Razkošje v glavi

Julijske Alpe občuduje in jih tudi živi. Zato je mag. Martin Šolar ambasador biosfernega območja Julijske Alpe, ki je največje in najstarejše biosferno območje pri nas. S svojim delom in zgledom širi idejo biosfernih območij doma in v svetu. Povezan je z naravo kot gornik, inštruktor planinske vzgoje in podpredsednik Planinske zveze Slovenije. Je nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka in sedanji direktor Kobariškega muzeja. Po poklicu je magister naravovarstva in diplomirani inženir gozdarstva. Mag. Martin Šolar je bil gost sobotne oddaje Razkošje v glavi, ki je potekala v terenskem studiu Prvega programa v Stari Fužini v Bohinju.

Nik Anikis Skušek je magister slikarstva, ki že od zgodnjega otroštva ustvarja in hodi po svoji slikarski umetniški poti, saj je že kot petleten deček zelo jasno povedal svojim staršem, da želi postati slikar. S tem so se strinjali in ga podprli. Že v osnovni šoli je imel razredničarko, ki je učila likovni pouk, nato je šel na umetniško gimnazijo in akademijo, potem pa se mu je odprla možnost, da gre študirat v Firence, in je tudi tam dokončal akademijo. Starši so ga vseskozi izdatno podpirali, saj vse skupaj ni bilo »mala malica«, kot pravi sam. Nik je zato hvaležen, da je slikarstvo postalo njegov poklic, s katerim se lahko preživlja. Njegova pot pa je lahko tudi spodbuda vsem tistim, ki se kljub nadarjenosti bojijo negotove slikarske prihodnosti. Nik Anikis Skušek je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

»Pravičnost in enakopravnost sta bili vedno moji vodilni načeli,« pravi sociologinja profesorica doktorica Maca Jogan, nekdanja redna profesorica Fakultete za družbene vede, ki je svoje življenje posvetila sociologiji. Zadnjih štirideset let raziskuje različne vidike družbene konstrukcije hierarhije med spoloma. Je avtorica devetih knjig, številnih znanstvenih in strokovnih člankov kot tudi poljudnih publicističnih besedil. Gostja tokratne oddaje Razkošje v glavi je neomajna zagovornica pravic žensk in velja za pionirko slovenskega feminizma. Pred mikrofon jo je povabila Tita Mayer.

Zgodovinar magister Boris Hajdinjak je od leta 2017 direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. V nasprotju z mnogimi trdi, da se zgodovina ne ponavlja, ponavljajo se le mehanizmi delovanja in načini razmišljanja. Od študentskih časov do danes je zaprisežen uporabnik javnega prevoza in ugotavlja, da so vsi, ki v Sloveniji prisegajo na javni prevoz, po novem v težjem položaju, kot so bili nekoč. Več izvemo v oddaji Razkošje v glavi.

Pisatelj, komediograf, dramatik in scenarist Tone Partljič je različne usode ljudi, njihove zgodbe in poglede na svet ter na več plati, ki jih ima resnica najprej spoznaval kot učitelj, pozneje kot umetniški, gledališki vodja, ki se je kmalu zbližal še s filmskih svetom, marsikdo pa se ga spominja tudi kot nekdanjega poslanca.S svojimi deli in z živimi spomini se velikokrat vrača v svoja zgodnja otroška leta. Naj gre za biografska ali avtobiografska dela, romane, zgodbe, novele, realistične človeške drame in bridko grenke komedije ‒ slika krajino pametnih, ponižnih, pridnih, večkrat zelo siromašnih, a iznajdljivih in vsakega dela vajenih, vendar ne enodimenzionalno preprostih kmečkih ljudi. Med njegovimi junaki so se znašli povsem običajni ali nekoliko posebni meščani in velika imena, ljudje, ki so vtisnili pečat mestu Maribor in okoliškim krajem, zaznamovali kulturo, znanost, družbo in politiko in se ‒ v dobrem ali slabem pomenu besede ‒ izpostavili v prelomnih zgodovinskih trenutkih. Tak trenutek je bil tudi konec 2. svetovne vojne, ko je bil deček iz Pesnice še čisto majhen, ali pa pozneje, ko se je po Titovi smrti v Jugoslaviji začela napovedovati nova bratomorna vojna. Uničujoča vojna, ki si izbira stara in nova bojišča, se tudi zdaj vedno bolj širi in razplamteva … Ali spet grozi tudi nam, vsem tistim, ki še nismo pokopali Polinejka? Tudi o tem se sprašuje Tone Partljič, gost oddaje Razkošje v glavi, ki s spomini v duši Pesnice išče svoje otroštvo, mlada leta, družino, mamo in ateja … kot je ostalo nekje zapisano. V oddaji se ne bomo posebej ukvarjali s številnimi knjižnimi deli Toneta Partljiča, ker oddajo posvečamo spominu na leto 1945, dogajanju proti koncu vojne, različnim izkušnjam in usodam po vojni, velikokrat začrtanim že med vojno, vendar pa bo satirična komedija Moj ata, socialistični kulak, ki je bila tudi filmsko upodobljena, vseeno omenjena, saj se nanaša na spominske motive iz avtorjevega otroštva.  foto: Wikipedia 

Teja Reba je plesalka, koreografinja, performerka, režiserka. Od leta 2004 profesionalno deluje na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti kot samozaposlena v kulturi. Sodelovala je s številnimi priznanimi avtoricami in avtorji, režiserji ter domačimi in tujimi koreografi. Dvakrat je prejela nagrado Ksenije Hribar, leta 2013 je bila izbrana na Art+Biennale New York, kot ena izmed dvestotih najbolj obetavnih umetnic in umetnikov na svetu. Je tudi predsednica Društva za sodobni ples, ki v začetku maja pripravlja Gibanico, bienale sodobne plesne umetnosti. Tik pred mednarodnim dnevom plesa se je v oddaji Razkošje v glavi s Tejo Reba pogovarjal Miha Žorž.

Martin Golob je 37-letni katoliški duhovnik, župnik v Grosupljem, Lipoglavu in Polici, avtor/soavtor dveh knjig, ustvarjalec vlogov, pa tudi precej dejaven na družabnih omrežjih, kjer ima na desettisoče sledilcev, mladih in starejših. Ljudi nagovarja s svojo pristnostjo, iskrenostjo, dostopnostjo, srčnostjo pa tudi globoko vero v Boga. V tokratnem Razkošju v glavi se je z njim pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič.Martin Golob, fotografija: Tobija Antolič

V letošnjem letu zaznamujemo 80. obletnico konca druge svetovne vojne, v kateri so se združile vse silnice, nasprotja, ostri nacionalni spori in strahovi 20. stoletja, je nekoč izjavil dr. Bojan Godeša, zgodovinar, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino. Večinoma se dr. Bojan Godeša posveča raziskovanju druge svetovne vojne in z njo povezanih problemov na Slovenskem ter v širšem jugoslovanskem in evropskem okviru. Je pa tudi izjemen poznavalec dogajanja pred in med drugo največjo svetovno morijo. Svoje bogato raziskovalno delo je objavil v številnih zapisih in monografijah. Dr. Bojan Godeša je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

»Slovenska beseda je bistvo za narod, nam govorijo in odgovarjam jim: Potem jo pa tudi plačajte tako, kot je treba!« pravi pisateljica in antropologinja dr. Luna Jurančič Šribar, predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN – MIRA. Avtorica, ki je več kot desetletje delala z brezdomnimi osebami, tudi v svojih literarnih delih daje glas ljudem na obrobju. Najšibkejšim, najbolj spregledanim, tistim, ki ne ustrezajo družbenim normam in predstavam o družbeni »normalnosti«. V svojem publicističnem delu pretresa sedanji izkoriščevalski družbeni red, ki, kot poudarja sama, normalizira nehumanost in znotraj katerega človečnost postaja odklon. Tudi v svojih literarnih delih odpira težke tematike, kot so alkoholizem, revščina, zlorabe, odrinjenost in travmatične družinske razmere. Posebno pozornost namenja ženskim likom, upornim in močnim junakinjam, ki pogumno kljubujejo svojim težkim usodam. Dr. Luno Jurančič Šribar je pred mikrofon povabila Tita Mayer.

Življenjepis Anice Mikuš Kos, doktorice medicine in specialistke otroške psihiatrije ter humanitarke, je izjemen in govori o življenjski predanosti skrbi za otroke in družine. Poleg strokovnega dela, ki ga je med drugim opravljala kot dolgoletna vodja Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, jo odlikuje njen osnovni čut za sočloveka, ki potrebuje pomoč. Poznani in cenjeni sta njena psihosocialna pomoč otrokom na najhujših kriznih območjih po raznih koncih sveta in tudi pripadnost prostovoljstvu. Ob njenem prihajajočem visokem jubileju in tudi zaznamovanju 80. obletnice konca druge svetovne vojne se v oddaji Razkošje v glavi spominja časov pred vojno, med njo in takoj po koncu vojne. Anica Mikuš Kos se je rodila 4. aprila leta 1935 v Ćupriji v Srbiji. Prepustimo se njenim spominom!

V Slovenskem mladinskem gledališču si je mogoče ogledati predstavo 1974, ki je del transgeneracijskega gledališkega omnibusa Dodekalogija 1972–1983.   Na podlagi zabavnih dogodkov, kot je zmaga ABBE na Pesmi Evrovizije ali izid znamenitega Cocktaila Marka Breclja, nepozabna je ostala tudi tekma med Jugoslavijo in Zairom, se v okvire vsakdanje, gospodarske in politične scene vpenjajo zgodbe ljudi, ki odražajo razmere sredi sedemdesetih let. Spremljajo prevrate v svetu in slovensko odpiranje proti liberalizaciji, še vedno pa smo del politike neuvrščenih. Gost oddaje Razkošje v glavi je režiser in tvorec spontanega gledališča, v katero lahko štejemo tudi omenjeno predstavo: Tomi Janežič, čigar kultne predstave ponekod ostajajo na repertoarjih več sezon, razprodane pa so že mesece pred premiero. Je gledališki ustvarjalec, umetnik, ki v središče postavlja človeka in smisel gledališkega uprizarjanja. Ko z avtorskimi zasedbami vstopa v gledališke procese, to počne na svojstven način, poleg brezmejne fikcije, v predstave velikokrat vključuje osebne refleksije, spomine in doživetja.     foto: MMC RTV SLO: Miloš Ojdanič

»Sprejeti to, kar je, delati prav, ne manipulirati z ljudmi, povedati to, kar je, ampak predvsem podpreti drugega človeka, in to največ, kolikor zmore,« je moto Patricije Lovišček, ki je neizbrisen pečat pustila na področju avtizma in Aspergerjevega sindroma. Je direktorica zasebnega zavoda Modri december, zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper. Leta 2018 je bila izbrana za Osebnost Primorske, lani pa je za svoje delo prejela priznanje za najboljšo mentorico prostovoljcev v mestni občini Koper, Zavod Modri december pa priznanje za najboljšo mednarodno mladinsko izmenjavo. O svojem življenju in delu bo Patricija Lovišček govorila v današnji oddaji Razkošje v glavi. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.

Sonja Lokar je poosebitev boja za enakost. Je ena najopaznejših in najvplivnejših aktivistk za človekove pravice, tako na državni kot mednarodni ravni, in si že več kot tri desetletja neomajno prizadeva za izboljšanje položaja žensk v družbi ter ohranitev njihovih težko izbojevanih ekonomskih, političnih in reproduktivnih pravic. Sonja Lokar je mirovnica in je bila v preteklosti ključna pri vzpostavljanju partnerstev med vladnimi in nevladnimi organizacijami ter gibanji na terenu z namenom krepitve glasov žensk in marginaliziranih skupin. Aktivno je vključena v različna prizadevanja za boj proti nasilju, diskriminaciji, neenakosti in krivicam vseh vrst. Za svoj izjemni življenjski prispevek k boju za enakost spolov in pravice žensk, prispevek k napredku in osamosvajanju žensk po svetu ter predanost delu za družbeno pravičnost je prejela več priznanj in nagrad. Sonjo Lokar bo v oddaji Razkošje v glavi gostila novinarka in voditeljica Tita Mayer.

Verjamete v naključja? Mogoče vas bo k premišljevanju o njih spodbudila naša današnja gostja Irena Tršinar, ki je o tej temi napisala dve zanimivi knjigi. Irena Tršinar je diplomirana umetnostna zgodovinarka, vendar je vse življenje delala v državni upravi, na področju registracije prebivalstva na Statističnem uradu Republike Slovenije in na ministrstvu za notranje zadeve. Odgovorna je bila za Centralni register prebivalstva, sodelovala je tudi pri razvoju e-uprave in mednarodnih dogodkih. Od leta 2011 je upokojena. Njena zvedavost in ljubezen do kulture pa jo ženeta naprej, da s svojim pisanjem poskuša ohraniti spomine na naključja, dogodke in ljudi. Ireno Tršinar bomo predstavili v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Pravijo, da je preteklost kot tuja, oddaljena dežela. Vemo pa, da lahko oddaljene kraje precej lažje spoznamo, če razumemo tamkajšnji jezik. To še toliko bolj velja za dežele, ki jih od nas ne ločijo tisoči kilometrov, ampak tisoči let. A le malo je ljudi, ki bi zmogli odpotovati v toliko različnih v preteklosti, kot tokratni gost oddaje Razkošje v glavi. Dr. Luka Repanšek, docent primerjalnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, bi se verjetno enako dobro znašel v stari Indiji kot stari Perziji, med Vikingi ali Kelti. Kako ga je odneslo na pot odkrivanja starih jezikov in kakšna bogastva je na tem popotovanju odkril, je razgrnil v oddaji Razkošje v glavi.

Njegov svet je svet glasbe. Lahko bi rekli, da je multiinstrumentalist, saj oživi veliko glasbil, ki mu pridejo v roke. Študiral je violino in bil violinist v Simfoničnem orkestru RTV. Toda največ njegove ljubezni, raziskovanja, navdiha in prepričanja, da zmorejo veliko več, kot se zdi, je namenjeno orglicam, ustni harmoniki. Vladimir Hrovat, gost oddaje Razkošje v glavi, velja za najboljšega slovenskega koncertnega ustnega harmonikarja; uveljavljen je tudi v tujini.

V oddaji Razkošje v glavi bomo tokrat pobliže spoznali Nedo Rusjan Bric, igralko, režiserko, pisateljico in še mnogo več od tega, kar lahko povedo enobesedne oznake. Naselila se je v več različnih poljih umetniških izražanj, znašla se je že v številnih vlogah znotraj umetniškega prostora, poleg tega pa je opravljala tudi vodstvene funkcije. Zanimajo jo ljudje, tudi ikone kulturne zgodovine, ki jih odkriva predvsem v njihovih globokih človeških razsežnostih. Je umetniška svetovalka EPK 2025 in režiserka spektakularnega otvoritvenega dogodka, med drugim ji lahko pripišemo sprva zelo smelo zamisel, ki pa se je tudi uresničila - v realizaciji projekta, v povezujočem sodelovanju obeh obmejnih mest, obeh Goric, združenih v eno samo evropsko prestolnico kulture. Domačinka, režiserka otvoritvene slovesnosti Neda R. Bric se bo znova, kot že tolikokrat doslej, spomnila zapuščine, ki so ji jo zapustili kraji in ljudje goriškega prostora, sorodniki ter sorodnice, ki so odtisnile sled v njenem bogatem značaju: nona, danes malo znana igralka Nora Gregor, blizu so ji pesniške duše, goriški slavček, brata Rusjan - vse, kar je spoznala s pomočjo pripovedi, zapisov, prebranih knjig, in cenila ob lastnih umetniških in življenjskih izkušnjah ... Foto: Jernej Humar

»Še vedno najbolj uživam v naravi,« pravi gostja oddaje Razkošje v glavi doktorica Blanka Ravnjak. Ko je končala študij biologije in dobila službo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, se ji je izpolnila želja, da bi narava postala tudi njeno službeno okolje. Ponosna je na svoje delo v botaničnem vrtu in različne projekte, v katere je vključena. Med njimi je tudi veliko dejavnosti pri tako imenovani zeleni infrastrukturi in ozelenjevanju mest, redno sodeluje pri pisanju knjig, ob vsem naštetem pa še vedno najde čas za nabiranje rastlin za zbirko in semensko banko. Vse svoje delo in dogodke v življenju vidi kot izziv, nikoli kot težavo. Še več izveste v oddaji Razkošje v glavi, ki je nastala že lani, danes pa vam jo še enkrat ponujamo v poslušanje. Z doktorico Blanko Ravnjak se je pogovarjala Tadeja Bizilj.

Sevničanka Saša Popelar Markoja je že kot deklica vedela, da bo v prihodnost ali oskrbnica planinske koče ali županja. Doslej je – poklicana gostinka - vrhunsko uresničila prvo otroško željo, zato ji bo za drugo najbrž zmanjkalo časa. Visoko na kozjaškem pogorju na levem bregu Drave jo je za tokratno oddajo Razkošje v glavi obiskal Stane Kocutar.

Doktorica političnih ved, katere raziskovanje se razteza vse od feminističnih vprašanj pa do politične zgodovine ter preučevanja nacionalizmov, vojn in množičnega nasiljaVlasta Jalušič je doktorica političnih ved, ki je svojo raziskovalno in aktivistično pot začela predvsem z osredotočanjem na zgodovino ženskih gibanj in vprašanja feminizma, vendar pa jo je burno družbenopolitično dogajanje v zadnjih letih obstoja Jugoslavije močno potegnilo tudi v mirovno gibanje, kasnejše vojne ob razpadu Jugoslavije pa so vprašanja nacionalizma, rasizma in množičnega nasilja potisnile v samo ospredje njenega raziskovanja. Ukvarja se tudi s politično filozofijo in se sprašuje, kako so se načini vladanja spreminjali skozi preteklost in v kakšni politični ureditvi živimo danes, pri tem pa se kot odlična poznavalka Hannah Arendt vedno znova vrača k tej filozofinji. O vseh teh temah danes predava na najrazličnejših domačih in tujih univerzah, sicer pa jo poznamo tudi kot eno od ustanoviteljic in raziskovalko na Mirovnem inštitutu. V tokratnem Razkošju v glavi bomo prepotovali nekatere postaje z njene bogate intelektualne poti, slišali pa boste lahko tudi, kako je v Ruandi pomagala ustanoviti center, ki danes zaposluje več kot 60 žensk ter zakaj se je že v srednjih letih odločila ponovno sesti v študijske klopi in doštudirala še slikarstvo. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Mirovni inštitut

Prostovoljstvo, mentorstvo, direktorski položaj, gumbi, arboristika, vse to in še marsikaj drugega sestavlja zanimivo življenje Nataše Dolejši, ki je magistrica znanosti iz agronomije in tudi poznavalka urbanega rastja, predvsem dreves. Ta so ji še posebno pri srcu, kot radi rečemo, saj ugotavlja, da splošna praksa nege dreves v Sloveniji ni skladna s sodobnimi arborističnimi smernicami. Zato se pogosto dogaja, da zaradi takšnih in drugačnih interesov izginjajo mestni nasadi in stara drevesa, kar siromaši krajino in slabša kakovost življenja v urbanih okoljih. Nataša Dolejši živi v Velenju, za katero rečejo, da je nastalo v parku, pa vendar je to mesto izoblikovala industrija. To pa pomeni, da je skrb za zeleno okolje še toliko večja. Natašo Dolejši bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, avtor je Milan Trobič.

Prof. dr. Vesna Leskošek, redna profesorica na fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, je svojo poklicno pot začela kot prostovoljka, na terenu in v nenehnem prizadevanju za najranljivejše v naši družbi, otroke v stiski. Izkušnja z delom s socialno najšibkejšimi jo je vodila v akademsko raziskovanje problematike neenakosti, izključenosti, socialne politike, nasilja nad ženskami in otroki ter problema revščine. Doktorirala je s temo feminizma 1. vala na Slovenskem in izdala monografijo o tem z naslovom Zavrnjena tradicija. V zadnjih letih je uredila monografijo Teaching Gender in Social Work; Poučevanje o spolu v socialnem delu in v soavtorstvu izdala dve monografiji: Nasilje nad ženskami v Sloveniji in Zaposleni revni. Predava o spolu in nasilju, družbenih gibanjih, omrežjih in družbenih neenakostih. Trenutno se ukvarja z revščino v starosti. Rezultate raziskav objavlja v tujih in domačih znanstvenih revijah. Zadnja publikacija, izdana v soavtorstvu, ima naslov Pravica do abortusa. S prof. dr. Vesno Leskošek se je za tokratno oddajo Razkošje v glavi pogovarjala Tita Mayer.

Na 40. knjižnem sejmu, ki je največji knjižni dogodek pri nas, so Igorju Longyki podelili nagrado Slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja. Igor Longyka se je vse poklicno življenje ukvarjal s širokim področjem razvijanja bralne kulture pri mladih. Povezoval je založnike, mentorje branja, ustvarjalce, knjižničarsko in preostalo stroko, sodeloval pri vseh glavnih revijah za otroke in mlade, 12 let je bil tudi predsednik Bralne značke in gonilna sila uvajanja novosti, ki so se v različnih oblikah ohranile vse do danes. Igor Longyka – ki je že do zdaj spretno in učinkovito povezoval svoje zanimanje za kulturo in geografijo z bibliotekarstvom, novinarstvom, glasbo in še z marsičem, tudi danes ne počiva. Pronicljiv duh in radovednost ga ženeta naprej.

Življenjska zgodba Gregorja Poljanca Kirscha, 46-letnika z Bleda, je brez hvalisavega pretiravanja – izjemna. To je zgodba o človeku, ki je iz absolutne discipline in popolne kontrole čustev – več kot desetletje je bil namreč poklicni vojak, pripadnik enote specialnih sil, ki se je med drugim boril v Afganistanu, tam tudi kot izučen medicinec reševal življenja –, prišel do spoznanja, da je največja moč v – ranljivosti. In tako zdaj spet rešuje življenja, a na drugačen način: z motiviranjem ljudi. Zgled je on sam; tako kot namreč govori, tudi zares živi.

Antropolog Borut Telban je že v osemdesetih letih kot prvi v naše kraje prinesel vesti in spoznanja o oddaljeni in za naš prostor eksotični Papui Novi Gvineji. Sprva je raziskoval zdravilne rastline po brezpotjih tega največjega tropskega otoka na svetu, nekaj let kasneje pa je postal polnopravni član vasi Ambonwari v odmaknjenih močvirskih predelih province vzhodni Sepik. Raziskave življenja, jezika in navad ljudi iz povsem drugačnega sveta ter prehajanje med različnimi kulturami in prevajanje med njimi so tako postali osrednji del njegovega življenja. Nekaj drobcev iz njegovega življenja smo ujeli v tokratno Razkošje v glavi.

Katja Zabukovec Kerin, soustanoviteljica in predsednica Društva za nenasilno komunikacijo, je eden izmed najbolj prepoznavnih obrazov, ki že vrsto let vztrajno in glasno opozarja na družbeno problematiko nasilja nad ženskami in otroki. Neutrudna zagovornica najranljivejših in najšibkejših v naši družbi, katerih glas je nemalokrat neslišen, neomajna glasnica vrednot nenasilja, pravic žensk in enakosti, je na svoji poklicni poti pomagala na tisoče žrtvam družinskega in intimnopartnerskega nasilja. S svojim delom je pomembno vplivala na večjo senzibiliziranost družbe glede vprašanja nasilja, na opolnomočenje žrtev, rušenje škodljivih stereotipov in ozaveščanje mladih ter prispevala k pomembnim spremembam v zakonodaji. S Katjo Zabukovec Kerin se je za tokratno oddajo Razkošje v glavi pogovarjala Tita Mayer.

Dr. Salvator Žitko je zgodovinar, publicist in urednik, ki je verjetno kot le malokdo zasidran v primorskem prostoru, ki ga ta prostor neznansko privlači in ki je ta prostor v marsičem tudi močno sooblikoval. Spada namreč med prve generacije izobražencev, ki so - po tem ko je naša obala z Londonskim memorandumom leta 1954 dokončno postala del Jugoslavije - v tem prostoru pomagali graditi in razvijati slovenske institucije. Tokratni gost Razkošja v glavi je spričo hudega pomanjkanja kadrov najprej deset let učil zgodovino in estetsko vzgojo na koprski gimnaziji, potem pa več kot 25 let vodil Pokrajinski muzej v Kopru ter ob tem odigral ključno vlogo pri razvijanju zgodovinopisja tega prostora, ki že v svoji arhitekturni dediščini odraža preteklost, tako drugačno od preteklosti preostale Slovenije. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Tomaž Primožič/FPA, uporabljeno z dovoljenjem dr. Žitka

Kristina Menih je izolska književnica, kulturna ustvarjalka, pravljičarka in publicistka. Pred kratkim je izšla njena knjiga z naslovom Izolski spomini – memoriale Isolane, v kateri nas popelje skozi spomine desetih Izoljanov na življenje v Izoli v drugi polovici 20. stoletja. Njena pot pisateljevanja pa se je začela že desetletja nazaj, ko je orala ledino pri pisanju zgodb in knjig za otroke na področju ekologije in meditacije. O tem, kje najde navdih za svoje zgodbe in pravljice, zakaj je treba skrbeti za slovenski jezik in kako pomembni sta branje in pripovedovanje v današnjem času, se je s Kristino Menih pogovarjala Tadeja Bizilj.

Računovodstvo, revizije, mednarodno poslovanje, dobrodelnost, solopetje, morje, knjige. To je le nekaj omemb, ki so del bogatega, zanimivega in pestrega življenja mag. Matjaža Žigona iz Grčarevca, majhne vasi na robu znamenitega kraškega Planinskega polja. Matjaž Žigon je tudi ustanovitelj in lastnik podjetja MŽ Consulting. To je bilo ustanovljeno leta 2010 z namenom ponuditi tujim podjetjem, ki se zanimajo za poslovanje na območju Slovenije, Hrvaške in celotnega Balkana, pomoč pri vstopu na naš trg. Hkrati je podjetje specializirano za zastopanje italijanskih sejmov, torej skrbi za razstavljavce in obiskovalce, ki prihajajo z območja Alpe-Jadran, od Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Črne gore, Srbije, Kosova in Albanije pa vse do Poljske in Turčije, ter razstavljajo v Italiji. Mag. Matjaž Žigon je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Bohinj je ena najlepših dolin v vseh Alpah, je prepričan gost oddaje Razkošje v glavi. To je Jože Mihelič, alpinist, fotograf, turni smučar, pedagog, naravovarstvenik in avtor številnih strokovnih in poljudnih člankov ter več monografij. Predvsem pa človek, za katerega se zdi, da na življenje gleda z radovednostjo znanstvenika, razumevanjem antropologa in strastjo alpinista. Še vedno rad odide v gore, ima še kar nekaj idej za pisanje in se z vsemi podrobnostmi spominja svojega otroštva, alpinističnih prijateljev in podvigov, pa tudi 25-letnega obdobja, ko je bil zaposlen v Triglavskem narodnem parku, in skoraj štiri desetletja dolgega sodelovanja z ljubljansko Fakulteto za šport.

Gledališka režiserka, filozofinja in literarna komparativistka Tjaša Črnigoj deluje tako na institucionalni kot na neodvisni sceni. Je režiserka, avtorica besedil, dramaturška sodelavka, performerka, mentorica ter asistentka režije in dramaturgije. S Svojim delom pomembno sooblikuje gledališko krajino v Ljubljani in v mednarodnem merilu. Je prejemnica številnih nagrad doma in v tujini, študijsko se je izpopolnjevala na Dunaju in v Parizu. Za oddajo Razkošje v glavi se je s Tjašo Črnigoj pogovarjal Miha Žorž.

Maja Kunšič iz Lutkovnega gledališča Ljubljana pogosto menja kraje in občinstva, potuje, ustvarja, igra, animira, vpija raznolike odzive gledališke publike po Evropi in drugod ...Že nekaj let nastopa v predstavi Moby Dick francosko-norveške skupine Plexus Polaire, nazadnje pa je v tej skupini z mednarodno zasedbo prevzela tudi zelo zahtevno vlogo Nore v predstavi Hiša za lutke, ki jo igra v alternaciji s priznano režiserko in lutkarico Yngvild Aspeli. S to predstavo, v kateri nastopa v angleščini, se ji obeta še veliko gostovanj, kot tudi z drugimi svaritvami, s katerimi je že večkrat posegla po nagradah. Nekatere med njimi so nastale kot njeni avtorski projekti znotraj matične lutkovne hiše. foto: Mankica Kranjec 

Niko Goršič je dolgoletni gledališki igralec, ki se je rodil v Ljubljani pod italijansko okupacijo med drugo svetovno vojno, večino kariere pa je preživel v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je od blizu spremljal, kako se je to prelevilo od čisto lokalnega teatra za otroke in mlade do mednarodno izjemno uspešnega eksperimentalnega gledališča, ki je s svojimi predstavami gostovalo po celem svetu. Če je tako kot igralec prispeval k eni najbolj uspešnih zgodb v gledališki zgodovini našega prostora, pa je tokratni gost Razkošja v glavi v življenju počel še marsikaj drugega, od režiranja gledaliških predstav, pisanja kritik in pesmi, sinhronizacij risank pa do igranja trobente in opernega petja, planinstva ter nenehnega branja in izobraževanja nasploh. Niko Goršič se je za tokratno Razkošje v glavi pogovarjal z Aljo Zore. Foto: Slovenski filmski center

Konec osemdesetih prejšnjega stoletja je za nekdanjo državo Jugoslavijo in celoten državni aparat pomenil čas korenitih sprememb. To je bilo obdobje, ki je Sloveniji in drugim republikam prineslo samostojnost. O tem dogajanju pričajo tudi zgodovinske knjige. A čas ni tako zelo oddaljen, da ne bi številni, ki so bili takrat politiki, imeli tudi svoje izkušnje z njim. Eden izmed teh je Igor Lavš. Kako razmišlja o tistih časih in kako o sedanjih razmerah?

Docentka dr. Barbara Ivančič Kutin je Bovčanka. Vse svoje otroštvo je preživela v Zgornjem Posočju. Po končani gimnaziji v Tolminu je študirala slovenščino in sociologijo kulture na filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je začela poučevati slovenščino v ljubljanski Bolnišnični šoli, konec leta 1999 pa se je s statusom mlade raziskovalke zaposlila na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter leta 2005 doktorirala na filozofski fakulteti v Ljubljani z disertacijo »Kontekst in tekstura folklornih pripovedi na Bovškem«. Raziskuje slovstveno folkloristiko, predvsem folklorne pripovedi, okoliščine in izvedbo pripovedovanja, svojevrstna lokalna pripovedna izročila in repertoarje ljudi, ki jih lokalna skupnost označuje za dobre pripovedovalce. Docentko dr. Barbaro Ivančič Kutin bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, avtor oddaje je Milan Trobič.

Volja, želja, disciplina, trdo delo, odrekanje in neizmerna moč ter predanost so vodili paraolimpijca Frančka Gorazda Tirška, da je premagal vse ovire v svojem življenju. Po treh srebrnih in eni bronasti medalji na preteklih paraolimpijskih igrah je na letošnjih v Parizu osvojil zlato medaljo v disciplini R4 – zračna puška stoje. V življenju si je vedno postavljal realne cilje, pravi, šport pa je postal njegov najboljši prijatelj, ki mu je polepšal življenje. Kar sedemkrat je bil izbran za parašportnika leta, leta 2013 je postal častni občan Gornjega Grada. Paraolimpijec Franček Gorazd Tiršek bo gost današnje oddaje Razkošje v glavi. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

Slikar in grafik Leon Zakrajšek je lani prejel visoko japonsko cesarsko odlikovanje Red vzhajajočega sonca z zlatimi in srebrnimi žarki, saj že dolga leta gradi kulturne mostove med Japonsko, Slovenijo in Hrvaško. Na Japonskem se je v 90. letih prejšnjega stoletja od tamkajšnjih svetovno znanih mojstrov tudi učil tradicionalne likovne umetnosti, predvsem grafičnih tehnik, kot je lesorez. Kljub temu, da učna doba ni trajala dolgo, se vedno znova vrača tja, v svet posebne kulture in narave, obiskovat svoje mentorje, ki so ga oblikovali tako v osebnostnem smislu, kot umetniškem. Nekateri med njimi so že odšli. V oddaji se spominja svojih prvih stikov z japonskim likovnim izročilom, strogih pravil, hierarhično zastavljenega sistema in odnosa, ki ga imajo tamkajšnji umetniki do materialov, spoznavanja umetniške tradicije, njene asketske in eterične lepote. Sicer pa je Leon Zakrajšek umetnik, ki ga biografski leksikoni uvrščajo med ustvarjalce olja na platnu, monotipije, tehnike sumi in mešanih tehnik. foto: Zdenko Bračevac

Alenka Pirjevec je dolgoletna lutkovna ustvarjalka, ki je kar 40 let delovala v ljubljanskem Lutkovnem gledališču. Čeprav jo poznamo predvsem kot izvajalko in avtorico lutkovnih predstav ter izdelovalko lutk, pa pot do tega poklica ni bila tako premočrtna. Tokratna gostja Razkošja v glavi, ki se je partizanskima staršema rodila manj kot dva meseca po koncu druge svetovne vojne, je že v času šolanja pol leta živela v Parizu, še v Beograd - kjer je dokončala študij igre in honorarno igrala v Narodnem gledališču - pa jo je zasledovalo ime karizmatičnega očeta, profesorja primerjalne književnosti in literarne teorije Dušana Pirjevca, ki je sredi 60-ih let prišel v spor z jugoslovanskimi oblastmi. Šele ko v prestolnici nekdanje Jugoslavije - kljub dobrim kritikam - v gledališču ni dobila stalnega mandata, se je odločila vrniti v Ljubljano, tu pa sta se njeni ljubezni do likovnih umetnosti ter igre povsem po spletu naključij združili v lutkovnem ustvarjanju, ki je nato definiralo njeno ustvarjalno in poklicno pot. Alenka Pirjevec je o svojem življenju - v svojem izrazitem slogu, torej neposredno in s humorjem - za tokratno Razkošje v glavi pripovedovala Alji Zore.

Nina Jelen se opiše najprej kot mamo in ženo, nato kot učiteljico, ljubiteljico Harryja Potterja in vseh čarovnij, Vikingov in dobrih koncertov. Da bo učiteljica, kar nekaj časa ni bila popolnoma prepričana, a ko je prvič stopila za kateder, je vedela, da je to njeno poslanstvo. Kakšna je vloga učitelja v današnjih časih, kašen je pomen digitalnega opismenjevanja otrok, kje vidi prednosti in pomanjkljivosti našega šolskega sistema in s kakšnimi občutki gleda v novo šolsko leto – o vsem tem se je z Nino Jelen v tokratni oddaji Razkošje v glavi pogovarjala Tadeja Bizilj.

Stara mestna elektrarna v Ljubljani letos praznuje 20-letnico prenove, ko je postala eno od osrednjih prizorišč sodobnih uprizoritvenih umetnosti pri nas. V teh dneh tam poteka že 27. festival Mladi levi, ki je velja za enega osrednjih poletnih dogodkov na polju sodobne uprizoritvene umetnosti. Mednarodni festival Mladi levi pripravlja zavod Bunker in že vrsto let ob koncu poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše in perspektivne odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta. V oddaji Razkošje v glavi bomo spoznali Mojco Jug, ki festival soustvarja že od samega začetka. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.

Zgornja Savinjska dolina, Solčavsko, Robanov kot, Logarska dolina, Matkov kot - vse to in še marsikaj sestavlja malce skrivnostno, dih jemajoče območje, kjer se vrstijo izjemne naravne danosti, bogata kulturna dediščina in starosvetno izročilo. In iz teh krajev, natančneje iz Robanovega kota, prihaja Jernej Slapnik, ki je svoj poklic in življenje posvetil ohranjanju bogatega izročila solčavskih prednikov. To namreč vključuje zelo bogat in širok nabor najrazličnejših ljudi, ki nastopajo v veselih in žalostih vlogah. Pogosto se zapletejo v nepredvidljive dogodivščine, kjer nastopajo nadnaravne dobre in zle sile. Več o solčavskem izročilu in Jerneju Slapniku, ki ga predaja mlajšim rodovom, izvemo v oddaji Razkošje v glavi.

Igor Krivokapič, ki se malo spogleduje z mislijo, da je eden redkih, ki se poskuša uresničevati na način renesančnega človek, je pred kratkim napisal in izdal prvi del trilogije A - Simfonija v besedi, čeprav je doslej neumorno zlagal glasbo in igral več inštumentov, med njimi tubo in helikon, glasbilo, ki se je znašlo v Krivokapičevi posebni, izumljeni družini inštrumentov. Končuje pisanje druge knjige, ki bo še obsežnejša od prve, zato je pustil pedagoško službo na ljubljanskem konservatoriju. Sicer pa se ni nikoli omejeval, lahko bi podžgal kako revolucijo ali pa kot biolog preučeval njemu ljubi svet narave, ali morda zamešal kak genski koktajl. Ker so ga od nekdaj zanimale spektulativne umetnosti, bi to verjetno vseeno dvakrat dobro premislil, saj je njegovo zlato pravilo, da kar nočeš, da se tebi zgodi, tudi ti drugemu ne delaj.