Podcasts about tilen genov

Kiti v rekah, mroži na evropskih obalah, delfini v pristaniščih – tudi v koprskem, na primer. Morski sesalci se vse pogosteje pojavljajo daleč od svojih običajnih domovanj. Zakaj? Mednarodna skupina znanstvenikov je v nedavni obsežni študiji, ki jo je vodila organizacija OceanCare, raziskovala prav to nenavadno vedenje. Sodelovalo je tudi slovensko društvo Morigenos. Razlogi so zapleteni, a med glavnimi vzroki izstopata podnebna kriza in človekov vpliv. Študija, ki jo je marca objavila priznana znanstvena revija Marine Policy, pa prvič prinaša tudi jasna priporočila – kako se odzvati, ko morski sesalci zaidejo v kraje, kjer jih ne bi pričakovali. Kako zaščititi njih in ljudi, več o tem je Lei Širok povedal dr. Tilen Genov.

Dr. Tilen Genov je na Pitcairnskih otokih preučeval kite in se pogovarjal s potomci upornikov z ladje Bounty. Drobna pika sredi južnega Tihega oceana. Otočje Pitcairn. Od štirih otočkov je naseljen samo eden. Njegovi prebivalci so potomci domačink in angleških pomorščakov z ladje Bounty, ki so leta 1789 izvedli enega najbolj znanih ladijskih uporov. Prostrano morje tega otočja je tudi eden največjih morskih rezervatov na svetu. Zadnjih 30 let se tam v zimskem času zadržujejo kiti grbavci. Letos drugič jih je s kolegom in kolegico z londonske univerze King's College raziskoval dr. Tilen Genov, sicer tudi predsednik društva Morigenos. Lea Širok ga je povabila v tokratno oddajo. Med drugim sta se pogovarjala o zvezdnatem nebu nad otočjem, pa samcih kitov, ki med parjenjem vsi pojejo isto pesem … in ja, njihovo izdihovanje zraka domačini kdaj slišijo tudi s kopnega.

Delfini, ki se zadržujejo v Tržaškem zalivu, in torej tudi v našem morju, imajo vsako leto kakšnega mladička. Letos pa lahko govorimo že kar o delfinjem baby boomu. V Društvu Morigenos so namreč julija zgolj v enem tednju opazili kar pet samic z mladički. Samostojni bodo šele čez nekaj let. Do takrat pa so zelo ranljivi. Smrtnost med novorojenčki je zelo visoka tako zaradi naravnih danosti, kakor zaradi človekovega vpliva. Odvisni so od materinega mleka. In skoraj vseh veščin, ki jih potrebujejo kot odrasli delfini, se morajo naučiti. Tudi pri plavanju so najprej zelo nerodni. Več o tem, kako delfini vzgajajo svoje mladičke in imajo v jati zanje tudi 'varuške' je Lei Širok v tokratni oddaji povedal dr. Tilen Genov.

Društvo Morigenos že dve desetletji preučuje delfine v Tržaškem zalivu. V tem času so identificirali več kot 400 osebkov. Nekateri so občasni prišleki, okrog 150 velikih pliskavk pa je bolj ali manj stalnih prebivalcev. Raziskovalci, ki jih vodi dr. Tilen Genov, vsako leto spoznajo kaj novega o življenju teh izjemno inteligentnih morskih sesalcev. Za posebno presenečenje pa je poskrbel delfin Prešeren. V sodelovanju z italijanskimi kolegi so namreč ugotovili, da je Prešeren v plavanju na dolge razdalje svetovni rekorder. V pol leta je preplaval pot med Piranom in Genovo, kar je najmanj dva tisoč 53 kilometrov. To je prvič, da so znanstveniki zabeležili tako dolg premik pri veliki pliskavki, za katero velja, da se raje zadržuje na enem območju. Podrobneje o Prešernu in o tem, zakaj je njegovo popotovanje pomembno, pa v tokratni oddaji.

Ime tedna je Anže Smole z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je z mednarodno ekipo 26 avtorjev razvil genski sistem na področju celične imunoterapije s celicami CAR-T. Znanstvena dognanja objavljena v ugledni reviji Cancer Cell predstavljajo pomemben prispevek k zdravju ljudi z rakavimi obolenji. Kandidata sta bila še:  Martin Blejec, vodja slovenske kuharske reprezentance, ki je na svetovnem kulinaričnem prvenstvu v Luksemburgu v močni konkurenci petnajstih ekip osvojila srebrno priznanje, kar je eden od največjih uspehov na ekipnih reprezentančnih tekmovanjih. Tilen Genov, predsednik društva Morigenos in vodilni avtor raziskave pri kateri so v sodelovanju z italijanskimi kolegi dokumentirali doslej največjo prepotovano razdaljo pri delfinu vrste velika pliskavka, ugotovitve pa objavili v ugledni znanstveni reviji Mammalian Biology. 

Biolog mag. Tilen Génov, navdušen raziskovalec, je pred leti ustanovil slovensko društvo za morske sesalce Morigenos, ki med drugim raziskuje populacije delfinov v slovenskem morju. Kako veliki morski sesalci med seboj komunicirajo? Kako ustvarjajo zvoke? Kaj posamezni zvoki pomenijo in s kakšnimi tehnikami biologi zajemajo te zvoke bo Tilen Genov več povedal v pogovoru z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma.

On this weeks show Jack is joined by Tilen Genov (the founder of Morigenos) to discuss his work with cetaceans. Opposed to focusing on whales and dolphins in captivity, the pair discuss recent research (including dolphin facial identification and behavioural differences) and the numerous threats which they face in the wild. This includes conversations about pollution and bycatch. Follow us on Twitter, Facebook & Instagram @PangolinPodcast ! Follow Morigenos on Social Media @Morigenos_org ! Learn more about their work @ https://www.morigenos.org/en/ Music Credits: "Cambodian Odyssey" Kevin MacLeod (incompetech.com), Licensed under Creative Commons: By Attribution 4.0 License, http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ At The Shore by Kevin MacLeod, Link: https://incompetech.filmmusic.io/song/3389-at-the-shore License: http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ Monkoto by Kevin MacLeod, Link: https://incompetech.filmmusic.io/song/4072-monkoto License: http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ AngloZulu by Kevin MacLeod, Link: https://incompetech.filmmusic.io/song/3372-anglozulu License: http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/

Čeprav se nam zdi, da o perečem vprašanju plastičnih odpadkov v oceanih govorimo šele zadnja leta, so znanstveniki o velikih razsežnostih tega onesnaževanja opozarjali že pred več kot pol stoletja. Da se ta problem še zaostruje, se lahko prepričamo tudi v našem morju, poudarja dr. Lovrenc Lipej, raziskovalec na Morski biološki postaji NIB v Piranu in univerzitetni predavatelj. V oddaji pa nam je razkril tudi, kaj so solze morskih deklic. Sicer pa so nas z obiski v Piranskem zalivu spet razveselili delfini. Raziskovalci iz društva Morigenos so znova izkoristili priložnost in posneli tudi njihovo oglašanje, od katerega je, kot poudarja predsednik društva in biolog Tilen Genov, kar odzvanjalo po zalivu.

Dr. Chris Parsons talks to Tilen Genov about his research on the local dolphin population in Slovenia, and his recent study on identifying dolphins from their faces, which was one of the most downloaded and shared papers in the journal Marine Mammal Science.

.»Veliko ljudi misli, da so delfini vedno dobre volje, ker imajo na obrazu vedno ''nasmeh''. Toda ta ''nasmeh'' je posledica njihove anatomije in hidrodinamike, se pravi njihovih prilagoditev na okolje. Delfini se torej ''smejijo'' ne glede na to, ali so žalostni, pod stresom, ali trpijo, vedno imajo isti izraz,« pravi morski biolog mag. Tilen Genov, raziskovalec in asistent na Primorski univerzi in ustanovitelj slovenskega društva za morske sesalce Morigenos.»Začeli pa smo brez prostorov, brez plovil, brez opreme, če zanemarim daljnogled, ki sem si ga izposodil pri dedku, spal sem tudi na kolegovi barki, v hostlu in pri prijateljih. Sčasoma pa se je naše delo širilo, pridobili smo vse več znanja in izkušenj, sam pa sem se izobraževal tudi na tujih projektih, recimo v Grčiji in v Egiptu…«

Medijske podobe lova na kite in delfine v večjem delu javnosti zbujajo odpor in negativna čustva. Čeprav je leta 1986 začela veljati prepoved komercialnega kitolova, so nekatere države z njim nadaljevale. Med njimi je bila tudi Japonska, ki pa je te mogočne morske sesalce lovila in ubijala le še v raziskovalne namene. Decembra pa so sporočili, da se umikajo iz Mednarodne komisije za kitolov in letošnjega julija v svojih vodah ponovno uvajajo tudi komercialni kitolov. Odločitev je takoj naletela na odziv mednarodne skupnosti; oglasili so se politiki, strokovnjaki in okoljevarstveniki. Poteza japonske vlade je prišla ravno v trenutku, ko Mednarodno komisijo za kitolov vodi Slovenija. Pogovarjali smo se z biologom Andrejem Bibičem, ki predseduje Komisiji. Pravi, da so razprave o kitolovu le težko samo racionalne, vedno so tudi zelo čustvene. V oddaji Intelekta se bomo vprašali, kakšne bodo posledice japonske odločitve? Kakšen življenjski prostor za kite in delfine so svetovna morja enaindvajsetega stoletja? In katere so nevarnosti, ki ogrožajo njihov obstoj? Gosta oddaje bosta biologa Andrej Bibič in Tilen Genov, ki je član znanstvenega odbora Komisije. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: Ladja Nisshin Maru vleče mrtvega ščukastega kita na krov ©Sea Shepherd / Marianna Baldo

Gost podkasta V imenu narave z Meto Ornik je tokrat morski biolog Tilen Genov. Že pri enajstih letih se je z najstniško vnemo lotil raziskovanja delfinov. Ti so ga popolnoma prevzeli. Ustanovil je društvo Morigenos, navdušenje je preraslo v strast in kasneje v raziskovalno znanstveno delo.

Japonska je konec leta 2018 sporočila, da se umika iz Mednarodne komisije za kitolov in julija 2019 ponovno začenja s komercialnim lovom na kite. Odločitev je takoj naletela na odziv mednarodne skupnosti; oglasili so se politiki, strokovnjaki in okoljevarstveniki, v medijih so se pojavile fotografije trpečih živali in okrvavljenega morja. Poteza japonske vlade je prišla ravno v trenutku, ko Mednarodno komisijo za kitolov vodi Slovenija. Pogovarjali smo se z biologom Andrejem Bibičem, ki predseduje Komisiji. Pravi, da so razprave o kitolovu le težko samo racionalne, vedno so tudi zelo čustvene. Z oddajo Glasovi svetov bomo tokrat posegli v razpravo o upravičenosti in smotrnosti kitolova. Vprašali se bomo, kakšne bodo posledice japonske odločitve. Kakšen življenjski prostor za kite in delfine so morja in oceani enaindvajsetega stoletja? In katere so nevarnosti, ki ogrožajo njihov obstoj? Gosta oddaje bosta biologa Andrej Bibič in Tilen Genov, ki je član znanstvenega odbora Komisije. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: Sea Shepherd & Marianna Baldo

This episode features research from Morigenos – the Slovenian Marine Mammal Society. Learn more about their work at: https://www.morigenos.org/ The primary article being discussed is:  Genov T., Centrih T., Kotnjek P., Hace A. 2019. Behavioural and temporal partitioning of dolphin social groups in the northern Adriatic Sea. Marine Biology 166: 11. https://doi.org/10.1007/s00227-018-3450-8 We also discuss the following article:  Genov T., Jepson P.D., Barber J.L., Hace A., Gaspari S., Centrih T., Lesjak J., Kotnjek P. 2019. Linking organochlorine contaminants with demographic parameters in free-ranging common bottlenose dolphins from the northern Adriatic Sea. Science of the Total Environment 657: 200-212. https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2018.12.025 More info on the biopsy darts used to take samples from wild dolphins: http://www.kaosa.org.br/publications/23_Fruet_et_al_2016_Biopsy_darting.pdf These darts are quite small and cause minimal discomfort to the dolphin: "Tips measured 25mm in length and 8mm in diameter and had a cylindrical punch fitted with three internal barbs (to hold a sample in place) attached to modified darts. A cylindrical foam stopper caused the bolt to rebound after impact and limited the penetration depth to 20mm." For more information on the other bottlenose dolphin groups mentioned, visit website for the following research groups:  https://www.sarasotadolphin.org/ http://www.sharkbaydolphins.org/ https://www.doc.govt.nz/nature/native-animals/marine-mammals/dolphins/bottlenose-dolphin/doubtful-sound-bottlenose-dolphins/ Slovenian language (Slovene) tips were taken from here: https://www.youtube.com/watch?v=Phrlqxje9eE And this is how you write the Slovene phrase “kje si!” which means something like “what's up”. Here's an actual Slovenian Eurovision singer (Anika Horvat) singing the words kje si. https://www.youtube.com/watch?v=9mF9C1zFNw8 Our pronunciation is not too far off, eh? This episode features Slovenian folk music from: https://www.youtube.com/watch?v=E54IhTh5OhY More info about the beautiful Slovenian village of Piran here: https://www.lonelyplanet.com/slovenia/karst-and-coast/piran The image used for this episode was taken from a post found on the Twitter account of Tilen Genov, lead author of the scientific article being discussed: https://pbs.twimg.com/media/Dusxl8OWkAAsG3c.jpg This episode was made possible through generous donations from supporters of the Dolphin Communication Project. We rely on public support to produce The Dolphin Pod. Please consider contributing to our GoFundMe campaign to help make future episodes possible: https://gofundme.com/the-dolphin-pod What did you think of this episode? Get in touch with us via social media at https://twitter.com/dolphincommu or https://facebook.com/dolphincommunicationproject/ and let us know!