Podcasts about v sloveniji

Danes začenjamo z novico iz sveta mode, ki se proti koncu poročila čudno zaplete. Ob robu tedna mode, ki je potekal v prestolnici in na katerem so pokazali oblačila, ki bodo na naših ulicah vidna po jedrski kataklizmi, je iz Londona prišla novica, da je slovenska moda osvojila prestižno nagrado. In sicer so se na modni pisti z nagrado, imenovano brunel, okitile uniforme Slovenskih železnic. Kot vemo, so bile te uniforme dolgo temno zelene, če pa ste imeli srečo v zadnjih letih videti na vlaku kakšnega železničarja, je ta nosil temno modro uniformo, ki jo je britanska ustanova prepoznala kot presežek, vreden nagrade. Tako so Slovenske železnice dobile eno najprestižnejših nagrad v svetu železnic. K njihovi točnosti to sicer ne bo pripomoglo, če pa se bo vlak iztiril, bo to storil pod vodstvom elegantno oblečenega strojevodje.Prav o iztirjenih bomo danes govorili, in seveda nismo neuvidevni do te mere, da bi za iztirjenja, skale na tirih, poškodovano signalizacijo in podobne rabote krivili železničarje. Še manj njihove uniforme. Imajo pa napadi na železniško infrastrukturo le dovolj zanimivih in potencialno katastrofalnih elementov, na katere velja opozoriti vsaj v naši oddaji, če se že javnost zaradi tega ne vznemirja preveč. Nazadnje, ko je kdo v Sloveniji namenoma poškodoval železniško infrastrukturo, je bilo to osemdeset in več let nazaj, ko so partizani minirali tire v želji zaustaviti okupatorsko logistiko. Okupatorji so jih brez usmiljenja imenovali banditi, kar se je po osemdesetih letih, ko ponovno doživljamo identične napade, omililo v vandale. Ni treba posebej poudarjati, ne nazadnje so to storili odgovorni pri Slovenskih železnicah, da gre za izjemno nevarno situacijo. Razumni se ne more domisliti ničesar potencialno bolj nevarnega, kar se nam je zgodilo kot narodu od osamosvojitvene vojne sem ... Celo katastrofalne poplave ali avtocestne nesreče, ki so nas doletele, se ne morejo meriti z nevarnostjo, ko se iztiri, bog ne daj, nabito poln potniški vlak. Zato čudi lahkota, s katero tako javnost kot tudi država obravnavamo ta dejanja. Nekaj je treba razjasniti; v sodobni terminologiji galopirajočega nasilja smo kategorije brezsmiselnih dejanj pomensko natančno opredelili. In nameren napad na civiliste, na splošno populacijo za doseganje kakršnihkoli parcialnih ciljev že, se nikjer ne imenuje drugače kot terorizem. V obravnavanih primerih gre za teroristična dejanja in kot zaskrbljenim ter primerno paranoičnim državljanom nam ni jasno, kako se po zadnjem primeru poškodovanja kretnice in posledičnega iztirjenja ni sestal svet za nacionalno varnost. Če kje v naši soseščini doživijo teroristični napad, se to telo nemudoma sestane; nato na zasedanju ugotovijo, da je Slovenija varna država, da je pri nas stopnja ogroženosti nizka, nevarnost terorizma pa zanemarljiva. No, zdaj ni več tako. Teroristična grožnja ni več le grožnja, temveč so napadi na železniško infrastrukturo že sami po sebi teroristični napadi. Odgovorni pa so primere prepustili običajnemu policijskemu delu, ko možje postave med ustavljanjem prometa, lovljenjem prekupčevalcev z barvnimi kovinami in varovanjem nogometnih derbijev še malo povprašajo po sumljivih tipih, ki brkljajo po tirih. Povedano drugače; storilce išče kriminalistična policija, kot da bi šlo za dejanje splošne kriminalitete … Po našem skromnem prepričanju pa gre za teroristično dejanje, ki zahteva povsem drugačen angažma in sestavo varnostnih sil. Ker le gola naključja so vsaj v treh napadih preprečila, da nismo imeli večdnevnih žalovanj, družinskih tragedij in posebne izdaje medijev. Se pravi, da je samo – pod navednicami – sreča preprečila teroristični napad in ga v brezmejni modrosti odgovornih zmanjšala na stopnjo običajnega kriminala. V Sloveniji premoremo dokument, ki se glasi »Državni načrt za zaščito in reševanja ob uporabi orožja ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma ob terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi«. Ob teoretični opredelitvi terorizma, ki ga dokument razume kot »vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom ali ustanovam ter ga lahko izvajajo nedržavne skupine, posamezniki in države«, načrt predvideva kup dejavnosti, ki se jih sproži ne le po, temveč tudi ob teroristični grožnji. Vsi elementi napada na železniško infrastrukturo natančno sovpadajo z definicijo terorizma, kot ga razume državni načrt, zato bi bilo od odgovornih, ki imajo na tiskovnih konferencah polna usta varnosti, modro in nujno, da ga sprožijo, oziroma da stopnjo teroristične ogroženosti povečajo na »zelo visoko« vse do takrat, dokler se teroristov, ki napadajo železniško infrastrukturo, ne aretira.  

Ob obisku francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Sloveniji sta državi sklenili namero o sodelovanju glede jedrske energije, s premierjem Golobom pa sta govorila tudi o sodelovanju v avtomobilski industriji.

Krepitev gospodarskega sodelovanja, tudi na področju jedrske energije, in evropske konkurenčnosti je bila osrednja točka današnjega obiska francoskega predsednika Emmanuela Macrona pri nas. Kot zatrjuje premier Robert Golob, je Francija evropska jedrska sila, zato je dolgoročno sodelovanje zelo pomembno. Ob tem dodaja, da se bosta Slovenija in Francija v prihodnosti povezovali tudi na področjih avtomobilske industrije in umetne inteligence. Sodelovanje med državama je po njegovih besedah pomembno predvsem zaradi zaostrenih geopolitičnih in trgovinskih razmer. Drugi poudarki oddaje: Premirje v Gazi po ameriških navedbah poteka bolje od pričakovanj. V Evropskem parlamentu ob stopnjevanju groženj novinarjem odločni pozivi k zagotavljanju svobodnega dela medijskih delavcev. Poslanke in poslanci vnovič na nasprotnih bregovih glede pravosodne reforme.

V Sloveniji je na svojem prvem obisku francoski predsednik Emmanuel Macron. Z gostiteljem, predsednikom slovenske vlade Robertom Golobom, sta na delovnem obisku postavila v ospredje priložnosti za gospodarsko sodelovanje, ki naj pripomore k večji evropski konkurenčnosti, ter energetsko sodelovanje. Konkretneje - že sinoči sta se zavzela, da koprsko pristanišče francoskim ladjarjem odpre vrata v srednjo Evropo, danes pa sta strani podpisali še izjavo o dolgoročnem sodelovanju na področju jedrske energije. Drugi poudarki: - Poslanci razpravljajo o štirih zakonih, ki prinašajo reformo pravosodja. - Evropski voditelji podprli Trumpov poziv k prekinitvi ognja v Ukrajini. - Po odločitvi občine Vrhnika o umiku podpore Cankarjevi nagradi ta odslej v ljubljanskem Cankarjevem domu.

Tuberkuloza še zdaleč ni samo bolezen iz romanov in oper 19. stoletja. Podatki WHO kažejo, da za njo vsako leto zboli okoli 10 milijonov ljudi, umre pa milijon in pol.Podatki kažejo, da je po petih letih pandemije covida neslavno prvo mesto med najbolj pogostimi in smrtonosnimi okužbami ponovno prevzela tuberkuloza. Strokovnjaki ocenjujejo, da za boleznijo, ki jo povzročajo bacili tuberkuloze, vsako leto zboli približno 10 milijonov ljudi, umre pa milijon in pol. Kam se po številu primerov tuberkuloze uvršča Slovenija? Zakaj v naši državi cepljenje ni več obvezno? Kako je v zadnjih petih letih napredovalo zdravljenje? V Ultrazvoku odgovarja prim. Petra Svetina, vodja Registra tuberkuloze Republike Slovenije s Klinike Golnik. Foto: NIAID, cc Register tuberkuloze TUKAJ

V Sloveniji zavržemo povprečno od 15 do 20 kilogramov oblačil na prebivalca na leto. Razloga sta predvsem hitra moda in neustrezna skrb za blago. Ravno zdaj, ko s poletnih prehajamo na zimska oblačila, bomo v Svetovalnem servisu govorili o ustrezni negi in vzdrževanju različnih tekstilov. Naša sogovornica bo dr. Brigita Tomšič z naravoslovno-tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Med drugim nam bo odgovorila na vprašanje, kako odstraniti madeže rdečega vina ali smole, kako pomembno je, ali uporabimo pralni prašek ali gel, in kako pogosto je sploh treba prati oblačila.

Še nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Stanovanjska skupnost za starejše v Novi Gorici ni zaživela tako, kot je bila zamišljena. - V Mariboru naj bi se prihodnje leto le začeli urejati park ob Pekrskem potoku. - V Ivančni Gorici zaznamovali 25-letnico pobratenja z občino Hirschaid iz Nemčije. - Radovljica postaja vse bolj prepoznavna prestolnica kulinarike tudi v jesenskih mesecih.

Oktober je tudi mesec ozaveščanja o izgubi otrok. 15. oktobra se po vsem svetu spominjamo otrok, umrlih med nosečnostjo ali kmalu po porodu. V Sloveniji je izšla nova knjiga z naslovom Nemo žalovanje, ki obravnava prav to tematiko. Naša gostja je bila avtorica knjige Andreja Rustja, ki poudarja, da je ta tema v naši družbi še vedno prezrta. S svojo osebno izkušnjo izgube želi ponuditi oporo in opolnomočiti ženske pri soočanju z bolečino. Tematika odpira tudi začetke organizirane pomoči mamicam na poti žalovanja.

Posvetili smo se posebni živalski vrsti, do katere nekateri (po krivici) še vedno gojijo strah in nezaupanje. Ali veste, koliko vrst netopirjev živi v Sloveniji in zakaj so prav vse zaščitene? K varstvu bodo v kratkem povabljene tudi župnije, kjer so si v cerkvenih zvonikih našli zavetje ti leteči sesalci. Ob sklenjenem sodelovanju bodo prejele denarno nadomestilo za zagotavljanje odprtih preletnih odprtin. Naši gostje so bili Nastja Kosor Kenda z Zavoda za varstvo narave, Marjetka Šemrl z Ministrstva za naravne vire in prostor ter biolog in velik poznavalec netopirjev Primož Presetnik.

Pred nami je nova kurilna sezona, ki jo v Sloveniji spremljajo tudi obdobja večje onesnaženosti zraka, predvsem s trdimi delci. Zlasti problematična so individualna kurišča. V zadnjih petindvajsetih letih se je kakovost zraka pri nas občutno izboljšala, Evropska okoljska agencija pa Ljubljano še vedno uvršča med mesta s slabim zrakom. O tem, kako čist zrak dihamo, kaj povzroča onesnaženje, kako pravilno kuriti, kakšni so predpisi in sankcije za male naprave ter kako onesnaževalci vplivajo na naše zdravje, v tokratni oddaji Studio ob 17.00, ki jo ponavljamo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu ni zaželen v Sloveniji, je danes odločila vlada. Proti njemu je sprejela ukrep, ki mu prepoveduje vstop v našo državo, podobnega kot že velja za dva izraelska ministra, Becalela Smotriča in Itamarja Ben Gvirja. Proti Netanjahuju sicer potekajo postopki zaradi storitve vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost.

Zdaj zgodovino diabetesa piše tudi semaglutid, ki svetovno prepoznavnost gradi zlasti kot zdravilo za debelost.Kako bi lahko obvladali ali celo pozdravili sladkorno bolezen? S tem vprašanjem se ukvarjajo številni strokovnjaki in znanstveniki po svetu. Med njimi je tudi prof. dr. Andraž Stožer z Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete v Mariboru. Zdravnik, predavatelj in raziskovalec optimistično pravi, da je sladkorna bolezen obvladljiva ali celo ozdravljiva. Z raziskovalno skupino, ki jo vodi, se pridružuje tistim strokovnjakom, ki želijo diabetes ustaviti že v trebušni slinavki. Kako dr. Stožer vidi razvoj zdravil za sladkorno bolezen; od inzulina do učinkovitega in popularnega semaglutida? Odgovor v Ultrazvoku. V Sloveniji je zelo debelih že 400.000 prebivalcev TUKAJ Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo pri zdravljenju debelosti TUKAJ Omejeno postenje TUKAJ      

V tokratni oddaji Glasovi svetov govorimo o zgodovinjenju socialnega dela v Sloveniji in širše. Profesorica doktorica Darja Zaviršek iz Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani namreč prihodni teden pripravlja avtorsko razstavo o zgodovini socialnega dela v socializmu in onstran njega, ki bo na ogled v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani. Razstavo, ki nosi pomenljiv naslov »Socialno delo: prepotrebno in vedno nebodigatreba«, bodo odprli v torek, 30. septembra na Cekinovem Gradu v ljubljanskem Tivoliju. Še pred samo razstavo pa se z doktorico Darjo Zaviršek o zgodovini socialnega dela pogovarjamo v tokratnih Glasovih svetov. Oddajo pripravlja Miha Žorž.

Jamski turizem postaja vedno bolj pomembna turistična panoga. V Sloveniji, ki ima kljub svoji majhnosti več kot 15 tisoč jam, jih v svetovnem merilu izstopa več. Postojnska jama je leta 2024 zabeležila skoraj 900 tisoč obiskovalcev, Škocjanske jame so prvi kraj v Sloveniji, ki je bil vpisan na seznam Unescove svetovne dediščine, jama Vilenica pa je ena najstarejših turističnih jam na svetu: že leta 1633 so ljudje plačevali, da so lahko vstopili vanjo. Danes vas bomo odpeljali v jamo, ki sicer na tem svetovnem jamarskem zemljevidu še ni narisana, si pa gotovo zasluži našo pozornost. Povezana je s Škocjanskimi jamami, domačini so ji sprva rekli tudi Vilenica, nato pa po obisku avstro-ogrskega prestolonaslednika Cesarjevič Rudolfova jama. Gre za manj poznano Divaško jamo, ki leži, kot pove ime, blizu Divače, in ima pestro zgodovino ter izredno lepe kraške jamske tvorbe.

Izraelska vojska je začela kopensko ofenzivo na mesto Gaza, več tisoč ljudi je ponoči zbežalo proti jugu enklave. Voditelji arabskih držav pa so na vrhu v Katarju obsodili izraelski napad na predstavnike Hamasa v Dohi prejšnji teden. Kot je dejal eden od predstavnikov zalivskih držav, od partneric in Združenih držav pričakujejo, da bodo uporabile svoj vpliv na Izrael in preprečile morebitne nove hude kršitve. Izraelski premier sicer ne izključuje nadaljnjih napadov na voditelje Hamasa v tujini. Ostali poudarki oddaje: - Na Poljskem nov incident z dronom. Varnostne sile pridržale dva beloruska državljana. - Ameriški predsednik Trump drugič na obisk k britanskemu kralju Karlu Tretjemu, sledili bodo trgovinski pogovori med državama. - Začenja se Evropski teden mobilnosti. V Sloveniji lani kar dve tretjini prebivalcev nikoli ni sedlo na avtobus ali vlak.

V ospredju vladnega obiska jugovzhodne regije vprašanje romske problematike.Nadaljujejo se pogajanja o odprtih vprašanjih po uvedbi novega plačnega sistema v javnem sektorju.Bi morala biti predsednica države Pirc Musar zaradi praznine na mestih ombutsmana in guvernerja deležna ustavne obtožbe?Izrael okrepil napade na mesto Gaza, komisija Združenih narodov opozorila na genocid.Papež ob jubileju tolažbe: odpuščanje morilcem svojih bližnjih je okus Božjega kraljestva na zemlji.V Sloveniji živi z eno od oblik demence več kot 40 tisoč oseb.Letošnji teden mobilnosti spodbuja uporabo čistega in trajnostnega prevoza za vse.ŠPORT: Z nocojšnjimi uvodnimi tekmami se začenja nogometna liga prvakov.VREME: Danes po državi še padavine, jutri bo sončno.

V Sloveniji živečim tujcem, ki so v procesu učenja jezika, se zdi spremljanje predstav v slovenščini prezahtevno. S programom Pot v Dramo želi SNG Drama Ljubljana uporabnikom približati slovensko kulturo, jim pomagati, da bodo aktivni in kritični gledalci gledališča v slovenščini, in jim pomagati, da se naučijo svoje misli in vtise izraziti v slovenskem jeziku. SNG Drama Ljubljana pripravlja in izvaja program Pot v Dramo tudi v sodelovanju s profesorjema slovenskega jezika, ki poučujeta tujce in redno sodelujeta z Dramino gledališko pedagoginjo.

V Sloveniji ima pesnjenje ne le tradicijo, temveč tudi konstitutivno vlogo. A žal zadnje čase Slovenci pesnike odrivamo na rob družbe. Ne le, da kultura postaja v pogojih podivjanega potrošništva odvečna, skoraj stigmatizirana dejavnost, vse več naših sodržavljanov postaja neobčutljivih za njeno vlogo v družbi. Drži pa tudi ugotovitev, da je pesniška pokrajina v Sloveniji hermetična in od imenitnih pesnikov preteklosti, ki se niso upali javno izpostaviti, hkrati pa so bili mojstri svojega poklica, ni ostalo dosti. Eden zadnjih resničnih bardov generacije, ki je dala ton petdesetim, šestdesetim in sedemdesetim letom, je mariborski pesnik Andrej Brvar. Ne le kot sopotnik, temveč kot dejaven opazovalec najslavnejših časov modernistične slovenske poezije, je tudi prejemnik najvišjih pesniških in priznanj za delo na področju umetnosti pri nas. Ob svoji osemdesetletnici je povabil zainteresirano javnost in nekaj najbližjih, da se mu pridružijo na sprehodu skozi mesto Maribor. Mesto, ki ni le njegov kraj bivanja, temveč pogost subjekt njegovih premišljan in njegove poezije.

Obisk kitajskega zunanjega ministra Vang Jija v Sloveniji je med drugim minil ob pogovorih o pomembnosti odnosov med Pekingom in Brusljem. Skupaj z zunanjo ministrico Tanjo Fajon sta razpravljala tudi o vojni v Gazi in Ukrajini. Vang Ji se je ločeno srečal tudi s premierom Robertom Golobom in predsednico države Natašo Pirc Musar. Z Golobom sta se zavezala krepitvi sodelovanja, s Pirc Musar pa sta poudarila pomen multilateralizma.

Obisk kitajskega zunanjega ministra Vang Jija v Sloveniji je minil ob pogovorih o vojnih konfliktih ter pomembnosti odnosov med Pekingom in Brusljem. Skupaj z zunanjo ministrico Tanjo Fajon sta poudarila tudi pomen multilateralizma ob zdajšnjih razmerah v svetu. V oddaji tudi o tem: - Izrael nadaljuje pregon Palestincev iz mesta Gaza. Območje zapustilo že več kot 250 tisoč ljudi - Novoizvoljeni predsednik NSi Jernej Vrtovec: Razvojna koalicija bo koalicija preslišanih v treh letih Golobove vlade - Slovenski odbojkarji za začetek svetovnega prvenstva s prepričljivo zmago. Čile so premagali s 3:0

Onesnaževanje voda je vse bolj pereča tema. Voda v Sloveniji je dobre kakovosti, vendar pa več kot 2 milijardi ljudi na svetu trpita za pomanjkanjem pitne vode. Vseeno strokovnjaki opozarjajo, da moramo proti onesnaževanju vode ukrepati preventivno in pitne vode ne vzeti kot nekaj samoumevnega. V zadnjih nekaj desetletjih veliko težav predstavlja predvsem mikroplastika. Vedno pa obstajajo načini za izboljšanje kakovosti vode. Predavanja na to temo se je udeležila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.

Krhkost je eden ključnih izzivov starajoče se družbe, ki povečuje tveganje za padce, bolezni, hospitalizacije in izgubo samostojnosti. V Sloveniji vsako leto padce beležijo pri tretjini starejših od 65 let, to bo leta 2063 predstavljajo tretjino prebivalstva. Vse pomembnejšo vlogo pri zdravem in varnem staranju zato igra fizioterapija. V tednu, ko smo zaznamovali svetovni dan fizioterapije, Svetovalni servis tako odpira vprašanja o tem, kako skrbeti za svoje telo, katere gibalne navade je dobro osvojiti in kako preprečiti padce. Gost oddaje bo Alen Pavlec iz Združenja fizioterapevtov Slovenije.

“Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih, jaz pa, zakaj se tja odhaja,” piše Radmila Pétrović, pesnica, ki še ni dopolnila trideset let in je v svoji domovini postala pravi fenomen ter vzor novi generaciji. Samo v Srbiji je bila njena tretja pesniška zbirka Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih, ki je izšla leta 2020, prodana v več kot 12 tisoč izvodih, pri nas pa je pri Cankarjevi založbi izšla letos v prevodu Natalije Milovanović. Zbirko je napisala na delavnici pisanja med študijem ekonomije, dokončala pa jo je že z diplomo v žepu.V njej je želela nagovoriti kolektivne družbene skrivnosti, za katere si je sama želela, da bi o njih brala kot odraščajoče dekle. V Sloveniji je letos gostovala na pesniškem festivalu Dnevi poezije in vina. Foto: Timotej Prelog. (izrez fotografije)

V oddaji predstavljamo mladega slovenskega zdravnika Tadeja Počivavška, ki se je odločil, da bo svoje medicinsko delo nadaljeval v Avstriji. Ob začetku novega šolskega leta nekaj pozornosti namenjamo tudi šoli. Ustavljamo se v slovenski dopolnilni šoli v češki prestolnici Pragi, pozornost namenjamo bogati pevski dejavnosti in skrbi za slovenski jezik pri slovenskih rojakih v Bitoli v Makedoniji, pomudili pa smo se tudi v Bosni in Hercegovini, kjer se je v slovenski skupnosti v Kaknju po počitnicah že začelo živahno dogajanje.

V Sloveniji največji izbruh bolezni modrikastega jezika doslej z najmanj 2500 primeri poginov drobnice. Na pomoč tudi vojska in gasilci.Nov zakon o ohranjanju narave ureja tudi problematiko vožnje v naravi in zvišuje globe za kršitelje.Jutri začetek radijskega kolesarjenja od Marije do Marije: Od Ilirske Bistrice do Stične.Varnostna jamstva za Ukrajino po koncu vojne bo zagotavljalo 26 držav, Rusija namestitvi mirovnih sil pri sosedi nasprotuje.Na strelišču v Postojni danes Dan odprtih vrat Slovenske vojske. Mladim danes na voljo veliko možnosti vadbe vojaških veščin.Vreme: Ponoči nevihte in plohe, jutri se bo postopno razjasnilo.Skorajšnja kanonizacija Karla Acutisa: Celotna njegova dnevna rutina je temeljila na srečanju z Jezusom pri sveti maši in evharistični adoraciji.Ljubljanski kriminalisti od leta 2023 obravnavali 49 primerov domnevno ukradenih otrok v 70. in 80. letih. ŠPORT: Slovenski košarkarji so zabeležili tretjo zmago v predtekmovanju evropskega prvenstva.

Zakaj bodo potrebne spremembe poklicne mature? Bodo prinesle višje standarde znanja študirajočih, bolj pravičen izobraževalni sistem, bo študentov, ki ne dokončajo študija, manj kot zdaj? Ali pa se bo znižala dostopnost terciarnega izobraževanja, povečala nepravičnost v slovenskem šolskem prostoru in znižal standard znanja v gimnazijah? Kako se slovenska izobrazbena struktura ujema s trgom dela in potrebami zaposlovalcev? Se v Sloveniji sploh še splača študirati? Odgovore smo iskali v oddaji Intelekta. Gosti: dr. Danijela Makovec Radovan, predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, dr. Tjaša Redek, profesorica na Fakulteti za ekonomijo Univerze v Ljubljani, dr. Marjan Šimenc, profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Pedagoškem inštitutu, in dr. Darko Zupanc, vodja sektorja za raziskave in razvoj na Državnem izpitnem centru.   foto: MMC (BoBo/Žiga Živulović ml.)

Biti prijazen do sebe in svojega okolja, je moto doktorja bioloških znanosti Tea Delića, ki je zaposlen na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z podzemno biologijo in jamarstvom. Obe ljubezni, kot pravi sam, skuša združiti tudi v praksi, saj si na jamarskih akcijah in odpravah prizadeva v čim večji meri vzorčiti podzemno favno. Rezultati tega so odkritje velikega števila že opisanih, pa tudi neopisanih novih vrst in rodov. Med njimi je med drugim tudi odkritje novega rodu jamskih hroščev, ki ga je našel leta 2017 na Veliki Raduhi. Velik delež živega sveta v podzemlju tudi fotografsko dokumentira. Leta 2017 je s sodelavci prejel spominsko nagrado Aleksandra von Humboldta, ki jo podeljuje združenje Senckenberg Gesellschaft für Naturforschung. Je tudi predavatelj ter avtor in soavtor številnih znanstvenih člankov. Doktor Teo Delić bo gost tokratne oddaje Razkošje v glavi. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

Dr. Nejc Umek o genu, ki bi nam lahko "pomagal" v boju s prekomerno telesno maso.Zelo poenostavljeno in zelo na kratko: Raziskovalci so odkrili gen, ki spodbuja ali zavira porabo energije v skeletnih mišicah. Na genu – mimogrede; nahaja se na petnajstem kromosomu – je namreč zapis za encim, ki vpliva na delovanje celičnih mitohondrijev. Prav ti pa proizvajajo energijo, ki jo celica potrebuje. Odkritje raziskovalne skupine je pomembno, ker bo prav mogoče v prihodnje pripomoglo k razvoju zdravila proti debelosti. Z njim bomo shujšali s pomočjo mišic; in to tudi v mirovanju, brez gibanja ali kakršnega koli drugega napora. Ugibam!? In kaj na to pravi zdravnik, predavatelj in raziskovalec doc. dr. Nejc Umek z Inštituta za anatomijo Medicinske fakultete v Ljubljani? Dr. Umek je pomemben člen mednarodne raziskovalne skupine, ki je odkrila že omenjeni gen. Stres in vnetja povzročijo razgradnjo mišic TUKAJ V Sloveniji je debelih že 400.000 prebivalcev TUKAJ Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo PRI zdravljenju debelosti TUKAJ

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve je bila z nami sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec. V teh dneh so namreč oči svetovne javnosti znova uprte v Ukrajino, njeni prebivalci pa z molitvijo spremljajo pogovore na najvišji ravni. Za vas smo zbrali tudi nekaj drugih novic tega tedna in se ozrli ne nedavni obisk p. Jacquesa Philippa, duhovnika Skupnosti blagrov iz Francije, priznanega duhovnega pisca in voditelja duhovnih vaj po vsem svetu. V Sloveniji je vodil duhovne vaje in pripravil predavanje. Vabljeni k poslušanju oddaje!

Številne raziskave so pokazale, da ima lahko prezgodnja in prekomerna raba zaslonskih naprav pri otrocih in najstnikih škodljive učinke na njihov celovit razvoj. V Sloveniji so strokovnjaki izdali smernice uporabe zaslonov, določene omejitve uporabe pametnih telefonov se uvajajo v šolah, škodljivosti se zavedajo tudi starši, kljub temu pa se zaslonski čas mladih povečuje. Ne le pri nas, tudi drugod. Kaj narediti, kje iskati rešitev? Odgovore smo iskali z dr. Cristine Montañola-Sales z Universitat Ramon Llull (Barcelona) in Katja Koren Ošljak s Katedra za medijske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji poznamo adventno navado Marijo nosijo. Ljudi spominja na pot Jožefa in Marije, ko so ju povsod zavrnili in »v prenočišču zanju ni ...«Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

V Sloveniji se poraba zdravil nenehno povečuje. Raste tudi število bolnikov, ki jemljejo več zdravil hkrati. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje je takih, ki jemljejo več kot 5 zdravil hkrati, pri nas že več kot 313 tisoč. Nemalo jih zdravil ne jemlje po navodilih ali pa se sami odločijo, da določenih zdravil ne bodo več jemali. Kako nevarno je to za njihovo zdravje, kaj je osebna kartica zdravil in kako si jo priskrbeti?

Katoliška cerkev s praznovanjem praznika Marijinega vnebovzetja poudarja simbolni pomen Marije in njenega poslanstva tudi za današnji čas. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic. Poleg Katoliške cerkve praznujejo Marijino vnebovzetje tudi pravoslavni kristjani. Cerkve, ki uporabljajo julijanski koledar, praznujejo 28. avgusta. Ob prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen, ker verujoče opominjajo, da je celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih.

Poletje je čas, ko je pritisk na gozdove izjemno povečan. V Sloveniji se krepi turizem, krepi se obračanje k naravi. Ljudje se radi odpravljamo v hribe, povečuje se rekreacija v naravi in gozd se zdi privlačen prostor za različne aktivnosti. Ko k temu dodamo še dobro gobarsko sezono, kakršna je letos, se obiskovalcem na določenih območjih zdi, da ima vsako drevo svojega obiskovalca. Kako povečan pritisk vidi gozdarska inšpekcija in na kakšne zgodbe naletijo pri svojem delu? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Urško Ahačič Pogačnik, direktorico inšpekcije za gozdarstvo na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ter Marjanom Hrenom, predsednikom Zveze lastnikov gozdov Slovenije.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, testna bralka lahkega branja.

Na svetu je debelih že več kot milijarda ljudi – debel je torej že vsak osmi človek; samo v Sloveniji po oceni NIJZ približno 400.000. Kdo je kriv? Kje tiči razlog? Ali je vzrok v tako imenovanem debelilnem okolju, ki nas sili v nezdrave izbire? Kakšno vlogo imajo pri epidemiji debelosti geni, hormoni, sladke pijače, procesirana hrana, gibalna neaktivnost, sedeč življenjski slog? Ali trend sploh še lahko zaustavimo, ali gre za začaran krog, za spiralo brez konca? O teh vprašanjih v Intelekti razpravljajo pediatrinja dr. Irena Štucin Gantar iz Bolnišnice za otroke s Šentvida pri Stični, mlada raziskovalka Kaja Kranjc, magistrica inženirka prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani, profesor športne vzgoje dr. Gregor Starc s fakultete za šport in pediater dr. Primož Kotnik z ljubljanske Pediatrične klinike. Gre za ponovitev oddaje Intelekta, ki je bila premierno na sporedu Prvega septembra 2024.

V Gazi žal še vedno ni premirja. V Sloveniji je bila posebna poslanka ZN za človekove pravice na zasedenih palestinskih ozemljih Francesca Albanese, ki je opozorila na grozljive razmere v Gazi. Te dni je minilo 30 let od strašnega pokola v Srebrenici, ko so srbske paravojaške enote pobile več kot osem tisoč Bošnjakov. Na domačem političnem prizorišču se je predsednik vlade soočil z mnenji ustavnih pravnikov, ki odsvetujejo referendum o obrambnih izdatkih. Bili sta tudi dve neuspešni interpelaciji: notranjega ministra in ministrice za kulturo. Neke vrste politični ritual.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, besedilna bralka lahkega branja.

Slovenci smo kljub morda drugačnemu vtisu v javnosti zadovoljni s svojim življenjem. Ko se moramo oceniti sami, se uvrstimo na 7. mesto med članicami Evropske unije. Objektivni podatki nas uvrstijo nižje. Še nižje pa se Slovenija uvršča na lestvicah konkurenčnosti. Javna razprava o kakovosti življenja in razvoju države v minulih tednih in mesecih je pokazala, da se je dozdajšnji razvojni model Slovenije izčrpal. Da bo izkoristila vse svoje potenciale in še okrepila blaginjo ljudi, potrebuje novega, kjer bodo rast poganjale inovacije, šole spodbujale ustvarjalnost, skupnost pa povezovale temeljne vrednote. O novem razvojnem modelu smo se pogovarjali s predstavniki gospodarstva, države in civilne družbe. Gostje: dr. Peter Wostner, urednik in avtor publikacije Urada za makroekonomske analize in razvoj z naslovom: Kakovost življenja v Slovenji – Poročilo o razvoju 2025; dr. Jure Knez, ustanovitelj in solastnik visokotehnološkega podjetja Dewesoft in podjetniškega inkubatorja Katapult; Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, nevladne organizacije za trajnostni razvoj.

Tako kot v celotnem razvitem svetu tudi v Sloveniji rodnost pada. Demografska politika ni konsistentna, finančne spodbude za višjo rodnost so neučinkovite, odločevalci ne upoštevajo širših družbenih vidikov in intimnih odločitev. Analiziramo podatke po državi, obiskali smo tudi občino Gorenja vas Poljane, kjer imajo eno izmed najvišjih rodnosti v Sloveniji. Kako lahko zagotovimo bolj vzdržno demografsko politiko, kako bo s priseljevanjem in kakšne alternativne možnosti še imamo? Demografija, 1.del: Finančne spodbude niso dovolj za višjo rodnost

Rad ima štruklje, presenečen je nad tem, da v Sloveniji še vedno poslujemo z gotovino, hkrati pa je navdušen nad našo naravo, lokalno hrano in prijaznostjo ljudi. Aaron Arnold je ameriški študent, ki se je pred osmimi meseci preselil v Slovenijo in se nad njo tako navdušil, da si želi ostati tudi po študiju. Všeč mu je bolj umirjen življenjski slog, daljši poletni dopusti, o katerih lahko v ZDA le sanjajo, saj da je tam bolj značilno pehanje za denarjem in zasledovanje tako imenovane "korporativne Amerike". O naši državi govori v samih presežnikih, zato ni nič nenavadnega, da ga v Evropi osebno gostimo prav na rojstni dan Slovenije.

Med 900 tisoč zaposlenimi pri nas je tudi približno 35 tisoč invalidov, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. V Sloveniji jih živi od 8 do 10 tisoč, zaposlenih pa jih je le približno 25 odstotkov v delovni dobi. Kakšne so zaposlitvene možnosti slepih in slabovidnih pri nas, je njihov položaj zaradi slepote in slabovidnosti pri zaposlovanju bolj specifičen od položaja drugih skupin invalidov? Kako je z njihovo izobrazbo ter kako jim pomaga zaposlitvena rehabilitacija? Poznajo delodajalci vse zakonske možnosti in ugodnosti finančnih spodbud, ki jih dobijo, če zaposlijo invalida in kakšni so primeri dobrih praks? Odgovore bomo iskali v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: Svetovalka generalnega direktorja za področje zaposlovanja invalidov in zaposlitvene rehabilitacije Zavoda za zaposlovanje Lea Kovač, vodja oddelka za spodbujanje zaposlovanja invalidov iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Aleksandra Kuhar, vodja programa Vseživljenjsko učenje slepih in slabovidnih pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Nastja Žlajpah, Novartisova zunanja sodelavka, članica v upravnem odboru Evropske zveze slepih, in sicer na področju zaposlovanja oseb z invalidnostjo, s poudarkom na zaposlovanju slepih in slabovidnih Anja Uršič vodja interesne skupine za vključevanje oseb z invalidnostmi v Novartisu Tamara Barič.

Začetek poletja bo vroč, ker se bodo morala plemena Evrope, z njimi pa tudi Slovani pod Alpami odločiti, kaj storiti glede oboroževanja. Zaveze in pa čezatlantski diktati so jasni; izdatke za oboroževanje je treba dvigniti, ker so grožnje miru, stabilnosti in blaginji vseprisotne in stalne. V Sloveniji smo obljubljali dvig izdatkov zadnjih nekaj desetletij, ampak ker se naš odstotek v kumulativi Natovih bilijard pozna bolj malo, so nas pustili pri miru. Zdaj pa je Putin odnesel šalo in naši odstotki gredo najprej proti obljubljenima dvema, nato pa še višje, višje in višje.Levica se je ostro uprla načrtovanemu povečanju izdatkov za obrambo. Kar je povzročilo pričakovano krizo; desnica si mane roke, da bo koalicija razpadla zaradi pušk, levica pa se je razcepila na Levico in Kordiša. Poslanec Vatovec je, ob pomislekih levice, ki bi lahko pripeljali celo do referenduma, najmanj pa do javne razprave, modro pripomnil, da bi bilo »bolje vlagati v ljudi, kot v orožje«. Ampak saj prav v tem je kleč in v nadaljevanju bomo popravili ali vsaj dopolnili poslanca Vatovca. Ko vlagamo v orožje, vlagamo v ljudi. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Recimo; naboji oziroma vsa municija so kupljeni z namenom, da jih vložiš v ljudi. Ljudi pri tem malo zaboli, nekateri posledično celo umrejo, ampak to ne spremeni dejstva, da je orožje namenjeno ljudem, bolj kot je to javno zdravstvo, dolgotrajna oskrba in šolstvo. Orožje kupujemo izključno za ljudi in toliko bi pri Levici že lahko vedeli. Seveda za ljudi, ki so ali pa bodo naši sovražniki; ki so danes naši sosedje, morebiti ga kupujemo za migrante, ali pa za drugače misleče Slovence, ampak kupujemo ga za ljudi. Za ljudi na drugi strani, za ljudi, pred katerimi se bomo pravično branili in s tem branili Slovenijo, tisočletna ognjišča in tralala in hopsasa, ampak naše nove bleščeče puške bodo namenjene ljudem. Malo je problematično, da kljub njihovim Vatovcem tudi naši sovražniki kupujejo orožje za ljudi, se pravi za nas.  Torej je po logiki oboroževalcev in obramboslovcev in vojakov vseh sort edina rešitev, da si mi nakupimo več orožja od sovražnika. Zato gremo na dva odstotka BDP, čez čas na tri, čez čas na pet in nekoč bomo za orožje dajali sto odstotkov BDP in takrat bomo, za to ni treba biti preveč pameten, zaprepaščeno ugotovili, da ti niti 100 odstotkov BDP-ja za obrambo ne nudi absolutne varnosti. Ali daš za obrambo vse odstotke, ali pa nobenega; ljudje bodo umirali. Jasno, takšno razmišljanje uniformiranci in njih apologeti kmalu razglasijo za naivni pacifizem, lasten srednješolcem in tistim, ki uživajo konopljino zel. Ampak dejansko ni pacifizma, oziroma mirovništva nihče – razen mirovniškega gibanja tik pred zoro slovenske osamosvojitve – v praksi nikoli preizkusil. To poskuša zdaj doseči Levica s široko javno razpravo – ki se bo izjalovila, ker javne razprave niso nikoli široke, ali pa s posvetovalnim referendumom. Ki se bo pa tudi izjalovil, ker so slovenski referendumi molilni mlinčki, ne pa instrument demokratičnega dialoga. Danes, ko mediji tekmujemo v kataklizmičnih prerokbah, ko diktatorji uspevajo bolje kot jesenske gobe, ko so ljudje bolj poneumljeni kot kadarkoli v zgodovini, se je boriti proti oboroževanju naivno. Zato seveda Levici ne bo uspelo in gre pri pozivu o zamrznitvi obrambnih sredstev samo za politično manifestacijo načelnosti, ki pa na koncu ne bo ustavila drvenja odstotkov navzgor. Je pa zrnce razuma v poslančevi misli, da je treba vlagati v ljudi, namesto v oborožitev. Toda vlagati kaj? Edino, česar se lahko domislimo, je, da bi vlagali v človekovo zavest; se pravi, da razprava o oboroževanju z ministrstev, kjer imajo radi smodnik, preide v ministrstvo za šolstvo in kulturo. Če bi nam uspelo predrugačiti zavest ljudi, da ob namišljeni ali dejanski ogroženosti orožje ni prva misel in reakcija, in če bi se takšne akcije lotili še kje po svetu, bi nam morebiti uspel civilizacijski preboj. Da pa ne gre za naivno in brezpredmetno sanjarjenje, dokazujejo nekatere države na svetu, ki so se vojski in s tem odstotku BDP-ja odrekle, ali pa tiste, ki sicer namenjajo sredstva za obrambo, niso pa bile v zadnjih desetletjih, ali celo stoletju zapletene v noben vojaški konflikt. Jih je malo, ampak nekje je treba začeti.

Mariborska policija je zadnji majski torek ob stanovanjski hiši našla negibno starejšo žensko, ob kateri so bili trije psi, in ugotovili, da je umrla zaradi ugriza enega od njih. Štiri leta prej je v Mengšu zaradi ugriza privezanega psa umrla 8 letnica, še 4 leta prej je ob napadu treh psov umrla starejša ženska v Črnomlju, zdaj že davnega leta 2010 pa je več bulmastifov do smrti pogrizlo svojega lastnika. To je najbolj črna statistika zadnjih 15. let, povezana s smrtmi zaradi napadov psov v Sloveniji. V Sloveniji imamo sicer kot nevarne opredeljenih 1773 psov, pristojne službe pa zadnja leta potrdijo med 110 in 160 ugrizov psov letno. Kaj se zgodi, da hišni ljubljenček postane nevaren drugim psom in ljudem? Kako lahko to preprečimo? Ali je ena od rešitev obvezno šolanje vseh psov, morda le potencialno nevarnih?Foto: Pitbul na razstavi psov v Celju leta 2010, BoBo

Oči mednarodne skupnosti so uperjene v Carigrad, kjer naj bi se pred pol ure končal drugi krog nesporednih pogovorov med Ukrajino in Rusijo. Podrobnosti niso znane, je pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sporočil, da se strani pripravljata na novo izmenjavo vojnih ujetnikov. Druge teme: - Poljska se bo z novim predsednikom, konservativcem Karolom Nawrockim, predvidoma oddaljevala od vladnih reform in Evrope. - Začetek sprejemanje vlog za dolgotrajno oskrbo na domu: izvajalci opozarjajo, da niso pripravljeni. - V Sloveniji proti potresu zavarovana le petina stavb. Delovna skupina med drugim predlaga obvezen prispevek.

Evropsko javno tožilstvo je objavilo poročilo o delu v lanskem letu. V vseh sodelujočih državah članicah - zdaj jih je 24, a sta se Poljska in Švedska pridružili šele konec lanskega leta - je tožilstvo sprožilo 1504 preiskave, škoda za proračun Evropske unije je ocenjena na dobrih 13 milijard evrov. V Sloveniji je lani evropsko javno tožilstvo sprožilo 18 preiskav, ocenjena škoda pa 16 milijonov evrov. O delu evropskega javnega tožilstva, s poudarkom na Sloveniji, se je Jolanda Lebar pogovarjala z evropskim javnim tožilcem iz Slovenije Jako Brezigarjem. Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

V Sloveniji se dobro živi, v Poročilu o kakovosti življenja in produktivnosti ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj. Za dvig kakovosti življenja pa je treba spremeniti razvojni model. Po besedah soavtorja poročila Petra Wostnerja je ustvarjalnost naša prednost, ker vedno več stvari prevzemajo tehnologije. Drugi poudarki oddaje: - Obrtniki in podjetniki vladi predstavili svoje zahteve, med njimi splošna razbremenitev podjetij z davki in prispevki. - Sestava ruske delegacije, ki se bo jutri v Carigradu udeležila mirovnih pogajanj z Ukrajino, bo znana zvečer. - Sodišče Evropske unije odločitev Komisije o zavrnitvi prošnje za dostop do korespondence med Ursulo von der Leyen in direktorjem Pfizerja razglasilo za nično.

V Sloveniji živi 11 vrst kač, od katerih so tri strupene: modras ter laški in navadni gad. Kače so sicer zelo plašne in nenapadalne živali – umaknejo se, če je le mogoče. Od kod torej človeški strah oz. odpor do teh plazilcev, kako ga premagati in kako ravnati, če kačo srečamo na svojem vrtu ali sprehodu v naravi? Na ta in podobna vprašanja bo v petkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Griša Planinc, biolog in herpetolog, ki vodi projekt Kačofon. Pokličite ali pišite po 9 h!

V Sloveniji se je letos v enem vzorcu, ki ga je v storitvi anonimnega testiranja analiziral Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, pojavil izjemno nevaren sintetični opioid fentanil. Gre za 50-krat močnejšo snov od heroina, zato je nevarnost predoziranja in smrti zelo velika. V Združenih državah Amerike je fentanil povzročil hudo zdravstveno krizo, v Evropski uniji pa za zdaj večje razširjenosti še niso zaznali. Kako smo nanjo pripravljeni, kakšne so še druge nove psihoaktivne snovi in ali so načini uporabe danes drugačni kot pred leti? Kdo in zakaj danes uporablja tako nove kot stare psihoaktivne snovi? O tem smo govorili v oddaji Intelekta, ki vam jo v poslušanje ponujamo tudi v Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Jandl, NIJZ Marko Verdenik, Zavod Drogart Andreja Pirtovšek Šavs, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

Naša država je med številnimi, kjer je dan žalovanja za papežem Frančiškom, ki ga bodo danes pokopali v rimski baziliki Marije Snežne. Pred tem bo v Vatikanu pogrebna slovesnost, na kateri pričakujejo najmanj 200 tisoč vernikov in delegacije visokih predstavnikov približno 130-ih držav. Med njimi bo ameriški predsednik, ki je ob nočnem pristanku v Rimu izrazil optimizem glede pogovorov o premirju v Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: Donald Trump prepričan, da je sporazum blizu. Na proslavi pred dnevom upora proti okupatorju tudi o pomenu kulture. Hokejisti Olimpije ubranili naslov državnih prvakov.