Podcasts about piranu

Ob današnjem državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, se vrstijo opozorila, da mir in svoboda nista samoumevna. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je ob tem spomnila zlasti na vojni v Ukrajini in Gazi. Premier Robert Golob pa je v poslanici med drugim opozoril na nevarnosti, ki jih prinašajo populistične ideje in poskusi potvarjanja zgodovine. Drugi poudarki oddaje: Dan po pogrebu papeža Frančiška na njegovem grobu na tisoče ljudi. V Vancouvru v napadu z avtomobilom ubitih 9 ljudi. Policija izključila možnost terorizma. Ob Solinarskem prazniku v Piranu tudi odprtje prenovljenega zvonika ob cerkvi svetega Jurija.

Njegova bogata glasbena, pedagoška in teoretska ustvarjalnost do danes navdihujeta tako strokovno kot laično javnost. Vemo, da je bil izvrsten, tehnično in muzikalno spreten violinist, izjemno ploden skladatelj, nato poglobljen glasbeni pedagog, ki je poučeval violino po vsej današnji Evropi in bil je tudi odličen mislec na področju glasbene teorije. Rodil se je 8. aprila 1692 v Piranu, naselju, ki je bilo takrat živahno in pomembno pristanišče znotraj Beneške republike in del italijanskega kulturnega kroga, ki je hkrati imel slovanski del prebivalstva ter slovansko zaledje. Živel je v času, pred razvojem narodne zavesti med evropskimi ljudstvi in hkrati v času, ko je bila Evropa vsaj tako velik kulturni prostor kot je danes. Njegov oče, trgovec Giovanni Antonio, je bil doma iz Firenc, v Piranu pa je opravljal ugledno in donosno službo nadzornika solin. Mati Caterina Zangrando je bila piranska domačinka, potomka ene najstarejših tamkajšnjih plemiških družin. Mladi Tartini se je sprva šolal v Collegiu dei padri delle scuole Pie v Kopru. Po vsej verjetnosti je obiskoval tudi piransko akademijo I virtuosi, ki je bila zbirališče piranskih izobražencev in razgledanih patricijev. V tem okolju se je Tartini zagotovo navzel svetovljanstva, kajti na srečanjih akademije se je razpravljalo o glasbi, gledališču, slikarstvu, literaturi ... Giuseppeja Tartinija se je že v njegovem času prijel naziv Učitelj narodov in v tem duhu ostaja zelo aktualen tudi danes po več kot tristo letih, kar pojasnjuje muzikolog, Nejc Sukljan, soustvarjalec razstave, ki je bila leta 2022 postavljena v Evropskem parlamentu v Bruslju. Rodno Istro je Giuseppe Tartini zapustil v zgodnji mladosti, pri šestnajstih letih, a kaže, da je ta v njem pustila pomemben otroški vtis, saj je v nekaterih skladbah prepoznavna tukajšnja ljudska motivika. In Giuseppe Tartini je rodni Istri zapustil bogato dediščino svoje osebnosti, ki se danes izraža tako na področju glasbene umetnosti kot na področju kulturnega turizma. Zaključil se je velik evropski projekt Tartini BIS - Krepitev vplivov in sinergij kulturnega turizma v znamenju Giuseppeja Tartinija, katerega partnerji so bili Glasbeni konservatorij Giuseppe Tartini, Občina Piran / Društvo pripadnikov italijanske narodne skupnosti, Fondacija Luigi Bon iz Vidma, RRA Zeleni Kras, Konservatorij Benedetto Marcello in Združenje Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran. Rezultati projekta Tartini BIS so vidni in opazni, poudarja predsednik združenja italijanske skupnosti v Kopru Maurizio Tremul. Projekt Tartini BIS je prispeval k digitalizaciji Tartinijeve zapuščine in izdelavo spletne strani discovertartini.eu, ki med drugim vsebuje tematski katalog Tartinijevih skladb. Aktivna soustvarjalka tematskega kataloga, priprave gradiva za digitalizacijo in sploh raziskovalka dediščine Giuseppeja Tartinija je muzikologinja Margherita Canale Degrassi. Ob analizi Tartinijevih partitur ugotavlja aktualnost Giuseppeja Tartinija na primer tudi v tem, da je motive iz njegovih partitur mogoče preoblikovati v povsem sodobno, tudi elektronsko glasbo, s čimer je navdušil večer Tartini electronic. Projekt Tartini BIS je prinesel tudi ustanovitev čezmejnega mladinskega orkestra, ki je deloval pod umetniškim vodstvom Francesca Guglielma ter izvedel nekaj navdihujočih koncertov. Skrbnica orkestra je Kris Dassena. 333. rojstni dan Giuseppeja Tartinija pa je počastil koncert v dvorani Avditorija Portorož z gostujočim ansamblom La Divina Armonia (Božanska harmonija) z izvedbo del Giuseppeja Tartinija in njegovih beneških sodobnikov, Antonia Vivaldija in Baldassarja Galuppija ob elektronskih vizualizacijah Urše Čuk. Koncert je združil veščine stare, baročne izvajalske prakse s sodobnimi vizualnimi elektronskimi prijemi in tako laičnemu kot strokovnemu občinstvu približal lepoto brezčasnih partitur na najvišji izvedbeni ravni. Tako projekt Tartini BIS kot koncert ob 333. obletnici rojstva velikega mojstra Giuseppeja Tartinija pa prinašata spoznanja o veličini glasbene dediščine, ki ima svoje netišče v Istri. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.

Utrinki s tabora v Piranu, nova priročnika za poučevanje brajeve pisave in glasbenega zapisa za slepe, začetnica knjižnice za slepe Minka Skaberne dobila svojo spominsko poštno znamko, smučarski dan na Pokljuki ter glasba in poezija Vlada Skaleta so bile teme tokratne oddaje.

7. marca l.1991 je Slovenija še kot del bivše države sprejela resolucijo o pomorski usmeritvi, ob mednarodnem dnevu žena, 8.marca l. 2021 pa je muzejska svetnica Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu, zgodovinarka dr. Nadja Terčon zaradi omejitev druženja ob epidemiji kovida po internetu predstavila monografijo z naslovom Sava in Jolanda. Gre za prvi šolani slovenski in hkrati takrat tudi jugoslovanski pomorščakinji, ki sta se kot prvi ženski l.1947 in leto kasneje vpisali v takrat ustanovljeno pomorsko šolo v coni B pod jugoslovansko vojaško upravo. Sava Kaluža (1929-2014) iz Postojne in Jolanda Gruden (1930-2014) iz Nabrežine pri Trstu sta v svoja življenja krepko vpletli vlogo morja. Avtorica je na temelju arhivskega gradiva napisala zgodbo o povojnem emancipacijskem projektu, ki povzema tudi izjemen razvoj slovenskega pomorstva in zapreke, ki so v tako tradicionalno moškem poklicu čakale dve pogumni mladi ženski. Nadja Terčon že nekaj desetletij raziskuje novejšo zgodovino pomorstva, l. 2015 je izšla njena obsežna monografija (416 str. in 150 fot.) "Usidrali smo se na morje" z zgodbo o vzpostavitvi slovenskega pomorstva v obdobju od 1945 do 1958. Hkrati pa to delo zapolnjuje premalo znane okoliščine vztrajnosti pri nastanku Luke Koper, in s sodobno istrsko zgodbo o tem predvsem državotvornem dejanju vzpostavljanja pomorske narave države tako dopolnjuje kulturno-zgodovinske prikaze bogate preteklosti slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu kapitana iz Trsta Bruna Volpija Lisjaka. FOTO: Jolanda Gruden (levo) in Sava Kaluža med šolanjem v Piranu leta 1948 VIR: fotodokumentacija Pomorski muzej Sergej Mašera Piran

V ladjedelnici Uljanik v Pulju je Splošna plovba med letoma 1959–1987 zgradila enajst tehnološko naprednih tovornih čezoceank. Z deli kiparja Stojana Batiča in slikarja Zvesta Apolonia so izstopale tudi po notranji opremi. Predstavljene so na razstavi Slovenske ladje 6 + 11 kustosinje Duške Žitko v Pomorskem muzeju v Piranu. Avtorica je nadgradila razstavo iz leta 2019 in znova izpostavila nujnost varovanja pomorske dediščine, a tudi zgodovinsko vlogo Splošne plovbe ter pomen njenega nadaljnjega obstoja za ohranitev slovenskega pomorstva.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Posavski župani znova opozarjajo na nujnost uvedbe pokrajin. - V Celju s projektom Magnet iščejo rešitve, kako preprečiti beg možganov. - V Mariboru proračun še ni sprejet, v Piranu pa je letos rekorden. - Čurke - sezonska tradicionalna jed.

Poročali smo o jeseniški občini, ki je v novo leto vstopila brez sprejetega proračuna, prenovi in nadzidavi Zdravstvenega doma Ljutomer, začetku gradnje komunalne infrastrukture v Poslovni coni Hrastje, ureditvi meditativnega parka pri minoritih v Piranu in o jaslicah za dobrodelne namene v Škofijah.

Jaslice v meditativnem parku minoritskega samostana v Piranu.Deseta maša za beatifikacijo slovenskih mučencev. Tokrat za Franca Nahtigala.Nadškof Cvikl o pomenu miru in jubileju 2025.Papežev molitveni namen: vzgoja.Srečanje krščanskih voditeljev z novo oblastjo v Siriji.

Je morski konjiček riba? Kaj pa morski golob, morska figa in morski gad? In kdo so tihotapci, sateliti in pirati ribjih gnezd? Odgovore na ta in še na mnoga druga pomembna vprašanja o preučevanju rib najdemo v monografiji Osnove morske ihtiologije. Gre za edinstveno strokovno delo in obenem priročnik v slovenskem prostoru s področja preučevanja rib, ki je redkost tudi v tujini. Njegova avtorja sta Lovrenc Lipej in Domen Trkov z Morske biološke postaje NIB v Piranu, kjer sta ga nedavno predstavila javnosti. Danes sta sodelavca, a se je njuno znanstveno sodelovanje začelo že v času, ko je Trkov kot študent poslušal predavanja dr. Lipeja. Zakaj pa je vsega kriva babica, sta med drugim povedala v tokratni oddaji.

V drugem delu našega sprehoda po Primorski v času, ko je bila v krempljih italijanskega fašizma, smo najprej orisali politično ozadje, nato pa smo si bolj podrobno pogledali zgodovino nogometa v Kopru, Izoli, Piranu, Tolminu, Sežani, Ajdovščini, Postojni, Vipavi, Ilirski Bistrici in nekaterih drugih krajih. Za konec pa smo si pogledali še, kako je bilo z nogometno infrastrukturo v tem obdobju. Imena kot so Circolo Sportivo, Libertas, Ampelea, Dopolavoro, Postumia, Edera ipd. nam danes ne pomenijo kaj dosti, nekoč pa je bila to športna realnost Slovencev v Italiji.

Tartinijev ključ je nov slovenski film, ki je nastal po literarni predlogi Romana Kukoviča. V tej napeti detektivski pustolovščini, ki jo je režiser Vinci Vogue Anžlovar označil za Da Vincijevo šifro Dana Browna za otroke, imajo glavno vlogo trije najstniki, poleg njih igrajo v filmu tudi številna znana imena iz sveta slovenskega filma in gledališča, v njem pa lahko slišimo dve pesmi skupine LPS. Več o filmu, dogodivščinah na snemanju, filmski glasbi, Piranu in odzivih na premierah so nam povedali Ella Lapajne, Maks Kerševan, Svit Šturbej, dramski in filmski igralec Jurij Drevenšek ter člana glasbene skupine LPS Martin Mutec in Filip Vidušin.

Fitoplankton je pomemben del morskega ekosistema. Gre za mikroskopske organizme, ki s pomočjo fotosinteze proizvajajo kisik in so temelj morske prehranjevalne verige. S fitoplanktonom in virusi se ukvarja dr. Timotej Turk Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo - Morske biološke postaje v Piranu. Letos poleti se je v okviru raziskovalnega obiska v Združenih državah Amerike udeležil odprave na oceanografski ladji, ki jo upravlja Univerza na Havajih. Namen odprave je bil raziskati vpliv virusnih okužb na fitoplankton, predvsem kremenastih alg. Kako je potekalo vzorčenje in raziskovanje v ekosistemu kalifornijskega toka, tudi ko morje ni bilo vedno mirno, boste slišali v oddaji.

Živijo, ljubitelji možganov. Ti so aktivni tudi, ko smo mi na počitnicah in tudi z Možgani na dlani ni bilo prav nič drugače. V avgustovskih epizodah smo vstopili v svet motorike, torej gibanja, robotike, nevrofizioterapije in Parkinsonove bolezni, o kateri tudi danes. O motnjah ravnotežja in hoje pri osebah s Parkinsonovo boleznijo ter globoki možganski stimulaciji je na poletni šoli TBrain Boost v Piranu predaval nevrolog, doc. dr. Dejan Georgiev z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Majhen pokuk v svoje predavanje je dovolil tudi Možganom na dlani in Mojci Delač.

V tokratnem Svetu kulture se podsajamo v kino in v japonsko gledališče kamišibaj. V Ljubljani se je končal 10. Festival kratkega filma, na katerem je med drugim slavil animirani film Zarje Menart, Tri tičice, končal pa se je tudi jubilejni, 30. Sarajevski filmski festival, na katerem je Srce Sarajeva za najboljši film prejel romunski film Tri kilometre do konca sveta režiserja Emanuela Parvua. Sinoči pa se je v Piranu zaključil 7. Mednarodni festival kamišibaja Beli delfin, na katerem se je v štirih dneh zvrstilo skoraj petdeset kamišibajskih predstav. Kamišibaj od danes pa vse do srede lahko spoznate v Ljubljani, na festivalu Pravljice pod drevesom. Med 6. in 8. septembrom pa tudi v italijanski Gorici.

Izpostavljamo Festival Tartini, ki se ta konec tedna začenja v Piranu, do 8. septembra se bo na njem zvrstilo sedem vrhunskih glasbenih dogodkov. Na Festivalu kratkega filma FeKK v Ljubljani v teh dneh prikazujejo retrospektivo kratkih filmov romunskega režiserja Raduja Judeja /ráduja žúdeja/. Ljubljano je ob tej priložnosti obiskal Judejev stalni sodelavec, filmski montažer Cătălin Cristuțiu /katalín krístucju/, ki je za naš radio več povedal o ustvarjalnem procesu njunega dela. S predstavo 'Loli, boli in svet, poln čudes' pa se danes v Kopru začenja 4. mednarodni otroški festival 'Pri svetilniku v avgustu'. Otrokom letos namenjajo pomembnejšo vlogo kot v preteklih letih, saj bodo festival tudi soustvarjali.

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 50: Pino restavracija Izzivi, vodenje in prodor na trg Underdog podcast, svoboda govora Intimna vprašanja, odziv javnosti na seksualne tematike Starostne razlike v zvezi, uspešna zveza

V tokratni avgustovski epizodi ne bo manjkalo mladostnega navdiha in znanja, o katerem bomo v prihodnosti zagotovo še slišali! Na poletni šoli TBrain Boost v Piranu smo pred mikrofon povabili Tiso Hodnik in Manco Peskar. Ena pravkar iz tujine, druga tik pred njo, obe pa raziskovalno zagnano na področju motorike in veliki ljubiteljici možganov! Pripravlja Mojca Delač.

Poletje, natančneje druga polovica julija je v Piranu znova prinesla poletno šolo, ki je povezala raziskovalce in praktike s področja človeškega gibanja in motorike. Lani se je zaključil projekt TwinBrain, tokrat pa so v sklopu novega projekta TBrainBoost skušali povezati bazično nevroznanost z industrijo. Mojca Delač se je pogovarjala z vodjo projekta, prof. dr. Urošem Marušičem z ZRS Koper.

Na predzadnjem koncertu Piranskih glasbenih večerov je nastopila priznana violinistka Lana Trotovšek z Ansamblom Dissonance, to je bil večer baročne glasbe, ki se je zaključil s skladbo mojstra Giuseppeja Tartinija. Gremo še v Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki na razstavo Ujeti prostori, posvečeno 70-letnici umetnika Karla Plemenitaša, poznanega še posebej po ustvarjanju v keramiki in grafiki, deloval pa je tudi kot pedagog.

Mednarodni festival glasbe, gledališča, plesa in cirkusa Mittelfest, ki se je začel 19. julija v Čedadu, prehaja v svoj zadnji del. Bili smo na koncertu klasične glasbe pod vodstvom Aleksandra Gadžijeva, poimenovanem Romantični nered – Romantico disordine, ki je združil mlade, nadarjene pianiste z vsega sveta. Na Piranskih glasbenih večerih pa sta koncertirala življenjska in umetniška sopotnika, pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja – Duo Claripiano.

V teh dneh se v Sloveniji mudi Mladinski simfonični orkester iz pokrajine Twente na Nizozemskem, ki bo imel koncerte v Arboretumu Volčji potok, Piranu in Kranjski Gori. Orkester in gostovanje je predstavil eden od prostovoljnih sodelavcev pri organizaciji Edo Zorman.

V Tartinijevi hiši v Piranu je na ogled razstavni projekt Rekviem, ki ga je multimedijski umetnik Jaša pripravil skupaj z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in s sodelavci kot poklon nedavno preminulemu očetu. Zasnoval ga je potem, ko je lansko leto v sklopu 58. Ex-tempore Piran prejel posebno nagrado Tartini 2023. Med drugim se srečamo z lutkami, ki upodabljajo prav njiju in pa skladatelja Giuseppa Tartinija. Postavitev je odprl performativni dogodek, v projektu pa je Jaša združil vizualne elemente, performans, arhitekturne posege, lutkovno umetnost, poezijo in glasbo. Foto: Tjaša Gnezda

Nagib – brez odra, festival sodobne umetnosti in performativnih praks, se je že pred leti odrekel festivalski formi. Dogodki so zastavljeni modularno, organizatorje in ustvarjalce ob tem zanima predvsem skupnostni ustvarjalni proces. Izpostavljajo tudi, da področje sodobnega plesa pri nas kljub več desetletni uspešni zgodovini ni urejeno, ustvarjalci živijo prekarno. Potem pa še nekaj o Rekvijemu, najnovejšem razstavnem projektu umetnika Jaše, ki je na ogled v Tartinijevi hiši v Piranu. Zasnoval ga je potem, ko je lani v sklopu 58. piranskega Ex-tempora dobil posebno nagrado, posvetil pa nedavno preminulemu očetu. Združil je elemente vizualnih umetnosti, arhitekturnih posegov, lutkovne umetnosti, poezije in glasbe.

Franco Juri je bil v življenju marsikaj: glasbenik v istrski etno zasedbi Istranova, učitelj, aktivist, novinar, eden najvidnejših karikaturistov v našem prostoru, dvakratni poslanec, veleposlanik v Španiji, diplomat na zunanjem ministrstvu, samostojni publicist, novinar, pisatelj. Človek, ki se ga poslušalci verjetno najbolje spomnijo po njegovih odmevnih satiričnih karikaturah političnega dogajanja ob razpadanju Jugoslavije in v prvih letih neodvisnosti, zdaj že 12 dvanajst let z nič manj posvečenosti vodi Pomorski muzej Sergeja Mašera v Piranu, s svojim pisanjem in karikaturami pa občasno še vedno komentira politično in družbeno dogajanje. Nekaj mesecev pred upokojitvijo smo se za tokratno Razkošje v glavi z njim pogovarjali o različnih poglavjih njegovega bogatega življenja, od odraščanja v multietničnem Kopru, mladostnega aktivizma, študija geografije in italijanščine, pa do tega, zakaj je karikatura lahko bolj neposredna in predrzna od pisanja, kako je bila videti post-tranzicijska Španija in kaj ga je vodilo ne le pri političnem aktiviranju, ampak tudi pri ostalih poljih njegovega raznolikega udejstvovanja. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Danes se začenja 32. mednarodni poletni Festival Lent, ki bo obarval mariborske ulice in obnovljeno promenado ob Dravi. 10. trienale sodobne umetnosti U3, ki bo na ogled v Moderni galeriji vse do novembra, letos kurira Tevž Logar. Jubilejna izvedba nosi naslov Proti toku časa. Na Ferskih otokih je festival Svetovni glasbeni dnevi, za katerega skrbi Mednarodno združenje za sodobno glasbo, v Galeriji Škuc pa nova razstava Ausstellung! Laibach Kunst 1980–1984. V Trbovljah se je začel festival Rdeči revirji, v Hiši Tartini v Piranu pa bodo v soboto odprli razstavo Rekviem Jaše Mrevlje Pollaka. Društvo slovenskih pisateljev je objavilo skupno izjavo, v kateri kritizirajo nizek delež financiranja za področje knjige. Vabljeni k poslušanju!

Oddajanje stanovanj v kratkoročni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, se je po podatkih, ki so jih objavili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, od leta 2015 do leta 2023 povečalo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je samo v petih občinah, v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru ter v Kranjski Gori. Pristojno ministrstvo je zato v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gostinstvu, ki na področju kratkoročnih najemov uveljavlja številne spremembe. Oči javnosti pa so najbolj uprte v del zakona, ki predvideva novo omejitev dni za ponudnike kratkoročnega najema. Kako na zakon gledajo sobodajalci in predstavniki turističnih zavodov?Sogovorniki: Blaž Veber, direktor javnega zavoda Turizem Bled mag. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Uroš Buda, predstavnik Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Tadej Štrok, produktni načrtovalec na inštitutu Danes je nov dan

Live Dialog v Piranu!  Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje.  Teme DIALOGA 48: Jani kupi restavracijo in hotel & uspešna strategija Oprema hotela, masaže in ocene gostov Klemenova izkušnja v Grčiji  Klemen išče vikendico Andrej je postal popularen Kako izgledajo naši porteflji? Kaj najbolj obžalujemo? Tinder, spontanost in odprte zveze Ali nas moti visoko število bivših ljubimcev pri partnerki? Finančna svoboda, zveze, zaupanje Ali je Škraba matematični guru? Istospolnost, naše slabe lastnosti, podjetništvo V kateri industriji začeti posel? Izguba nedolžnosti, odgovornost, primerjanje z drugimi Deljenje premoženja s partnerjem Kakšna dekleta so nam všeč? Izhod iz bede, donacije v Bitcoin-u za Astra AI  Bitcoin donacija, da bo Astra AI zastojn za vse Seks na prvem zmenku, prijatelj spi s tvojo punco Najdle časa brez prhe, izboljšanje uma Napake, ki jih obžalujemo Kultura in družba; Kaj je sveto?; Vloga izobrazbe Najljubši dan letos, Vodeb epizoda AIDEA trojček, najboljši prenosniki, porno industrija Najboljše knjige, lepotni posegi, moderni feminizem Vic Varanje in druge neprijetne izkušnje s partnerjem OnlyFans, najslabši zmenek Najbolj čudna stvar, ki sem jo pričakoval v postelji

Tartinijev trg v Piranu je bil predzadnji letošnji aprilski vikend živahno središče soli, solinarjev in zgodovine solinarstva. Razlog za to je bil namreč že 20. Solinarski praznik, na katerem so letos z ozaveščanjem o pomenu varovanja okolja in ekološki naravnananosti tradicionalnih dejavnosti, kakršno je tudi solinarstvo, obeležili še Dan Zemlje, 22. april. Solinarstvo pa je bilo v preteklosti povezano tudi z ribištvom, slednje pa še z mnogimi drugimi dejavnostmi. Tudi o tem govorimo v tokratni oddaji Morje in mi, v katero je Lea Širok povabila dr. Nadjo Terčon iz Pomorskega muzeja. Predstavili bosta namreč ribiško zbirko, ki so je muzej prenovil ob svojem letošnjem 70. jubileju.

Iran je po včerajšnjem izraelskem napadu sporočil, da se bo ob morebitnih novih akcijah Izraela, ki bodo v nasprotju z njihovimi interesi, odzval takoj in na najvišji ravni. Da je skrajni čas, da se prekine nevaren krog povračilnih ukrepov na Bližnjem vzhodu, je dejal generalni sekretar Združenih narodov Jens Stoltenberg. Kot je še sporočil njegov predstavnik Stephane Dujarric/Stefan Dižarik/, je mednarodno skupnost pozval, naj sodeluje pri preprečitvi širjenja konflikta. Drugi poudarki oddaje: - Unija s sankcijami proti nezakonitim izraelskim naseljencem in organizacijam na Zahodnem bregu - Na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke spodbudne ocene za Slovenijo - Današnji dvajseti Solinarski praznik v Piranu tudi poklon dnevu Zemlje

Izpostavljamo koncert orkestra Slovenske filharmonije za abonma Same mogočne skladbe in Mladinski pevski festival v Celju, ki sta zaznamovala glasbeno dogajanje pretekli teden. Napovedujemo Janus festival, ki bo ta konec tedna potekal v Celju in poročamo o koncertu, ki so ga ob obletnici Tartinijevega rojstva pripravili v Piranu. V Gradcu smo si ogledali opereto Venera v svili.

Zorko Bajc, že 24 let župnik v Piranu, in Ubald Trnkoczy, direktor fotografije – prijatelja MIDVA je nova večerna oddaja Radia Koper. Prinaša pogovore z dvojicami: prijatelji, sodelavci, poslovnimi partnerji, zakonski partnerji, starši in otroki. Tokrat sta naša gosta župnik in vernik. Naša gosta sta prijatelja, ki se morda kdaj ozreta v nebo, četudi nista meteorologa, a njuna vera je globoka, tudi to ju povezuje. Oba tudi velikokrat gledata v objektiv fotoaparata in kamere, s pronicljivim pogledom pa vsak na svoj način v človeške oči in dušo. Dobra prijatelja sta: Zorko Bajc, župnik v Piranu, a tudi fotograf in kulturni delavec, in Ubald Trnkoczy, direktor fotografije, snemalec in fotograf. Več skupnih ljubezni imata, tudi veliko ljubezen do Pirana - mesta, ki ju bogati in navdihuje, a ga s svojimi številnimi projekti že vrsto let bogatita tudi onadva. Oba sta prejemnika Tartinijeve nagrade – zlatega grba občine Piran. Zorko Bajc je nagrado prejel leta 2015, za leto 2020 pa še Steletovo priznanje za zgledno in kontinuirano obnovo sakralnih in kulturnih spomenikov v Piranu, Ubald Trnkoczy pa je Tartinijevo priznanje prejel leta 2021. Vera je zanju radost, zatočišče, upanje. Ustvarjalnost pa vodilo življenja. Z njima se je pogovarjala Nataša Benčič.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Logatcu nov prizidek k zdravstvenemu domu; v Piranu manj ambulant popoldne. - Komunalno podjetje Ptuj kljub lanskemu dobičku predlaga 5-odstotno podražitev vode v 16-ih občinah spodnjega Podravja. - Domova za starejše v Žalcu in Polzeli skušata ublažiti dvig cen z energetskimi naložbami. - Krepitev zavedanja o pomenu Škofjeloškega pasijona.

Zakaj se dogaja, da ponekod v Sredozemlju morje dobesedno pospešeno požira dele obal? In kdo lahko vpliva na spremembe, ki naj prebivalcem Sredozemlja zagotovijo zeleno in na podnebno krizo odporno prihodnost? Odgovor na ta in še mnoga druga pereča vprašanja iščejo znanstveniki, naravovarstveniki in odločevalci iz 14 držav in 69 ustanov severnega Sredozemlja. Na srečanju v Piranu, ki ga je nedavno gostila Morska biološka postaja NIB, se je z nekaterimi znanstvenicami in predstavniki izobraževalnih ustanov pogovarjala Lea Širok.

Slovenski pomorščaki so daljni Kitajsko in Japonsko lahko spoznavali že v drugi polovici 19. stoletja. Večinoma kot pripadniki avstro-ogrske vojne mornarice, v kateri so služili vse do konca prve svetovne vojne leta 1918. Iz oddaljenih in, prebivalcem takratnega slovenskega etničnega prostora, tako rekoč neznanih dežel in kultur Vzhodne Azije so prinašali spominke zase, za svoje sorodnike in tudi za prodajo. Zgodbe teh predmetov so večplastne, njihove pripovedi pa odstira razstava Kanček Daljnega Vzhoda v Pomorskem muzeju v Piranu, ki jo Lea Širok predstavlja v oddaji.

Delfin Morigenos, njegovo ime pomeni "rojen v morju", je bil prvič opažen v slovenskem morju pred dvajsetimi leti. Popisali so ga raziskovalci istoimenskega društva, ki od ustanovitve izvaja več projektov na področju znanstvenega raziskovanja, izobraževanja, ozaveščanja javnosti ter varstva morskega okolja. To so teme, ki jih ob sodelovanju s šolami prinašajo med učence in dijake, za katere prihodnje leto v prostorih Centra delfinov v Piranu načrtujejo Morigenos akademijo. V ospredju srečanj med mladimi bodo raziskovanja, ohranjanje biotske raznovrstnosti in umetna inteligenca, boste slišali v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Tjaša Lotrič.

Drugi poudarki: - Občina Cerknica je dober gospodar prostovoljnim gasilcem - Mariborska občina bo štipendije nadarjenim dijakom in študentom kljub vsemu podelila prej, kot so načrtovali prvotno - Na Dolenjskem in v Beli krajini bodo s prihodnjim letom predrugačili organizacijo skupnih občinskih uprav - V okviru čezmejnega projekta v Štanjelu akademija terana

Če vas je pot v zadnjih mesecih zanesla na Tržnico Koseze v Ljubljani, ste verjetno opazili tovornjak, predelan v kuhinjo na štirih kolesih, kjer lahko poskusite različne afriške jedi. V njem kuha Nigerijec Mike Dayo, ki je v Slovenijo prišel leta 2006. Živi sicer v Piranu, a se vsak dan pripelje na delo v Ljubljano. Njegovo rojstno mesto Lagos leži na obali Gvinejskega zaliva na jugozahodnem delu Nigerije in je za Kairom drugo največje mesto v Afriki. Število prebivalstva metropolitanskega območja Lagosa v zadnjih desetletjih eksplozivno narašča in je že višje od tistega v Kairu. O tamkajšnjih številkah in življenju v Sloveniji pa sogovornik Andreje Čokl.

Drugi poudarki iz oddaje: -V Krškem se spopadajo z zastarelim voznim parkom in pogostimi okvarami na gasilskih vozilih -Kako ravnati v času celovite prenove ene glavnih dostopnih ulic v Piranu. - V smučarskem središču Gače po rekordni sezoni že pripravljeni na novo

Novo nočno neurje je po državi težave povzročalo zlasti zaradi predhodne namočenosti. Sprožali so se novi zemeljski plazovi, med drugim na Gorenjskem in Cerkljanskem. Veliko strahu je bilo tudi zaradi plazov iz prejšnjih ujm. Morje in močan veter sta ponoči znova težave povzročala v Piranu. Ostale teme: - Ameriški zunanji minister Blinken nenapovedano na Zahodnem bregu - Drama na letališču v Hamburgu v Nemčiji končana - Danes je svetovni dan romskega jezika, v Prekmurju velika prizadevanja za njegovo ohranitev

Močan jugozahodni veter in poplavljanje morja sta v Piranu povzročila razdejanje. Več metrov visoki valovi so udarjali ob obalo, voda je zalila več objektov in premikala skale z valobrana. Medtem bo Drava v prihodnjih urah še naraščala. Največji pretok bo v spodnjem toku dosegla ponoči, zato Agencija za okolje opozarja, da lahko tam še jutri obsežno poplavi. Vreme pa ne prizanaša niti v drugih delih Evrope. Drugi poudarki oddaje: - Neurje Ciaran zahtevalo najmanj 13 življenj, Rezija odrezana od povezav. - Izraelski premier Netanjahu zatrdil: do izpustitve talcev ne bo prekinitve ognja v Gazi. - KPK uvedla preiskavo sumov političnih pritiskov na nekdanjo notranjo minisrtico Bobnar.

Slovenski pomorščaki so po svetu cenjeni zaradi svojega znanja in veščin, ki jih pridobijo v času šolanja, ob letošnjem začetku šolskega leta z rekordnim vpisom na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli izpostavlja ravnatelj Borut Butinar. Znanje pa je pomembno tudi pri gradnji tradicionalnih lesenih plovil. Med najzahtevnejšimi tipi istrskega plovila, ki je izginilo že pred pol stoletja, je batana s polkrožno krmo. Gradnjo te neobičajne batane zdaj v svojem 'kletnem škveru' v Piranu zaključuje Slobodan Sime Simič. Več o letošnjem vpisu na srednji pomorski šoli in gradnji batane pa v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

Živijo, dragi ljubitelji možganov! Upam, da ste dobro in našim možganom privoščite kaj lepega v teh zadnjih julijskih dnevih. Tudi ko smo mi na počitnicah, so naši možgani zelo dejavni. Dopusta si pač ne privoščijo, lahko pa jim pomagate, da se boljše regenerirajo in jim je dobro! In za to poskrbi tudi – gibanje. Že kar tradicionalno takole ob začetku poletnih počitnic epizodo namenimo poletni šoli TwinBRain, ki je tudi letos potekala v Piranu in ki je pod svoje okrilje povezala raziskovalke in raziskovalce gibanja, nevrodegenerativnih bolezni, umetne inteligence, kineziologije in tako naprej in tako naprej. "Raziskovati dinamiko človeških možganov v gibanju" - to so si zastavili. In tam so bili tudi Možgani na dlani. Pripravlja: Mojca Delač.

Spomladanska konferenca Nemške akademije za jezik in slovstvo v Ljubljani, nagrada OHO Ani Likar, nagrada Vasje Cerarja, Vse ni tako kot se zdi, v Obalnih galerijah v Piranu, začetek praznovanja 300. obletnice rojstva polihistorja Joannesa Antoniusa Scopolija, napoved Borštnikovega srečanja. Urednik oddaje Vlado Motnikar, avtor prispevka Aleksander Čobec, avtorica prispevka Iza Pevec, avtorica prispevka Irena Kodrič Cizerl, avtorica prispevka Lea Širok, avtorica prispevka Ana Rozman, avtorica prispevka Brigita Mohorič, glasbena urednica Tina Ogrin, mojster zvoka Jernej Boc.

Srednja gladina morja ob slovenski obali je višja za dobro desetino metra od tiste izpred nekaj desetletij. Posledice so že vidne na naravnih odsekih obale, predvsem pa v podnebno najbolj ranljivem Piranu. Do konca stoletja bomo za njegovo zaščito pred visokimi plimami morali vložiti 100 milijonov evrov, ocenjujejo strokovnjaki in pozivajo k hitrejšemu ukrepanju. Več o vsem v današnji oddaji Morje in mi, v kateri boste slišali še, da je slovenska obala po zadnjih opravljenih meritvah iz leta 2009 za skoraj sedem kilometrov daljša od najpogosteje uporabljene dolžine 46,6 kilometrov.

»Imamo srečo, da Morska biološka postaja v Piranu leži tik ob morju, zelo dobro smo razvili disciplino znanstvenega potapljanja, raziskovanja pod vodo. Ta neposredni stik z morjem veliko pripomore k razumevanju morja in tudi k novim uvidom, ki nekdaj niso bili mogoči, saj so znanstveniki vse raziskovali z morske gladine, zaradi česer je marsikaj ostalo skrito,« svoje delo za uvod na kratko predstavi biolog Borut Mavrič. Doktoriral je iz varstva narave, področja njegovih raziskav pa so morska biologija in ekologija, obrežna ribja združba, bentoški habitatni tipi, tujerodne vrste, raziskave hrustančnic itd. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kakšno je stanje slovenskega morja, o tem, kaj ga v zadnjih desetletjih najbolj ogroža, ali je mogoče popolnoma popraviti škodo, ki jo povzročamo v naravi, pa tudi o pisanih travnikih, ki se skrivajo pod gladino, in o tem, kaj se trenutno dogaja z velikim leščurjem.

Pomorski muzej Sergej Mašera v Piranu je te dni predstavil najnovejšo monografijo z naslovom "Rex - mit iz plitvine". V pogovoru z direktorjem Francom Jurijem, urednico knjige, kustosinjo dr. Nadjo Terčon, njenima kolegicama Bogdano Marinac in Snježano Karinja skušamo odgovoriti na vprašanje, zakaj, kako in za koga naj bi nastal mit o med vojnama eni najhitrejših prestižnih potniških čezoceank, ponosu predvojnega italijanskega fašističnega režima, ladji Rex, ki je po tem, ko so jo Nemci l. 1944 iz Trsta odvlekli do obale med Koprom in Izolo, nasedla. Po letalskem napadu zaveznikov je gorela cel teden dni, po vojni pa razrezana končala v plavžih jeseniške železarne. FOTO: Otroka Jasna in Dušan Podgornik se l. 1959 igrata na obali "pri Rexu" med Koprom in Izolo, v ozadju ostanki ladje Rex VIR: avtor je njun oče Jože Podgornik, hrani Pomorski muzej SM Piran

Pomemben vizualni element pri filmu, televizijski seriji ali oglasu je tudi lokacija. Izbrana lokacija snemanja daje pečat zgodbi oziroma vsebini, poleg tega pa marsikaterega gledalca spodbudi, da se pozneje kot turist odpravi na to destinacijo. Tudi Slovenija je v zadnjih letih dokazala, da je priljubljena filmska lokacija. Ena večjih in odmevnejših zgodb je nedavna Netflixova produkcija z znanimi holivudskimi igralci, ki so snemali v Piranu. A to je le eden izmed filmov, posnetih tudi v Sloveniji. Kaj tuje filmarje privabi v našo deželo? Je na prvem mestu raznolikost države, konkurenčna shema denarnih povračil, kakovostni domači filmski delavci? O vsem tem voditeljica oddaje Tina Lamovšek s sogovorniki. Gostje: Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra; Ira Cecić, neodvisna filmska producentka, sodelavka pri Netflixovem projektu v Piranu; Miha Černec, producent Zavoda Staragara, produkcijske hiše za avtorske filme in servisno produkcijo.

V današnji oddaji se bomo poglobili v koncert zasedbe I virtuosi italiani iz Verone, ki je v Ljubljani nastopila z mezzosopranistko Danielo Pini, iz sklopa koncertov in predstav festivala Ljubljana pa smo tokrat pod drobnogled vzeli slovenskemu občinstvu že znano zasedbo: švicarski baletni ansambel Béjart Ballet. V razglednicah se bomo posvetili klavirskemu recitalu norveškega pianista Hakona Austboja, ki je nastopil v Piranu, ter izvedeli, kaj se bo letos dogajalo na mednarodnem festivalu kamnitih glasbil Zvok kamna.

Sandi Sejdinovski, ki je svojo trenersko pot začel v Piranu, ta hip živi in dela v Kuvajtu. S slovenske obale pa je najprej odšel v Brunej, po tem, ko je prejel pismo tamkajšnjega princa.