Podcasts about mednarodno

Marija Strojnik Scholl, slovenska astrofizičarka, se ukvarja z uporabo optične tehnike pri astronavtiki in raziskovanju vesolja. V svoji karieri je delovala v Združenih državah Amerike in Mehiki ter se v mednarodnem merilu umešča med priznane znanstvenice. Za razvoj navigacijskega sistema je leta 1996 kot prva ženska prejela nagrado Georgea W. Goddarda, ki jo podeljuje Mednarodno društvo za optiko in fotoniko (SPIE). Piše tudi za revijo Spika.

Mednarodno javnost je zvečer pretresla nova napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede carin. Napovedal je namreč takojšnjo 90-dnevno zamrznitev dviga carin za vse države, razen za Kitajsko. Druge teme: - Nemški socialdemokrati in krščanska unija podpisali koalicijsko pogodbo - Državni svet izglasoval veto na zakon o zdravstveni dejavnosti - Svet ljubljanske psihiatrične klinike potrdil nov mandat Bojanu Zalarju

Med telesom in prostorom je filmski in video opus, mednarodno uveljavljene umetnice in režiserke, Nataše Prosenc Stearns, ki se v štirih programih predstavljen v Slovenski kinoteki vse od marca do junija 2025. Nataša Prosenc Stearns je diplomantka ALUO, kjer je ustvarila svoje prve videe, instalacije in filme. S Fulbrightovo štipendijo nadaljuje podiplomski študij v Los Angelsu, na California Institute of the Arts, kjer takoj po končanem študiju ustanovi lastno produkcijsko hišo Kanalya Pictures. Začne sodelovati z ameriškimi galerijami in desetletje razstavlja pod okriljem galerije Ruth Bachofner. Njena dela so bila razstavljena v slovenskih in mednarodnih galerijah in muzejih, dvakrat na Beneškem bienalu, najprej s projektom Gladiatorji, skupaj z Andrejem Zdravičem, za svoj projekt prejme nagrado Prešernovega sklada, leta 2015 pa v skupini dvajsetih umetnikov iz Los Angelesa! Njen večmedijski projekt z naslovom Zaklinjanja, avtoričin kritičen pogled na sodobni način življenja, kjer ritual izgublja svoj pomen v tradicionalnih družbah, bo na ogled od 28. marca do 25. aprila 2025 v Galeriji Gong v Novi Gorici, kot del Evropske prestolnice kulture, Go 2025.

Maria Alejandra Rubio Rojas je v Slovenijo prišla pred slabim letom in pol, in sicer na doktorski študij na Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana. Kot antropologinja sodeluje pri projektu, ki se ukvarja z razmerami za kolesarjenje v mestih, in tudi Bogota, glavno mesto Kolumbije, od koder je doma, je tako kot Ljubljana zelo kolesarsko mesto. Je pa tudi plezalka in filmska ustvarjalka, njen dokumentarni film Bojevnice je bil prikazan na letošnjem Festivalu gorniškega filma. Če je niste spoznali tam, jo boste v Evropi osebno.

Z napovedjo, da se začenja zlata doba Amerike, je ameriški predsednik Donald Trump verjetno razveselil le Vladimirja Putina in Benjamina Netanjahuja, voditelja, nad katerima je Mednarodno kazensko sodišče razpisalo priporni nalog. Precej manj veselja, zato pa veliko več negotovosti, prinaša novi stanovalec Bele hiše od ruskih napadov porušeni Ukrajini in od izraelskih bomb opustošeni Gazi, četudi si je tam zamislil bogataško riviero. V stiski se je znašla tudi Evropa, zibelka civilizacijskih dosežkov, zlasti po obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega v Ovalni pisarni Bele hiše, ki se je sprevrgel v prepir. Trump je po nenavadnem fototerminu Ukrajini odtegnil vojaško pomoč in pod vprašaj pa postavil 5. člen Severno-atlantske pogodbe, ki članicam Nata zagotavlja kolektivno obrambo. Evropska unija je v paniki in strahu pred nepredvidljivo Rusijo začela snovati milijardna vlaganja v obrambo, na paradoksalnost trenutka pa nas je spomnil poljski premier Donald Tusk, da 500 milijonov Evropejcev moleduje 300 milijonov Američanov, da nas obranijo pred 140 milijoni Rusov. Izjava, ki ironično sporoča, kako je za Evropo napočil nov dan in da se mora Trnuljčica na stari celini prebuditi. Labirinte sveta premierno v novi zvočni podobi raziskuje Aleš Kocjan!

Ob slovenskem tednu boja proti raku, ki tokrat poteka pod geslom »V boju proti raku bo zavel nov veter!« se prav danes pod okriljem evropskega projekta Nadgradnja presejanja za raka v Sloveniji začenja dvoletno sodelovanje z Mednarodno agencijo za raziskave raka pri SZO in nizozemskim univerzitetnim kliničnim centrom Erasmus MC Rotterdam. Cilj je preveriti upravičenost in izvedljivost novih presejalnih programov za raka prostate in pljučnega raka pri nas. Projekt so predstavili danes na Onkološkem inštitutu, tam je bila Helena Lovinčič.

Socialni partnerji so v okviru ekonomsko-socialnega sveta danes nadaljevali pogajanja o pokojninski reformi. Potekala so za zaprtimi vrati, izjav po srečanju ni bilo, smo pa na Radiu Slovenija pred tem neformalno pridobili dokument ministrstva za delo, ki med drugim zajema starostne meje, odmerni odstotek in redno usklajevanje pokojnin. Drugi poudarki: - Dijaki pristojnega ministra opozarjajo na varnost v šolah in dijaških domovih. - Mednarodno kazensko sodišče v primeru ameriških sankcij podprli dve tretjini njegovih članic. - Zahteva po vključitvi nerešenih manjšinskih vprašanj v pogodbo prihodnje avstrijske koalicije.

Medtem ko predsednik prehodne sirske vlade Mohamed al Bašir poziva sirske begunce k vrnitvi v domovino, v več evropskih državah prekinjajo obravnave njihovih prošenj za azil ali celo načrtujejo njihovo vračanje. Zunanja ministrica Tanja Fajon se zavzema za enoten evropski pristop k problematiki, o kateri bodo jutri govorili notranji ministri Unije. Naša država obravnavanja prošenj za zdaj ne prekinja. Drugi poudarki: - Nadaljevanje kadrovske krize v socialnovarstvenih zavodih; zanimanja za zaposlitve najmanj do zdaj. - Zgodba Mariborske livarne se po sto letih delovanja končuje; več kot 170 delavcev z novim letom na Zavod za zaposlovanje. - Negativno mnenje Računskega sodišča o pravilnosti poslovanja RTV Slovenija v obdobju, ko je zavod vodil Andrej Grah Whatmough.

Slovenija, drugače kot več drugih evropskih držav, po padcu diktature sirskega predsednika Bašarja al Asada ne ustavlja obravnavanja prošenj Sircev za azil, je sporočilo notranje ministrstvo. Naša država si želi enotnega pristopa članic Evropske unije, je dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Predsednik prehodne sirske vlade Mohamed al Bašir je vse sirske begunce v tujini pozval, naj se vrnejo domov. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je dejal, da je treba storiti vse za poenotenje različnih sirskih voditeljev, da bodo lahko zagotovili nemoteno prehodno obdobje.

Iz sveta se vrstijo mešani odzivi na naloga za prijetje izraelskega premierja Netanjahuja ter obrambnega ministra Galanta, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče. Številne podpisnice bodo spoštovale odločitev, nekoliko neodločni so v Franciji in Nemčiji. Seveda je odločitev zavezujoča na državni, evropski in mednarodni ravni, je dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, a dodala, da natančno preučujejo, kaj pomeni za izvajanje v Nemčiji. Pričakovano bo odločitvi sodišča kljubovala Madžarska. Preostale novice: Rusija je napad z balistično raketo označila kot opozorilo Zahodu; NATO odgovarja, da ga to ne bo odvrnilo od pomoči Ukrajini. Nov predlog dogovora na konferenci v Bakuju: razvite države bi za podnebne ukrepe plačevale 250 milijard dolarjev na leto, kar je po mnenju številnih premalo. Država sprejela prostorski načrt za vetrnice na Ojstrici nad Dravogradom kljub nasprotovanju krajanov in občine.

Mednarodno kazensko sodišče je pozvalo države podpisnice rimskega statuta k spoštovanju včeraj izdanih nalogov za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta in poveljnika Hamasa Mohameda Deifa zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Številne podpisnice rimskega statuta so že sporočile, da sprejemajo odločitev sodišča in jo bodo spoštovale; izjema je tudi tokrat Madžarska. V oddaji pa tudi o tem: - Najnovejši osnutek na podnebni konferenci: razvite države bi za podnebne ukrepe namenile 250 milijard dolarjev letno - Veliko zanimanje za štipendije v deficitarnih pedagoških poklicih - Darko Jorgić v polfinale sklepnega namiznoteniškega turnirja svetovne serije v Fukuoki

Ukrajinske oblasti so sporočile, da je Rusija prvič od začetka vojne v Ukrajini državo napadla z medcelinsko balistično raketo. Ruska vojska je zjutraj proti mestu Dnipro izstrelila več raket, med njimi naj bi bila po njihovih navedbah tudi medcelinska z dosegom več kot 5 tisoč kilometrov. Ostali poudarki oddaje: Mednarodno kazensko sodišče zahteva aretacijo izraelskega premierja Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Galanta in vodje Hamasa Deifa V Srbiji pridržali ministra za gradbeništvo in še 10 ljudi v zvezi z zrušenjem nadstreška železniške postaje v Novem Sadu Prepoved električnih bojlerjev v novogradnjah ostaja; novi pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah pa glede tega ni jasen

Iz sveta se vrstijo odzivi na nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče. Izrael ga označuje za antisemitsko dejanje, Washington zavrača izdajo nalogov, Bruselj opominja, da je treba odločitev sodišča spoštovati. Glavni tožilec sodišča Karim Khan pa je opomnil na grozote v Gazi in države pozval, naj upoštevajo izdane naloge. Druge teme: - Putin: vojna v Ukrajini je iz regionalnega prerasla v svetovni konflikt - Tudi tretji krog pogajanj v Volkswagnu ni prinesel rešitve - Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem praznuje pol stoletja

Ime tedna je Ksenija Trs, pisateljica in potujoča knjižničarka, ki že več kot tri desetletja živi svojo "potujočo štorijo" v bibliobusu, potujoči enoti Mariborske knjižnice, kjer te dni zaznamujejo 50 let delovanja. Je tudi avtorica knjige Potujoči utrinki, v kateri je zbrala tako anekdote kot zgodovino potujočih knjižnic ter soavtorica razstave Mariborska knjižnica na kolesih: 50 let bibliobusa. Kandidata sta bila še: Mak Grgić, kitarist, ki se je z albumom Entourer vnovič, že tretje leto zapored v kategoriji najboljši samostojni klasični instrumentalni album uvrstil med nominirance za nagrado grammy. Album je izdal pri ljubljanskem Zavodu Dissonance, skladbe žanrsko segajo od klasične do etnične in avantgardne glasbe, posnetek in postprodukcija pa sta nastala v sodelovanju z RTV Slovenija.  Zvonka Pangerc Pahernik, vodja Središča za obveščanje in ozaveščanje na Andragoškem centru Slovenije, ki že 30 let uspešno opozarja na pomen vseživljenjskega učenja na nacionalni in mednarodni ravni. S sprejetjem v Mednarodno dvorano slavnih za izobraževanje odraslih in nadaljevalno izobraževanje na ameriški Univerzi v Oklahomi se je pridružila največjim imenom svetovne andragogike.   

Vodenje Cankarjevega doma, največje slovenske kulturne ustanove, z današnjim dnem prevzema Jure Novak, ki je bil do nedavnega direktor Prešernovega gledališča Kranj. Izkušnje z vodenjem umetniških institucij je pridobil tudi kot vodja Gledališča Glej, vmes je celo ustanovil lastni zasebni zavod Poza. Pri svojem ustvarjanju je ves čas deloval tudi kot gledališki režiser, performer, glasbenik, pesnik, prevajalec in publicist. "Na novo delovno mesto vstopam z velikim vznemirjenjem, kakšne so možnosti v povezovanju vseh področij, ki jih podpira Cankarjev dom," še pravi Novak.

Bejrut gori, Izrael sporoča, da se bo maščeval za iranski raketni napad. Generalni sekretar Združenih narodov je tam nezaželena oseba. Kot da je prvi človek svetovne organizacije le naključni podnajemnik na newyorški vzhodni reki in je že zdavnaj dvignil roke tudi od Ukrajine. Tam ruski agresor niza uspehe. Kot da je delo ustanoviteljev Združenih narodov ali tvorcev helsinške listine bilo zaman. Evropski volivci se obračajo proti desni. Če verjamemo dominatnim medijem, zaradi nestrpnosti. Če pa pogledamo množico spletnih portalov, je slika drugačna. Ljudje se bojijo vojne.

Ime tedna je Matej Veber, mentor ekipi Mechatronics Rescue Team, skupini dijakov 4. letnika na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje, ki so na svetovnem prvenstvu v robotiki v nizozemskem Eindhovnu premagali vso konkurenco ter v kategoriji reševalnih robotov osvojili prvo mesto. Z izjemnim rezultatom na letošnjem svetovnem prvenstvu so si zagotovili tudi vstopnico za RoboCup 2025.Kandidata sta bila še: Branko Ravnak, predsednik plavalnega kluba Slovenske Konjice, ki je s sodelavci in v sodelovanju z Mednarodno zvezo društev IAHD Adriatic na Javnem mestnem kopališču pripravil jubilejni, že 20. "Dan brez vozička" in akcijo "Voda vzame, voda vrne". Z opozarjanjem na posledice nepremišljenih skokov v vodo so na dogodek povabili tudi starostnike, varovance različnih zavodov in druge invalide. Iris Breganski, atletinja, ki je na svetovnem prvenstvu gluhih na Tajvanu, s 4405 točkami osvojila srebrno kolajno v sedmeroboju. Tako je dvema zlatima in srebrni kolajni, ki jih je leta 2018 osvojila na mladinskem svetovnem prvenstvu v Bolgariji ter lanskima bronastima na evropskem članskem prvenstvu na Poljskem, dodala še šesto odličje z velikih mednarodnih tekmovanj.

Slovenske nogometaše nocoj čaka še ena zgodovinska tekma, saj se lahko prvič uvrstijo v izločilne boje evropskega prvenstva. Nasprotniki bodo favorizirani Angleži, a so v slovenskem taboru po dobrih predstavah navdani z optimizmom. Kot na prejšnjih dveh tekmah bodo tudi tokrat v Nemčiji igrali ob močni podpori navijačev. V Kölnu, kjer se že od dopoldneva stopnjuje navijaška vročica, je približno 12 tisoč Slovencev. Drugi poudarki oddaje: - Na današnji dan državnosti Slovenija praznuje 33 let samostojnosti. - Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange v zameno za priznanje krivde po petih letih na prostosti. - Mednarodno kazensko sodišče po nalogu za prijetje Putina izdalo še nalog za Šojguja in Gerasimova.

Danes se začenja 32. mednarodni poletni Festival Lent, ki bo obarval mariborske ulice in obnovljeno promenado ob Dravi. 10. trienale sodobne umetnosti U3, ki bo na ogled v Moderni galeriji vse do novembra, letos kurira Tevž Logar. Jubilejna izvedba nosi naslov Proti toku časa. Na Ferskih otokih je festival Svetovni glasbeni dnevi, za katerega skrbi Mednarodno združenje za sodobno glasbo, v Galeriji Škuc pa nova razstava Ausstellung! Laibach Kunst 1980–1984. V Trbovljah se je začel festival Rdeči revirji, v Hiši Tartini v Piranu pa bodo v soboto odprli razstavo Rekviem Jaše Mrevlje Pollaka. Društvo slovenskih pisateljev je objavilo skupno izjavo, v kateri kritizirajo nizek delež financiranja za področje knjige. Vabljeni k poslušanju!

Ddr. Hans Zollner, jezuit, psiholog in psihoterapevt, vodi Inštitut za antropologijo na rimski Papeški univerzi Gregoriana. Mednarodno priznani strokovnjak za soočanje s spolnimi zlorabami v Katoliški cerkvi, ki je med drugim izstopil iz papeške komisije za zaščito otrok in mladih, ker ni dobil pojasnil glede pristojnosti, odgovornosti in finančnega poslovanja. Je človek s karizmo, ki zna prisluhniti, pa tudi slišati. Tudi žrtvam spolnih zlorab v cerkvi, s katerimi se je nedavno srečal v Sloveniji. Pri tem ne prodaja lažnega upanja, da se da to bolečino pozdraviti, je pa rano mogoče zaceliti. Spregovori tudi o tem, koliko je pedofilov med duhovniki, kakšni so finančni tokovi v Vatikanu, o papežu in razkoraku med načeli in resničnostjo.

V Iranu se pripravljajo na prenos oblasti, potem ko je v helikopterski nesreči umrl predsednik države Ebrahim Raisi. Ne le, da je država ostala brez predsednika, ampak je ostala tudi brez najmočnejšega kandidata, ki bi nasledil ajatolo. Medtem ko izraelski vojaški škorenj z nezmanjšano močjo bije vojno v Gazi, Mednarodno kazensko sodišče zahteva izdajo pripornih nalogov za izraelskega premierja, obrambnega ministra in tri voditelje Hamasa. In medtem ko se je trem državam – Irski, Španiji in Norveški – uspelo povsem jasno izreči, da bodo v torek priznale Palestino, vlada v Sloveniji tega ne zmore, saj predloga ni poslala v Državni zbor. V kritičnem pregledu iztekajočega se tedna nas bo zanimalo tudi, kaj v zdravstveni sektor prinaša načrtovana Agencija za kakovost v zdravstvu, prizemljili pa bomo tudi visokoleteče zamisli o novi medicinski fakulteti na Primorskem. Pa še o bolj in manj strateških razmislekih o postavitvi drugega bloka jedrske elektrarne Krško ter prehajanju strateškega prehranskega sektorja v hrvaško lastništvo.

Državno podjetje Gen energija, investitor v drugi blok jedrske elektrarne v Krškem, je danes predstavilo prvo oceno ekonomike projekta. Novi reaktor bi imel med 1000 in 1650 megavati moči, študija o priključitvi drugega bloka na omrežje je pokazala, da bi bila s tega vidika njegova optimalna velikost do 1300 megavatov. Ocenjena investicijska vrednost brez stroškov financiranja je med 9,3 in 15,4 milijarde evrov, odvisna bo od moči reaktorja, so pojasnili. Drugi poudarki oddaje: - Vlada namerava jutri podpisati pismo o nameri za vzpostavitev nove medicinske fakultete. - Mednarodno javnost deli zahteva za izdajo naloga za aretacijo voditeljev Hamasa in Izraela. - Na Opčinah mogoče vnovič kupiti knjige v slovenskem jeziku.

Britansko-ameriški pisatelj indijskih korenin Salman Rushdie je avtor tako nagrajenih kot kontroverznih del svetovnega slovesa. V svoji zadnji knjigi opisuje okoliščine dramatičnega dogodka, ko ga je pred dvema letoma na odru amfiteatra v mestecu Chautauqua v zvezni državi New York, kjer naj bi govoril o pomenu zagotavljanja varnosti za pisatelje, moški z zakritim obrazom napadel z nožem in ga skoraj ubil. Knjiga z naslovom Nož: premišljevanja po poskusu umora, danes sočasno izide na slovenskem, ameriškem in britanskem trgu. Posvečamo se tudi mednarodni filozofski konferenci z naslovom To Be Continued? … Philosophy and Psychoanalysis Today oziroma Nadaljevati? … Filozofija in psihoanaliza danes, ki poteka te dni v Ljubljani ter premieri Najboljše evropske predstave, ki bo drevi v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. Začenjamo pa s skokom na Bled, tam se je namreč sinoči, z literarnim večerom, začelo 55. Mednarodno srečanje pisateljev. Vabimo vas k poslušanju!

Startup Müsli: Nasveti za uspešno mednarodno rast tehnoloških podjetij by Start:up Maribor

Mednarodno skupnost pretresa grozljiv terorističen napad v Moskvi, v katerem je bilo ubitih najmanj 133 ljudi. Ruski predsednik Vladimir Putin je v prvem nagovoru državljanom po napadu za jutri razglasil dan žalovanja in napovedal kaznovanje vseh vpletenih. Potrdil je tudi, da so vsi štirje napadalci pridržani in dodal, da so pred tem skušali pobegniti v Ukrajino, kjer naj bi jim bil omogočen prestop meje. Kijev je navedbe označil za absurdne in zanikal kakršnokoli vpletenost v napad. Druge teme oddaje: - Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres poziva Izrael, naj omogoči takojšen dostop humanitarne pomoči po vsej Gazi. - Poplava predlogov za posvetovalne referendume. Strokovnjaki opozarjajo, da izvedba vseh ni mogoča. - Slovenski orli na ekipni tekmi v Planici skočili na drugo mesto. Tudi Ilka Štuhec druga na zadnjem smuku sezone.

Ime tedna je Tomato Košir, mednarodno uveljavljen oblikovalec vizualnih komunikacij, ki je za svoje delo prejel številne nagrade. V luči izraelsko-palestinskega konflikta je pred kratkim oblikoval naslovnico za priznano ameriško politično revijo Politico, tokrat pa je z idejo krvavega madeža na naslovnici Objektiva, ki pronica skozi strani časopisa, opozoril na tragiko množičnih kolateralnih žrtev in prelivanja krvi v Gazi.Kandidata sta bila še: Janez Hočevar – Rifle, gledališki, filmski, televizijski in radijski igralec ter izjemen interpret človeške narave, ki je s svojim delom zaznamoval slovensko kinematografijo. Je letošnji prejemnik nagrade bert, ki jo za življenjsko delo na področju filmske igre slovenskim igralkam in igralcem podeljujejo pri Društvu slovenskih režiserjev in režiserk. Tamara Zidanšek in Kaja Juvan, teniški igralki, ki sta prispevali levji delež k uvrstitvi slovenskih tenisačic med najboljše štiri reprezentance sveta. Z uvrstitvijo v polfinale zaključnega turnirja pokala Billie Jean King v Sevilli je Slovenska ženska teniška reprezentanca tako dosegla največji uspeh v zgodovini slovenskega ekipnega tenisa.

Mednarodno priznana ameriška učiteljica igre Ivana Chubbuck v knjigi z naslovom Moč igralca predstavlja svojo lastno metodo in inovativno igralsko tehniko. Njene načine usvajanja vloge in orodij so doslej uporabljala že velika hollywoodska imena, kot so Charlize Theron, Brad Pitt, Elisabeth Shue, Djimon Hounsou in Halle Berry, se pa nanje prav tako lahko opirajo tudi gledališki igralci. V oddaji Oder bo o svojih izkušnjah na delavnicah Ivane Chubbuck in igralskih sredstvih, ki jih je tam usvojila, več povedala igralka Vida Cvar. Knjigo je prevedla Jedrt Maležič Založba: MGL (MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO)

Mednarodno skupnost in Rusijo je konec tedna presenetil pohod najemniške Wagnerjeve vojske z ukrajinskih bojišč proti Moskvi. Spraševali smo se, ali gre za državni udar, za napoved notranjega ruskega spopada … Po dogovoru med razvpitim Prigožinom in beloruskim režimom so se razmere umirile. A odprta vprašanja ostajajo. Kaj nam dogajanje ob koncu tedna pove o Putinovi moči in razmerah v Kremlju? Kaj vse to pomeni za vojno v Ukrajini? Kakšne bodo nadaljnje poteze Združenih držav, Evrope in Kitajske in kako daljnosežne bodo posledice? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: dr. Andrej Benedejčič, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade; Mirko Cigler, nekdanji diplomat in vojaški strokovnjak; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve; Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz Washingtona

Danes obeležujemo dva za kulturo in umetnost pomembna dneva in sicer svetovni dan poezije in svetovni dan lutk. Prvi pomladni dan je UNESCO razglasil za svetovni dan poezije z namenom promoviranja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije. Dogajanju ob svetovnem dnevu poezije, se pridružuje tudi svetovni dan lutk. Mednarodno poslanico je prispevala češka teatrologinja Nina Malíková, ki o lutkovni umetnosti govori kot o človeški dejavnosti, ki – včasih s humorjem, včasih z vso resnostjo – išče rešitve. Slovensko poslanico je letos napisala scenografka, režiserka in lutkovna pedagoginja Breda Varl.

Timotej Gračner je izkušen digitalni “reklamist”, podjetnik z obilico izkušenj in redni predavatelj na konferenci Affiliate World Conferences. Na Studiu Moderna je vodil internetni marketing, nato na področju oglaševanja in marketinga sodeloval s startupi iz Silicijeve doline z res velikimi budgeti. Z družinskim podjetjem Black Fire je preplavil evropski in ameriški trg lova na divje prašiče, zdaj pa vodi podjetje Petsy Labs, ki prodaja prehranske dodatke za pse in mačke. Timotej mi je zaupal goro uporabnih informacij: kako se obsesivno loteva raziskav trga, kako se je lotil lokalizacije marketinških aktivnosti (in zakaj je začel v Nemčiji), delil bogate izkušenje iz native oglaševanja, pa tudi kako skrbi za ravnotežje z zasebnim življenjem. Povezave: https://www.linkedin.com/in/timotejgracner/ https://reklamist.si/

Ciril Horjak je slikar, ilustrator in ustvarjalec stripa. Konec osemdesetih je dvakrat zapored dobil prvo nagrado na natečaju mladinskega avtorskega stripa v Novem Sadu. Mednarodno so bila njegova dela predstavljana večinoma v okviru dejavnosti revije Stripburger. Novembra 2003 je pri Stripburgerju izšel njegov prvi stripovski album Ride, v okviru neformalne Stripburgerjeve akademije stripa je pripravil tudi prvi slovenski učbenik stripa. Od leta 2006 sodeluje s časopisom Večer, njegove risbe so objavili tudi številni ugledni časniki v tujini, med drugim Guardian, Le Monde in Chicago Tribune. Leta 2021 so njegovo ilustracijo izbrali med več kot 400 risbami iz več kot 40 držav za objavo v posebni prilogi uglednega danskega časopisa Politiken. O stripu kot gostujoči predavatelj poučuje na različnih slovenskih fakultetah. Od leta 2020 je vpisan na interdisciplinarnem doktorskem študiju likovnih ved na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter na Filozofski fakulteti. V tokratni oddaji Razkošje v glavi se je s Cirilom Horjakom pogovarjal Miha Žorž.

Radio Ognjišče zaradi birokratskih ovir prisiljen ugasniti oddajnik, ki pokriva Bohinj.GZS podpira uvedbo skrajšanega delovnega časa, tako bi ohranili delovna mesta.Pogajanja med vlado in sindikatom Fides: izstopa iz sistema plač javnih uslužbencev vlada ne sprejema.Število nezakonitih vstopov v Evropsko unijo najvišje po letu 2016, notranji ministri držav članic se zavzemajo za skupno rešitev.Vojne zločince iz ukrajinske vojne bo obravnavalo Mednarodno kazensko sodišče.Vreme- tudi konec tedna pretežno jasno s temperaturami do 22 stopinj.

Pod tem okriljem z odličnimi rezultati nastopa že več kot 70 ponudnikov, je med drugim v včerajšnji Kmetijski oddaji povedala Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu, s katero smo se pogovarjali pred Mednarodno konferenco in letno skupščino evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev. Gostitelji tega dogodka bodo 4. oktobra pripravili tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju.

Pod tem okriljem z odličnimi rezultati nastopa že več kot 70 ponudnikov, je med drugim v včerajšnji Kmetijski oddaji povedala Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu, s katero smo se pogovarjali pred Mednarodno konferenco in letno skupščino evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev. Gostitelji tega dogodka bodo 4. oktobra pripravili tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju.

Mednarodno uveljavljeni tuji in domači umetniki in mentorji bodo vodili tradicionalne delavnice jazzovske glasbe, tudi za najmlajše, pospremil pa jih bo večerni koncertni program festivala Jazzinty s sloganom Zvok mladosti in prihodnosti. Ja, dolenjska prestolnica ta teden diha ob zvokih jazza, za organizacijo je poskrbel Zavod Novo mesto. V Mariboru pa Društvo slovenskih književnih prevajalcev v času poletnih počitnic organizira mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti. Trije gostujoči avtorji, katerih literarna dela obravnavajo tuji prevajalci, se občinstvu v teh dneh predstavljajo tudi na literarnih večerih. Tako se je z mariborskimi bralci sinoči srečala pisateljica Mateja Gomboc, nocoj pa bo gost stripar Izar Lunaček.

Prof. dr. Ernest Petrič je ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve. Ki so jih obravnavali v zadnjem času. Pred oktobrskimi volitvami predsednika države je povedal, kakšne so njegove naloge. Pojasnil je še, kako je z njegovo kandidaturo za ta položaj.

Parada ob dnevu ruske mornarice in nova pomorska doktrina sta danes osrednji temi ruskih medijev. V petek se bosta po zgolj 13-tih dnevih spet srečala Putin in Erdogan, skrhani odnosi na Zemlji se poznajo tudi v vesolju, Rusi zapuščajo Mednarodno vesoljsko postajo.

Najstarejša omemba morskih deklic sega v približno tri tisoč let staro zgodbo iz Asirije. Barbara Petek je kot deklica oboževala morje in se navdušila nad Disneyevo pravljično zgodbo, pred šestimi leti pa naredila odločilni korak in odšla na Filipine na Mednarodno akademijo za inštruktorje morskih deklic ter ob vrnitvi začela razvijati idejo. Ko si nadene mono plavut je njeno ime Arabela in tako je tudi poimenovala zavod, kjer predaja svoje veselje in znanje ter ljubezen do morja.

Poročali smo o novi strategiji razvoja turizma na škofjeloškem, razvojnem programu koroške regije, ocenjevanju mesnih, mlečnih in drugih izdelkov pred začetkom kmetijsko-živilskega sejma Agra in sodelovanju Gimnazije Celje - Center v programu Mednarodno priznanje za mlade.

Nova Gorica bo med 28. junijem in 8. julijem 2021 znova v znamenju saksofona, v različnih kontekstih klasičnih skladb, džeza in raznovrstnih drugih sodobnih slogov. 25. Mednarodno srečanje saksofonistov SAXGO22 v mesto in bližnjo okolico prinaša festival z najdaljšo tradicijo v Novi Gorici, mednarodno tekmovanje saksofonistov in mojstrski tečaj s priznanim saksofonskim kvartetom Zahir iz Francije. f(x)=ax3+bx2+cx+d pa je naslov novega projekta, ki ga bo v Aksiomi v Ljubljani med 28. junijem in 22. julijem na ogled postavil spletni umetnik z udeležbo na najrazličnejših razstavah in festivalih po svetu Igor Štromajer.

Gregor Dolinar je sredi marca prevzel vodenje Gorskoreševalne zveze Slovenije, ki je kot prostovoljna organizacija pred novimi izzivi, tudi s prizadevanji za ureditev položaja gorskih reševalcev letalcev. Dolinar, sicer dekan fakultete za elektrotehniko, še naprej poučuje matematiko in statistiko in je mednarodno uveljavljen matematik. Matematika zaznamuje njegovo poklicno kariero, njegov prosti čas pa predano delo v vrstah gorskih reševalcev. Njihovo poslanstvo je spoznal najprej kot plezalec, pred dobrima dvema desetletjema pa se je pridružil GRS Kranj. Še vedno je član. Z dobro organiziranostjo ujame čas za gore, turno smučanje, maratone, adrenalinske športe, pa tudi zanimive vzdržljivostne preizkušnje, kakršna je bil lanski 23-urni pohod čez hribe in doline od fakultete za elektrotehniko v Ljubljani do vrha Triglava.Mednarodno uveljavljen matematik, dekan Fakultete za elektrotehniko, ki ujame čas tudi za vzdržljivostne preizkušnje Gregor Dolinar je sredi marca prevzel vodenje Gorskoreševalne zveze Slovenije, ki je kot prostovoljna organizacija pred novimi izzivi, tudi s prizadevanji za ureditev položaja gorskih reševalcev letalcev. Dolinar, sicer dekan Fakultete za elektrotehniko, ki še naprej poučuje matematiko in statistiko, je mednarodno uveljavljen matematik. Matematika zaznamuje njegovo poklicno kariero, njegov prosti čas pa predano delo v vrstah gorskih reševalcev. Njihovo poslanstvo je spoznal najprej kot plezalec, pred dobrima dvema desetletjema pa se je pridružil GRS Kranj, član je še vedno. Z dobro organiziranostjo ujame čas za gore, turno smučanje, maratone, adrenalinske športe, tudi zanimive vzdržljivostne preizkušnje, kakršna je bil lanski 23-urni pohod čez hribe in doline od Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani do vrha Triglava.

Prvaki prihodnjih koalicijskih partneric bodo popoldne razgrnili oris nove vlade.Pravnik dr. Jurij Toplak na laž postavil državno volilno komisijo.Na slovesnosti ob 30. obletnici Banke Slovenije o izzivih evropske monetarne politike.Ukrajina zaustavlja dobavo ruskega plina v Evropo preko regije Lugansk.Vlada po desetih dneh spet v regulacijo naftnih derivatov, gospodarstvo zadovoljno.Nekdanji župnik v Preski pri Medvodah Franc Klopčič na ponovljenem sojenju oproščen.Voditeljica Pohoda za življenje Urša Cankar Soares ob primeru hrvaške nosečnice: V družbi se premalo govori o tem, kaj se pozneje dogaja z ženskami, ki so se odločile za splav.Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu v znamenju Ukrajine, Bosne in etike.ŠPORT: Košarkarice Cinkarne Celje osvojile že osemnajsti naslov državnih prvakinj.Vreme: danes in jutri sončno in do 29 stopinj Celzija.

Vojna v Ukrajini nas znova opozarja o propadu svetovne etike. Vendar se bo tudi ta vojna enkrat končala in takrat se bodo Ukrajinci, Rusi in Belorusi morali pogovarjati. Smer bi lahko pokazalo mednarodno srečanju pisateljev PEN na Bledu, ki naj bi se ga udeležili pisatelji teh treh strani. V oddaji tudi o Velikem diktatorju, premieri predstave po filmu Charlieja Chaplina v režiji Diega de Bree, ki jo bodo uprizorili v SNG Drama Ljubljana. Razmisleka o fašizmu v vseh njegovih vidikih pa se lotevajo zgodovinarji na festivalu eStoria v Gorici. Na občutljive in nevarne čase, v katerih živimo, nas tako opozarjajo kar trije večji dogodki na področju kulture in umetnosti v teh dneh. Vir fotografije: Peter Uhan/SNG Drama LjubljanaMednarodno srečanje PEN na Bledu in premiera v ljubljanski DramiVojna v Ukrajini nas znova opozarja o propadu svetovne etike. Vendar se bo tudi ta vojna enkrat končala in takrat se bodo Ukrajinci, Rusi in Belorusi morali pogovarjati. Smer bi lahko pokazalo mednarodno srečanju pisateljev PEN na Bledu, ki naj bi se ga udeležili pisatelji teh treh strani. V oddaji tudi o Velikem diktatorju, premieri predstave po filmu Charlieja Chaplina v režiji Diega de Bree, ki jo bodo uprizorili v SNG Drama Ljubljana. Razmisleka o fašizmu v vseh njegovih vidikih pa se lotevajo zgodovinarji na festivalu eStoria v Gorici. Na občutljive in nevarne čase, v katerih živimo, nas tako opozarjajo kar trije večji dogodki na področju kulture in umetnosti v teh dneh.

Oddaja Poslovni mikrofon je namenjena dogajanju na področju gospodarstva in trga dela na Štajerskem. V oddaji ob aktualnih vsebinah s področja gospodarstva in trga dela predstavljamo tudi inovativne poslovne rešitve.

Mednarodno zelo priljubljeni Florian Zeller je bil še do pred kratkim pri nas precej neznan, tudi uradnih prevodov njegovih romanov in dramskih del za zdaj še nismo dobili. Večpredstavni festival, posvečen njegovemu ustvarjanju, je tako dobrodošla izbira, ki bo, vsaj na filmu, pokazala dvoje, predstavila njegov dramski opus, ki so ga režijsko predelali drugi, hkrati pa še dramski opus, ki se ga je odločil režirati sam – so zapisali pri Cankarjevem domu. Odpira ga njegov režijski prvenec, film Oče z Antho-nyjem Hopkinsom v glavni vlogi.Posvetilo delom francoskega dramatika, režiserja in scenaristaMednarodno zelo priljubljeni Florian Zeller je bil še do pred kratkim pri nas precej neznan, tudi uradnih prevodov njegovih romanov in dramskih del za zdaj še nismo dobili. Večpredstavni festival, posvečen njegovemu ustvarjanju, je tako dobrodošla izbira, ki bo, vsaj na filmu, pokazala dvoje, predstavila njegov dramski opus, ki so ga režijsko predelali drugi, hkrati pa še dramski opus, ki se ga je odločil režirati sam – so zapisali pri Cankarjevem domu. Odpira ga njegov režijski prvenec, film Oče z Anthonyjem Hopkinsom v glavni vlogi.

Jan Peloza je inženir računalništva in informatike, ima magisterij iz strateškega tržnega komuniciranja s poudarkom na socialnem marketingu ter je zaključil MBA na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Skozi svojo kariero je gradil uspešne zgodbe v nevladnem sektorju in socialni ekonomiji, zadnja leta se pa osredotoča predvsem na razvoj sektorja podjetij z družbenim in okolijskim učinkom. Jan je dobitnik številnih državnih in tujih nagrad, med drugim s področja zdravja, izobraževanja in trajnostnega razvoja, je One Young World ambasador in ustanovni kurator Global Shapers Community-ja v Kopru, ki deluje pod okriljem Svetovnega gospodarskega foruma. V prostem času igra košarko, sicer pa trenutno vodi Slovensko agencijo za mlade ter mednarodni organizaciji Zvezo evropskih mladinskih kartic in Mednarodno zvezo za zdravje mladih (International Youth Health Organization). Jan je bil tudi dolgo časa zaposlen pri Svetovni Zdravstveni Organizaciji (WHO). Trenutno je direktor SLOAMa – Slovenske agencije za mlade, kjer je vključenih 130.000 maldih, 100+ partnerjev in več kot 7 mio popustov po Evropi. Sedaj pa prevzema vodenje do zdaj zanj največjega projekt, pospeševalnika za podjetja z družbenim in okolijskim učinkom, Impact Hub Ljubljana, ki odpira svoje prostore na bivšem trgovalnem prostoru ljubljanske Borze. Naj quote: Impact first, profit second Naj knjiga: Simon Sinek - Infinite Game Naj serija: Karkoli triler ali strategy-wise - mogoče recently najbolj Casa de Papel, pred tem pa House of Cards, ampak tudi kaj bolj sci-fi kot je lost in sitcom kot je the Office, čeprav slednjemu v današnjem času ne bi dovolili posnet prvih epizod :) Hobiji: Košarka, meditacija, vsekakor potovanja Najljubša hrana: Kruhovi cmoki s slivami brez sliv ;) Samo okus sliv torej, slive sem vedno odmaknil. Najljubši podjetnik: Težko je imeti vzornika v tem primeru. Se pa dostikrat pošalim, da je dober socialni ali impact podjetnik neka mešanica med Elonom Muskom in Mati Terezo ;) Naj app: Najbolj pogosto osebno uporabljen sigurno kak trgovalni app, ampak poslovno pa EYCA Slovenija (Evropska mladinska kartica), ker ga pač razvijamo mi ;) Tvoji trije nauki za naše poslušalce · V življenju nisem šel k partnerju s finančno ponudbo brez, da bi imel win-win zgodbo - zelo nerad grem torej v partnerstva, kjer samo mi profitiramo, zato sem organsko proti donacijam, ki so enostranske. Razen seveda, če to ne gre v dobrodelne namene - s tem ne gradiš trajnostnega biznisa in platforme za dejanski uspeh. · V tridesetih letih (do 2050) tisti podjetnik, ki ne bo imel implicitno vkomponirane družbene in okoljske odgovornosti, mogoče celo net positive impacta na okolje in družbo, bo verjetno obubožal oz.ne bo uspel. Če seveda ostanemo v kapitalizmu, kot ga poznamo, ker je to edina logična rešitev, če želimo obdržati business as usual · Ne zamenjujte samozavest in odprtost za uspeh in odličnost vodenja. Sem sam že parkrat pristal na tankem ledu. Torej hire for attitude, train for skills.

Svojo izkušnjo življenja v tujini je z nami delil mlad slovenski inženir Jaka Perovšek. Je raziskovalec na Centru za uporabne vesoljske tehnologije in mikrogravitacijo Univerze v Bremnu v Nemčiji, kjer med drugim sodeluje pri načrtovanju in gradnji fizikalnega laboratorija za Mednarodno vesoljsko postajo. Magistrski študij ga je za leto dni popeljal tudi na sever Švedske, v mestece Kiruna, ki leži znotraj arktičnega kroga. Povedal nam, da je imel takrat občutek, kot da biva v rudarski koloniji na koncu sveta. Šlo je za dragoceno izkušnjo, je dodal, a se tam le ne bi ustalil. Kaj bo počel po opravljenem doktoratu, še ne ve, v Nemčiji vidi veliko možnosti, a ne izključuje vrnitve v Slovenijo, kjer želi enkrat v prihodnosti zasnovati visokotehnološko podjetje.

Mednarodni center Pen je obsodil ruski napad na Ukrajino in pozval k takojšnji prekinitvi prelivanja krvi. Mednarodno združenje pisateljev, pesnikov in publicistov z 145 centri v 104 državah sodi med največja civilna gibanja v svetu. Kakšne pobude in dejavnosti pripravlja za prekinitev vojne v Ukrajini? Kako se na vojno odzivajo njegovi člani v Ukrajini, Rusiji in drugod po svetu? Gosta: sekretar odbora Pisateljev za mir mednarodnega PEN-a Edvard Kovač in predsednica slovenskega PEN-a Tanja Tuma.

Predsednik republike Borut Pahor je včeraj na posebni slovesnosti v predsedniški palači vročil državna odlikovanja mezzosopranistki Bernardi Fink Inzko, baritonistu Marku Finku ter zborovodji Jožetu Troštu. Mednarodno uveljavljena pevca Bernardo Fink Inzko in Marka Finka, ki že vrsto let delujeta tako na opernem kot koncertnem področju, je odlikoval s srebrnim redom za zasluge za izjemne dosežke na področju glasbene poustvarjalnosti in predanost slovenski pesmi. Dolgoletnega glasbenega vodjo ljubljanske stolnice, vodjo več zborov ter skladatelja Trošta pa je odlikoval z redom za zasluge za življenjsko delo in pečat, ki ga je pustil v slovenski zborovski glasbi.

Vtisi s seje odbora za kulturo v državnem zboru ter novinarske konference društva Asociacija kažejo, da na tem področju vlada veliko nestrinjanje med ministrstvom za kulturo ter opozicijo in predstavniki nevladnih organizacij. Še prej bomo pogledali, kakšen program bo maja prinesel 57. festival Borštnikovo srečanje v Mariboru. Posvetili se bomo tudi književnosti in predstavili letošnjega prejemnika literarne nagrade pont – nemškega pesnika, esejista in prevajalca Jana Wagnerja, ki ga med drugim odlikuje zavzetost za mednarodno povezovanje. Sledilo bo povabilo na razstavo priznanega slikarja Zdenka Huzjana, ki v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja predstavlja dela zadnjih dvajsetih let, na koncu pa se vprašajmo še, kaj prinaša Mednarodno leto stekla.

Vtisi s seje Odbora za kulturo v Državnem zboru ter novinarske konference društva Asociacija kažejo, da na tem področju vlada globoko nestrinjanje med Ministrstvom za kulturo ter opozicijo in predstavniki nevladnih organizacij. Še pred tem pogledamo, kakšen program bo maja prinesel 57. festival Borštnikovo srečanje v Mariboru. Obračamo se tudi k literaturi in predstavljamo letošnjega prejemnika literarne nagrade pont – nemškega pesnika, esejista in prevajalca Jana Wagnerja, ki ga med drugim odlikuje zavzetost za mednarodno povezovanje. Sledi povabilo na razstavo priznanega slikarja Zdenka Huzjana, ki v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja predstavlja dela zadnjih dvajsetih let, na koncu pa se vprašamo še, kaj prinaša mednarodno leto stekla. Foto: Kolaž logotipov Ministrstva za kulturo in društva Asociacija, vir: FB stran društva Asociacija in Wikivir Ob kulturni politiki se posvečamo še programu 57. festivala Borštnikovo srečanje, prejemniku nagrade pont Janu Wagnerju, razstavi Zdenka Huzjana in Mednarodnemu letu stekla Vtisi s seje Odbora za kulturo v Državnem zboru ter novinarske konference društva Asociacija kažejo, da na tem področju vlada globoko nestrinjanje med Ministrstvom za kulturo ter opozicijo in predstavniki nevladnih organizacij. Še pred tem pogledamo, kakšen program bo maja prinesel 57. festival Borštnikovo srečanje v Mariboru. Obračamo se tudi k literaturi in predstavljamo letošnjega prejemnika literarne nagrade pont – nemškega pesnika, esejista in prevajalca Jana Wagnerja, ki ga med drugim odlikuje zavzetost za mednarodno povezovanje. Sledi povabilo na razstavo priznanega slikarja Zdenka Huzjana, ki v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja predstavlja dela zadnjih dvajsetih let, na koncu pa se vprašamo še, kaj prinaša Mednarodno leto stekla.

Anja Šinigoj je študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo prejela za izjemne umetniške dosežke na solističnih recitalih in opernem odru v akademskem letu 2020/21. Prisluhnite pogovoru z glasbenico, v katerem bo povedala, kako je študij angleščine in nemščine zamenjala za študij petja, kakšno glasbo rada izvaja in kako deluje v svetu zborovske glasbe. Anja Šinigoj je glasbeno pot začela z učenjem klavirja v Glasbeni šoli Nova Gorica, pozneje pa je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer je maturirala v razredu profesorja Sijavuša Gadžijeva. Učenje petja je začela v razredu prof. Tatjane Vasle na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, od leta 2016 pa se izobražuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu izr. prof. Barbare Jernejčič Fürst. Prejela je nekaj zlatih plaket na državnih in mednarodnih tekmovanjih (TEMSIG, Mednarodno tekmovanje solo pevcev ''Lazar Jovanovič'' v Beogradu in mednarodno tekmovanje ''Bruna Špiler'' v Herceg Novem, IMMCC Maribor). Leta 2019 je sodelovala v projektu Mini opere, kjer je kot solistka nastopila v Anatomiji misli Mateja Kastelica in v Uspavanki v sobi brez oken Federice Lo Pinto. Leta 2020 je nastopila v operi Julija Aleša Makovca v vlogi Luize Pesjakove, letos pa v vlogi Stare dame v Bernsteinovi opereti Kandid. Lani je v koncertni izvedbi Mozartove Figarove svatbe nastopila tudi kot Cherubino, letos pa v vlogi Berte v Rossinijevem Seviljskem brivcu. Pela je v različnih zborih, zdaj je zaposlena kot pevka v opernem zboru SNG Opera in balet Ljubljana. Bila je tudi članica vokalno-instrumentalne skupine Ridiamo. Kot solistka je nastopila s Simfoničnim orkestrom NOVA filharmonija, s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik, Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, Baročnim orkestrom Akademije za glasbo Ljubljana ter Opernim orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana in Opernim orkestrom SNG Opera in balet Maribor.

Projekt Mepi – mednarodno priznanje za mlade je program, ki je namenjen temu, da mladi sprejemajo izzive in se udejstvujejo v prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in avanturističnih dejavnostih, pri tem pa spoznavajo sami sebe, gradijo svojo osebnost in se učijo vztrajnosti, odgovornosti in zaupanja v lastne spodobnosti. Ne gre torej za kratkotrajno nalogo ali le za enkratno potovanje v tuje dežele, temveč za večletno usposabljanje, napredovanje in prostovoljno delo. Program je namenjen mladim od 14. leta naprej, ki ga vodijo mentorice ali mentorji po osnovnih in srednjih šolah ter na nekaterih drugih izobraževalnih in mladinskih organizacijah. Več o svojih izzivih, izbranih področjih napredovanja, odpravi, priznanjih in časih, v katerih živimo, so nam povedali: Lan Mohorič Bonča - Gimnazija Škofja Loka Zala Kapitler (prej Gimnazija Celje - Center, zdaj že študentka) Ožbej Kozmelj (prej ŠC Škofja Loka, zdaj že študent) Hana Bujanovič Kokot (prej Gimnazija Kranj, zdaj že študentka) Polona Tušar, MEPI mentorica na British International School of Ljubljana, tudi sama prejemnica zlatega MEPI priznanja več let nazaj.

Na pravkar končani 38. mednarodni konferenci Piranski dnevi arhitekture so razglasili prejemnike odličij za najboljše arhitekturne izvedbe, nastale v Srednji Evropi v zadnjih dveh letih. Za nagrade je bilo nominiranih 54 projektov. Mednarodno nagrado Piranesi je prejel projekt telovadnica Saint Gelle´rt v Budimpešti, mednarodni priznanji Piranesi pa krematorij za domače živali Večna lovišča v Drnovem na Češkem in tržnica Ptuj.

Ljubezen do gline ji je bila položena že v zibko. Sčasoma je dodala še ljubezen do oblikovanja, različnih kultur in zanimanje za to, kako ljudje živijo. Mag. Teja Hlačer se je izdelovanja keramike učila tako pri tradicionalnih lončarjih kot v najbolj priznanih mednarodnih šolah za keramiko, vmes študirala etnologijo in kulturno antropologijo ter se izpopolnjevala v kiparstvu, slikarstvu in risanju. Mednarodno priznana keramičarka zdaj razstavlja po vsej Evropi, svoje znanje pa predaja tudi v različnih središčih za keramiko po svetu. Kako in zakaj 'glino oblikuje v večnost', bo povedala v pogovoru z Andrejo Čokl po polnoči.

Mednarodno tekmovanje Antonina Dvoržaka – Concertino Praga prirejata češka Akademija za glasbo in Češki radio, namenjeno pa je različnim sestavom ter instrumentalistom, discipline se po navadi ponovijo na tri leta (godala in klavir – trobila in pihala – komorne zasedbe). Letos je izjemoma potekalo dvojno tekmovanje, tako so se na 55. tekmovanju pomerili glasbeniki, združeni v komorne zasedbe, in solisti (pianisti in godalci), pri tem se na solističnem tekmovanju vsi glabeniki pomerijo skupaj, ne glede na instrument, ki ga igrajo. Letos so žirijo v predizboru najbolj prepričali trije pianisti in en violinist, tako so na sklepnem koncertu solističnega dela tekmovanja s Simfoničnim orkestrom Češkega radia in dirigentom Vahanom Mardirossianom nastopili pianisti Ryan Martin Bradshaw, Jan Schulmeister in Ildiko Rozsonits ter violinist Mark Anthony Lewin. V drugi oddaji bomo slišali Koncert za klavir št. 1 v D-duru, op. 10 Sergeja Prokofjeva v izvedbi Jana Schulmeistra ter Koncert za klavir št. 1 v b-molu, op. 23 Petra Ilijča Čajkovskega v interpretaciji Ryana Martina Bradshawa.

Mednarodno tekmovanje Antonina Dvoržaka - Concertino Praga prirejata češka Akademija za glasbo in Češki radio in je namenjeno različnim sestavom ter inštrumentalistom, discipline pa se po navadi ponovijo na tri leta (godala in klavir - trobila in pihala - komorne zasedbe). Letos je zaradi izpada v covidnem letu izjemoma potekalo dvojno tekmovanje, tako so se na 55. tekmovanju pomerili glasbeniki združeni v komorne zasedbe in solisti (pianisti in godalci), pri čemer se na solističnem tekmovanju vsi glabeniki pomerijo skupaj, ne glede na inštrument, ki ga igrajo. Letos so žirijo v predizboru najbolj prepričali 3 pianisti in en violinist, tako so na sklepnem koncertu solističnega dela tekmovanja s Simfoničnim orkestrom praškega radia in dirigentom Vahanom Mardirossianom nastopili pianisti Ryan Martin Bradshaw, Jan Schulmeister in Ildiko Rozsonits ter violinist Mark Anthony Lewin. V prvi oddaji bomo slišali Koncert za klavir št. 1 v g-molu, op. 25 Felixa Mendelssohna Bartholdyja v izvedbi slovaške pianistke Ildikó Rozsonits ter Koncert za violino v d-molu, op. 47 Jeana Sibeliusa v izvedbi nemškega violinista Marka Anthonyja Lewina.

Sredi septembra je bilo v Pragi finale evroradijskega tekmovanja Concertino Praga, ki so ga organizatorji letos preimenovali v Mednarodno radijsko tekmovanje Antonina Dvoržaka. Na zaključnem koncertu, ki je bil v samostanu sv. Ane Češke v Pragi, so nastopile štiri komorne zasedbe, ki so izvedle vsaka slabe pol ure programa. Danesbomo poslušali dva nastopa: Felix Mendelssohn Bartholdy: Klavirski trio št. 1 v d-molu, op.49 Trio Višegrad Max Bruch: Osem skladb, op. 83, odlomki Dmitrij Šostakovič: Pet skladb, odlomki George Gershwin: Trije preludiji Jean Matitia: Hudičev ragtime Trio INNsolistus

Od srede bodo morali enega od pogojev PCT izpolnjevati skoraj vsi zaposleni in uporabniki storitev, je na včerajšnji seji odločila vlada. Med izjeme so pristojni med drugim uvrstili obisk trgovine z živili, a izjema ne velja za živilske trgovine znotraj trgovskih centrov. Izpolnjevanje pogoja prebolevnosti je zopet skrajšano z osmih na šest mesecev od dokazane okužbe s koronavirusom. Druge teme: - Na Bazovici danes osrednja slovesnost v spomin na Bazoviške junake - Mednarodno letališče v Erbilu tarča napada z brezpilotnimi letalniki - Velika zmagovalka Popevke je Raiven s skladbo Volkovi

Dan po tem, ko so talibani po dvajsetih letih znova zavladali Afganistanu, so svet šokirali prizori z letališča v Kabulu. Množica obupanih ljudi, ki so želeli zapustiti državo, je preplavila letališko stezo, panično obleganje letal je terjalo tudi smrtne žrtve. "Kaos, nemiri, negotovost in strah". S temi besedami je razmere v deželi pod Hindukušem opisal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres in pozval mednarodno skupnost, naj zatre globalno teroristično grožnjo v Afganistanu. Preostale teme oddaje: - V Beltincih slovesno na predvečer dneva združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom - Samotestiranje dijakov sprva prostovoljno, ob zaostritvi razmer pa obvezno - Programski svet RTV nesklepčen, generalni direktor bo o usodi direktorice televizije odločil do petka

V oddaji Utrip Cerkve boste slišali o petem mednarodnem srečanju škofov in vernikov iz Avstrije in Slovenije. Slišali boste tudi pogovor z župnikom Hrastnika Francem Ornikom.

Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden oddajo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo v pogovoru, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.

Mednarodno združenje književnikov PEN, ki združuje že 145 centrov v 104-ih državah, letos praznuje stoletnico obstoja. Z jubilejem je tako zaznamovano 53. mednarodno srečanje pisateljev, ki ga prireja Slovenski center PEN. Začelo se je danes na Bledu, letošnja krovna tema pa je svoboda. 100 let praznuje tudi Šentjakobsko gledališče. Drevi bo na pred kratkim prenovljenem odru uprizorilo dramo Pelikan Augusta Strindberga v režiji Mareta Bulca, saj je bil ravno Pelikan prva predstava, ki jo je Društvo Šentjakobsko gledališče pred natanko 100 leti postavilo na odrsko deske. Mestno gledališče Ljubljansko pa bo nocoj z znamenito komedijo Slamnik Eugena Labichea, ki jo režira Diego de Brea, odprlo novo prizorišče – Halo L56 v industrijski coni Šiška. S tem MGL začenja niz gostovanj po ljubljanskih prireditvenih prostorih. Predstava Slamnik, MGL (Klemen Kovačič, Jana Zupančič, Jožef Ropoša, Jaka Lah, Boris Kerč), foto: Peter Giodani

V Prekmurju je zelo priznan in priljubljen. Mednarodno velik strokovnjak, zdravnik, nevropsihiater, član mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificirani Jungovski psihoanalitik s statusom učnega terapevta in strokovnjak za analizo sanj. Diplomiral je na Jungovskem inštitutu v Zuerichu. Že v upokoju, a še vedno deluje v svoji praksi v svojem rodnem kraju. Dr. Jože Magdič je iskriv sogovornik. Govorili smo o odnosih, o sobivanju in kako se rešiti slabega.

Generalna skupščina Združenih narodov je na predlog Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo sprejela resolucijo, ki leto 2021 razglašuje za Mednarodno leto sadja in zelenjave. V ta namen so pred kratkim na Statističnem uradu Republike Slovenije zbrali in primerjali nekaj starejših in novejših podatkov iz anket po gospodinjstvih in kmetijskih gospodarstvih. Sogovornica: Irena Svetin.

Tokrat izpostavljamo razstavo, ki so jo v torek odprli v Kapitolskih muzejih v Rimu. Gre za razstavo staroveških mozaikov, ki so jih pred stoletjem našli na nekaterih od sedmih rimskih gričev. Mnogi od njih so zdaj prvič na ogled javnosti. Mednarodno uveljavljen tržaški geograf Milan Bufon je izdal monografijo, v kateri preučuje položaj Slovencev v Italiji v zadnjih sto letih. Upad slovenskega prebivalstva na Tržaškem je bil od leta 1910 do danes kar 58-odstoten. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa je vrsto let ustvarjala igralka Bogdana Bratuž, ki se je v 87 letu starosti pred kratkim poslovila. V oddaji tudi o razstavi Ko gesta postane dogodek, ki bo do 20. junija na ogled v Mestni galeriji Ljubljana.

Po padcu berlinskega zidu se je začela krepiti določena interpretacija svetovne zgodovine 20. stoletja, ki jo v strnjeni obliki lahko povzamemo približno takole: že med samo prvo svetovno vojno (še izraziteje pa seveda v prvih letih po njej) so se na stari celini pojavila strašljiva politična gibanja, utemeljena na pošastnih, barbarskih, protičloveških ideoloških predpostavkah, in kmalu prevzela oblast v Rusiji, Italiji in Nemčiji. V vseh treh deželah so ta gibanja – govorimo seveda o boljševizmu, fašizmu in nacionalsocializmu – hitro vzpostavila totalno oblast, vzpostavila so totalitarno državo, ki jo lahko označimo za največje zlo, s katerim se je moralo človeštvo kadarkoli soočiti. In čeprav so boljševiki nominalno nastopali kot levičarji, fašisti in nacisti pa kot desničarji, te deklarativne distinkcije kvečjemu prikrivajo oziroma zamegljujejo bistveno dejstvo: da so si bili namreč ti trije režimi na las podobni, ko je šlo za množično, sistematično uničevanje človeških življenj. No, na srečo vse le ni bilo izgubljeno; nekaj liberalnih parlamentarnih demokracij na čelu s tistima v Združenih državah in Združenem kraljestvu je vendarle obstalo in nato v titanskem spopadu na življenje in smrt v dveh vojnah – drugi svetovni in hladni – porazilo te zločinske totalitarizme in nam podarilo svobodo, ki jo uživamo še danes. Zgodba je lepa, ni kaj, povedana je spretno, za konec pa nam postreže še s pregovornim happy endom. Toda: ali je ta zgodba tudi resnična? – Mednarodno ugledni italijanski zgodovinar Enzo Traverso v knjigi Totalitarizem : zgodovina razprave, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Sophia, pravi, da ne. Kaj je torej narobe z interpretacijo zgodovine dvajsetega stoletja, ki govori o manihejskem spopadu med svobodo in totalitarizmom? – To je vprašanje, ki smo si ga zastavili v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili sociologinjo dr. Majo Breznik, ki je Traversovo razpravo prevedla, in sociologa dr. Rastka Močnika, ki je skupaj z dr. Breznik slovenskemu prevodu Traversovega Totalitarizma nato pripisal spremno besedo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: CarlottaSilvestrini (Pixabay)

Šolska ministrica Simona Kustec je pojasnjevala podrobnosti o vračanju dijakov v šole prihodnji teden in potrdila, da se bo takrat začelo tudi množično cepljenje zaposlenih v šolah. Opredelila se je tudi do prekrškovnih postopkov zoper dijake, ki so na protestih zahtevali vrnitev v šole. Kustečeva meni, da so to mladi odrasli, ki razumejo in sprejemajo odgovornost za svoja dejanja. Ostale novice: - V ponedeljek v posavski in jugovzhodni regiji delno odprtje gostinskih obratov - Kolektor CPG najcenejši ponudnik za graditev prvega odseka drugega tira - Mednarodno kazensko sodišče preiskuje domnevne vojne zločine na palestinskem ozemlju - Sončno in vetrovno bo s koprenasto oblačnostjo

Fotografinja Manca Juvan pravi, da je kultura področje, ki je lahko na vsakem koraku kontroverzna. Mednarodno priznana in večkrat nagrajena umetnica se je po večletnem skoraj nomadskem življenju vrnila med domača hribovja. Kako se je soočila z ustvarjanjem med epidemijo, zakaj moramo vedno znova naslavljati problematiko že priborjenih človekovih pravic, kakšno je danes družbeno odgovorno delovanje, zakaj ji kot fotografinji oprema ni na prvem mestu in kakšno vlogo v njenem življenju igrajo konji? Z njo se pogovarja Gašper Andrinek.

Arhitekt in urbanist akademik Milan Mihelič je bil eden izmed najpomembnejših ustvarjalcev ljubljanske arhitekturne šole v drugi polovici dvajsetega stoletja. Bil je soavtor dela paviljona A, avtor paviljonov B in C na Gospodarskem razstavišču. Načrtoval je samo delno uresničen kompleks stolpnic Bavarskega dvora z Mednarodno telefonsko centralo in stolpnico nekdanje SCT. Je arhitekt stanovanjskih stolpnic v Savskem naselju, skupaj z Ilijo Arnautovićem, in dveh v Kersnikovi ulici v Ljubljani. Po njegovih načrtih so sezidali sodobni veleblagovnici v Osijeku in Novem Sadu in stanovanjske stolpnice v Vukovarju. Zasnoval je več individualnih stanovanjskih hiš. Je avtor ene izmed najkakovostnejših arhitektur sodobnih slovenskih cerkva, župnijske cerkve Sv. Duha v Stožicah v Ljubljani. Milan Mihelič je umrl 13. februarja 2021.

Epidemija pri nas se še naprej umirja, država je vse bližje oranžni fazi, kar pomeni, da bi se življenje počasi le lahko začelo vračati v stare tirnice. Dodaten optimizem vlivajo prvi odmerki AstraZenecinega cepiva proti covidu-19, ki so v državo prispeli danes. Namenjeni bodo mlajšim od 65 let, najprej zaposlenim v kritični infrastrukturi. Ob današnji sprostitvi nekaterih dejavnosti pristojni pozivajo k odgovornemu vedenju, številni pa si želijo še obsežnejšega sproščanja ukrepov. Druge teme: - Trgovci za odprtje vseh prodajaln, obrtniki proti testiranju potrošnikov - Mednarodno kazensko sodišče v preiskavo vojnih zločinov na palestinskih območjih - Za okrevanje Združenih držav po pandemiji rekordnih 6.500 milijard dolarjev - Smučarska skakalka Nika Križnar po včerajšnji zmagi danes druga

Leto 2021 je mednarodno leto sadja in zelenjave. V oddaji Za naše kmetovalce nam je kmetijski minister, Jože Podgoršek, povedal, kako kmetijsko ministrstvo podpira oba sektorja. Obiskali smo nov rastlinjak podjetja Paradajz v Veliki Polani, kjer so prvič začeli obirati paradižnik tudi pozimi. Preverili smo, kako je z neposredno prodajo kmetijskih pridelkov na dolenjskem v času omejitev zaradi koronavirusa. Ob koncu pa spomnimo, kako lastniki gozdov na območjih Natura 2000 lahko pridobijo sredstva iz Gozdnega sklada za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Od leta 1993 je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne vsako leto organiziral Mednarodno krasoslovno šolo Klasični kras, saj so raziskovalci kraškega podzemlja iz vsega sveta v živo želeli spoznati pokrajino, ki je tej vrsti sveta pod površino dala tudi ime, kras, Karst, carso. Letošnjo šolo so morali zaradi epidemioloških razlogov odpovedati, tako kot vsako leto, pa je tudi tokratna vsebovala izbrani aspekt raziskav - regionalno krasoslovje - lokalni in splošni vidik. Prestavjena je na prihodnje leto, ki ga je Mednarodna speleološka zveza pod pokroviteljstvo UNESCA razglasila za mednarodno leto jam in krasa. Glede na raziskovalno in nenazadnje tudi organizacijsko vpletenost v pripravo letošnje odpovedane in napovedane šole l. 2021, smo obiskali raziskovalca iz Postojne, geologinjo dr. Nadjo Zupan Hajna in geografa dr. Mateja Blatnika. (besedilo pod fotografijo): Škocjanske jame, predel, ki mu pravijo Šumeča jama foto: Matej Blatnik, IZRK ZRC SAZU

Osrednjo pozornost v tokratni oddaji Za naše kmetovalce namenjamo varstvu rastlin. Letošnje leto je namreč Svetovna organizacija za kmetijstvo in okolje, v okviru katere deluje Mednarodna konvencija za varstvo rastlin, razglasila za mednarodno leto varstva rastlin, saj je to ena najpomembnejših osnov za pridelovanje hrane. Dve zanimivi temi prihajata iz Posočja. Volkovi v Posočju vse pogosteje napadajo drobnico, Ribogojnica Faraonika v Tolminu pa se je zaradi vrhunca rib povezala z Argeto, ki že proizvaja novo pašteto, imenovano posoška postrv. Obiskali pa smo tudi kmetijo Barkola v Dragi pri Dorneberku, ki ima pol drugo stoletno tradicijo. Danes je to sodobna kmetija, ki sledi vsem trendom zdrave pridelave in predelave.

Inženirka strojništva, mlada znanstvenica, lepo dekle, gre to skupaj? Kljub še vedno zakoreninjenim predsodkom, gre omenjeno odlično skupaj. Irena Kržič je mednarodno dejavna, uspešna pot študija in prve zaposlitve so ji kmalu ponudile priložnost za delo v tujini. Pogovarjali smo se o njenem raziskovalnem delu, kako je živeti v tujini, biti doma kjerkoli po svetu in kakšne vrednote jo spremljajo.

Mesečni podcast o primerih dobrih praks nevladnih organizacij v kulturi. Projekt je podprt s strani Ministrstva za kulturo.

Mesečni podcast o primerih dobrih praks nevladnih organizacij v kulturi. Projekt je podprt s strani Ministrstva za kulturo.

Slovenske organizacije s področja umetnosti in kulture so na evropskih razpisih izredno uspešne. Tudi na področju uprizoritvene umetnosti so evropska sredstva pomemben vir sredstev za delovanje in razvoj, povezana in pogojena pa so z mednarodnim sodelovanjem, z vpetostjo v širši evropski prostor. Gledališča in meje se odpirajo, organizacije, umetniki in odločevalci pa so postavljeni pred zares velik izziv: kako misliti, ohranjati in razvijati mednarodno sodelovanje v prihodnje. Naši gostji sta producentka Alma Selimović iz zavoda Bunker in Mateja Lazar iz Motovile, Centra za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, ki je od leta 2014 z dejavnostmi svojega Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji aktivno vpeta v izvajanje ukrepov EU na področju kulture. Z njima se bom pogovarjala Saška Rakef. Na fotografiji: Velika pričakovanja (Beton Ltd.) Avtorica fotografije: Nada Žgank

Pogovarjali smo se z Ottom Neubauerjem, ki je več let vodil Mednarodno akademijo za evangelizacijo na Dunaju. Slovenijo je obiskal v začetku marca in predstavil svoje poglede na evangelizacijo.

Silvo Žveplan z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pojasnjuje cilje, ki si jih je ob razglasitvi zadala mednarodna skupnost.

Violinistka Hana Feguš izhaja iz glasbene družine, svojo glasbeno pot pa je začela s šestimi leti na Ptuju, na katerem se je učila igranja na violino in klavir ter baleta. Po izobraževanju na konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru se je vpisala na ljubljansko akademijo za glasbo; njen profesor je bil Vasilij Meljnikov. Je prejemnica najvišjih nagrad in priznanj na državnih in mednarodnih tekmovanjih (Tekmovanje Leona Pfeiferja, Mednarodni festival godalcev v Sremski Mitrovici, Mednarodno spletno tekmovanje), na 47. državnem tekmovanju TEMSIG je osvojila zlato priznanje in drugo nagrado. Je tudi dobitnica diplome dr. Romana Klasinca, ki jo konservatorij v Mariboru podeljuje svojim najuspešnejšim dijakom. Po uspešno opravljeni avdiciji je maja lani kot solistka igrala z Orkestrom Slovenske filharmonije in v sklopu cikla Tutti akademije za glasbo pod vodstvom dirigenta Mihe Rogine izvedla Koncert za violino in orkester št. 2, v d-molu, op. 22 Henryka Wienniawskega. Zakaj je za nastop izbrala prav to skladbo? Poslušajte pogovor v oddaji!

Tokrat bomo z oddajo Glasovi svetov leteli v sedanjosti in v prihodnost letalske industrije. Za njo je namreč turbulentno leto, pred njo pa izzivi, ki vznemirjajo tako strokovno kot tudi širšo javnost. Pogovarjali smo se z dr. Tadejem Koselom, ki je predavatelj in raziskovalec na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani in sodelavec ajdovskega podjetja Pipistrel. Aljoša Jarc pa je letalski navdušenec in sodelavec Slovenskega letalskega portala Sierra5. Letošnjega junija je obiskal največji letalski sejem na svetu – Mednarodno letalsko in vesoljsko razstavo v Parizu. Oba sogovornika vidita prihodnost letalstva v razvoju električnih letal in se strinjata z napovedmi, da bo letalskega prometa in potnikov vedno več. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: Free-photos/ Pixabay

Mednarodno leto domorodnih jezikov

Mednarodno zasedbo »Trio divjih strun« sestavljajo: slovaška violinistka Petra Onderufova, francoski klasični čelist Toby Kuhn in slovenski etno kitarist Aleksander Kuzmić. Skladajo in igrajo svojo glasbo; združujejo zvočne tradicije, lastne vsakemu izmed njih; v njihovih priredbah slišimo tradicijo keltske in balkanske muzike ter elemente klasike, jazza in flamenka. Poslušali so jih na festivalskih odrih, v dvoranah in v klubih po Evropi, spoznali pa so jih tudi v Iranu in Uzbekistanu. Leta 2016 so izdali prvi plošček z naslovom Lost weekend; drugi je pred nami – Bendjistan.

V tokratnih Podobah znanja smo pred mikrofonom gostili astrofizičarko dr. Marijo Strojnik Scholl, ki se ukvarja predvsem z uporabo optične tehnike pri astronavtiki in raziskovanju vesolja. Naša gostja je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja študirala in doktorirala na Državni univerzi Arizone, po zaključenem študiju pa je v Združenih državah ostala in delala najprej kot vodja oddelka za optiko letalsko-raketnega podjetja Rockwell International, nato pa kot višja inženirka na znamenitem Kalifornijskem tehnološkem inštitutu, v tamkajšnjem laboratoriju za reaktivni pogon. Tam je razvila sistem za navigacijo po zvezdah na podlagi zajema slike s senzorjem CCD in natanko ta sistem je bil nato izbran za upravljanje Cassinijeve sonde, ki jo je Nasa poslala raziskovat Saturn. Za ta preboj, ki ga danes uporabljamo tudi v komercialnem letalstvu in v satelitskem sistemu za globalno pozicioniranje – kar pomeni, da smo od njega posredno odvisni vsakokrat, ko na naših pametnih telefonih poizvedujemo, kje natanko se nahajamo –, je Marija Strojnik Scholl leta 1996 kot prva ženska v zgodovini prejela prestižno Goddartovo nagrado, ki jo podeljuje Mednarodno društvo za optiko in fotoniko. A naša tokratna gostja ne spi na lovorikah – dandanes namreč kot zaslužna profesorica pri Optičnem raziskovalnem centru univerze v Leonu v Mehiki razvija metodo za neposredno zaznavanje eksoplanetov z interferometrijo. Z dr. Marijo Strojnik Scholl se je o njenem znanstveno-raziskovalnem delu pogovarjal Goran Dekleva. foto: dr. Marija Strojnik Scholl (Goran Dekleva)

Dr. Marija Strojnik, poročena Scholl, je svetovno priznana astrofizičarka, v mehiškem Leonu zdaj raziskuje eksoplanete v vesolju. Je častna članica Ameriške optične zveze in prva ženska, ki je prejela nagrado Georgea W. Goddarda, ki jo podeljuje Mednarodno društvo za optiko in fotoniko. Uvršča se med 500 najpomembnejših znanstvenikov na svetu. Njen največji dosežek danes uporabljamo vsi – brez njega ne bi deloval navigacijski sistem na naših prenosnih telefonih, ladjah, letalih in vesoljskih sondah. Razvila je namreč inteligentni sistem za navigacijo satelitov po zvezdah s pomočjo posebne kamere.

Enaindvajsetletna violinistka Hana Feguš izhaja iz glasbene družine ? umetnost je tako njena stalna spremljevalka že od malih nog. Svojo glasbeno pot pa je začela s šestimi leti na Ptuju, kjer se je učila igranja na violino in klavir ter plesala balet. Po izobraževanju na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, se je vpisala na ljubljansko akademijo za glasbo, kjer bo kmalu zaključila 3. letnik študija v razredu rednega profesorja Vasilija Meljnikova. Je prejemnica najvišjih nagrad in priznanj na državnih in mednarodnih tekmovanjih (Tekmovanje Leona Pfeiferja, Mednarodni festival godalcev v Sremski Mitrovici, Mednarodno spletno tekmovanje). Na 47. državnem tekmovaju TEMSIG je osvojila zlato priznanje in drugo nagrado. Je tudi dobitnica diplome dr. Roman Klasinc, ki jo Konservatorij Maribor podeljuje svojim najuspešnejšim dijakom. Trikrat je nastopila kot solistka z Orkestrom Konservatorija za glasbo in balet Maribor, v katerem je prevzela tudi vlogo koncertne mojstrice, predstavila pa se je še kot skladateljica in dirigentka simfoničnega orkestra. Po uspešno opravljeni avdiciji bo maja zaigrala kot solistka z Orkestrom Slovenske filharmonije. Udeležila se je več mojstrskih tečajev pri priznanih violinskih pedagogih. Zaradi številnih uspehov (ne le z glasbenega, ampak tudi s področja matematike, fizike, italijanščine in angleščine) je že več let prejemnica Zoisove štipendije. V oddaji bomo poslušali posnetek koncerta iz cikla Tutti Akademije za glasbo na katerem je z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Mihom Rogino izvedla Koncert za violino in orkester št. 2, v d-molu, op.22 Henryka Wienniawskega.

Komentirata Ali Žerdin in Janez Markeš.

Medijske podobe lova na kite in delfine v večjem delu javnosti zbujajo odpor in negativna čustva. Čeprav je leta 1986 začela veljati prepoved komercialnega kitolova, so nekatere države z njim nadaljevale. Med njimi je bila tudi Japonska, ki pa je te mogočne morske sesalce lovila in ubijala le še v raziskovalne namene. Decembra pa so sporočili, da se umikajo iz Mednarodne komisije za kitolov in letošnjega julija v svojih vodah ponovno uvajajo tudi komercialni kitolov. Odločitev je takoj naletela na odziv mednarodne skupnosti; oglasili so se politiki, strokovnjaki in okoljevarstveniki. Poteza japonske vlade je prišla ravno v trenutku, ko Mednarodno komisijo za kitolov vodi Slovenija. Pogovarjali smo se z biologom Andrejem Bibičem, ki predseduje Komisiji. Pravi, da so razprave o kitolovu le težko samo racionalne, vedno so tudi zelo čustvene. V oddaji Intelekta se bomo vprašali, kakšne bodo posledice japonske odločitve? Kakšen življenjski prostor za kite in delfine so svetovna morja enaindvajsetega stoletja? In katere so nevarnosti, ki ogrožajo njihov obstoj? Gosta oddaje bosta biologa Andrej Bibič in Tilen Genov, ki je član znanstvenega odbora Komisije. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: Ladja Nisshin Maru vleče mrtvega ščukastega kita na krov ©Sea Shepherd / Marianna Baldo

Današnji dan je posvečen jazzovski glasbi. Mednarodno poslanico ob letošnjem dnevu podpisuje egiptovska plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Karima Mansour. V.d. ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana je postal Staš Ravter, saj je dosedanjemu ravnatelju Rajku Meserku v petek potekel mandat.

Bassless – zvok petih individualistov; z glasom, z usti in s telesom ustvarjajo in poustvarjajo različne glasbene zvrsti v prepoznaven glasbeni izraz. Mednarodno priznana a cappella skupina Bassless predstavlja širok spekter žanrov – od popularne ritmične elektronske glasbe do klasičnih a cappela jazz priredb. Zvenijo izvrstno kot skupina, saj so prav taki tudi vsak posebej.

Katoliško kulturno društvo Ivan Šopar pripravlja v Vojniku tretjo velikonočno razstavo.Med 12. in 14. aprilom bo v dvorani Union v Mariboru spet Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor 2019.V okviru Goriških zborovskih srečanj bo v 13. aprila, ob 19.30 v Domu kulture Kromberk, nastopil Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja.Dežela Koroška je z najvišjim priznanjem za ljubiteljsko delo odlikovla zakonca Katz, Lenarta in Rosino.

Japonska je konec leta 2018 sporočila, da se umika iz Mednarodne komisije za kitolov in julija 2019 ponovno začenja s komercialnim lovom na kite. Odločitev je takoj naletela na odziv mednarodne skupnosti; oglasili so se politiki, strokovnjaki in okoljevarstveniki, v medijih so se pojavile fotografije trpečih živali in okrvavljenega morja. Poteza japonske vlade je prišla ravno v trenutku, ko Mednarodno komisijo za kitolov vodi Slovenija. Pogovarjali smo se z biologom Andrejem Bibičem, ki predseduje Komisiji. Pravi, da so razprave o kitolovu le težko samo racionalne, vedno so tudi zelo čustvene. Z oddajo Glasovi svetov bomo tokrat posegli v razpravo o upravičenosti in smotrnosti kitolova. Vprašali se bomo, kakšne bodo posledice japonske odločitve. Kakšen življenjski prostor za kite in delfine so morja in oceani enaindvajsetega stoletja? In katere so nevarnosti, ki ogrožajo njihov obstoj? Gosta oddaje bosta biologa Andrej Bibič in Tilen Genov, ki je član znanstvenega odbora Komisije. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: Sea Shepherd & Marianna Baldo

Mednarodno priznani raziskovalec iz Zagreba dr.Bojan Žagrović na dunajskem univerzitetnem kampusu Vienna Biocenter raziskuje teoretične okvire in pomembno neznanko v okviru molekularne biologije in biofizike. O teh temah na posnetku razmišlja tudi izr.prof.dr. Mojca Benčina, višja znanstvena sodelavka z zdajšnega Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Sogovornica je ena izmed najbolj prodornih sodobnih raziskovalk s področij imunologije, mikrobiologije in sintezne biologije.

Zamenjali smo dobro, resnično in lepo za efektivno, intenzivno in luksuzno. Smo moderni, smo napredni, vednar smo tudi izgubljeni. Dovolj ne obstaja več v besednem zakladu. Z izgorelostjo se sooča vse več ljudi, ker niso kos pritiskom dela, ne znajo vzpostaviti mej med zasebnostjo in službo, med aktivnostjo in počitkom, tekmovalnostjo in učenjem. Je izgorelost posledica družbenih norm ali previsokih pričakovanj oziroma zahtev delodajalca? Kaj lahko naredimo preventivno? O sodobnih pasteh sem se pogovarjala z dr. Dominiko Švarc Pipan in Majo Golob. dr. Dominika Švarc Pipan Strokovnjakinja za mednarodno pravo Dr. Dominika Švarc Pipan je strokovnjakinja za mednarodno pravo. Dela kot predavateljica, svetovalka v gospodarskih in investicijskih arbitražah, svetuje pa tudi vladam in mednarodnim organizacijam, med drugim zvezi Nato, na področju boja proti terorizmu. Magisterij iz mednarodnega prava je opravila na prestižni London School of Economics, doktorat z naslovom Mednarodno pravo uporabe sile v kontekstu sodobne mednarodne politike pa na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. V svoji pravni karieri je med drugim delala na pritožbenem oddelku Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in na Meddržavnem sodišču v Haagu. Maja Golob Podjetnica, avtorica knjižne uspešnice Ne čakaj na vikend Maja Golob je gonilna sila agencije Spago. Ima 25 let izkušenj s področja vodenja, prodaje in marketinga, pridobljenih doma in v tujini. Predaja jih kot svetovalka podjetjem, na poslovnih dogodkih in kot gostujoča predavateljica na Gea College. Je večna optimistka, ki priložnosti najde tam, kjer drugi vidijo ovire. Verjame, da se vse v življenju zgodi z razlogom in da slabih izkušenj ni - so le dobre lekcije. Ena od njih je bila zanjo izgorelost – spodbudila jo je, da svoje izzive usklajevanja kariere in zasebnega življenja strne v knjigi in programu ‘Ne čakaj na vikend’, s katerim nas na zanimiv način spodbuja, da zaživimo polno življenje.