Podcasts about misli

Zgodbe spomenikov prve svetovne vojne je naslov nove knjige zgodovinarja in muzealca dr. Marka Štepca, pomembnega strokovnjaka za obdobje velike vojne. O neštevilnih pokopališčih, spomenikih, ploščah, kapelicah in nagrobnikih, o tem, kaj se je z njimi dogajalo v zadnjih sto letih – pa tudi o tem, ali sovraštvo res ne sega prek pepela umrlih – se z dr. Markom Štepcem pogovarja Staša Grahek. Na fotografiji je naslovnica knjige Zgodbe spomenikov prve svetovne vojne - Odkritje spomenika na Dovjem pri Mojstrani 24. maja 1925 (Razglednico hrani Milan Škrabec)

Hrvoje Kovačević je eden izmed kovačev misli. Tako bi lahko prevedli ime zagonskega podjetja MindSmiths, ki ga je pred osmimi leti skupaj s kolegi računalničarji ustanovil v Zagrebu. Ukvarjajo se z umetno inteligenco, predvsem z nišnimi storitvami. Misli in ideje kujejo v prostorih nekdanje tovarne WC-papirja.Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Na tisoče ljudi se poslavlja od papeža Frančiška. Vatikanska bazilika je ostala odprta vse do jutra. Dolge vrste tudi danes.Misli nekaterih naših škofov o duhovni dediščini svetega očeta.Papež Frančišek nam je dal zgled preprostega govora in pozornega poslušanja.O delu svetega očeta tudi Borut Pahor, Janeza Janša, Matej Tonin in Marko Lotrič. 2. mednarodno srečanje Prijateljev Zahodnega Balkana: več povezovanja in širitev EU na Zahodni Balkan je upanje za prihodnost.Vreme: Jutri bo oblačno z občasnim dežjem, ob morju s kakšno nevihto.V nadaljevanju:Pred SLS izredni volilni kongres - se bo stranka uspela poenotiti?Po neuspeli interpelaciji vlade očitki, da opozicija ustvarja paniko in hoče preprečiti izpolnitev vladnih obljub volivcem.

4. julija letos bo minilo sto let od smrti »moža osmih blagrov«, kot je Piera Giorgia Frassatija imenoval papež Janez Pavel II. S svojo predanostjo socialni pravičnosti, dobrodelnosti in z vero, ki jo je živel skozi dejanja, je utelešal duha blagrov. Med jubilejnim svetoletnim srečanjem mladih bo Frassati 3. avgusta razglašen za svetnika. Na veliki petek smo osvetlili njegovo življenje in njegov odnos do gora, ki jih je zelo rad obiskoval.

Kako potrebne so besede svetega apostola Pavla ne le Korinčanom pred dvema tisočletjema, marveč zlasti tudi nam danes, ko pravi: »Kdor torej misli, da stoji, naj pazi, da ne pade.« (1 Kor 10,12) »Ah, saj imam narejene vse zakramente.« »Ah, saj še kar dobro in krščansko živim.« »Pa saj se trudim!« »Kaj naj, tak pač sem,« pa so pogosto naši izgovori in odgovori, ki jih Bogu in samim sebi dajemo v obrambo svoje mlačnosti. Spreobrnjenje je bistvo krščanske poklicanosti. Kristus je prišel v človeški podobi med nas, da bi oznanil Božje kraljestvo in klical k spreobrnjenju, kakor nas sintetično uči katekizem. A prav spreobrnjenje je tista pogosto manj ljuba naloga, ki se je tako radi otepamo. Spreobrniti pomeni zapustiti sebe in svoje mišljenje, svoje predstave, tudi načrte in hotenja, ter jih popolnoma prenoviti in podrediti Božjim. Spreobrnemo se torej od sebe k Bogu. Spreobrnjenje ni enkraten dogodek. Prvo spreobrnjenje smo sicer doživeli pri svetem krstu, ko smo oblekli Kristusa in vstali kot novi ljudje, vendar to še zdaleč ni zadostno. Spreobrnjenje naše nravi iz počutnosti k zasledovanju Božje volje je vsakodnevna odločitev, boj in naša prva naloga, ki se začne pri malih stvareh. Sem se sposoben iz ljubezni do Boga, ker me Kristus uči ponižnosti in dobrotljivosti, enkrat ustaviti v godrnjanju? Se znam obvladovati, kadar me kdo vznemiri? Se znam čemu odpovedati? Znam iskreno iti vase, si priznati kakšen sem? Znam moliti? Dati komu kaj, kar potrebuje? Ostati zmeren v hrani in pijači? Znam priskočiti na pomoč, tudi kadar nimam preveč časa? Vse to so majhna dela spreobrnjenja, kadar in če jih izvršujemo iz ljubezni do Boga. Tako odmiramo sebi, da bi polneje in svobodneje živeli v Bogu. Ne pozabimo, da je rast v svetosti, prizadevanje za krščansko življenje, za življenje s Kristusom boj, ki ga bomo končali, kot poraženci ali kot zmagovalci šele v svoji smrti. Od nas je odvisno, ali bomo izbrali nebesa in življenje ali pogubljenje in smrt. Čeprav smo zaznamovani s krstom, smo božji otroci in nas je Kristus odrešil, pa je naše zveličanje končno odvisno od naše svobode oziroma naše svobodne privolitve v Božje vabilo. Bomo Kristusa sprejeli za svojega resničnega Gospoda in Odrešenika, ali pa bomo res le formalni kristjani, ki bomo suhoparno ter juridično izpolnjevali Božje zapovedi, ne da bi ozavestili svobodo, ki nam jo zapovedi prinašajo? »Kdor torej misli, da stoji, naj pazi, da ne pade.« Cenjene poslušalke, spoštovani poslušalci, po zgledu in priprošnji blažene Device Marije, pod križem pogumno stoječe žene in matere, odmirajmo svetu in njegovi nečimrnosti ter tako v polnosti zaživimo novo življenje. Te resnične svobode želim nam vsem.

Če pogledamo skozi zgodovinsko optiko, potem ugotavljamo, da je imelo ime Friedricha Schillerja pomebno mesto v razvoju slovenskega gledališča. Letos mineva 220 let od njegove smrti. V okviru slovenskega prostora velja omeniti tudi ustanovitev Dramatičnega društva leta 1867. Za ta pomembni vsebinski in organizacijski premik, pišejo v Slovenskem gledališkem inštitutu, je bil med drugimi zelo zaslužen pevec, igralec in režiser Josip Nolli, ki je pred natančno 150 leti, spomladi 1875, uprizoril Razbojnike v svojem prevodu. Sicer pa o tem, kako sta se v njem bojevala slovenska in nemška beseda, kako smo sploh dobili Stanovsko gledališče, koliko je bilo v njem žlahtne tragike in komedije, dramatike, ter kako je vanj vstopala zabava, več avtorica muzejske razstave in uvodnega besedila: Katarina Kocijančič. Oblikovanje in postavitev razstave: Andrej OvsecSlikovno gradivo: mag. Tea RogeljPedagoški programi: mag. Sandra Jenko  

Prijava za Substack njuzleter: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://jovanamiljanovic.substack.com⁠⁠ ⁠⁠⁠⁠Prijava za Biznis bazu:⁠⁠⁠⁠⁠https://www.jovanamiljanovic.com/biznis-baza

V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju so se s pogrebno sveto mašo poslovili od rojakinje Marthe Magajna. Rodila se je leta 1939 v Bevkah pri Vrhniki, v Avstralijo je prišla leta 1967. V slovenski skupnosti je bila udeležena v številih dejavnostih, tako pri Klubu Triglav v Sydneyju kot pri HASA NSW, to je zgodovinski arhiv za avstralske Slovence, ki deluje že več kot dvajset let. Neprecenljivo je bilo Martino delo pri rednem beleženje dogodkov v slovenski skupnosti in poročanje za versko revijo Misli in Stičišče avstralskih Slovencev, nam je povedal slovenski župnik v Merrylandsu v Sydneyju p. Darko Žnidaršič. Martha je bila ponosna Avstralka, za vedno hvaležna za priložnosti, ki jih je nudila nova država. Toda v srcu je ostala predana hči domovine.

Send us a textU ovoj epizodi govorimo o življenju u neprijatnoj realnosti koja se nije desila.Pitanja na koja odgovaram:Zašto vidimo negativne stvari koje nisu tu?Kako to utiče na naše tijelo?Kako to utiče na kvalitet našeg života?Možete me pronaći na:Website: https://martinadjokic.com/Instagramu: https://www.instagram.com/martina.djokic/

Zdravo. V tokratni epizodi testiramo pristop "direkt na trak", obdelamo novoletne zaobljube in vam povemo, da se jih ta teden (nekateri) še držite. Zdržite, bravo! Za suhi mesec (ali mesec brez pijače) strokovnjaki predlagajo februar, ker ima 3 dni manj kot januar. Tudi o odvisnostih, dopaminu in intervjuju Anne Lembke v podkastu DOAC je govora. In učiteljih in učencih. Spomnimo se tudi najljubših pijač iz madosti (Deit, Swing, ribezov sok) in se sprašujemo, če je nakupovanje daril res večji stres kot obdarovanje, obdelamo drugačne zapravljivčke, ugotovimo, da v oglaševanju vžge samo še šokiranje in se spomnimo na Fenchurch v mokri majici ter Arturja in njegove skrite misli, ki niso tako skrite, saj jih pozna vsaj še ladijski računalnik Thorove bivše vesoljske ladje.

„Želim vam, da se vas dotakne veselje, ki je položeno na dno vaše duše. Lahko se zavestno odločite za življenjsko radost – ali pa za tarnanje nad vsem, kar vam je težko. Odločitev ne bo izbrisala težav, toda zaznali boste luč tudi ko bo tema in iskali svetlobo v vsem kar vas doleti.“ Tem željam se v prvi oddaji v letošnjem letu pridružuje tudi oddaja Sol in luč na Radiu Ognjišče. Nekaj misli na temo veselje do življenja smo izbrali iz istoimenske knjige patra Anselma Grüna.

Ker je bil tokratni torek zadnji dan v letu in s tem drugi božični večer, smo zbrali nekaj pomenljivih odlomkov, ki jih je prav za takšen večer zapisal Phil Bosmans.

Pesnik Aleksander Peršolja se je rodil 20. decembra leta 1944 v kraju Neblo v Goriških Brdih tik ob meji z Italijo. Zdaj živi in ustvarja v Križu pri Sežani. Pesmi je začel objavljati v šestdesetih letih v reviji Perspektive, potem pa v drugih slovenskih literarnih revijah in literarnih zbornikih. Objavil je deset pesniških zbirk, prevode njegovih pesmi pa najdemo v publikacijah v več evropskih jezikih. Vida Curk se je s pesnikom Peršoljo pogovarjala leta 2004.

Slišali smo nekaj misli Pedra Opeke, misijonarja, ki nas je obiskal pred letom dni. Ko v teh dneh poslušamo analizo skoraj minulega leta, se je prav spomniti s kakšnim misijonskim zanosom smo vstopili vanj. Vabljeni k poslušanju.

20. decembra se je v Mariboru rodil Fran Žižek, slovenski dramaturg, režiser, gledališki, radijski in televizijski ustvarjalec ter prevajalec. Umrl je leta 2008 v Medvodah. Vsestranski gledališki ustvarjalec, legenda slovenskega gledališča, je leta 1983 prišel tudi v studio tedanjega Radia Ljubljana in pripovedoval o svojem življenju in delu. Za svoje ustvarjanje je dobil največje nagrade in priznanja: dvakrat Prešernovo nagrado, več Borštnikovih priznanj in kar dve državni odlikovanji: red dela s srebrnim vencem in red dela z zlatim vencem. Ko danes poslušamo Frana Žižka, dobimo vpogled ne le v čase slovenskega gledališča, temveč tudi v začetke slovenske televizije in dela na radiu. Dragoceno pričevanje.

Jana Kukić je master psiholog i psihološki savetnik. Fokus njenog rada je pomaganje osobama da usvoje nove načine sagledavanja i ponašanja, da otklone neke emocionalne i praktične probleme poput anksioznosti, panike, niskog samopouzdanja, odlaganja, stresa, treme pred javni nastup... _______________________________________________________________________________________________ Sponzori ⚡️ Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Pristaništa smo Božja i time smo jedni drugima pozvati biti dobri. Ništa manje, ni više. Dobri kao kruh. A vremena i kapaciteta za to zasigurno imamo.

Nekadašnji ambasador SAD u Moskvi Majkl Mekfol, smatra da Putin želi da uništi Zapad. Hamas potvrdio da je ubijen vođa Yahye Sinwar. Sedam sati u vodi i blatu do grla proveli su Bećir i Hajra Tufek iz Donje Jablanice tokom poplava. Odloženo najavljeno izručenje 'kralja kriptovaluta' Do Kwona.

Send us a textPOLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=WW529JLQSYV7JDobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 148Danes z nami zmagovalec Materchefa 2024 Luka Pangos. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:00 Intro00:00:24 Kdo je Luka?00:00:34 Ali si kmet če imaš kmetijo?00:01:24 Juretov teden00:03:25 Ali je poke bowl solata?00:04:57 Kaj vse je Luka že probal?00:06:14 Rimaničev teden00:07:16 Festival v Veneciji00:10:14 Lukov teden00:10:55 Kako Luka postavi ceno?00:13:32 Lukova kariera00:14:49 Kako to, da je Luka začel kuhati?00:17:23 Prijava na Masterchef00:19:43 Snemanje Masterchef00:20:36 Življenje med snemanjem00:22:17 Izločanje00:23:30 Največji izzivi00:24:52 Kako ceniš sestavine pri kuhanju?00:26:02 odnosi s sotekmovalci00:27:04 Občutki po zmagi00:29:42 Kako se znajdeš po koncu oddaje00:32:49 Po kom/čem se zgleduje Luka?00:33:54 Najbolj selfless poklic00:35:53 Pomen hrane00:36:14 Kako se lotit kuhanja?00:36:53 Osnove kuhanja00:41:00 Kmetija00:42:17 Misliš da boš sposoben ubit žival?00:43:18 Odnos do hrane00:44:08 Razvoj družbe v povezavi s hrano00:44:52 Kvalitetna hrana - kaj je dobro zate?00:46:53 Prenajedanje00:50:04 Vizija za kmetijo00:52:38 Življenje na kmetiji00:53:49 Samooskrbno življenje00:56:09 Kupovanje kmetije00:58:06 Otroci00:59:34 Quality of life01:02:32 Kaj skuhat pupi?01:03:32 Konsistenca01:04:31 Komunikacija01:07:53 Rimaničev cold approach01:10:21 Vprašanja01:11:14 Pire krompir01:12:11 Kako je bit najjači01:12:55 Kako se predstaviš? / Kaj si?01:15:29 Najtežja stvar ki jo je Luka skuhal?01:16:20 OutroPOSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Pobude, da bi po znanju lahko segala splošna javnost, so se zgostile v 18. stoletju, v času razsvetljenega absolutizma, ko so začele vznikati javne knjižnice. Licejska knjižnica, predhodnica Narodne in univerzitetne knjižnice, je bila neformalno ustanovljena že leta 1774. Začetna zbirka 637 knjig, rešenih iz požara v Jezuitskem kolegiju, je prerasla v današnje tri milijone knjižnih del, periodike, letakov, rokopisov, multimedijskega gradiva in sive literature. Ob 250-letnici je predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar na slavnostni akademiji NUK-u izročila odlikovanje red za izredne zasluge, odprli pa so tudi začasno razstavo z naslovom Hranimo misli – že 250 let in jo pospremili z monografijo. Osredotoča se na poslanstvo, ki ostaja skozi zgodovino knjižnice enako, torej zbiranje, hranjenje in posredovanje gradiva, poudarja Helena Janežič, skrbnica Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu ter soavtorica razstave. Pogovarjali smo se z njo in z ravnateljem NUK-a, Viljemom Lebanom. Foto: Žiga Bratoš

V evrovizijskem tednu bosta vodenje Radia Ga Ga - Nova generacija prevzeli legendi domače glasbene scene Jože Potrebuješ in Helena Blagne, ki bosta ob domačih aktualnih dogodkih seveda komentirala tudi nastope na največjem odru na svetu. Z nami bodo tudi vsi stalni sodelavci od Franca in Rožmarina s prometnimi informacijami, pa Uroša Slaka, ki se bo z dr. Snežičem in dr. Vodebom pogovarjal o razmerjih, do Stresa in Krambergerja, ki se bosta v duhovni misli spomnila na propadli Zvon. V novi rubriki Šank Tank bodo znani domači poslovneži pretresali sveže poslovne ideje, Robert nam bo predstavil nov turistični paket za ljubitelje križarjenj, izvedeli bomo vse o Veselica Fajt Klubu, če nam ostane kaj časa, pa bomo prisluhnili še sestanku vodstva novega RTV projekta imenovanega "Sprava TV". Vse to in verjetno še kaj v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.

Kombinacija vseh pomembnih plati življenja je včasih navidez nemogoča. Ana je oseba, ki ji to očitno uspeva. Je zagrizena specializantka družinske medicine in velika navdušenka nad športom. Je mama majnega otroka in triatlonka, ki je še med dojenjem trenirala za famozni maraton Ironman. V luči svojega uspešnega 'žongliranja' vseh izzivov službe in osebnega življenja se mi je zdela odlična sogovornica v podkastu na temo življenjskega sloga in splošnega zdravja. Pogovarjala sva se o famozni družinski medicini, ki je dostikrat prikazana kot trn v peti slovenskega zdravstvenega sistema. Pa o starševstvu, otrocih, poporodnih težavah. In o načinih, kako lahko kljub vsem obremenitvam poskrbimo tudi za lastno kondicijo in fizično zdravje. Med pogovorom omenjava Centre za krepitev zdravja, ki delujejo v sklopu raznih Zdravstvenih domov. Povezave lahko poiščete preko spleta, ali pa vprašate svojega lečečega zdravnika. Omenjava Anin meme profil na instagramu: @medicinka. Pogovarjava se o javnozdravstvenem projektu Misli na srce, ki deluje v sklopu Društva študentov medicine Slovenije (DŠMS): https://www.dsms.net/ Epizoda je nastala v sodelovanju z Radensko in njihovim projektom "Vaša zdrava navada", ki spodbuja aktiven in zdrav življenjski slog. Več o projektu preberi na: https://www.srcnozajutri.si/projekt/zdrave-navade Posebna zahvala za epizodo gre sestri Vjolci.

U drugom delu razgovora za Radio karantin, španski balkanolog Miguel Roan govori o manjku optimizma na Balkanu i šansama regiona da jednom zaista stane na noge.

Kaj prinaša poročilo Evropske komisije o reformnem napredku kandidatk za včlanitev v Unijo, potem ko je predsednica Komisije Ursula Von der Leyen končala turnejo po zahodnobalkanskih državah in Ukrajini? Napete geopolitične razmere v svetu so spodbudile Unijo k vnovičnemu oživljanju širitvenega procesa, a na drugi strani se postavljajo vprašanja o izvajanju reform kandidatk, pa tudi same povezave. Ali Unija tokrat misli resno? Gostje voditeljice Sandre Krišelj so: - Dr. Sabina Lange, Evropski inštitut za javno upravo, Maastricht - Dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani - Dr. Denis Mancevič, komunikacijska in svetovalna družba New Century Corporate Communications - Mag. Marko Štucin, državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Prijava za njuzleter

Prijava za njuzleter

Prijava za njuzleter

Prijava za njuzleter

Prijava za njuzleter

Prijava za njuzleter

Prijava za Biznis bazu ⁠⁠⁠⁠⁠https://forms.gle/yTHokNd7dcH9kJPr6⁠⁠⁠

Ova epizoda je posvećena mislima. Osvjestiti svoje svoje misli je važno kako bi sebi mogli dati izbor. Kako to postići na lak I jednostavan način saznajte pritiskom na Play ▶️

Prijava za Biznis bazu ⁠⁠⁠⁠https://forms.gle/yTHokNd7dcH9kJPr6⁠⁠⁠

Prijava za Biznis bazu ⁠⁠⁠⁠https://forms.gle/yTHokNd7dcH9kJPr6⁠⁠⁠

Referendum za Glas prvih naroda u australskom parlamentu održat će se 14. listopada. Pravo glasa imaju svi australski državljani stariji od 18 godina. Željeli smo saznati što hrvatska zajednica misli o nadolazećem referendumu te smo upitali članove zajednice kako će glasovati i zašto.

Prijava za Biznis bazu ⁠https://forms.gle/yTHokNd7dcH9kJPr6

Željeli smo saznati šta ljudi u bosanskohercegovačkoj zajednici misle o dolazećem referendumu Voice Referendum - o Glasu autohtonog stanovništva pri Parlamentu. Ljudi s kojima smo razgovarali imali su mnogo pitanja o referendumu, kako će Glas funkcionisati i šta će promijeniti. Pitali smo ih da li su informisani o dolazećem referendumu, kako će glasati, i kakve informacije bi im pomogle da donesu odluku kako glasati. Odgovori su odražavali različita razmišljanja.

Biznis baza kreće 1.11. Prijave su ovde https://forms.gle/yTHokNd7dcH9kJPr6

Nova epizoda podcasta Snaga uma donosi razgovor o ključnim političkim skandalima, ali i političkom stanju svesti našeg društva sa narodnim poslanikom i osnivačem Narodnog pokreta Srbije Miroslavom Aleksićem, koji je na snimanje došao s pištaljkom u džepu, pravo iz Skupštine, nakon onog zasedanja koje će ostati upamćeno po blokadi i naoružanim pripadnicima MUP-a. Stigao je dugo najavljivani septembar. Tokom leta koje su obeležili protesti "Srbija protiv nasilja", a uoči političke jeseni od koje mnogi nestrpljivo očekuju, nakupila su se brojna pitanja. Upravo tim pitanjima posvećena je epizoda koja je pred vama. Kako Aleksić vidi svrhu protesta u trenutku u kom se ta svrha često dovodi u pitanje, a kako zamišlja proces promene vlasti za koju se zalaže? Misli li da će Vučić "dati beogradske izbore"? Kako gleda na politički umor među opoziciono orijentisanim građanima, ali i među pristalicama i aktivistima vlasti? Kako smatra da će se razvijati slučaj Jovanjica ukoliko se vlast uskoro promeni, a kako ako se ne promeni ništa? Najzad, kakav je efekat postiglo dovođenje pripadnika MUP-a u Skupštinu i ograničavanje kretanja narodnim poslanicima iz redova opozicije? Šta Aleksić misli da ovakvi postupci najavlju? Ovo su samo neke od tema nove epizode podcasta Snaga uma.

U ovoj epizodi delim sa tobom 5 misli koje te potencijalno koštaju novca. Rani upis na oktobarsku rundu mog Master Mind programa Biznis po tvojoj meri je otvoren! Prijave se vrše preko newslettera https://jovanamiljanovic.ac-page.com/mastermind

Kako se skozi prizmo idej in konceptov, ki jih danes razvija teologija, kaže svet 21. stoletja – od podnebnih sprememb prek razmaha umetne inteligence do vojne v Ukrajini?Georg Wilhelm Friedrich Hegel, veliki nemški filozof prve polovice 19. stoletja, je trdil, da obstajajo tri discipline, tri ključne poti, po katerih si človek utira pot do spoznanja oziroma do vednosti. To naj bi bile: umetnost, teologija in filozofija. No, danes, skoraj 200 let po Heglovi smrti, omikana javnost brez večjih težav spremlja, kaj se godi novega v širokem polju umetnosti, od poezije do televizijskih serij, od baleta do konceptualnih likovnih instalacij. Tudi sodobna filozofija z imeni kot so Rancière, Sloterdijk ali Žižek najbrž ostaja v očišču pozornosti intelektualcev vseh barv, ozadij in specializacij. Kaj pa teologija? Katera vprašanja, kateri problemi razgibavajo sodobno teološko misel? Kako današnji teologi in teologinje odgovarjajo na najrazličnejše krize, ki pretresajo naš svet? – Vtis je, da bomo med ljudmi, ki se sicer ponašajo z zgledno splošno razgledanostjo, danes le stežka našli sogovornika, ki bi nam lahko zadovoljivo odgovoril na tovrstna vprašanja. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kako se skozi prizmo idej in konceptov, ki jih razvija sodobna teologija, navsezadnje kažejo zagatne razmere – od, na primer, podnebnih sprememb prek razmaha umetne inteligence do vojne v Ukrajini –, v katerih smo se v 21. stoletju vsi skupaj znašli. Pri tem so nam bili v pomoč trije sodelavci Teološke fakultete Univerze v Ljubljani: teolog in filolog asist. mag. Jan Dominik Bogataj pa rusist, zgodovinar in teolog doc. dr. Simon Malmenvall ter filozof prof. dr. Bojan Žalec. Foto: oltar v helsinški cerkvi Temppeliaukio, detajl (Goran Dekleva)

Dušan Alimpijević, jedan od najperspektivnijih mladih trenera u Evropi, trenutno trener turskog Bešiktaša, novi je gost Jao Mile podcast-a. Čeka vas dva ipo sat dug razgovor sa mnogo dobrih priča i vrhunskih anegdota

Napokon smo nazad s novom epizodom u novom pomalo too much podcast studiju powered by Prima namještaj! Ekipa iz Prima namještaja je uskočila i pomogla nam da si napokon uredimo studio koji ovaj naš mali pomalo too much podcast zaslužuje. Koliko je sve predivno vidite i sami, a ako vas zanimaju koji su to komadi namještaja, evo detalja: Fotelje: www.prima-namjestaj.hr/fotelja-lido.html Stolić: www.prima-namjestaj.hr/klub-stolic-topeka.html Slike: www.prima-namjestaj.hr/ukrasna-slika-moos-4-kom-coc47798mcl.html Vaza: www.prima-namjestaj.hr/ukrasna-vaza-fay-28-cm-coc44065mcl.html (ovaj put nije u kadru jer nismo našli cvijeće na vrijeme

Ovotjedna epizoda nastala je kao jedan oblik mog procesuiranja nepredvidivih događaja koje sam proživjela u proteklom tjednu. Kada život postane jako izazovan, može nam se činiti da nemamo nikakvu kontrolu nad sobom i time kakva iskustva kreiramo, ali to ne mora biti tako. Bivanje u kontaktu s našim emocijama, osvješćivanje misli i priča koje si pričamo u određenom trenutku ono je što uvelike može promijeniti cjelokupno iskustvo. Vjerujem da će vam ova epizoda poslužiti kao slikoviti primjer toga kako ja koristim ono što znam za svoje najviše dobro. Uživajte!xx L

Misli koje su mi pomogle da od 2016. godine kreiram biznis kakav imam danas uprkos svim zdravstvenim, mentalnim i duhovnim izazovima.

U novoj ŠBB KBB podkast epizodi - ovonedeljni "Masterklas o maštanju" drži nam Dušan Jurić, psiholog, astrolog, đotiš majstor, filozof i slobodan mislilac. Omiljena je adresa na instagramu pod šifrom @feelmypisces - to je mesto gde Dušan spaja POP kulturu, fenomene svakodnevice sa Đotiš vedskom astrologijom - retko zabavna, maštovita i edukativna dimenzija društvenih mreža. U novoj epizodi Dušan, i kao psiholog i kao astrolog u dvostrukoj ulozi - ohrabruje nas da u eri hiperrealnosti otključamo fantaziranje. Koliko je mašta važna, a koliko je zapostavljena i ostavljena bez dobrog PR-a - tema je glavna na meniju, ali ne samo to. U doba autocenzure mi plaćamo da ne uđemo u kreativnu krizu iz koje se dešavaju najbolje životne promene i ideje koje menjaju društvo na bolje. Dosada je ultimativan recept za promenu - to je trenutak kada hobi postaje profesija. A čini se da je dosada proterana iz sadašnjice. I da, stalno mislimo da sa nama mnogo toga nije u redu i da nismo dovoljno dobri tako da smo podložni manipulaciji kojoj kraja nema. Naravno, Dušan će nam objasniti popularnost aspekta pod nazivom Retrogradni Merkur koga krivimo za sve i svašta, a ima i dobre vesti kakvo nam proleće sledi. Dobrodošli sanjari! Slušamo se i gledamo na sajtu Nova.rs, YouTube kanalu Nova S, kao i na svim podkast platformama. Dobra priča sledi.

Preispitaj ove misli o novcu da ti ne bi zakuvale čorbu.

Nova epizoda podkasta Snaga uma donosi razgovor sa glumcem i neverovatno raskošnim sagovornikom Irfanom Mensurom. U razgovoru sa Miljanom Nešković, Irfan Mensur je otkrio male i velike mudrosti kojima se "pobeđuju dani", pa tako i život, govorio šta za znači uspešan život i kako izgleda uspešan dan. Kako se Irfan izborio za život u kom može da slobodno živi i slobodno misli, što je svojevremeno označio kao cilj svakog čoveka? Pred vama je topla i pitka epizoda podkasta, ispunjena anegdotama, ali i mudrim savetima koje bi vredelo zapisati.