlitev. Več kot 30 milijonov otrok in mladostnikov v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se spoprijema z duševnimi motnjami, razkriva nedavno poročilo WHO. Po podatkih, objavljenih 11. novembra v Københavnu, je vsak sedmi otrok in mladostnik do 19. leta starosti prizadet. Skrbi dejstvoje, da je položaj še posebej slab med dekleti, saj ima vsaka četrta v starostni skupini od 15 do 19 let duševne težave. Kakšno je stanje v Sloveniji? Raziskava Duševno zdravje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz, objavljena konec letošnjega septembra, je ena prvih celovitih empiričnih študij v Sloveniji, ki hkrati zajema individualne, družinske in širše družbene dejavnike, povezane z duševnim zdravjem mladih, starih od 16 do 24 let. Namen raziskave je bil osvetliti kompleksno prepletenost osebnih izkušenj, zgodnjih življenjskih okoliščin, življenjskega sloga in vpliva globalnih kriz (pandemija covida-19, podnebne spremembe, gospodarska negotovost itd.) na duševno zdravje mladih. Rezultati ponujajo celovit vpogled v razsežnost in raznolikost dejavnikov, ki oblikujejo duševno zdravje mladih, ter pomembno podlago za razvoj sistemskih rešitev, politik in programov, ki bi lahko prispevali k bolj varnemu in spodbudnemu okolju za mlade generacije. V tokratni odaji sta z nami gostji strokovnjakinji, avtorica raziskave: – prof. dr. Metka Kuhar, redna profesorica socialne psihologije na Univerzi v Ljubljani, raziskovalno in pedagoško deluje na področju fenomenov vsakdanjega življenja, s poudarkom na duševnem zdravju (zlasti travmi), medosebni komunikaciji, odnosih, samopodobi, mladini in spolu; – dr. Lucija Čevnik, prof., doktorica sociologije, z zasebno prakso, kjer dela z mladostniki in starši, ko se pojavijo težave v duševnem zdravju in medsebojnih odnosih oz. komunikaciji, 20 let že dela z mladimi in je tudi avtorica knjig, ki obravnavajo tovrstne odnose.

Zavod RS za zaposlovanje v sodelovanju z veleposlaništvom naše države v Buenos Airesu v Argentini v tem tednu pripravlja dogodke z naslovom Življenje in delo v Sloveniji. Predstaviti želijo priložnosti na slovenskem trgu dela ter s pomočjo celovitih in verodostojnih informacij omogočiti podporo pri morebitnem vključevanju v matično domovino, v delovno in življenjsko okolje v Sloveniji. Predstavili se bodo ugledni slovenski delodajalci in njihove potrebe s področja zdravstva in socialnega varstva, obiskovalci pa bodo imeli priložnost za osebno predstavitev in neposreden pogovor s sodelujočimi delodajalci. V Buenos Airesu bodo tri srečanja jutri popoldne po lokalnem času, v Mendozi pa to soboto v dopoldanskem času.

V Sloveniji je zdravstvo izpostavljeno kot eno od prioritetnih področij pri uvajanju umetne inteligence za hitrejšo in natančnejšo diagnostiko, boljše upravljanje z viri, prilagojeno zdravljenje, zmanjševanje administrativnih bremen in podobno. Pri njenem uvajanju seveda obstajajo tudi številni izzivi, kot so varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, transparentnost algoritmov, upoštevanje etičnih smernic in podobno. O rabi umetne inteligence v našem zdravstvenem sistemu; že uveljavljenih primerih dobre prakse, diagnostičnih in terapevtskih potencialih, zakonskih omejitvah ipd., smo se pogovarjali s prof. dr. Mitjo Luštrekom, vodjo Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožefa Stefana v Ljubljani.

Po novem je prepovedano trajno privezovanje psov na verigi, vrvi ali jeklenici na dvoriščih. Kršitelja čaka kazen v višini 1000 do 1.600 evrov. Uporaba povodca med sprehodom na javnih mestih pa je še vedno obvezna. Tudi v teh primerih kršitelje čaka kazen. V Sloveniji je 250 tisoč registriranih psov. Kako lastniki skrbijo zanje? Ali smo kot lastniki psov čedalje bolj osveščeni in skrbni?

Če ste ljubitelji azijske hrane, ste se po vse verjetnosti že kdaj ustavili v njegovi restavraciji na Miklošičevi ulici v Ljubljani. V Sloveniji živi že več kot 13 let, a njegovi začetki niso bili rožnati. Po letih izkoriščevalskih služb je odprl svojo restavracijo in postal sam svoj šef. Babu je med domačini znan kot najbolj nasmejan kuhar, ki ne postreže le z vrhunsko hrano. Svoje stranke namreč uči, da je ljubezen do dela pomembnejša od denarja in da vsakodnevne izzive lažje rešimo, če se jih lotimo z nasmeškom.

Fundacija CTNNB1 je po petih letih raziskav prejela uradno odobritev državne agencije za zdravila in medicinske pripomočke za začetek klinične študije, namenjene razvoju prve genske terapije za sindrom CTNNB1. V študijo bo predvidoma vključenih 12 otrok, vsaj deset iz tujine, izvedli pa jo bodo v UKC Ljubljana. Fundacija je edina neprofitna organizacija v Evropi, ki ji je uspelo brez farmacevtskega partnerja samostojno izpeljati celoten razvoj genskega zdravila za novo bolezen, od zasnove in laboratorijskega razvoja, prek testiranja na živalskih modelih, priprave regulatorne dokumentacije in proizvodnje, do zagotavljanja kakovosti ter pridobitve dovoljenja za klinično uporabo. Z dr. Špelo Miroševič, ustanoviteljico fundacije, se je pogovarjala Cirila Štuber.

Drugi poudarki iz oddaje: -Dolgoletna humanitarka in prostovoljka Majda Smrekar je v Novi Gorici skoraj dve desetletji pomagala ljudem v stiski, zdaj se poslavlja od dela -Komunala Izola bo zvišala ceno za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode -Nov tržni prostor so uredili v Bohinjski Bistrici

Letos mineva 60 let od konca drugega vatikanskega koncila, najpomembnejšega dogodka v zgodovini Katoliške cerkve 20. stoletja. Zakaj je do koncila sploh prišlo, kakšne spremembe je prinesel in kako so se te odrazile v slovenskem prostoru, smo govorili z dr. Matjažem Ambrožičem, duhovnikom in predstojnikom Inštituta za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Letos mineva 60 let od konca drugega vatikanskega koncila, najpomembnejšega dogodka v zgodovini Katoliške cerkve 20. stoletja. Zakaj je do koncila sploh prišlo, kakšne spremembe je prinesel in kako so se te odrazile v slovenskem prostoru, smo govorili z dr. Matjažem Ambrožičem, duhovnikom in predstojnikom Inštituta za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata.

Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata.

Danes je svetovni dan možganske kapi, ki poteka pod geslom Minute, ki rešujejo življenja. V Sloveniji možgansko kap doživi več kot 4 tisoč ljudi na leto. Najtežja posledica možganske kapi je afazija, jezikovna motnja, ki jo povzroči poškodba delov možganov, odgovornih za jezikovne funkcije. Z afazijo se se dvajset let po možganski kapi srečuje tudi Robert Ravnikar iz Cerkelj, ki se je ob večletni zahtevni rehabilitaciji, strokovni pomoči, podpori žene in družine naučil samostojnosti in se ponovno zaposlil. Omejitve premaguje s prilagajanjem, vztrajnostjo in s sprejemanjem drugačnosti. Poleg štiriurnega dela v kranjskem zdravstvenem domu vodi skupino za afazijo v Kranju, dejaven je v Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo in v društvu Taki smo mi. Foto: Aljana Jocif

Pesnik Brane Senegačnik je letošnji prejemnik Jenkove nagrade, ki jo za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Prejel jo je za zbirko Prosojnosti. V Sloveniji je spet na koncertni turneji priznani argentinski bas-baritonist Luka Debevec Mayer. Ta bo med drugim nastopil v cerkvi sv. Volbenka v Zelšah pri Cerknici, ta petek, 31. oktobra.

Pesnik Brane Senegačnik je letošnji prejemnik Jenkove nagrade, ki jo za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Prejel jo je za zbirko Prosojnosti. V Sloveniji je spet na koncertni turneji priznani argentinski bas-baritonist Luka Debevec Mayer. Ta bo med drugim nastopil v cerkvi sv. Volbenka v Zelšah pri Cerknici, ta petek, 31. oktobra.

Danes začenjamo z novico iz sveta mode, ki se proti koncu poročila čudno zaplete. Ob robu tedna mode, ki je potekal v prestolnici in na katerem so pokazali oblačila, ki bodo na naših ulicah vidna po jedrski kataklizmi, je iz Londona prišla novica, da je slovenska moda osvojila prestižno nagrado. In sicer so se na modni pisti z nagrado, imenovano brunel, okitile uniforme Slovenskih železnic. Kot vemo, so bile te uniforme dolgo temno zelene, če pa ste imeli srečo v zadnjih letih videti na vlaku kakšnega železničarja, je ta nosil temno modro uniformo, ki jo je britanska ustanova prepoznala kot presežek, vreden nagrade. Tako so Slovenske železnice dobile eno najprestižnejših nagrad v svetu železnic. K njihovi točnosti to sicer ne bo pripomoglo, če pa se bo vlak iztiril, bo to storil pod vodstvom elegantno oblečenega strojevodje.Prav o iztirjenih bomo danes govorili, in seveda nismo neuvidevni do te mere, da bi za iztirjenja, skale na tirih, poškodovano signalizacijo in podobne rabote krivili železničarje. Še manj njihove uniforme. Imajo pa napadi na železniško infrastrukturo le dovolj zanimivih in potencialno katastrofalnih elementov, na katere velja opozoriti vsaj v naši oddaji, če se že javnost zaradi tega ne vznemirja preveč. Nazadnje, ko je kdo v Sloveniji namenoma poškodoval železniško infrastrukturo, je bilo to osemdeset in več let nazaj, ko so partizani minirali tire v želji zaustaviti okupatorsko logistiko. Okupatorji so jih brez usmiljenja imenovali banditi, kar se je po osemdesetih letih, ko ponovno doživljamo identične napade, omililo v vandale. Ni treba posebej poudarjati, ne nazadnje so to storili odgovorni pri Slovenskih železnicah, da gre za izjemno nevarno situacijo. Razumni se ne more domisliti ničesar potencialno bolj nevarnega, kar se nam je zgodilo kot narodu od osamosvojitvene vojne sem ... Celo katastrofalne poplave ali avtocestne nesreče, ki so nas doletele, se ne morejo meriti z nevarnostjo, ko se iztiri, bog ne daj, nabito poln potniški vlak. Zato čudi lahkota, s katero tako javnost kot tudi država obravnavamo ta dejanja. Nekaj je treba razjasniti; v sodobni terminologiji galopirajočega nasilja smo kategorije brezsmiselnih dejanj pomensko natančno opredelili. In nameren napad na civiliste, na splošno populacijo za doseganje kakršnihkoli parcialnih ciljev že, se nikjer ne imenuje drugače kot terorizem. V obravnavanih primerih gre za teroristična dejanja in kot zaskrbljenim ter primerno paranoičnim državljanom nam ni jasno, kako se po zadnjem primeru poškodovanja kretnice in posledičnega iztirjenja ni sestal svet za nacionalno varnost. Če kje v naši soseščini doživijo teroristični napad, se to telo nemudoma sestane; nato na zasedanju ugotovijo, da je Slovenija varna država, da je pri nas stopnja ogroženosti nizka, nevarnost terorizma pa zanemarljiva. No, zdaj ni več tako. Teroristična grožnja ni več le grožnja, temveč so napadi na železniško infrastrukturo že sami po sebi teroristični napadi. Odgovorni pa so primere prepustili običajnemu policijskemu delu, ko možje postave med ustavljanjem prometa, lovljenjem prekupčevalcev z barvnimi kovinami in varovanjem nogometnih derbijev še malo povprašajo po sumljivih tipih, ki brkljajo po tirih. Povedano drugače; storilce išče kriminalistična policija, kot da bi šlo za dejanje splošne kriminalitete … Po našem skromnem prepričanju pa gre za teroristično dejanje, ki zahteva povsem drugačen angažma in sestavo varnostnih sil. Ker le gola naključja so vsaj v treh napadih preprečila, da nismo imeli večdnevnih žalovanj, družinskih tragedij in posebne izdaje medijev. Se pravi, da je samo – pod navednicami – sreča preprečila teroristični napad in ga v brezmejni modrosti odgovornih zmanjšala na stopnjo običajnega kriminala. V Sloveniji premoremo dokument, ki se glasi »Državni načrt za zaščito in reševanja ob uporabi orožja ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma ob terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi«. Ob teoretični opredelitvi terorizma, ki ga dokument razume kot »vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom ali ustanovam ter ga lahko izvajajo nedržavne skupine, posamezniki in države«, načrt predvideva kup dejavnosti, ki se jih sproži ne le po, temveč tudi ob teroristični grožnji. Vsi elementi napada na železniško infrastrukturo natančno sovpadajo z definicijo terorizma, kot ga razume državni načrt, zato bi bilo od odgovornih, ki imajo na tiskovnih konferencah polna usta varnosti, modro in nujno, da ga sprožijo, oziroma da stopnjo teroristične ogroženosti povečajo na »zelo visoko« vse do takrat, dokler se teroristov, ki napadajo železniško infrastrukturo, ne aretira.  

Ob obisku francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Sloveniji sta državi sklenili namero o sodelovanju glede jedrske energije, s premierjem Golobom pa sta govorila tudi o sodelovanju v avtomobilski industriji.

Krepitev gospodarskega sodelovanja, tudi na področju jedrske energije, in evropske konkurenčnosti je bila osrednja točka današnjega obiska francoskega predsednika Emmanuela Macrona pri nas. Kot zatrjuje premier Robert Golob, je Francija evropska jedrska sila, zato je dolgoročno sodelovanje zelo pomembno. Ob tem dodaja, da se bosta Slovenija in Francija v prihodnosti povezovali tudi na področjih avtomobilske industrije in umetne inteligence. Sodelovanje med državama je po njegovih besedah pomembno predvsem zaradi zaostrenih geopolitičnih in trgovinskih razmer. Drugi poudarki oddaje: Premirje v Gazi po ameriških navedbah poteka bolje od pričakovanj. V Evropskem parlamentu ob stopnjevanju groženj novinarjem odločni pozivi k zagotavljanju svobodnega dela medijskih delavcev. Poslanke in poslanci vnovič na nasprotnih bregovih glede pravosodne reforme.

V Sloveniji je na svojem prvem obisku francoski predsednik Emmanuel Macron. Z gostiteljem, predsednikom slovenske vlade Robertom Golobom, sta na delovnem obisku postavila v ospredje priložnosti za gospodarsko sodelovanje, ki naj pripomore k večji evropski konkurenčnosti, ter energetsko sodelovanje. Konkretneje - že sinoči sta se zavzela, da koprsko pristanišče francoskim ladjarjem odpre vrata v srednjo Evropo, danes pa sta strani podpisali še izjavo o dolgoročnem sodelovanju na področju jedrske energije. Drugi poudarki: - Poslanci razpravljajo o štirih zakonih, ki prinašajo reformo pravosodja. - Evropski voditelji podprli Trumpov poziv k prekinitvi ognja v Ukrajini. - Po odločitvi občine Vrhnika o umiku podpore Cankarjevi nagradi ta odslej v ljubljanskem Cankarjevem domu.

Tuberkuloza še zdaleč ni samo bolezen iz romanov in oper 19. stoletja. Podatki WHO kažejo, da za njo vsako leto zboli okoli 10 milijonov ljudi, umre pa milijon in pol.Podatki kažejo, da je po petih letih pandemije covida neslavno prvo mesto med najbolj pogostimi in smrtonosnimi okužbami ponovno prevzela tuberkuloza. Strokovnjaki ocenjujejo, da za boleznijo, ki jo povzročajo bacili tuberkuloze, vsako leto zboli približno 10 milijonov ljudi, umre pa milijon in pol. Kam se po številu primerov tuberkuloze uvršča Slovenija? Zakaj v naši državi cepljenje ni več obvezno? Kako je v zadnjih petih letih napredovalo zdravljenje? V Ultrazvoku odgovarja prim. Petra Svetina, vodja Registra tuberkuloze Republike Slovenije s Klinike Golnik. Foto: NIAID, cc Register tuberkuloze TUKAJ

V Sloveniji zavržemo povprečno od 15 do 20 kilogramov oblačil na prebivalca na leto. Razloga sta predvsem hitra moda in neustrezna skrb za blago. Ravno zdaj, ko s poletnih prehajamo na zimska oblačila, bomo v Svetovalnem servisu govorili o ustrezni negi in vzdrževanju različnih tekstilov. Naša sogovornica bo dr. Brigita Tomšič z naravoslovno-tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Med drugim nam bo odgovorila na vprašanje, kako odstraniti madeže rdečega vina ali smole, kako pomembno je, ali uporabimo pralni prašek ali gel, in kako pogosto je sploh treba prati oblačila.

Še nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Stanovanjska skupnost za starejše v Novi Gorici ni zaživela tako, kot je bila zamišljena. - V Mariboru naj bi se prihodnje leto le začeli urejati park ob Pekrskem potoku. - V Ivančni Gorici zaznamovali 25-letnico pobratenja z občino Hirschaid iz Nemčije. - Radovljica postaja vse bolj prepoznavna prestolnica kulinarike tudi v jesenskih mesecih.

Oktober je tudi mesec ozaveščanja o izgubi otrok. 15. oktobra se po vsem svetu spominjamo otrok, umrlih med nosečnostjo ali kmalu po porodu. V Sloveniji je izšla nova knjiga z naslovom Nemo žalovanje, ki obravnava prav to tematiko. Naša gostja je bila avtorica knjige Andreja Rustja, ki poudarja, da je ta tema v naši družbi še vedno prezrta. S svojo osebno izkušnjo izgube želi ponuditi oporo in opolnomočiti ženske pri soočanju z bolečino. Tematika odpira tudi začetke organizirane pomoči mamicam na poti žalovanja.

Patri z Brezij in sodelavci Radia Ognjišče vabimo na dan rožnega venca k Mariji Pomagaj.Novinar Peter Merše: Predvolilna kampanja bo brutalna.Premier Golob po zahtevi za sodno preiskavi v zadevi Bobnar, tudi z novimi obtožbami v zadevi Karigador.Evropska ljudska stranka: V Sloveniji resni pomisleki glede demokracije in zlorabe oblasti.Dve leti po krvavem terorističnem napadu Hamasa na Izrael, začetek intenzivnih pogajanj o Trumpovem načrtu za mir v Gazi. Prvi signali optimistični.Von der Leynova v razpravi o nezaupnicah Evropski komisiji pozvala k enotnosti.Vladna koalicija uspela s predlogom omejevanja delovanja zasebnih vrtec.Vreme: Danes bo deloma, jutri pretežno jasno z jutranjo meglo.V NADALJEVANJU…Komunala Novo mesto zaprla odseke vodovoda z nelegalnimi priključki in omejila porabo vode največjim dolžnikom.SDS predlaga sistemske rešitve za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi.Šport: Slovenska nogometna reprezentanca zbrana na Brdu pri Kranju. Čakata ju pomembni tekmi v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo proti Kosovu in Švici.

Slovenijo zajela hladna fronta: sneg že pod 1000 metri, burja do 120 km/h. Pod Toscem plaz zasul tri tuje pohodnikePapež Leon XIV. podpisal svojo prvo apostolsko spodbudo. Podrobnosti o njej bodo znane v četrtek.Škof Matjaž na Teharjah: Naši mučenci, ki so bili pobiti iz sovraštva do Boga nas zavezujejo, da iščemo zgodovinsko resnico.Škof Saje: Cerkev danes ne potrebuje obnovljenih zidov, ampak obnovljena srca.Poslanec SDS Poglajen: Vlada ravna z davkoplačevalskim denarjem netransparentno in neracionalno.Novela zakona o vrtcih na daljši rok ukinja zasebno pobudo in možnost izbire.Na Brezjah popoldne začetek Tedna za življenje.V Sloveniji delno uporabna dobra polovica zaklonišč.Mednarodni dan starejših izpostavil njihov pomen v družbi. Pavel Rupar: Odnos države do te populacije je mačehovski.Šport: Pogačar po zlatu na Svetovnem prvenstvu še po evropsko krono.Vreme: Popoldne bodo padavine ponehale. Jutri bo zmerno oblačno in povečini suho.

Pred nami je nova kurilna sezona, ki jo v Sloveniji spremljajo tudi obdobja večje onesnaženosti zraka, predvsem s trdimi delci. Zlasti problematična so individualna kurišča. V zadnjih petindvajsetih letih se je kakovost zraka pri nas občutno izboljšala, Evropska okoljska agencija pa Ljubljano še vedno uvršča med mesta s slabim zrakom. O tem, kako čist zrak dihamo, kaj povzroča onesnaženje, kako pravilno kuriti, kakšni so predpisi in sankcije za male naprave ter kako onesnaževalci vplivajo na naše zdravje, v tokratni oddaji Studio ob 17.00, ki jo ponavljamo.

Izraelska vojska je začela kopensko ofenzivo na mesto Gaza, več tisoč ljudi je ponoči zbežalo proti jugu enklave. Voditelji arabskih držav pa so na vrhu v Katarju obsodili izraelski napad na predstavnike Hamasa v Dohi prejšnji teden. Kot je dejal eden od predstavnikov zalivskih držav, od partneric in Združenih držav pričakujejo, da bodo uporabile svoj vpliv na Izrael in preprečile morebitne nove hude kršitve. Izraelski premier sicer ne izključuje nadaljnjih napadov na voditelje Hamasa v tujini. Ostali poudarki oddaje: - Na Poljskem nov incident z dronom. Varnostne sile pridržale dva beloruska državljana. - Ameriški predsednik Trump drugič na obisk k britanskemu kralju Karlu Tretjemu, sledili bodo trgovinski pogovori med državama. - Začenja se Evropski teden mobilnosti. V Sloveniji lani kar dve tretjini prebivalcev nikoli ni sedlo na avtobus ali vlak.

Krhkost je eden ključnih izzivov starajoče se družbe, ki povečuje tveganje za padce, bolezni, hospitalizacije in izgubo samostojnosti. V Sloveniji vsako leto padce beležijo pri tretjini starejših od 65 let, to bo leta 2063 predstavljajo tretjino prebivalstva. Vse pomembnejšo vlogo pri zdravem in varnem staranju zato igra fizioterapija. V tednu, ko smo zaznamovali svetovni dan fizioterapije, Svetovalni servis tako odpira vprašanja o tem, kako skrbeti za svoje telo, katere gibalne navade je dobro osvojiti in kako preprečiti padce. Gost oddaje bo Alen Pavlec iz Združenja fizioterapevtov Slovenije.

“Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih, jaz pa, zakaj se tja odhaja,” piše Radmila Pétrović, pesnica, ki še ni dopolnila trideset let in je v svoji domovini postala pravi fenomen ter vzor novi generaciji. Samo v Srbiji je bila njena tretja pesniška zbirka Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih, ki je izšla leta 2020, prodana v več kot 12 tisoč izvodih, pri nas pa je pri Cankarjevi založbi izšla letos v prevodu Natalije Milovanović. Zbirko je napisala na delavnici pisanja med študijem ekonomije, dokončala pa jo je že z diplomo v žepu.V njej je želela nagovoriti kolektivne družbene skrivnosti, za katere si je sama želela, da bi o njih brala kot odraščajoče dekle. V Sloveniji je letos gostovala na pesniškem festivalu Dnevi poezije in vina. Foto: Timotej Prelog. (izrez fotografije)

Zakaj bodo potrebne spremembe poklicne mature? Bodo prinesle višje standarde znanja študirajočih, bolj pravičen izobraževalni sistem, bo študentov, ki ne dokončajo študija, manj kot zdaj? Ali pa se bo znižala dostopnost terciarnega izobraževanja, povečala nepravičnost v slovenskem šolskem prostoru in znižal standard znanja v gimnazijah? Kako se slovenska izobrazbena struktura ujema s trgom dela in potrebami zaposlovalcev? Se v Sloveniji sploh še splača študirati? Odgovore smo iskali v oddaji Intelekta. Gosti: dr. Danijela Makovec Radovan, predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, dr. Tjaša Redek, profesorica na Fakulteti za ekonomijo Univerze v Ljubljani, dr. Marjan Šimenc, profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Pedagoškem inštitutu, in dr. Darko Zupanc, vodja sektorja za raziskave in razvoj na Državnem izpitnem centru.   foto: MMC (BoBo/Žiga Živulović ml.)

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, testna bralka lahkega branja.

Na svetu je debelih že več kot milijarda ljudi – debel je torej že vsak osmi človek; samo v Sloveniji po oceni NIJZ približno 400.000. Kdo je kriv? Kje tiči razlog? Ali je vzrok v tako imenovanem debelilnem okolju, ki nas sili v nezdrave izbire? Kakšno vlogo imajo pri epidemiji debelosti geni, hormoni, sladke pijače, procesirana hrana, gibalna neaktivnost, sedeč življenjski slog? Ali trend sploh še lahko zaustavimo, ali gre za začaran krog, za spiralo brez konca? O teh vprašanjih v Intelekti razpravljajo pediatrinja dr. Irena Štucin Gantar iz Bolnišnice za otroke s Šentvida pri Stični, mlada raziskovalka Kaja Kranjc, magistrica inženirka prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani, profesor športne vzgoje dr. Gregor Starc s fakultete za šport in pediater dr. Primož Kotnik z ljubljanske Pediatrične klinike. Gre za ponovitev oddaje Intelekta, ki je bila premierno na sporedu Prvega septembra 2024.

V Gazi žal še vedno ni premirja. V Sloveniji je bila posebna poslanka ZN za človekove pravice na zasedenih palestinskih ozemljih Francesca Albanese, ki je opozorila na grozljive razmere v Gazi. Te dni je minilo 30 let od strašnega pokola v Srebrenici, ko so srbske paravojaške enote pobile več kot osem tisoč Bošnjakov. Na domačem političnem prizorišču se je predsednik vlade soočil z mnenji ustavnih pravnikov, ki odsvetujejo referendum o obrambnih izdatkih. Bili sta tudi dve neuspešni interpelaciji: notranjega ministra in ministrice za kulturo. Neke vrste politični ritual.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, besedilna bralka lahkega branja.

Slovenci smo kljub morda drugačnemu vtisu v javnosti zadovoljni s svojim življenjem. Ko se moramo oceniti sami, se uvrstimo na 7. mesto med članicami Evropske unije. Objektivni podatki nas uvrstijo nižje. Še nižje pa se Slovenija uvršča na lestvicah konkurenčnosti. Javna razprava o kakovosti življenja in razvoju države v minulih tednih in mesecih je pokazala, da se je dozdajšnji razvojni model Slovenije izčrpal. Da bo izkoristila vse svoje potenciale in še okrepila blaginjo ljudi, potrebuje novega, kjer bodo rast poganjale inovacije, šole spodbujale ustvarjalnost, skupnost pa povezovale temeljne vrednote. O novem razvojnem modelu smo se pogovarjali s predstavniki gospodarstva, države in civilne družbe. Gostje: dr. Peter Wostner, urednik in avtor publikacije Urada za makroekonomske analize in razvoj z naslovom: Kakovost življenja v Slovenji – Poročilo o razvoju 2025; dr. Jure Knez, ustanovitelj in solastnik visokotehnološkega podjetja Dewesoft in podjetniškega inkubatorja Katapult; Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, nevladne organizacije za trajnostni razvoj.

Tako kot v celotnem razvitem svetu tudi v Sloveniji rodnost pada. Demografska politika ni konsistentna, finančne spodbude za višjo rodnost so neučinkovite, odločevalci ne upoštevajo širših družbenih vidikov in intimnih odločitev. Analiziramo podatke po državi, obiskali smo tudi občino Gorenja vas Poljane, kjer imajo eno izmed najvišjih rodnosti v Sloveniji. Kako lahko zagotovimo bolj vzdržno demografsko politiko, kako bo s priseljevanjem in kakšne alternativne možnosti še imamo? Demografija, 1.del: Finančne spodbude niso dovolj za višjo rodnost

Rad ima štruklje, presenečen je nad tem, da v Sloveniji še vedno poslujemo z gotovino, hkrati pa je navdušen nad našo naravo, lokalno hrano in prijaznostjo ljudi. Aaron Arnold je ameriški študent, ki se je pred osmimi meseci preselil v Slovenijo in se nad njo tako navdušil, da si želi ostati tudi po študiju. Všeč mu je bolj umirjen življenjski slog, daljši poletni dopusti, o katerih lahko v ZDA le sanjajo, saj da je tam bolj značilno pehanje za denarjem in zasledovanje tako imenovane "korporativne Amerike". O naši državi govori v samih presežnikih, zato ni nič nenavadnega, da ga v Evropi osebno gostimo prav na rojstni dan Slovenije.

Med 900 tisoč zaposlenimi pri nas je tudi približno 35 tisoč invalidov, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. V Sloveniji jih živi od 8 do 10 tisoč, zaposlenih pa jih je le približno 25 odstotkov v delovni dobi. Kakšne so zaposlitvene možnosti slepih in slabovidnih pri nas, je njihov položaj zaradi slepote in slabovidnosti pri zaposlovanju bolj specifičen od položaja drugih skupin invalidov? Kako je z njihovo izobrazbo ter kako jim pomaga zaposlitvena rehabilitacija? Poznajo delodajalci vse zakonske možnosti in ugodnosti finančnih spodbud, ki jih dobijo, če zaposlijo invalida in kakšni so primeri dobrih praks? Odgovore bomo iskali v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: Svetovalka generalnega direktorja za področje zaposlovanja invalidov in zaposlitvene rehabilitacije Zavoda za zaposlovanje Lea Kovač, vodja oddelka za spodbujanje zaposlovanja invalidov iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Aleksandra Kuhar, vodja programa Vseživljenjsko učenje slepih in slabovidnih pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Nastja Žlajpah, Novartisova zunanja sodelavka, članica v upravnem odboru Evropske zveze slepih, in sicer na področju zaposlovanja oseb z invalidnostjo, s poudarkom na zaposlovanju slepih in slabovidnih Anja Uršič vodja interesne skupine za vključevanje oseb z invalidnostmi v Novartisu Tamara Barič.

V Sloveniji živi 11 vrst kač, od katerih so tri strupene: modras ter laški in navadni gad. Kače so sicer zelo plašne in nenapadalne živali – umaknejo se, če je le mogoče. Od kod torej človeški strah oz. odpor do teh plazilcev, kako ga premagati in kako ravnati, če kačo srečamo na svojem vrtu ali sprehodu v naravi? Na ta in podobna vprašanja bo v petkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Griša Planinc, biolog in herpetolog, ki vodi projekt Kačofon. Pokličite ali pišite po 9 h!

Naša država je med številnimi, kjer je dan žalovanja za papežem Frančiškom, ki ga bodo danes pokopali v rimski baziliki Marije Snežne. Pred tem bo v Vatikanu pogrebna slovesnost, na kateri pričakujejo najmanj 200 tisoč vernikov in delegacije visokih predstavnikov približno 130-ih držav. Med njimi bo ameriški predsednik, ki je ob nočnem pristanku v Rimu izrazil optimizem glede pogovorov o premirju v Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: Donald Trump prepričan, da je sporazum blizu. Na proslavi pred dnevom upora proti okupatorju tudi o pomenu kulture. Hokejisti Olimpije ubranili naslov državnih prvakov.