Podcasts about njegovi

V jutranji Svetovalnici smo z župnikom iz Idrije g. Markom Rijavcem razmišljali ob odlomku izpovedi vere: »In se je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device kot človek.« Zanimalo nas je, kako smo danes predani delovanju Svetega Duha, ali sledimo Njegovi poti, kot je to storila Marija in kakšen človek sem danes. Me vera še zaznamuje, mi predstavlja pot za življenje ali je včasih tudi breme? Prav tako smo se z gostom dotaknili mladih, ki so na poti upanja zase in za župnijo. Kako mladi danes živijo vero?

Bolj kot naše slabosti nas vznemirjajo napake drugih. Če zavračanja bližnjih ne ustavimo in si ne priznamo, da smo tudi sami nepopolni, začne naš mrki pogled na ravnanje drugih preraščati v jezo. In če tudi tej ne postavimo meje, se začne verbalno nasilje, pri marsikom tudi fizično. Ker se je Jezus zavedal, da se lahko celo na videz nenevarno ironiziranje drugih sprevrže v sovraštvo, je svojim učencem izrekel ostro svarilo: »Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?« Zelo dobro mnenje o sebi je imel, na primer, Maximilien Robespierre (1758–1794), eden ključnih mož francoske revolucije. Popolnoma se je raznežil nad svojo dobroto, ko se je pred zbrano množico zavzemal za socialno državo in neposredno demokracijo, splošno volilno pravico ter odpravo suženjstva in smrtne kazni. V svoji navidezni miroljubnosti je nasprotoval vojni s Habsburško monarhijo. Ker je branil človekove pravice, so revni in zatirani videli v njem svojega zaveznika. Robespierre, ki se je imel za človekoljuba, pa ni bil pozoren na temo v svoji duši, bruna v svojem očesu ni opazil, temveč so ga neskončno motile le iveri v očeh drugih; ne da bi se prav zavedal, je postal zagovornik terorja. Pri obrambi vrednot revolucije in republike ni dopuščal usmiljenja. Zahteval je puritansko čistost državljanov glede njihovega odnosa do dosežkov revolucije. Njegovi dekreti so leta 1794 zahtevali usmrtitev že na podlagi sumov, da ima kdo kakršno koli kritično mnenje o republiki. Zaradi bruna v svojem očesu in nenasitne krvoločnosti si ni delal slabe vesti, a zaradi iveri, ki jo je opazil v očesu sodržavljana, je ukazal ubijanje. Člani Konventa so se zbali za svojo usodo, zato so ga hoteli aretirati, a jih je prehitel s samomorom, ki pa se mu ni ponesrečil. Naslednji dan so ga prijeli in ga na Trgu revolucije usmrtili z giljotino. Robespierre je začel z utopičnimi idejami Jeana - Jacquesa Rousseauja (1712–1778) in končal z nasiljem. Tisti, ki so bili zaslepljeni z njegovo pravičniško retoriko, so se pozneje naslajali ob pogledu na giljotino, ki je ustavila njegovo blaznost. Parižanom iz obdobja francoske revolucije in vsakemu izmed nas je namenjena Jezusova beseda: »Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa, potem boš videl, da lahko odstraniš tudi iver iz očesa svojega brata.« Dandanes se javni govor zaostruje. Ljudje so jezni, a ne na svoje sebično iskanje udobja, ampak na vse okoli sebe, ker ne ustrezajo idealom, ki si jih rišejo v svoji glavi. Tem bi takoj izdrli bruno iz očesa. Če naj prav ocenjujemo razmere v družbi, moramo najprej stopiti pred Vsemogočnega in ga ponižno vprašati, kako nas vidi on.

Danes, ko so na spletu na razpolago skorajda vsi podatki, se nemalokrat zgodi, da si v bolezenskem stanju bolnik, ob vseh dostopnih podatkih, kar sam oblikuje diagnozo. Potem pa pride k zdravniku in mu že razlaga, kaj je z njim. Kaj ob taki internetni anamnezi misli in doživlja zdravnik, ki ima za sabo študij na medicinski fakulteti, specializacijo in precej delovnih izkušenj in modrosti, je pa drugo vprašanje. Ne nazadnje gre marsikomu verjetno na živce, če mu pametuje nekdo, ki ni iz njegove stroke. Zamislimo si situacijo iz evangelija za današnjo nedeljo, v kateri so se znašli Simon Peter, ribič iz Kafarnauma ob Galilejskem jezeru, in njegova ribiška družabnika, Zebedejeva sinova Jakob in Janez. Fantje so vso noč lovili ribe, a niso nič ujeli. Na obali razočarani izpirajo ribiške mreže. In vtem se pojavi neki pridigar, ki najprej stopi v čoln in iz njega začne učiti ljudi. Potem pa se obrne k Simonu Petru in mu reče: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!« Si predstavljate, kako se je moralo zabliskati v glavi tega galilejskega ribiča! Vsak ribič ve, da se ribe lovi ponoči. Zdaj pa ti pride neki pridigarski tišler iz Nazareta in pametuje profesionalcem, naj gredo lovit sredi belega dneva! Kar pa je v tej točki izjemnega pomena, je to, da se sicer kolerično eksplozivni Simon Peter ne razburi, ampak s ponižnostjo sprejme Učiteljevo povabilo. Sledi izjemen čudežni ulov rib, temu pa odziv Simona Petra, ko reče Jezusu: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Nadnaravni, čudežni dogodek ga tako pretrese, da se zave neizmerne veličine človeka, ki stoji pred njim, ob tem pa svoje lastne grešnosti in nevrednosti, zato pa mu je jasno, da nikakor ne spada v njegovo družbo. Toda Jezus, ki ne išče popolnih, brezhibnih in izklesanih ljudi, mu reče: »Ne boj se; odslej boš ljudi lovil.« Hoditi z Jezusom, biti njegov, biti v Njegovi bližini in navzočnosti vsekakor človeka lahko navdaja tudi s strahom in sramom. Zato reakcija Simona Petra ne preseneča: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Seveda je bistveno pri tem, da se zavedamo, da niso naši talenti, usposobljenost, moralna brezhibnost ali značajska prikupnost tisto, zaradi česar bi nas Gospod povabil, naj hodimo za Njim. Nasprotno: ne glede na naše danosti, nepopolnosti ali grešnost nas vabi, naj mu sledimo. Pri tem pa bo lahko uporabil tudi to, kar je položeno v nas, in nadgradil, saj Jezus tudi Simonu Petru ne spremeni njegovega osnovnega poklica – da je namreč ribič, ampak ga nadgradi: »Odslej boš ljudi lovil.« Ne gre torej za našo popolnost ali usposobljenost, ampak za pripravljenost hoditi za Jezusom in se učiti, kako biti vse bolj Njegov.

Julij Zornik, oblikovalec zvoka in producent, je letošnji nagrajenec Prešernovega sklada za zvočni prispevek v slovenski in tuji kinematografiji. Njegovi najodmevnejši projekti, pri katerih je sodeloval, so Babičino seksualno življenje, Razredni sovražnik in Zvizdan. Vsi trije so prejeli prestižne mednarodne nagrade. Kot oblikovalec zvoka je sodeloval tudi pri celovečernem dokumentarnem filmu Navadna hruška režiserja Gregorja Božiča, ki se te dni poteguje za eno od nagrad na Filmskem festivalu Rotterdam 2025. Ta hip pa Julij Zornik sodeluje pri nastajanju sedmih slovenskih filmov.

V glasbeni pravljici za otroke nastopajo hišni škratki, ki z verzi in pesmimi babici pomagajo prepričati sina, da je njegova žena pravzaprav hudobna zakleta kača. Režiserka: Rosanda Sajko Prevajalec: Tone Pavček Prirejevalec: Duško Car Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Nace Pugelj Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Avtorica – Alja Tkačev Babica – Mira Danilov Prvi hišni škrat – Mira Bedenk Drugi hišni škrat – Iva Zupančič Tretji hišni škrat – Nada Bavdaž Četrti hišni strah – Majda Grbac Mezinček Petelinček – Mojca Ribič Sin – Danilo Benedičič Snaha – kača – Majda Potokar Prvi kmet – Franjo Kumer Drugi kmet – Laci Cigoj Prva kmetica – Jelica Siard Druga kmetica – Meta Pugelj Stribor – Jože Zupan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1969

Piše Majda Travnik Vode, bere Igor Velše. Milan Knep, trenutno tajnik Škofijskega katehetskega urada pri ljubljanski nadškofiji, je leta 2020 po več kot štiridesetih letih raznovrstnega duhovniškega delovanja in potem ko je svoja razmišljanja objavljal v različnih medijih – tudi v oddaji Duhovna misel na Prvem programu Radia Slovenija – izdal knjižni prvenec Eseji o križu letos pa so jim sledili še Eseji o vstajenju. Kot v spremni besedi piše Tadej Rifel, sta po avtorjevih besedah kljub nekajletnemu časovnemu razmiku »zbirki dopolnjujoči, kajti krščansko oznanilo je celota le, če se križ nadaljuje z vstajenjem.« Poleg vsebine, ki jo avtor umešča nekoliko stran od prevladujočega družbenega in kulturnega diskurza, ki ga po njegovem mnenju zaznamujeta odsotnost metafizičnega in tragični svetovni nazor, je zanimivo tudi formalno ozadje dvainpetdesetih esejev v zbirki, ki jih je avtor večinoma izpeljal iz specifične žanrske oblike – katoliške pridige ali homilije. Za prvo in hkrati najznamenitejšo pridigo v zgodovini velja Jezusov govor na gori blizu Galilejskega jezera, vendar gre tudi sicer za zelo staro polliterarno obliko, v katero je pravzaprav že od začetka vtisnjen esejistični format – kljub temu, da je pridiga namenjena širšemu občinstvu, esej pa velja za poudarjeno intimno oziroma zasebno zvrst. Pridiga je tudi drugi, najbolj znani brižinski spomenik (z znamenitim začetkom: Če bi naš ded ne grešil…), ki velja za izvrsten primer srednjeveške retorike. V Evropi pa so najbrž najbolj prepoznavne in še danes pomembne pridige Mojstra Eckharta s konca 13. in začetka 14. stoletja, ki se prav tako zlahka berejo kot vrhunski eseji. Knepovi Eseji o vstajenju vznikajo iz volje po preseganju običajnega tragičnega obzorja pričakovanja, kamor se po avtorjevih besedah vpisuje velika večina novoveške in sodobne umetnosti, filozofije in kulture – in sicer z obratom v krščansko oziroma biblično izročilo. Kot lahko opazujemo, je krščanstvo tako v Evropi kot pri nas že dolgo v zatonu, pri čemer ne gre samo za afere, ki usodno pretresajo cerkvene strukture, ampak – kot lahko na primer beremo v pred kratkim izdanem brezkompromisnem, razgaljajočem eseju Chantal Delsol –, za konec krščanske civilizacije kot take. Kljub vtisu skorajšnjega pogorišča pa lahko vidimo tudi, da v krščanstvu še vedno vztraja veliko vernikov in duhovnikov ¬– morda tudi zaradi Jezusove obljube, da bo s svojo Cerkvijo ostal do konca sveta. Tako tudi Knep, čeprav si ne zatiska oči pred stvarnostjo, v svoja nazorsko, duhovno, psihološko in filozofsko izjemno široko zarisana besedila ne pripušča malodušja. Njegovi eseji – kratki, a od začetka do konca izpeljani v žlahtni filozofski maniri in retorično brezhibni – odpirajo probleme in jih s pomočjo Svetega pisma dialektično razrešujejo in zapirajo, pri čemer ima vselej zadnjo besedo nekaj, kar je že zdavnaj izginilo iz moderne filozofije – duh oziroma presežno. Čeprav je bila, kot v enem svojih zadnjih intervjujev skorajda presenečeno ugotavlja Jürgen Habermas, filozofija dolgo skoraj istovetna s teologijo, se je ta povezava že davno izgubila – morda je bila ravno ta metamorfoza eden od zgodnjih znanilcev zatona krščanske civilizacije. In na čem sloni sodobna filozofija, če se ne sprašuje več o absolutni resnici, biti, poslednjih rečeh, telosu? Alain Badiou v spisu Manifest za filozofijo iz leta 1989, razbere in nato brez sence dvoma – kot rečeno, gre za manifest –, ugotovi, da je sodobna filozofija pogojena s štirimi »generičnimi postopki resnice«: politiko, znanostjo, umetnostjo in ljubeznijo. Čeprav zadnji pojem, ljubezen, na videz dopušča večsmerne interpretacije, med njimi na nobeni instanci ni predvidena konkretna transcendenca, kakršno je nekdaj predstavljal krščanski Bog. Zaradi tega in neštevilnih drugih podobnih dogodkov se zdi krščanska filozofija stvar preteklosti. Vendar nas ravno besedila, kakršna so Knepovi eseji, drobna, a prepričana, argumentirana in nagovarjajoča, prisilijo, da se vprašamo, ali je res tako? Knep, ki se je v duhovniški karieri največ ukvarjal z mladinsko in zakonsko pastoralo, namreč s pomočjo svojih svetopisemskih navdihovalcev, prerokov Izaija, Jeremija, Siraha in apostolov Pavla, Janeza in Jezusa, vsakič znova ubesedi katerega od ključnih problemov zdajšnjosti; bodisi smrt in naš odnos do nje, odmiranje življenjskega smisla, vzgojo otrok in medgeneracijske odnose bodisi družbeno stvarnost. Osvetljuje jih iz perspektive slehernika, v katerega se vsakič znova postavi, nato pa tematiko sistematično razčleni in obdela iz vseh običajnih zornih kotov – le da na koncu iz široko razgrnjenih aporij ne izide kot tragični poraženec, ampak kot zmagovalec. Njegova besedila tako res postanejo eseji o vstajenju – seveda le, če sprejmemo njihovo krščansko logiko. To, kar Knepu daje odločilno prednost, je namreč za marsikoga nezamisljivo, saj avtor svoje razpravljanje vsakič znova subtilno privede do točke nič oziroma do točke, kjer je potrebna totalna odpoved razumu in predaja štafete duhu. Ravno tu je kleč: potem ko je ob nekem problemu v razpravo kompetentno pritegnil in obdelal na primer Hegla, Spinozo, Fichteja, Platona ali katerega od principov sodobne psihologije ali psihoterapije, na koncu vso skrbno predstavljeno argumentacijo izpusti in se vrže v prazno, saj iskreno verjame, da bo tako storil največ in najhitreje. Da je predaja duhu kraljevska pot do rešitve. Čeprav je zbirka Eseji o vstajenju kristocentrična in je njeno gravitacijsko jedro Kristusovo odrešenjsko poslanstvo, se poleg Kristusa avtorjev največji zgled zdi apostol Pavel s svojim neutrudnim evangelizatorskim žarom. Pravzaprav so katoliški duhovniki danes v podobnem položaju, kot je bil nekoč Pavel: Kristusa oznanjajo v skorajda povsem poganskem svetu. S svojimi esejističnimi razmišljanji Milan Knep to počne samozavestno in zavezujoče.

U ovoj epizodi istražujemo jedan od ključnih i najdramatičnijih trenutaka u istoriji Kraljevine Jugoslavije - atentat na kralja Aleksandra I Karađorđevića, izvršen 9. oktobra 1934. godine u Marseju. Kralj Aleksandar je 1929. godine uveo diktaturu s ciljem očuvanja jedinstva zemlje, verujući da će ideja jugoslovenstva prevazići duboke nacionalne i političke podele. Njegovi napori naišli su na snažan otpor nacionalističkih pokreta, koji su smatrali da je centralizacija vlasti ugrožavala identitete pojedinačnih naroda. U isto vreme, Kraljevinu Jugoslaviju potresale su ozbiljne ekonomske teškoće i političke intrige, stvarajući ambijent u kojem su tenzije samo rasle. Atentat u Marseju, organizovan uz podršku ekstremističkih organizacija, nije bio samo čin političkog nasilja već i simbol krize jugoslovenskog identiteta i neuspeha u izgradnji stabilnog državnog sistema. Kako su unutrašnji konflikti i globalne političke promene oblikovali sudbinu Kraljevine Jugoslavije? Da li je postojala mogućnost da se ovi konflikti izbegnu, ili je država bila osuđena na dezintegraciju? Ubistvo kralja Aleksandra izazvalo je šok na međunarodnoj sceni i uvelo Kraljevinu u period političke nesigurnosti. Na prestolu ga je nasledio maloletni kralj Petar II, dok je knez Pavle preuzeo ulogu namesnika. Ovaj period obeležen je unutrašnjim previranjima i rastućim pritiscima, kako u samoj Jugoslaviji, tako i u Evropi, koja se ubrzano kretala ka Drugom svetskom ratu. O uticaju Marsejskog atentata na politički pejzaž Balkana i širu evropsku scenu, o očuvanju kolektivnog sećanja na kralja i epohu, naša istoričarka umetnosti Jovana Milovanović razgovara sa Veselinkom Kastratović Ristić, muzejskim savetnikom iz Muzeja Jugoslavije i koautorkom izložbe "Čuvajte mi Jugoslaviju" posvećene Marsejskom atentatu. Kroz analizu ovog događaja, sagledavamo ne samo motive i organizaciju atentata, već i dublje procese koji su oblikovali sudbinu Kraljevine Jugoslavije u turbulentnim godinama pred globalni sukob.

Pozno dopoldne bodo dokumente za plačno reformo v javnem sektorju dodali predstavniki vlade in pristojnih sindikatov - a ne nujno vsi. Kaj bodo storili sindikati državne uprave? Druge teme: - Vlada podaljšala regulacijo cen elektrike za gospodinjstva, gospodarstvu naj bi pomagala z novim interventnim zakonom - Znanih je vse več obrazov nove vlade Donalda Trumpa. Njegovi kritiki opozarjajo, da gre za najbolj sporna imenovanja doslej. - Otroci začenjajo dan s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Ta bo zaokrožil slovenski teden hrane, ki poudarja samooskrbo.

Preuzmi *besplatni popis 50 najutjecajnijih knjiga* koje mijenjaju život - https://humanlabhub.com/knjige DUŠKO ILIJEVIĆ - Striček Duško Duško Ilijević, poznatiji kao Striček Duško, waldorfski je odgojitelj s više od 20 godina iskustva u radu s djecom. Rođen u Daruvaru, studirao je predškolski odgoj u Zagrebu, a kasnije se dodatno educirao u waldorfskoj pedagogiji. Surađuje s Institutom za waldorfsku pedagogiju kao predavač. Osim rada s djecom, Duško je aktivan na društvenim mrežama, gdje pod imenom Striček Duško dijeli savjete o odgoju i roditeljstvu. Njegovi videozapisi na Instagramu i TikToku stekli su veliku popularnost, pružajući roditeljima praktične smjernice i podršku. Vlasnik je tvrtke SentiMental, specijalizirane za izradu personaliziranih bicikala, čime spaja svoju strast prema dizajnu i kreativnosti. Njegov pristup odgoju temelji se na postavljanju jasnih granica, smanjenju vremena provedenog pred ekranima te poticanju djece na aktivnu igru i kreativnost. Kroz svoje djelovanje nastoji educirati i podržati roditelje u izazovima modernog roditeljstva. PARTNERI PODCASTA: ...................................... *MyProtein* - Najbolji izbor dodataka prehrani i sportske odjeće KOD: HUMANLAB za 40% popusta - https://tidd.ly/4bzx7SX *Human LAB Hub* - Tvoj kompas u svijetu fitnessa, zdravlja i dugovječnosti. Posjeti nas: https://humanlabhub.com *CCM - Centar za crijevni mikrobiom* - Briga o zdravlju počinje s crijevima: https://ccm.hr/ ..................................... VREMENSKE OZNAKE: // POVEŽI SE S MATEOM // Instagram: https://www.instagram.com/mateozx95 LinkedIn: https://www.linkedin.com/in/mateo-%C4%87orluka Facebook: https://www.facebook.com/HumanLABpodcast Sve HLP društvene mreže: https://linktr.ee/humanlabpodcast // PODRŽI RAD KANALA DONACIJOM// Patreon Donacija: https://www.patreon.com/humanlabpodcast VIDEO PRODUKACIJA: 38FILMS, Luka Justinijanović, web: https://38films.eu *Dobrodošli u Human LAB!* Podcast koji spaja znanost i praktične savjete za zdravlje, dugovječnost i kvalitetu života. Ja sam Mateo Ćorluka, medicinski tehničar i zaljubljenik u dugovječnost, posvećen pružanju znanstveno utemeljenih informacija koje ti pomažu preuzeti kontrolu nad vlastitim zdravljem. Kroz podcast epizode istražujem ključne teme zdravlja, fitnessa, prevencije bolesti i mentalnog blagostanja, s ciljem inspiriranja svakog pojedinca da živi svoj najbolji život. Pridruži mi se u ovoj misiji i otkrij kako znanost može raditi za tebe. #metabolichealth #Zdravlje #dijabetes #prehrana #podcast Pratite Human LAB podcast za najnovije epizode o zdravlju i dugovječnosti, i ne zaboravite se prijaviti na naš 5x5 Newsletter za tjedne savjete direktno u vašu inbox. - https://humanlabhub.com/5x5 Za sve upite i suradnje molim javiti se na mail: mateo@humanlabhub.com

Matjaž Klopčič se je rodil leta 1934 v Ljubljani. Diplomiral je iz arhitekture, a se je že kmalu posvetil filmu in mu ostal zvest vse življenje, kot režiser in tudi kot profesor na akademiji. Prve filme je posnel na prelomu šestdesetih let. Njegovi najbolj znani celovečerni so Na papirnatih avionih, Sedmina, Cvetje v jeseni, Strah, Vdovstvo Karoline Žašler, Dediščina in Moj ata, socialistični kulak. V Slovenski kinoteki je ta čas na sporedu retrospektiva njegovih filmov, poklonili so se mu tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Leta 1982 je Matjaž Klopčič o svoji ustavrjalni poti razmišljal v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.

Dr. Tilen Genov je na Pitcairnskih otokih preučeval kite in se pogovarjal s potomci upornikov z ladje Bounty. Drobna pika sredi južnega Tihega oceana. Otočje Pitcairn. Od štirih otočkov je naseljen samo eden. Njegovi prebivalci so potomci domačink in angleških pomorščakov z ladje Bounty, ki so leta 1789 izvedli enega najbolj znanih ladijskih uporov. Prostrano morje tega otočja je tudi eden največjih morskih rezervatov na svetu. Zadnjih 30 let se tam v zimskem času zadržujejo kiti grbavci. Letos drugič jih je s kolegom in kolegico z londonske univerze King's College raziskoval dr. Tilen Genov, sicer tudi predsednik društva Morigenos. Lea Širok ga je povabila v tokratno oddajo. Med drugim sta se pogovarjala o zvezdnatem nebu nad otočjem, pa samcih kitov, ki med parjenjem vsi pojejo isto pesem … in ja, njihovo izdihovanje zraka domačini kdaj slišijo tudi s kopnega.

Ste kdaj videli oblake, ki tlačijo dež v žepe? Ali dežne kaplje, ki se bašejo s kolački? Pripoveduje: Maja Sever. Napisala: Marija Demšar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Kdo bo šival gumbe za debelega kralja? Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisal: M. Barry. Prevedla: Draga Puc. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1979.

Konec septembra je minilo osemdeset let, odkar se je rodil Matjaž Vipotnik, eden naših najpomembnejših grafičnih oblikovalcev. Njegovi plakati in opreme knjig so z izvirnim konceptom, likovno dovršenostjo in s subtilnimi družbenimi učinki prelomno zaznamovali slovensko grafično oblikovanje, posredno tudi našo družbo. Kdo se ne spominja znamenitega plakata z Marxom na kolesu in napisom: »Ali je prihodnost že prišla?« Uveljavil se je že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je vrnil s študija v Italiji, nato je delal na več področjih, posebej pa se spominjamo njegovih gledaliških plakatov in scenografij, knjižnih oprem in celostnih podob kulturnih ustanov. Leta 2012 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Takrat se je z Matjažem Vipotnikom pogovarjala Vida Curk.

Sem tako navezana na tole staro jopo, kar zrasla se je z menoj. Zdelo se mi je smešno, da se dninarica Mana ne more posloviti od obledele neštetokrat zašite in prešite jopice. Soseda ji je napletla novo; toplo, iz jezerske ovce, kot se je reklo. Mana jo je pa lepo zloženo položila v starikasto omaro; v tako, kakršnih ni več. Saj še marsičesa ni, navezave pa ostajajo. Kljub novim in modernim časom. Kljub temu. Da hitro vse zavržemo, nadomestimo z boljšim. S tem v zvezi mi prihaja na misel tako imenovani faks. Kakšno čudo za prav kratek čas. Škatla, pa si skoznjo poslal ali pa dobil natipkano sporočilo. Ali pa iz mojih poučevalnih časov responder. Komaj še vem, kaj je to bilo. Nepogrešljiva aparatura, ki je v naslednjem šolskem letu že samevala na odlagališču. Istočasno pa jaz. Navezana na puščico iz pamtiveka. Oguljeno že do sramote. Vsi učenci so imeli lepše. Kaj so si mislili, ne vem. Doma so razlagali mojo zanikrnost. V resnici je šlo pa za lep spomin na botrco. Kje je končala pokvečena puščica, ne vem. Še vedno pa hranim majhen, prav majhen črn kovček, nekoč poln bombonov. Starih nepomembnih spričeval, ki počivajo v njem, ne nameravam nikamor preložiti. Kovček, manjši od škatle za čevlje, je poosebljen. Smeji se in en zob se mu zláto sveti. Ko vstopi, precej zasopljen od dolge poti, zapoje: tralala, trilali. Navezave so poslastica. A ne smejo postati opoj. Potem se jim reče odvisnost. Ali pa, da se spremenijo v prisvajanje. Do navezav je treba vzpostaviti distanco. Od daleč naj grejejo naš spomin. Ob dveh ponoči se res ne spodobi buditi iz spanja še tako najboljšega prijatelja. Nadležnost ni še nikogar osrečila. Punčke iz cunj in medvedki so nam preganjali prve strahove. Spominjam se dečka, ki je tja do sedmega leta vlekel dudo. Na slinček je bil tako navezan, da brez njega ni segel po žlici. Njegovi bratje živo nasprotje. Ali je možno z gotovostjo vedeti, kaj in zakaj vpečati v nas značilne navade? Navezave na stvari in ljudi so naš delež. Včasih bi jim lahko rekli ljubezen. Otožni Demon, duh izgnani, v pesnitvi zagotavlja Tamári: Za hip ti večnost dam v posest in kakor v zlobnosti, verjemi, v ljubezni velik bom in zvest.

V 16. stoletju je Evropa doživljala veliko duhovno in kulturno krizo, hkrati pa tudi očiščenje in duhovni razcvet. Po moralni prenovi, ki jo je v krščansko Cerkev prinesla reformacija, je nastopila še katoliška obnova, z njo pa nastanek novih redovnih skupnost. Na eni strani so to bili jezuitje sv. Ignacija Lojolskega in na drugi Frančiškovi bratje kapucini. Začeli so ustanavljati šole za mladino in pa knjižnice, ki so bile dobro založene in tudi obiskane z znanja željnimi obrazi. V ta duhovni in moralni preporod je v vstopil Alojzij Gonzaga, ki se je rodil l. 1568 stari plemiški družini v Mantovi v Severni Italiji. Oče je imel visok položaj nadvojvode in je želel, da bi njegov sin postal najprej vojščak, nato pa skrbel za veliko posest gradov,, ki jih je imela družina v lasti. Že zgodaj mu je pustil, da se je igral z orožjem. Deček je užival, ko je sprožil puško, enkrat si je celo dovolil prižgati z gorilno vrvico grmeči top. Vendar je kmalu začutil, da je v njegovem srcu gori nek drug ogenj, ki ga neti hrepenenje po večni ljubezni. Odkril je knjigo velikega teologa Petra Kanizija in začel se je poglabljati v molitev. Zato se ne čudimo, da je hotel vstopiti v »Družbo Jezusovo«, kot imenujemo jezuite. Spoznal je, da je pravo viteštvo nekje drugje kot na konju in na viteških dvorih. Prave bitke se odvijajo v nasprotovanju samoljubju in zaverovanosti vase. Ti boji pa se odvijajo v služenju drugim. V tem duhu je kot jezuitski gojenec radostno poprijel za vsako delo in se lotil vsakodnevnih opravil tem strežbe bolnikom, največje veselje pa mu je pomenilo, ko je lahko otroke učil verouk. Spoznal je, da je vsaka otroška duša daljna pokrajina, ki jo mora šele odkriti, tako kot oddaljene misijonske dežele, ki so ga prav tako mikale. Njegovi življenjepisci so radi poudarjali, da je bil odličen študent in kako si je nalagal spokorna opravila ter ohranjal čisto mladeniško dušo. Pisatelj Rebula, ki je nosil svetnikovo ime Alojz, je v teh hagiografskih zapisih videl pretiranost in poudarjal, da je bilo njegovo svetništvo predvsem v tem, »da je umrl od kuge, ki se jo je nalezel v junaški strežbi bližnjemu.« To se je zgodilo 21. junija 1591. Papež ga je po stoletju in pol skupaj s Stanislavom razglasil za svetnika in tri leta kasneje za zavetnika mladine. V našem času pa je sv. oče Pavel VI. dejal: »Še po štiristo letih je živ čar, ki ga odseva podoba tega sina sv. Ignacija, mojstrovina kulture in milosti… Svoje življenje je doumel kot dar, ki naj ga deli bližnjemu.«

Začenja se jubilejna, 30. kolesarska dirka Po Sloveniji. Njeni začetki segajo v leto 1993, ko je postala nova članica Mednarodne kolesarske zveze. V vsem tem času je dirka odpadla le dvakrat: leta 1997 zaradi pomanjkanja denarja, leta 2020 pa zaradi epidemije koronavirusa. Prvi organizacijski direktor dirke je bil legendarni Jože Majes, leta 2002 pa je to krmilo prevzel takrat komaj 30-letni Bogdan Fink, ki je tega leta stopil tudi v direktorske čevlje novomeškega kolesarskega kluba Adria Mobil. Bogdan Fink je nekdanji vrhunski kolesar, ki je svojo kariero začel v Novem mestu, na mladinskem svetovnem prvenstvu je osvojil bron, po poškodbi stegnenice pa se je podal v trenerske in organizacijske vode. Kako je prehodil pot od tekmovalca do direktorja mednarodne kolesarske dirke, ki je tudi priprava na znameniti Tour de France? Kakšne izzive prinaša organizacija takšnega dogodka, kako je sodeloval pri preobrazbi kolesarskega asa Primoža Rogliča in kaj lahko pričakujemo na letošnji dirki Po Sloveniji? O vsem tem z Bogdanom Finkom na terenu v Murski Soboti, pred štartom prve etape Dirke Po Sloveniji, novinar Rok Valenčič, tehnična izvedba Nina Kač.

Ekolog in pisatelj Boris Kolar piše odlične kratke zgodbe in romane. Njegovi romani se praviloma uvrstijo vsaj v širši izbor za kresnika, še pogosteje pa v ožjega. To mu je uspelo tudi z najnovejšim romanom O vinu, kozah in drugih prevarah. Roman, objavljen pri založbi Goga, se odlikuje s samosvojo pripovedjo. Videti je, da je prav pripoved glavna junakinja romana, saj pripovedovalec pripoveduje zgodbo s širokim epskim zamahom, bogatim jezikom, kot niz dogodkov v odmaknjenem času 13. stoletja (ter sodobnosti). Junakov je kar nekaj, zaplet pa je nekoliko čarovniški: na smrt obsojena domnevna čarovnica se sodniku, škofu maščuje tako, da s kletvijo spremeni njegovo oboževano vino v kozjo scalino. V literaturi je skoraj vse možno, to Kolar ve in to je v polni meri izkoristi. Več o romanu pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Ko so se Izraelci v 5. stoletju pred Kristusom vrnili iz babilonske sužnosti, so njihovi preroki napisali »Ponovljeno Mojzesovo postavo«. Tako zdaj imenujemo tudi Peto Mojzesovo knjigo. Zelo zanimivo je, da so takrat Božjo zapoved o posvečenem dnevu v tednu ter dnevu počitka razširili še na vse starostne skupine, prav tako pa na služinčad in na tujca, ki je sicer na Vzhodu v tistem času veljal za brezpravnega. In kar še posebej preseneča, je, da so misili celo na domače živali, se pravi, da prepoved sobotnega garaškega dela velja prav tako za vola, osla in druga živinčeta. S tem so želeli poudariti, da je prav, da en dan v tednu počiva brez izjeme ne samo vsak človek, ampak tudi vsa narava. Toda sobotni praznik za Jude ni pomenil samo dneva brez dela, imel je tudi močno vsebino, ko se je pravoveren Jud zavedal, da ni samo homo faber, človek delavec, ampak je tudi religiozno bitje. Je tudi tisti del stvarstva, ki je sposoben počastiti Boga in doživljati nekaj lepega, nekaj svetega. In to naj počne v imenu vseh drugih živih bitij. K temu čaščenju Boga lahko povabi še druge ljudi, kajti vsak človek ima svoje dostojanstvo, vsako človeško bitje je Božja podoba, zato ga ne sme nihče skruniti, ampak spoštovati in zaščititi. Dovoljeno mu je tudi prekršiti sobotni počitek, samo da bi ostal živ in zdrav. Jezus pa prav na sobotni dan tudi ozdravlja. Njegovi rojaki so menili, da je to njegov poklic, njegov delavnik. Niso namreč razumeli, da Jezus ozdravlja iz ljubezni, ne pa zaradi svojih delovnih obveznosti. V ljubezni do trpečega, bolnega in do človeka v stiki ni omejitve. Vsak praznični dan je nekaj svetega, toda še bolj je svet človek sam. Kristus ozdravi revežu njegovo suho roko. V tem je nova simbolika. Roka ni samo zelo pripravno delovno orodje. Človek je veliko več kot le homo habilis, se pravi bitje z izurjeno in spretno roko. Njegova roka zna tudi pobožati, objeti, izkazovati ljubezen. Naša roka je tudi simbol darežljivosti, saj z njo znamo obogatiti druge. Človeška roka zna prav tako blagoslavljati. Da bi priklicala blagoslov z neba, se tudi sama dviguje kvišku, v smeri neba, in v molitvi prosi Boga, naj se skloni k trpečemu in ljubečemu človeku.

V življenju preroka Mohameda je bilo nekaj prelomnih dogodkov, ki so odločilno zaznamovali njegovo nadaljnje poslanstvo. Eden takšnih dogodkov je »al-isra«, »nočno potovanje«, ki ga Koran v 17. suri opisuje z naslednjimi besedami: »Hvala Tistemu, ki je ponoči popeljal svojega služabnika od Svetega hrama do najbolj oddaljenega hrama, katerega okolico smo blagoslovili, da bi mu pokazali nekatere od naših znakov! Zares, On sliši in ve vse.« V arabskem izvirniku se na tem mestu pojavi beseda »asra«, ki pomeni »potovati ponoči« oz. »povzročiti, da nekdo potuje ponoči«. Na podlagi islamske tradicije naj bi Bog preroka Mohameda ponoči popeljal do mošeje Al-Aqse v Jeruzalemu, nato pa od tam vzdignil v »sedma nebesa«. Tako je »nočno potovanje« pravzaprav sestavljeno iz dve delov: iz potovanja iz Kabe v Meki do Al-Aqse v Jeruzalemu (»al-isra«), in iz »dviga v sedma nebesa« (»al-mi`aradž«). Islamsko izročilo opisuje, kako naj bi se med tem »dvigom v nebo« preroku Mohamedu razodela narava raja in pekla, srečal pa naj bi se tudi s številnimi predhodnimi preroki in Božjimi poslanci, ki naj bi mu razkrili skrivnosti Božje resničnosti. Prerokovo videnje nebes in srečanje z Bogom je še najbolje opisano v prvih vrsticah 53. sure. Ko se je Mohamed znašel v sedmih nebesih, se je približal Božanstvu do razdalje »dveh lokov ali še manj« in Ga zagledal … O naravi tega »nočnega potovanja«, ki obsega tako potovanje od enega kraja do drugega (»al-isra«) kakor tudi vzdig v nebo (»al-mi`aradž«), se med muslimanskimi učenjaki in eksegeti mnenja razhajajo. Nekateri ta dogodek tolmačijo kot metafizično zrenje, drugi pa ga razumejo kot dejansko potovanje skozi prostor in čas, ki naj bi se zgodilo natanko leto dni pred Mohamedovo migracijo iz Meke v Medino. Toda medtem ko religijski učenjaki in koranski eksegeti razpravljajo o naravi tega dogodka, pa sufiji, muslimanski mistiki, v prerokovem »nočnem potovanju« prepoznavajo arhetipsko izkustvo vzpona k Bogu in paradigmo za svoje lastno notranje približevanje k Božjemu. Za muslimanske mistike je Prerokov vzpon v nebesa zgled njihove lastne duhovne vznesenosti in ekstatične izkušnje. Hkrati pa, kot pravilno opozarja Marijan Molè, zaznamuje tudi mejo te izkušnje: Božje bistvo ostaja namreč nedosegljivo. Sufijska literatura tako razpolaga s številnimi pričevanji o podobnih izkušnjah mističnega vzpona, o srečanjih z Božjim in – o nedosegljivosti Njegovega bistva. Eden takšnih najbolj znamenitih opisov je zagotovo poročilo Bayazida Al-Bistamija, velikega mistika iz 9. stoletja, znanega po svojih izrekih o ekstatičnih stanjih in mističnih videnj. Takole pravi: »Brž ko sem šel Njegovi edinosti naproti, sem postal ptica, katere telo je bilo v Enosti, krila pa v Večnosti. In deset let nisem jenjal leteti po nébesu kakšnosti, dokler ga nisem sto tisočkrat preletel. In nisem jenjal leteti, dokler nisem priletel do planote Predvečnosti in tam zagledal drevo Enosti […] Gledal sem in videl, da je vse to samo slepilo.«

Goran Vojković je jedan od rijetkih pravnika koji imaju iskustvo u privatnom i javnom sektoru, te može komentirati oba. Njegovi tekstovi u Indexu i na društvenim mrežama su često britki komentari neefikasnosti državnih organa i fenomena uljebništva. Autor je šest knjiga, te je sveučilišni profesor i predavač u nekoliko edukacijskih institucija. Uz sve to, vrlo je zainteresiran za tehnologiju, radio-amater je, konzultant u područjima prometnog i pomorskog prava, IT i komunikacijskog prava, te poslovnih procesa. S ovako širokim interesima bilo nam je zadovoljstvo razgovarati s njim o temama poduzetništva, prava i modernog društva. There is nothing like a dream to create the future.Victor Hugo Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda

Prijateljstvo je pisano kot mavrica. Je toplo kot sonce. In nežno kot luna … Pripoveduje: Boris Kos. Napisala: Gerda Wagener. Prevedla: Milena Žnideršič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Vladimir Vidmar je kurator slovenske predstavitve na 60. Beneškem bienalu umetnosti v mesecu aprilu, kjer nas bo letos zastopala slikarka in kiparka Nika Špan, konceptualna umetnica, ki živi in ustvarja v Duesseldorfu in v Ljubljani. Letošnjo temo bienala "Tujci povsod" je izbral brazilski kurator Adriano Pedrosa, sicer umetniški direktor Muzeja sodobne umetnosti v Sao Paulu in se osredotoča na umetnike, ki so sami tujci, priseljenci, izseljenci, diaspora, emigranti, izgnanci in begunci."Umetnica stavi na gledalčevo izkušnjo in pogosto je prav gledalec odgovoren za svojevrstno dovršitev njenih projektov", pravi kustos Vladimir Vidmar, ki je projekt Nike Špan postavil v neposredno bližino Beneških vrtov, v vrtni predprostor popularnega rastlinjaka z gostiščem, dovolj blizu očem vseh, ki bodo tod hodili mimo po že ustaljeni poti med Arzenalom in Beneškimi vrtovi. Vladimir Vidmar je svobodni kustos in umetniški vodja Male galerije Banke Slovenije, nekaj časa je deloval tudi kot umetniški vodja Galerije Škuc v Ljubljani. Diplomiral je iz filozofije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti ter iz novinarstva na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovi kuratorski projekti vključujejo številne samostojne razstave ter mednarodne skupinske projekte.

V oddaji smo slišali premišljevanja in dnevnika primarija, psihiatra, pisatelja in razumnika Jožeta Felca. Njegovi zapiski so izšli v knjigi Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu, knjiga pa je izšla pri založbi Bogataj.

Režiserka se je z Labudovičem prvič srečala na filmskem festivalu v Maroku, kjer se je tudi podrobno seznanila z njegovim obdobjem v Alžiriji. Presenečena, da v Beogradu o njem ne obstaja noben zapis, kmalu ugotovi, da je v enem od prestižnih alžirskih muzejev, njegovo delo razstavljeno skupaj s tistimi Alžirci, ki so se bojevali za neodvisnost. Stevan Labudović je poleg znamenitega beograjskega vrha neuvrščenih, dokumentiral tudi vse ključne dogodke ob osamosvajanju držav tretjega sveta. Njegovi posnetki so polnili legendarne beograjske Filmske novosti, ki jih je gledala vsa tedanja Jugoslavija. Filmsko zgodbo o snemalcu Labudoviču je Mila Turajlić naslovila 'Neuvrščeni: Dosje Labudović' in jo gledamo v dveh delih, v prvem portret fotografa in snemalca, ki je v Jugoslaviji spremljal Tita na vseh njegovih popotovanjih, v drugem pa tajno misijo v Alžiriji, kjer je med alžirsko osvobodilno fronto posnel 62 kilometrov filmskega traku. Nič čudnega, da ga v filmu imenuje "filmsko oko Alžirske revolucije".

Osvetljujemo življenjsko pot in delo enega izmed pozabljenih velikanov slovenske kulturne zgodovine – evangeličanskega duhovnika Števana Küzmiča. Letos smo se nanj spomnili, ker mineva 300 let od njegovega rojstva. A ni bil samo duhovnik, ampak je bil prvi Slovenec, ki je prevedel Sveto pismo Nove zaveze iz izvirnega jezika – grščine – v prekmurščino, s tem pa vzpostavil prekmurski knjižni jezik v drugi polovici 18. stoletja. O Küzmiču premišljujeta latinistka in splošna jezikoslovka ter direktorica Zavoda Primoža Trubarja dr. Klaudija Sedar in škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji mag. Leon Novak.

Velik del oddaje namenjamo Slovenskemu knjižnemu sejmu, ki te dni poteka v Ljubljani – predvsem njegovim nagrajencem. Predstavljamo osredji simpozij ob vseslovenskem letu Ivana Tavčarja, ki so ga pred dnevi priredili v Ljubljani. Govorimo tudi o restavratorski nagradi Mirka Šubica, ki jo je prejel Valentin Benedik, in o prejemnikih priznanj Društva restavratorjev Slovenije. Objavljamo reportažo z gostovanja Simfoničnega orkestra Radiotelevizije Slovenija na Poljskem in opozarjamo na 30-letnico Galerije Društva likovnih umetnikov Maribor. Glasbena oprema Tina Ogrin, tonska izvedba Mirta Berlan, redaktorica Staša Grahek.

Njegovih dni naj bo malo, njegovo službo naj prevzame kdo drug. Njegovi otroci naj postanejo sirote, njegova žena vdova … Naj ne bo nikogar, ki bi mu izkazal dobroto, naj ne bo nikogar, ki bi bil milostljiv do njegovih sirot (Psalm 109, 8-12).

Danes je pred nami obsežna monografija Gledališče Möderndorfer, v kateri se avtor, Vinko Möderndorfer, posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja. Njegovi zapisi so karseda raznovrstni – od razmišljanj o značilnostih in odrskih zakonitostih posameznega žanra ali zvrsti gledališča, razčlemb posameznih dram, zabeležk o rojevanju in razvoju gledališč, do zelo osebno obarvanih krokijev o soustvarjalcih (igralcih, dramatikih, skladateljih, kostumografih in scenografih, dramaturgih, umetniških vodjih, fotografih …) ter do spominov in utrinkov z vaj in gledaliških anekdot. Tu so še uvodni esej dr. Blaža Lukana, intervjuji, odlomki iz gledaliških listov, seznam vseh Möderndorferjevih gledaliških režij s pripadajočimi zasedbami ter popis njegovega ustvarjanja na drugih umetniških področjih. Monografijo izpopolnjuje bogata slikovna oprema, največji del zavzemaj fotografije uprizoritev, umetnikov, dodane so še kostumografske in mizanscenske skice, plakati, likovna dela, ki so navdihnila katero izmed postavitev. Vsebinsko in vizualno bogata ter obsežna monografija v dveh delih je izhodišče za pogovor z Vinkom Möderndorferjem. Vabimo vas k poslušanju! foto: Žiga Koritnik, izsek, vir: mladinsko.com

Sem tako navezana na tole staro jopo, kar zrasla se je z menoj. Zdelo se mi je smešno, da se dninarica Mana ne more posloviti od obledele neštetokrat zašite in prešite jopice. Soseda ji je napletla novo; toplo, iz jezerske ovce, kot se je reklo. Mana jo je pa lepo zloženo položila v starikasto omaro; v tako, kakršnih ni več. Saj še marsičesa ni, navezave pa ostajajo. Kljub novim in modernim časom. Kljub temu, da hitro vse zavržemo, nadomestimo z boljšim. S tem v zvezi mi prihaja na misel tako imenovani faks. Kakšno čudo za prav kratek čas. Škatla, pa si skoznjo poslal ali pa dobil natipkano sporočilo. Ali pa iz mojih poučevalnih časov responder. Komaj še vem, kaj je to bilo. Nepogrešljiva aparatura, ki je v naslednjem šolskem letu že samevala na odlagališču. Istočasno pa jaz. Navezana na puščico iz pamtiveka. Oguljeno že do sramote. Vsi učenci so imeli lepše. Kaj so si mislili, ne vem. Doma so razlagali mojo zanikrnost. V resnici je šlo pa za lep spomin na botrico. Kje je končala pokvečena puščica, ne vem. Še vedno pa hranim majhen, prav majhen črn kovček, nekoč poln bonbonov. Starih nepomembnih spričeval, ki počivajo v njem, ne nameravam nikamor preložiti. Kovček, manjši od škatle za čevlje, je poosebljen. Smeji se in en zob se mu zláto sveti. Ko vstopi, precej zasopljen od dolge poti, zapoje: tralala, trilali. Navezave so poslastica. A ne smejo postati opoj. Potem se jim reče odvisnost. Ali pa, da se spremenijo v prisvajanje. Do navezav je treba vzpostaviti distanco. Od daleč naj grejejo naš spomin. Ob dveh ponoči se res ne spodobi buditi iz spanja še tako najboljšega prijatelja. Nadležnost ni še nikogar osrečila. Punčke iz cunj in medvedki so nam preganjali prve strahove. Spominjam se dečka, ki je tja do sedmega leta vlekel dudo. Na slinček je bil tako navezan, da brez njega ni segel po žlici. Njegovi bratje živo nasprotje. Ali je možno z gotovostjo vedeti, kaj in zakaj vpečati v nas značilne navade? Navezave na stvari in ljudi so naš delež. Včasih bi jim lahko rekli ljubezen. Otožni Demon, duh izgnani, v pesnitvi zagotavlja Tamári: Za hip ti večnost dam v posest in kakor v zlobnosti, verjemi, v ljubezni velik bom in zvest.

Poznate ga po tem, da teče vzvratno, Boris pa je še precej več kot to. Rikverc je tekel že marsikje, najdlje tudi že 24 ur in bo to počel, dokler ga bodo noge nesle. Kako je začel z vzvratnim tekom, kje vse je tekel bos, zakaj si je za 40. rojstni dan podaril 400 kilometrov in kako je gasil požar kar med tekom - Boris je človek, ki vedno pomaga, pa najsi bo slepemu tekaču na ultramaratonu, svojim Ločanom med poplavami ali pa sotekačem s petko in spodbudo. Edini tekač, ki gre naprej nazaj, to je Boris, Samostojni!

Drugi poudarki oddaje: - V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica proces deinstitucianolizacije poteka že nekaj časa. Vendar ne gre brez zapletov. - Stanovalci Premrlove 9 v Izoli so se morali po eksploziji in požaru začasno izseliti. Kakšna je njihova usoda? - Brežice se v zadnjih letih - po številu nočitev - uvrščajo v sam vrh najbolj obiskanih destinacij v državi. - Ob nacionalnem mesecu skupnega branja številne ustanove ljudi vzpodbujajo k branju. Tudi v Dornavi.

Spominjamo se slikarja, akademika Janeza Bernika. Šestega septembra pred devetdesetimi leti se je umetnik rodil v Guncljah pri Ljubljani. Na ljubljanski akademiji je diplomiral pri profesorju Maksimu Sedeju, čez leta je sam postal profesor za risanje in slikanje na tej šoli. Bil je član likovne skupine grupa 69, sodeloval je na ljubljanskem in beneškem grafičnem bienalu, poleg številnih skupinskih razstav pa je imel več kot šestdeset samostojnih razstav po nekdanji Jugoslaviji in v svetu. Njegovi grafični listi so v mnogih znanih svetovnih galerijah in zbirkah. Janez Bernik je bil vsestranski likovni umetnik, poleg slikarstva se je ukvarjal tudi s kiparstvom, grafiko, ilustracijo, tapiserijo, knjižno opremo, verjetno manj znano pa je, da je bil tudi pesnik, objavil je tri pesniške zbirke. Umrl je 15. julija 2016. Poleti leta 2000 ga je v njegovem ateljeju v Breznici na Gorenjskem obiskala Vida Curk.

Odmeva novica, da naj bi vodja ruske najemniške vosjke Wagner Jevgenij Prigožin umrl v sinočnjem strmoglavljenju letala pri Moskvi. Njegovi privrženci trdijo, da je bilo letalo sestreljeno, in s prstom kažejo na ruskega predsednika Vladimirja Putina, s katerim je Prigožin prišel navzkriž po spodletelem oboroženem uporu konec junija. Drugi poudarki oddaje: - Vlada bo potrdila interventni zakon za pomoč prebivalcem in podjetjem po ujmah. - Japonska ob nasprotovanju sosednjih držav začela izpuščati v morje vodo iz nuklearke Fukušima - Tina Šutej ponovila lanski uspeh, na atletskem svetovnem prvenstvu četrta v skoku s palico

V 184. epizodi podcasta Lovim ravnotežje gostim Niko Babić, lastnico ljubljanske veganske restavracije Veganika. Z Niko v tej epizodi veliko govoriva o hrani, o veganstvu in rastlinski hrani, kako v prehrano vključevati več zelenjave in sadja. Ta epizoda in pogovor pa presega gurmanske okvirje in Nikino vlogo, lastnice in ustvarjalke Veganike. Nika je tudi žena, sestra in teta. V drugem delu pogovora boste spoznali Marcela, Nikinega nečaka, fantka z modnimi očmi. Marcel se je rodil januarja 2023 in kmalu po rojstvu sta njegova starša prjeela strašljivo diagnozo, da ima mali Marcel najhujšo obliko spinalne mišične atrofije. Naslednje štiri mesece so Marcel in njegova starša preživeli med bolnico in domom, kjer je za njih skrbela krasna ekipa paliativne oskrbe. Marcel je konec meseca maja za vedno zaprl oči. Nika in Marcelova starša so se odločili, da bodo spomin na Marcela ne le ogranili, temveč bodo njegovo zgodbo poslali med ljudi. Tako se je rodila Marcelova tržnica, dobrodelni dogodek za otroke, ki jih oskrbuje Tim paliativne oskrbe in se bo zgodil 27. avgusta 2023 na ljubljanskem Pogačarjevem trgu. Dogodke bo vključeval krasne ponudnike hrane, pogovore, aktivnosti za otroke in še in še. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Niko omenili v epizodi. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda184 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/collections/all⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Bosanski književnik Dževad Karahasan je živel v Gradcu in Sarajevu, v katerem je bil profesor na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete. Njegovi romani so doživeli velik uspeh, še posebno na nemškem govornem področju, prevedeni pa so tudi v številne druge evropske jezike. Karahasan je umrl v 71. letu, maja 2023. Na 39. mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu leta 2007 je bil osrednji gost. Ob tej priložnosti je predstavil slovenski prevod svojega prvega romana Vzhodni divan iz leta 1989, govoril pa je tudi o svojem odnosu do jezika in književnosti. S pisateljem se je pogovarjal Matej Juh, bral je Ivan Lotrič.

V epizodi 110 je bil moj gost Martin Strel, legendarni slovenski maratonski plavalec in večkratni svetovni rekorder. Njegovi dosežki so presegli meje običajnega in vključujejo plavanje po celotnem toku največjih svetovnih rek. Leta 2002 je postavil dolžinski rekord v maratonskih plavanjih, ko je od izvira do izliva preplaval reko Mississippi. Dve leti kasneje, leta 2004, je v 51 dneh preplaval 4003 kilometre po reki Jangce in s tem presegel svoj lasten rekord. Strel je do danes vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov kar štirikrat. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Kdo je Martin Strel? Spanje, prehrana Največji športnik vseh časov Mikroplastika in okolje Najnevarnejša izkušnja Kako je Martin Strel lahko izvajal svoje podvige? Miselnost, hipnoza in meditacija Stroški ekspidicij Kaj bi lahko posameznik naredil za okolje? Zakaj Martin Strel plava? Samohipnoza ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista ============================= AIDEA Total Pack  — Paket 22 znanstveno podprtih učinkovin v 4 izdelkih. https://bit.ly/AIDEA-Total-Pack  =============================

Če tečete maratone in iščete res unikaten izziv, potem bo tale ravno pravšnji: sedem maratonov na sedmih celinah! Matej je eden izmed zgolj nekaj sto ljudi na svetu, ki ga je uspešno zaključil. In to kako! Njegovi maratoni so bili vsi po vrsti nekaj eksotičnega; od Zahodne Sahare v Afriki, Himalaje v Aziji, preko Sydneya v Avstraliji, razvpitega Farga v Združenih državah čez Kolumbijo do Antarktike. Nore dogodivščine ob višinski bolezni, peščenih viharjih, kovidu in tekaškemu kolenu. Mimogrede nekaj rečeva še o agilnem podjetništvu, čuječnosti, TedXu, umetni inteligenci in Radencih. Idealno za vročinski val!

"Perfekcionizam je neprijatelj završenog." Gost Ivana Minića u 223. podkastu Pojačalo je Vladimir Cerić. Čovek sa bogatom dugogodišnjom karijerom u oblasti IT novinarstva, marketinga i PRa. Kao mali, na užas svojih roditelja, želeo je da bude automehaničar. Nije to postao, ali jeste završio Saobraćajni fakultet. Ono što povezuje njegovu želju iz detinjstva i ono čime se danas bavi jeste otkrivanje kvara u sistemu, popravljanje i pravljenje novog, boljeg sistema. Vlada se za računare i računarske tehnologije zainteresovao čitajući knjige, a zatim je i sam počeo da piše tekstove o računarima. Novinarsku karijeru počeo je u časopisu PC Press, devedesetih godina, kada u tadašnjoj Jugoslaviji skoro niko nije imao gotovu brendiranu konfiguraciju nekog računara, nego smo ih sami sklapali od raspoloživih komponenti. Njegovi tekstovi o novim komponentama, o tome koja sa kojom hoće da radi i veliki testovi konfiguracija koje oni sklope u redakciji, bili su veoma korisni svima koji su se u to vreme na neki način bavili računarima. Kasnije, Vladimir prelazi u tek osnovanu podružnicu Microsofta kod nas i svoje novinarsko iskustvo koristi u PR svrhe. Danas Vladimir ima svoju firmu, bavi se konsultantskim uslugama, pomaže privrednicima i startapovima u ostvarivanju njihovih poslovnih ciljeva, kao i u optimizaciji njihovog poslovanja. Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Kad porastem biću - Test 40 konfiguracija - Iskustva iz redakcije - Kako se iz novinarstva nastavila Cerićeva karijera - Kako su prošle 3 godine u Microsoftu - Kako se razvijala freelance karijera - 2005. I pravljenje sajtova - Različite firme, različita iskustva - Šta Cerića interesuje u narednom periodu - A šta ti prodaješ? Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3NLaOzN Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

V studio je prišel doktor filozofije in komparativist, predvsem pa – kot diplomirani slikar – stripar in ilustrator. Njegovi stripi že več kot 20 let izhajajo tako v digitalnih kot v tiskanih medijih ter v knjižni obliki. Ustvaril je več stripovskih albumov, ilustriral knjige za otroke in mladino ter poskrbel, da je inteligentni in duhoviti strip redno izhajal v časopisu. Velja za enega glavnih in najbolj aktivnih zagovornikov stripa ter risoromanov pri nas. Je soustanovitelj in soorganizator mednarodnega festivala Tinta, na Poljanski ulici v Ljubljani pa je odprl knjigarno Stripolis, ki presega meje prodajnega prostora, saj deluje tudi kot atelje in zavod za gojenje stripovske kulture. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Izarja Lunačka.

Navijanje za Seltik je privilegija... Zeleno - beli iz Glazgova prvi su na Ostrvo doneli pehar lige šampiona. Njegovi navijači su među najvernijim i najglasnijim na svetu. Seltik vole mnogi poznati ljudi, među kojima, po brojnosti, visoko mesto zauzimaju muzičari. Iznenadićete se dokle seže Seltikova popularnost u 30. emisiji MMA, koju uređuje i vodi sportski komentator Željko Čačija

Ivan Burazin je možda najpoznatiji kao organizator IT konferencije Shift, koju je nedavno akvizirao Infobip no Ivan je svestran i to mu je samo jedan od koraka u karijeri. Cilj mu je ostaviti trag na svijetu te se dugoročno vidi u sve većim i sve globalnijim poduhvatima. Njegovi poduzetnički početci su bili formiranje tvrtke za IT usluge te startup CodeAnywhere koji nudi razvojno okruženje za developere u cloudu, a danas je Chief Developer Experience Officer u Infobipu, zadužen za promoviranje i pozicioniranje Infobipovih proizvoda među developerima koji su potencijalni klijenti. S Ivanom smo razgovarali o njegovoj dnevnoj rutini, kako povećava svoju produktivnost, kako je došao do ideja za CodeAnywhere i Shift konferenciju, što se događa s IT-em u Africi, te koje su mu ambicije za budućnost. Surove Strasti nominirane su za Večernjakovu ružu! Hvala svim slušateljima i žiriju koji nas je nominirao - a da bi glasali za nas, pošaljite poruku sa sadržajem "RUZA2022 84" na broj telefona "60 085". Želite li da napredujemo u stvaranju ovakvog sadržaja? Onda podržite Surove Strasti na Patreonu (https://patreon.com/surovestrasti). To je platforma gdje možete odrediti da se Surovim Strastima svaki mjesec automatski pošalje neki iznos, na primjer 15-tak eura. Ovo nije veliki iznos - manje od jednog izlaska s par prijatelja, a nama puno znači da ostvarimo kvalitetniju produkciju. Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda

Njegovi videi na portalu YouTube so zabeležili več kot 270 milijonov ogledov, priljubljen je tako v Izraelu kot Palestini, v garaži ima 22 motociklov, poganja pa ga bujta repa. Vonj skurjenih gum njegovega skuterja so zavohali pri KTM-u in mu odprli vrata v svet tovarniških voznikov. . ZAPISKI: ROKOVA SPLETNA STRAN - https://rokbagoros.com ROKOV YOUTUBE KANAL - https://www.youtube.com/@RokBagorosStuntrider ROKOV INSTAGRAM - https://www.instagram.com/rokbagoros/ VIDEO Z ŽAGO - https://youtu.be/C4oU2A9yiz0 SHOW V PALESTINI - https://youtu.be/C4oU2A9yiz0 PRVI VIDEO S SKUTERJEM - https://youtu.be/l8u8CtxAbmU NAJLJUBŠA FOTKA Z OSLOM - https://ibb.co/WzJ8sBH SPREJEM V PALESTINI - https://ibb.co/CP7GLpt Z IDOLOM CHRISOM PFEIFFERJEM - https://ibb.co/XSY3jHg ŠARAUFANJE BREZ VEZIC V KAMBODŽI - https://ibb.co/QXsvw3R . PODPRI ATMOSFERCE - https://app.vibeit.co/en/atmosferci PODPRI KOMOTAR MINUTO - http://shop.komotarminuta.com/en SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - https://www.instagram.com/jure_gregorcic/ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - https://www.instagram.com/komotar_minuta/

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije: BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7w ETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167 FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic A1: https://a1.rs/privatni Legend WW: https://www.legend.rs/ ⚡⚡⚡ Dr Saša Marković je inženjer aerokosmotehnike, novinar, kolumnista i stručni saradnik za oblast nauke i tehnike časopisa „Vreme” punih 25 godina i biviši profesor na Mašinskom fakultetu u Beogradu. Njegovi „long read”, tekstovi ne objavljuju se u redovnim rubrikama, već kada postoji jasna potreba u zavisnosti od svetskih inovacija i pomaka kada su u pitanju svemirski programi, ali i aerokosmotehnika uopšte. Od aviona do raketnih pogona kada su u pitanju misije van planete Zemlje. S obzirom na to da smo u poslednje vreme imali značajan porast aktivnosti, od „SpaceX” programa, preko „Dart”, pa sve do (najzad), poslate prve od tri „Artemis” misije na Mesec, vreme je da nastavimo sa našim „svemirskim” serijalom i da se upoznamo sa stručnjacima različitih oblasti, od astrofizike, do astrobiologije. Ovoga puta akcenat stavljamo na pogone, pogonske i raktene motore, ali goriva. U samom razgovoru, bavili smo se, ne samo misijama na Mesec, već i potencijalnoj mogućnosti, to jest, nemogućnosti misije na Mars, kao i do ostalih planeta i satelita u našem sunčevom sistemu. Poseban deo razgovora posvetili smo teorijskim pogonima i o čemu vodeći umovi sveta razmišljaju kada se govori o hipotetičkim interstelarnim putovanjima u budućnosti. Audio: Marko Ignjatović Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/ Audio: Marko Ignjatović Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/

Gost tokratne epizode je vplivnež Sven Carlin, ki ima skoraj 220 tisoč naročnikov na Youtube. Na delniške trge investira 16 let, prvo delnico je kupil pri 19 letih, pri tem ga je vodila tako imenovana "value" strategija investiranja, ki išče podcenjene delnice glede na ekonomske temelje podjetja. In tej strategiji je ostal zvest do danes. S prvo delnico je zaslužil 10-kratnik vložka. Živi v Sloveniji, sicer je iz Novigrada. Njegovi videi so v angleščini. Pogovarjala sva se v slovenščini. Njegov vzornik je Charlie Munger, ki je partner Warrena Buffetta. Sven brez dlake na jeziku pove, to kar misli, podobno kot Munger. Epizodo lahko gledate tudi na Youtube.

Emir Bešić je osnivač i glavni kreator sadržaja TikTok profila @betowen85 (Betowen i Sevda) koji u trenutku objave ovog teksta ima preko 112 tisuća followera, s tendencijom brzog rasta. Iako TikTok ima, ili je imao reputaciju da sadrži videe prvenstveno za mlađu populaciju, Emir je odličan primjer kako takvu vrstu sadržaja oblikovati za odrasle. Njegovi videi sadrže zabavan sadržaj izvučen iz svakodnevnice njegove obitelji, a nije rijetkost da imaju i preko 500 tisuća pregleda. Pričali smo o tome kako je došao do toga da objavljuje na TikToku, kakav sadržaj najbolje prolazi, te koji su potencijali TikToka za poslovne primjene, te na koji način. Želite li da napredujemo u stvaranju ovakvog sadržaja? Onda podržite Surove Strasti na Patreonu, to je platforma gdje možete odrediti da se Surovim Strastima svaki mjesec automatski pošalje neki iznos, na primjer 15-tak eura. To nije veliki iznos - manje od jednog izlaska s par prijatelja, a nama puno znači da ostvarimo kvalitetniju produkciju.  PREPORUKE ZA LAKŠE I UGODNIJE SLUŠANJE PODCASTA Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda Za lektire Surovih Strasti, edukacijske sadržaje i za potporu onom što radimo, posjetite našu platformu Surove Strasti Academy.

Viktor Ruban je ukrajinski plesalec, koreograf in pedagog. Je ustanovitelj in direktor produkcijskega centra Ruban Production ITP, programski direktor in soustanovitelj neodvisne mednarodne plesne platforme "Impulse of Transformation" in raziskovalec na področju gibalne umetnosti. Njegovi projekti so ga vodili po vsem svetu, Ob ruski agresiji na Ukrajino je z ekipo Ruban Production ITP ustanovil "Ukrainian Emergency Performing Arts Fund" – sklad za uprizoritvene umetnosti v izrednih razmerah; njegov cilj je zbiranje in razdeljevanje finančne pomoči umetnikom, ki delujejo na področju uprizoritvenih umetnosti in so v vojnih razmerah ostali brez dela in dohodkov. Viktor Ruban živi v Kijevu, od koder se od februarske agresije ni premaknil. Tja ga je poklicala Staša Grahek

Tako Damian Merlak, ki se aktivno ukvarja z trgovanjem na borzi, povzame dogajanje na finančnih trgih. V podcastu razkrije svoje naložbene strategije, kaj kupuje in prodaja, s katero naložbo je največ izgubil, kakšen je njegov pogled na kripto trg in na kapitalske trge nasploh. V tokratnem podcastu Money-How sem se pogovarjala z investitorjem, podjetnikom in multimilijonarjem Damianom Merlakom. Večina ga pozna kot soustanovitelja kriptomenjalnice Bitstamp. S prodajo deleža v tej se je usidral na vrh Managerejve lestvice najbogatejših Slovencev. Damian Merlak brez dlake na jeziku pove to kar misli in praviloma tudi zelo odkrito govori o svojih naložbenih podvigih. Njegovi naložbeni pogledi niso primerni za vsakogar, še zlasti ne za bolj konzervativno naravnane vlagatelje. Ta podkast je primeren za tiste z več znanja o investiranju. V pogovoru omenjamo številne vroče+naložbene zgodbe, pa tudi bolj klasične kot so delnice in skladi, ki kotirajo na borzi. Veliko je govora tudi o trgovanju z opcijami, saj je to Merlakov primarni način trgovanja. Določene strategije bomo osvetilili v ločenem podcastu – Ena na ena o opcijah. Če vas to zanima, se naročite na podcast, da boste o tem pravočasno obveščeni. Za vse ostale, ki bi želeli spoznati in razumeti borzne osnove, predlagam, da poslušate na Money-How tudi podcast z naslovom Vroča borza: podivjani vlagatelji, seksi naložbe in kanček črnega humorja, kjer s poznavalcem kapitalskih trgov Andražem Grahkom, soustanoviteljem družbe Capital Genetics, ki na poenostavljen način pojasni določne borzne pojme in pa glavne lekcije preteklih balonov ter kako sestaviti košarico naložb. https://biznispace.com/sl/money-how/vroca-borza-podivjani-vlagatelji-seksi-nalozbe-in-kancek-crnega-humorja-6621959 Enominutne tutoriale o upravljanju denarja lahko spremljate tudi na mojem Youtube (Marja Milič) ali TikTok kanalu (@money_how). Če bi želeli bolj poglobljena pojasnila glede kakšnih drugih naložb, mi pišite preko katerega od družbenih omrežij ali na marja@biznispace.com. Damian Merlak v podcastu odgovarja na: 00:00 Intro 05:30 Bitcoina do pol milijona? 09:50 Elon Musk in bitcoin 10:50 Dogecoin 12:28 NFT - nezamenljivi kriptožetoni 14:19 Pok balona 15:50 ICO-manija, likvidacija projektov 17:00 Prodali ali držati kripto - lamborghini norost 19:36 Potencialno zanimive kripto naložbe 20:50 DeFi - decentralizacija financ 22:30 Coinbase na borzi in IPO Bitstampa, SPAC in IPO 30:30 Diskontni brokerji 32:30 Naložbeno zanimive regije 34:40 Shortanje oz stava na upad tečajev 36:20 Potencialan tveganja. Zavarovanje pozicij. 39:40 Trgovanje z opcijami 41:17 Trgovanje (začetki), čas držanja naložbe 45:10 Donosnost potfelja 46:05 Dividende. Ogledane naložbe 48:55 Največja izguba in koliko 50:19 Strategija trgovanja z opcijami 51:27 Obveznice 53:30 Nepremičnine 55:50 Kako izbrati naložbe? Kje dobiti infote? 1:00:50 Nasvet za male vlagatelje