Podcasts about odlo

Zgodovinski trenutek: Na kraju Nicejskega koncila veroizpoved molilo kar 27 verskih voditeljev.Odločno moramo zavrniti uporabo vere za upravičevanje vojne, nasilja in fundamentalizma, je bil jasen sveti oče.Opozorilo Sloveniji iz Bruslja potrjuje, da stanje domačih javnih financ ni spodbudno.Minuli referendum je odprl karte in razkril marsikaj, v komentarju ugotavlja novinarka Marjana Debevec.V Zagrebu z ostrim predmetom napadena redovnica, je zunaj življenjske nevarnosti.Slovenska Karitas v trgovinah Hofer zbira izdelke za socialno ogrožene ljudi.Naši raziskovalci se bodo na področju kulturne dediščine povezovali s tujimi.Vreme: Jutri dopoldne bo po nižinah megla, drugod bo jasno, popoldne bo od zahoda postopno naraščala oblačnost.

Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev prav zdaj odloča, ali bo Ljubljanska borza pristala v rokah hrvaške države ali ne. Natančneje, odloča o tem, ali lahko hrvaška finančna agencija FINA pridobi kvalificiran delež v Ljubljanski borzi. Odločanje poteka pod pritiskom vlade, ki je borzo tik pred hrvaškim prevzemom minuli teden razglasila za kritično infrastrukturo nacionalnega pomena. Drugi poudarki: - Rusija pozdravila prvotni ameriški mirovni načrt, Ukrajina in Združene države poenotene v točkah skrajšane različice. - Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami opozorila, da je eden od nevarnejših krajev zanje dom. - Po več primerih vandalizma na železnicah policija poostrila nadzor nad to infrastrukturo.

Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev ni sprejel odločitve o zahtevi hrvaške finančne agencije FINA za pridobitev kvalificiranega deleža v Ljubljanski borzi. O tem bo predvidoma odločal prihodnji teden. Vlada je namreč odločila, da Ljubljanska borza postane kritična infrastruktura, Fina pa da kot prihodnja kvalificirana imetnica deleža Ljubljanske borze ne uživa ugleda.

Vlada je danes izrazila ostro nasprotovanje hrvaškemu prevzemu ljubljanske borze, ki jo je ob tem razglasila za kritično infrastrukturo nacionalnega pomena. Po vladni intervenciji je Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev današnjo odločanje o zahtevi hrvaške finančne agencije FINA za pridobitev kvalificiranega deleža v Ljubljanski borzi prestavil. Druge teme: - Prvi testni potniški vlak po trasi drugega tira predvidoma 11-ega marca prihodnje leto. - Slovenija za pol leta podaljšuje nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko. - Ukrajina prejela osnutek ameriškega načrta za končanje ruske invazije. Predvidene velike ozemeljske izgube Kijeva.

Košarkarji Olimpije so včeraj v Stožicah končali niz zaporednih tekem pred domačim občinstvom. V 8. krogu evropskega pokala so gostili Hamburg, zadnjeuvrščeno moštvo skupine. Uvrstitev v redni del evropskih tekmovanj pa še lovijo odbojkarji ACH Volleyja, ki se v zadnjem krogu kvalifikacij za uvrstitev v ligo prvakov merijo z Radničkim iz Kragujevca. Prvo medsebojno tekmo je včeraj gostila ekipa iz Srbije.

Košarkarji Olimpije so včeraj v Stožicah končali niz zaporednih tekem pred domačim občinstvom. V 8. krogu evropskega pokala so gostili Hamburg, zadnjeuvrščeno moštvo skupine. Uvrstitev v redni del evropskih tekmovanj pa še lovijo odbojkarji ACH Volleyja, ki se v zadnjem krogu kvalifikacij za uvrstitev v ligo prvakov merijo z Radničkim iz Kragujevca. Prvo medsebojno tekmo je včeraj gostila ekipa iz Srbije.

Lovelyn Dušanič je Filipinka, ki že 2 leti neprekinjeno živi v Sloveniji. Kot otrok si je želela pomagati skupnosti, zato je bila njena prva želja postati županja. Danes dela kot zdravstvena delavka v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah. Odločitev, da se z možem, ki je Slovenec, preseli v Slovenijo, je bila zanjo hkrati najlažja in najtežja. Najlažja zato, ker je vedela, da ga ljubi, in ker ji je Slovenija res všeč. Najtežja pa zato, ker se ni mogla izogniti stereotipu, da se Filipinke poročijo in preselijo v tujino zaradi denarja.

26-letna Beti Žust se je odločila za življenjsko pot, ki je za mnoge skrivnostna, za njo pa posebej navdihujoča. Sprejela je odločitev, da bo redovnica, pot do tja pa jo vodi v skupnosti Marijinih sester čudodelne svetinje v Ljubljani. Ali je takšna odločitev in pot enostavna? Kdaj je pravzaprav dozorela odločitev, da se posveti Božji poti?

Na ljubljanskem Krakovskem nasipu je bila na ogled razstava Meja, jezik in šola: državni okviri in jezikovna politika v slovenskem šolstvu prve polovice 20. stoletja. Razstava Slovenskega šolskega muzeja, ki izpostavlja pomen slovenskega jezika v procesih izobraževanja na ozemlju današnje Slovenije pa tudi na obrobjih slovenskega poselitvenega prostora, je povod za pogovor, ki enkrat mesečno nastaja v sodelovanju Programa Ars s slovenskim sporedom ORF v Celovcu in Radiem Trst A. O burnem, pet desetletij trajajočem obdobju nenehnih premikov državnih meja in družbenopolitičnih ustrojev, pa tudi mestoma grobih posegov oblasti v jezikovne politike znotraj posameznih državnih tvorb, razmišljamo z gosti. Sodelujejo: v ljubljanskem studiu strokovni sodelavec Instituta za narodnostna vprašanja dr. Robert Devetak, v celovškega studiu jezikoslovec in zgodovinar dr. Theodor Domej in v tržaškem studiu znanstveni sodelavec Znanstveno-raziskovalnega središča SAZU zgodovinar dr. Aleksej Kalc Na fotografiji je nabiralnik za finančne prispevke v podporo Družbi svetega Cirila in Metoda, okrog leta 1900. Omenjena družba je bila narodnoobrambna organizacija, ki si je ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja prizadevala za gradnjo slovenskih ali dvojezičnih šol na jezikovno mešanih območjih Koroške, Goriške in Istre. Zbirka stalne razstave Slovenskega šolskega muzeja, foto: Andrej Peunik.

Proračunski sveženj za prihodnji dve leti je potrdil pristojni parlamentarni odbor in je tako pripravljen za odločanje v državnem zboru. Ker denar za predvideno obvezno božičnico ni zajet v njem, je finančni minister Klemen Boštjančič znova pojasnil, da ga bodo zagotovili s prerazporeditvami. Drugi poudarki oddaje: - Madžarski premier Orban v strahu pred izgubo oblasti na protivojno turnejo. - Inštitut za slavistiko v Celovcu praznoval 50 let delovanja. - Košarkarice zmagale tudi na drugi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo.

Sveženj proračunskih dokumentov države za prihodnji dve leti je pripravljen za odločanje v državnem zboru, predvideno prihodnji teden. Odbor za finance se je namreč na današnji seji opredelil še do vloženih dopolnil k 17,7 milijarde evrov vrednemu proračunu za prihodnje leto in zavrnil vse opozicijske predloge, ki so namenjali dodatna sredstva za ceste, vrtce in podjetnike, jemali pa socialnim pomočem, integraciji migrantov in podnebnim ukrepom. V zakonu o izvrševanju proračunov pa je odbor potrdil višjo povprečnino za občine, višje dohodninske olajšave in višji dodatek za upokojence. Člani odbora iz opozicije se seje niso udeležili.

Košarkarji Olimpije so v 7. krogu evropskega pokala gostili moštvo Reyer Venezia. Včerajšnja tekma zmajev je bila prva v nizu treh zaporednih v Stožicah. Pred domačim občinstvom so kvalifikacije za uvrstitev na prihodnje evropsko prvenstvo začele tudi slovenske košarkarice, v uvodnem krogu so gostile Latvijke. Na Kodeljevem so se rakete obenem predstavile z novim selektorjem, že v naslednjih dneh pa jih čakata še dve tekmi. Odbojkarice mariborskega Branika pa so gostile povratno tekmo odločilnega kroga kvalifikacij za uvrstitev v ligo prvakinj. Nasprotnice Mariborčank so bile igralke lizbonske Benfice.

Poslanci so na včerajšnji izredni seji državnega zbora po pričakovanjih potrdili koalicijski predlog priporočil vladi v zvezi z varnostno situacijo na jugovzhodu države. Na današnji izredni seji pa bodo med drugim odločali o predlogu zakona, ki ureja izplačilo božičnice in zimskega dodatka za upokojence ter prenavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. V oddaji pa tudi o tem: - Sirski predsednik Ahmed Al Šara obiskal Belo hišo, Washington obljubil polno podporo Damasku - Za privezovanje psov na verigo bo od danes predvidena tisoč-evrska globa - Maribor v pričakovanju vrhunca martinovanj in tradicionalnega krsta mošta

Državni zbor čaka potrjevanje zakona o zimskem regresu za zaposlene oziroma božičnici, zimskem dodatku za upokojence in spremenjenih pogojih obdavčitve s.p-jev po normiranih odhodkih. Minister za delo Luka Mesec je glede izplačila božičnice zagotovil, da ni novo breme za slovensko gospodarstvo, je pa nova pravice za zaposlene. Druge teme: - Poslanke in poslanci so razpravljali tudi o predlogu zakona o ukrepih za optimizacijo postopkov na centrih za socialno delo in v domovih za starejše. Zakon bo po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca omogočal lažji dostop do storitev, okrepil mrežo izvajalcev ter zagotavljal finančno vzdržnost na dolgi rok. Zaradi kompleksnega procesa so uvedli centraliziran postopek prevedb stanovalcev domov v novi sistem. - V novomeškem Revozu bo v začetku prihodnjega leta stekla proizvodnja novega twinga. Za posodobitev proizvodnih procesov so porabili 120 milijonov evrov, država bo projekt sofinancirala z 28-timi milijoni. Po besedah gospodarskega ministra Matjaža Hana je pomembno, da Revoz ostaja v Novem mestu. Ob tem bodo dodatno bodo zaposlili 250 ljudi. - Tožilstvo v Milanu je uvedlo preiskavo proti neznanim italijanskim državljanom, ki naj bi med vojno v Bosni in Hercegovini ob plačilu visokih zneskov streljali na civiliste v obleganem Sarajevu.

Kaj pomeni biti človek in kaj pomeni živeti dostojanstveno – od rojstva do smrti? Z moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem smo se pogovarjali o človeški osebi in njenem dostojanstvu, predvsem v luči aktualnega vprašanja evtanazije. Dodali smo tudi nekatera druga biotečna vprašanja, s čimer smo želeli odpreti prostor za etični premislek, osebno razmišljanje in družbeni dialog.

Odpravili smo se v vse vinorodne dežele in slišali, kakšna mlada vina je prinesel sv. Martin. V drugem delu pa ste slišali še stališče kmečkih organizacij ob vladni podpori spornemu sporazumu Mercosur in drugih političnih pritiskih na kmete.

Odloča se med hrano in poezijo … Pripoveduje: Aleš Valič. Napisal: Hans Christian Andersen. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1983.

Pridružitev držav kandidatk Evropski uniji do leta 2030 je uresničljiv cilj, je danes povedala visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas. V danes objavljenem poročilu o napredku kandidatk v pogajalskem procesu je Evropska komisija kot najbolj prizadevne navedla Črno Goro, Albanijo, Ukrajino in Moldavijo. Druge teme: - Dolgotrajna oskrba: zapletene prijave, na prostor v domovih za starejše čaka skoraj 40 tisoč ljudi. - Nadaljevanje konflikta med Izraelci in Palestinci: pred 30-imi leti ubili mirovnika Jicaka Rabina. - Odmeva napoved prodaje kulturnega doma v Trstu. Kaj bo s Slovenskim stalnim gledališčem?

V jugozahodni Sloveniji od prejšnjega konca tedna poleg policistov nadzor izvajajo tudi posebne in specialne policijske enote, sekretariat Sveta za nacionalno varnost pa je danes predlagal, da bi se jim pridružile tudi enote Slovenske vojske. Odločitev vlade naj bi bila po nekaterih podatkih znana jutri. V oddaji tudi: - Ob čedalje izrazitejšem višanju cen hrane medletna inflacija pri nas več kot 3-odstotna. - Na srečanju voditeljev Združenih držav in Kitajske napredek predvsem na trgovinskem področju. - Izrazit padec podpore skrajni desnici na Nizozemskem nakazuje na oblikovanje sredinske vlade.

Notranji minister v odstopu Boštjan Poklukar je po smrti 48-letnika v Novem mestu policiji podal usmeritve in navodila, ki med drugim predvidevajo okrepljeno navzočnost policije na širšem območju. Odločne in hitre ukrepe za rešitev kritičnih razmer napoveduje tudi premier Robert Golob, stroka je glede njih skeptična. Vlada naj bi ukrepe sicer predstavila jutri, ko bo obiskala Novo mesto. Drugi poudarki oddaje: - Minister Mesec: zimski dodatek v polovici minimalne plače bodo dobili vsi zaposleni. - Madžarski premier Orban na obisku v Rimu o migracijah in evropski obrambi. - Jenkova nagrada Branetu Senegačniku za pesniško zbirko Prosojnosti.

Poslanke in poslance bo na današnji več kot 14 ur trajajoči seji zaposlovala interpelacija zoper ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. Predlagatelji interpelacije, Nova Slovenija in SDS, ministru Maljevcu očitajo neučinkovitost pri izvajanju dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike. Minister očitke pričakovano zavrača, saj meni, da je vlada na omenjenih področjih naredila ključne premike. Sicer pa ministrska usoda Maljevca kljub interpelaciji ni ogrožena, saj ima podporo poslank in poslancev koalicije. Drugi poudarki: - Odločanje voditeljev Unije o posojilu za Ukrajino z uporabo zamrznjenih ruskih sredstev je odloženo, pravna vprašanja ostajajo odprta. - Generalni sekretar Združenih narodov Guterres ob dnevu svetovne organizacije svet poziva k skupnemu reševanju težav. - Celjski nogometaši so v Dublinu premagali Shamrock Rovers; po dveh tekmah zasedajo tretje mesto v konferenčni ligi.

Poslanke in poslanci na izredni seji obravnavajo interpelacijo o delu ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. Opozicija mu očita neučinkovitost na področju stanovanjske politike, predvsem pa dolgotrajne oskrbe. Kot je dejal Janez Cigler Kralj iz vrst predlagateljev. Maljevac zavrača očitke in zatrjuje, da zdaj popravljajo napake prejšnjih vlad. Za razpravo je predvidenih 14 ur, minister naj bi po napovedih uspešno prestal interpelacijo. Drugi poudarki: - Odločitev o rabi zamrznjenih ruskih sredstev za posojilo Ukrajini preložena na december. - Ameriški predsednik Trump prekinil trgovinska pogajanja s Kanado. - Direktorica zdravstvenega doma Nazarje zavrača očitke, povezane z javnim naročanjem.

Danska, ki predseduje Svetu Evropske unije, je v zadnjih mesecih na skupno mizo prinesla zakon, ki bi veljal v državah članicah Evropske unije, poimenovan Chat Control. Gre za nadzor zasebnega klepeta, ki med uporabniki poteka prek različnih aplikacij (WhatsApp, Signal, Messenger …), tudi tistih, ki danes veljajo kot šifrirane, torej zaklenjene. Zagovorniki zakona pravijo, da bi z zakonsko podlago in stalnim vpogledom v vse vrste komunikacije med državljani Evropske unije lažje našli in ujeli kriminalce in teroriste, nasprotniki, med njimi tudi celotna strokovna javnost, pravi, da je zakon zelo slaba ideja brez pravih argumentov.Slovenija je proti zakonu in se pridružuje Avstriji, Slovaški, Češki, Poljski, Nemčiji, Nizozemski, Finski in Estoniji. Neodločene so Belgija, Italija, Romunija, Grčija in Latvija. Chat Control podpirajo Irska, Portugalska, Španija, Francija, Hrvaška, Madžarska, Bolgarija, Danska, Švedska in Litva. Glasovanje v Svetu Evropske unije je z oktobra prestavljeno na december.Na pomembnost varnosti in zasebnosti na spletu, ki je v Evropi pogosto zgled drugim državam in ga zato moramo ščititi, opozarja vodja SiCerta Gorazd Božič. V epizodi sodelujejo tudi ameriški tehnološki novinarji: Dan Moren (Six Colors), Jacob Kastrenakes (The Verge) in John Siracusa (ATP.fm). Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:00:57 Uvod v Chat control 00:02:12 Gorazd: zgodba se ponavlja 00:07:56 Odločitev Slovenije 00:08:26 Podporniki, nasprotniki in ponovno glasovnaje o Chat Control 00:12:33 Dan Moren: osnove šifriranja 00:18:47 Jake Kastrenakes: tudi tehnološki velikani so proti 00:23:47 John Siracusa: zakaj tak razkorak med politiko in stroko 00:28:00 Kaj pa če nič ne skrivam? 00:31:33 Kaj se bo zgodilo na naslednjem glasovanju?

Večno vprašanje: ali politika odloča o tehnologiji ali tehnologija o politiki?

Odločilna v njenem življenju sta močna volja in pogum, pravi Anja Uršič, podpredsednica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica ter članica upravnega odbora Evropske zveze slepih. Je težko slabovidna, vendar je ta okoliščina ne ovira, da ne bi preizkusila vsega, kar jo v življenju zanima. Končuje doktorski študij sociologije in se zavzema za čim boljše možnosti zaposlovanja slepih in slabovidnih. O izzivih, ki jih prinaša težka slabovidnost, o ljubezni do gora, potovanjih in zaposlovanju se bo z Anjo Uršič ob prihajajočem mednarodnem dnevu bele palice v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Invalidi Prekmurja in Prlekije so na tradicionalnem vsakoletnem srečanju opozorili na pomen rekreacije in druženja. - Ljubljanska občina razpisala 110 štipendij za dijake in študente. - Bodo kmetje na Krasu še lahko pasli na izkrčenih površinah? Evropa sprejema uredbo, po kateri bi na njih lahko pridelovali le hrano za ljudi. - Blagovna znamka Blejski lokalni izbor bogatejša za 58 dodatnih izdelkov.

Bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, še vedno postavljajo številna vprašanja o tem, zakaj nevroni propadejo in zakaj pričneta spomin ter gibanje pešati. Danes znanstveniki odgovore iščejo predvsem v komunikaciji in delovanju živčnih celic ter v signalnih molekulah, ki vodijo do okvar živčnega sistema. In prav signalne poti in molekule so tudi potencialna tarča različnih terapij. Ene izmed pomembnih signalnih molekul, ki sodelujejo v imunskih in vnetnih procesih našega centralnega živčevja, so proteini imenovani katepsini. A kateri je pravzaprav tisti signal, ki odloči, ali bodo celice v naših možganih rastle, se obnavljale ali propadle? Odgovore na ta vprašanja išče tokratna gostja Podob znanja izr. prof. dr. Anja Pišlar s Katedre za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo.   Foto: Anja Pišlar (Klara Jurečič)

Vlada uvaja obvezno božičnico za vse zaposlene. Veljala bo tako za javni kot zasebni sektor, omenja pa se tudi božičnica za upokojence. Božičnica – znesek še ni dokončno določen - bi bila razbremenjena tako dohodnine kot socialnih prispevkov. Zdaj so na vrsti pogajanja s socialnimi partnerji.

Košarkarji Olimpije so v novo sezono vstopili z zmago v domačem superpokalnem tekmovanju, z jutrišnjim dnem pa se bo za slovenske prvake začela še evropska sezona. Zmaji bodo nastope v tej začeli pred domačim občinstvom, v uvodnem krogu evropskega pokala bo njihova nasprotnica v Stožicah španska Manresa. V Cagliariju pa se je začelo svetovno prvenstvo za jadralce v razredu formula kite. V Italiji bosta nastopila Marina in Toni Vodišek, ki se po uspešnem okrevanju po poškodbi kolena vrača v tekmovalne vode.

Košarkarji Olimpije so v novo sezono vstopili z zmago v domačem superpokalnem tekmovanju, z jutrišnjim dnem pa se bo za slovenske prvake začela še evropska sezona. Zmaji bodo nastope v tej začeli pred domačim občinstvom, v uvodnem krogu evropskega pokala bo njihova nasprotnica v Stožicah španska Manresa. V Cagliariju pa se je začelo svetovno prvenstvo za jadralce v razredu formula kite. V Italiji bosta nastopila Marina in Toni Vodišek, ki se po uspešnem okrevanju po poškodbi kolena vrača v tekmovalne vode.

V Ruandi se s preizkušnjami mlajših kategorij nadaljuje svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu. Tadej Pogačar, osrednji favorit za zmago na nedeljski cestni dirki v kategoriji članov, proste dneve v Kigaliju namenja intenzivnim treningom. V Južni Koreji, ki gosti svetovno prvenstvo v športnem plezanju, pa so podelili zadnje komplete odličij paraplezalcem in plezalcem v hitrosti.

Piše Iztok Ilich, bere Jure Franko. Etnologinja in knjižničarka Jerneja Ferlež, avtorica vrste študij o bivalni kulturi in znamenitih mariborskih osebnostih 19. in 20. stoletja, se je z literaturo že spogledovala v knjigi Mariborska paralaksa, ki jo je napisala s Petrom Rezmanom. V desetih dneh, ki jih je kot gostja pisateljske rezidence prebila v Idriji, je naredila korak več in se še bolj sproščeno prepustila intuiciji in domišljiji. Idrija s svojo edinstveno rudarsko in kulturno tradicijo je bila izziv za odkrivanje in artikuliranje lastnega odnosa do posebnega okolja, v katerem se je znašla. Vnaprej ni vedela ničesar o ljudeh, ki jih je srečevala in se z mnogimi zbližala. Bilo je, kot da so samo čakali, da jih spravi v odnos s seboj, je zapisala ob slovesu. Uslužni arhivar, poštna uslužbenka, trgovka, knjižničarka, muzealki in še kdo so brez zadrege spregovorili, nekateri v narečju, tako da so se njihove besede, kot jih je začutila, pozibavale v mehkobi značilnih idrijskih samoglasnikov. Vsak po svoje so ji pomagali tkati zgodbe, v katerih so nastopali oni in njihovi predniki, še bolj navdihujoče pa so bile izpostavljene dobro stoletje stare fotografije mojstra Josipa Pelikana. Nekatere črno-bele upodobitve so delovale kot ilustracije k zgodbam, ki so jih spodbudile, druge so govorile same zase, tudi humorno in nekatere s kančkom erotike, ter razpirale krila domišljije. Vse – razen ene neznanega avtorja in druge s podpisom Marijane Pelikan – je med letom 1909 in sredo drugega desetletja 20. stoletja v Idriji posnel Josip Pelikan. V Trbižu rojenega mladeniča je fotografske obrti izučil domnevni oče Anton Schmeiler, s katerim si je v mestu uredil atelje. V njem je delal – ko ni bil v uniformi – do leta 1919, ko se mu je dokončno uprlo poitalijančevanje slovenske Idrije. Prodal je hišo in vse imetje razen fotografske opreme, ki jo je na skrivaj naložil na voz s konjsko vprego ter pod okriljem noči po gozdnih poteh pretihotapil v Jugoslavijo. Jerneja Ferlež je kajpada literarno oživila tudi to dramatično zgodbo – ter na koncu orisala še poznejše uspešno delovanje Josipa Pelikana z družino v Celju. Za njim so v idrijskih družinah, ne le najpremožnejših, ostali številni v fotografije ujeti spomini. Prevladujejo portreti meščanov in meščank, družin, otrok ter bolj zapetih kot šegavo razpoloženih druščin v prazničnih oblačilih. Avtorica je ob pogledu nanje nizala zgodbe, ki so se – ali bi se pred dobrim stoletjem lahko – zgodile. Ob duhoviti sodobni parafrazi Kosmačeve Poti v Tolmin predvsem resnejše zgodbe o bolj z razumom kot iz ljubezni sklenjenih porokah ter o stiskah deklet in žena, ki so zanosile, ne da bi imele v tesnem skupnem domovanju dveh ali treh generacij prostor za še eno dete. Toda ljudje, vajeni trdega življenja, niso moralizirali ali sanjarili o nedosegljivem. Hvaležni so bili za vse, kar so mogli obrniti na bolje. Jerneja Ferlež je v Idriji, hočeš nočeš, lovila tudi nevidne stopinje Franja Baša, še enega bližnjega človeka iz kroga utemeljiteljev slovenske etnologije. Bližnjega po stroki, čeprav je umrl leto, preden se je rodila, in zato, ker je postavil na noge muzejsko zbirko v njenem Mariboru. Njegova razprava Rudarska hiša v Idriji iz leta 1957, je dobila nove razsežnosti, ko je stala pred stavbami, ki jih je opisoval. V misli si je priklicala tudi hiše, ki so jih po Baševem času s prezidavami izmaličili ali podrli, a so se skozi posnetke, načrte ali pripovedi vrisale v njene predstave. Prebrala je, kod je hodil in kje, na primer, je stal, ko je skiciral neko podrobnost ali dajal napotke fotografu. Dokler se kot avtorica na vsem lepem ni zavedla, da je v Idrijo pravzaprav prišla zaradi svojih stopinj in pogledov, da mestece ni ne Baševo ne njeno in da je bil svoj čas tudi on le prišlek in zunanji opazovalec. Odložila je breme iskanja neulovljivega in nadaljevala po svoje – vedoč, da za dobro zgodbo ni pomembno le, kako in kaj se je – če se je – v resnici zgodilo.

Za danes napovedanega podpisa pogodbe s podjetjem Leonardo za nakup helikopterjev za nujno medicinsko pomoč ne bo. Potem ko je protikorupcijska komisija vložila zahtevek za revizijo postopka javnega naročila, je notranji minister Boštjan Poklukar napovedal, da bodo počakali na odločitev pristojnih, zato bodo podpis pogodbe prestavili. V oddaji tudi: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za guvernerko Banke Slovenije predlagala bančnico Jano Benčina Henigman. - Ob prazniku priključitve Primorske k matični domovini vprašanje, koliko smo po ukinitvi Splošne plovbe še pomorska država. - Odbojkarji po uvodni zmagi na svetovnem prvenstvu na drugi tekmi izgubili proti Bolgariji, a osvojili točko.

„Ve veřejném prostoru se pro handicapované udělaly velké změny k lepšímu, hlavně v doplňování orientačních prvků a u semaforů,“ chválí Josef Konečný, konzultant pro odstraňování prostorových bariér, který působí v brněnské pobočce Tyflocentra. „Ale pořád dokola narážíme na neoznačené předzahrádky, volně postavené koloběžky, poutače apod.,“ doplňuje s tím, že to je pro nevidomé velký problém.

Evropski poslanci so danes prisluhnili predstavitvi prve ocene stanja v Evropski uniji v tem mandatu Evropske komisije, ki jo že drugič vodi nemška krščanska demokratka Ursula von der Leyen. Njeno ključno sporočilo je bilo, da mora Evropa sama odločati o svoji varnosti, energiji, tehnologiji in družbi - ob tesnem sodelovanju z zavezniki, a z več svoje odgovornosti. Drugi poudarki oddaje: - Evropa enotno obsodila vdor ruskih dronov v poljski zračni prostor; poljski premier Tusk: nismo na robu vojne, a gre za zelo nevarno provokacijo. - Minister Mesec poudarja: tako ugodne pokojninske reforme ne bo več na mizi; težav pri podpori v parlamentu ne pričakuje. - Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje potrdila rebalans finančnega načrta zaradi uvedbe dolgotrajne oskrbe.

Na neformalnem srečanju zunanjih ministrov članic Evropske unije je več vodij diplomacije izrazilo kritiko do ameriške zavrnitve izdaje vizumov palestinski delegaciji za sodelovanje na septembrskem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov. Odločitev je obsodila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Med državami članicami sicer ni soglasja glede ukrepanja na ravni Unije proti Izraelu zaradi kršitev humanitarnega prava v Gazi. Druge teme: - Na zahodu Ukrajine ubit poslanec in nekdanji predsednik parlamenta Andrij Parubij. - Po poletnem zatišju se bliža pestra politična jesen; kaj prinaša? - Dela na Soči pri vasi Čezsoča razburila varuhe rek.

Po potrditvi srečanja predsednikov Združenih držav Amerike in Rusije se vrstijo sestanki in pogovori predvsem evropskih držav. Te po eni strani vztrajajo pri ozemeljski celovitosti Ukrajine, po drugi pa so njihovi uradniki predlagali svoj predlog mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino, ki vključuje izmenjavo ozemelj. Drugi poudarki oddaje: Izrael zavrača kritike na načrt o zasedbi mesta Gaza, ki da ne bodo zamajale njihove odločnosti. Ob dobrih turističnih sezonah si lokalno prebivalstvo želi manj turistov in več gostov. Na Pohorju s pridelavo in gojenjem razveseljujejo z gurmanskimi gobami.

Izraelska odločitev o zasedbi mesta Gaza v istoimenski palestinski enklavi je bila tarča ostrih kritik z vseh strani, izrazili so jih tudi domača javnost, vojaško vodstvo in sorodniki talcev, ki jih zadržuje Hamas. Tudi nemška vlada, ki je doslej bolj ali manj gledala stran, je napovedala delno prekinitev izvoza orožja v judovsko državo. Predstavnica Združenih narodov v Ženevi Alessandra Vellucci je dejala, da gre za alarmantno odločitev izraelske vlade, ki prinaša katastrofalne posledice za več milijonov Palestincev in ogroža tudi življenja izraelskih talcev v Gazi. V oddaji tudi: - Trump in Putin bi se lahko na pogovorih o Ukrajini srečala že v ponedeljek - Objavljen javni razpis, ki ponuja koncesije za sežigalnice: novi lokaciji bosta v Ljubljani in Mariboru - Kaj lahko pričakujemo od prestopa Benjamina Šeška v Manchester United?

Kiwi je exotické ovoce, které u nás už zdomácnělo. Obsahuje spoustu vitamínů a dalších prospěšných látek. Jak se do něj pustit v restauraci? Radí Ladislav Špaček.

Kiwi je exotické ovoce, které u nás už zdomácnělo. Obsahuje spoustu vitamínů a dalších prospěšných látek. Jak se do něj pustit v restauraci? Radí Ladislav Špaček.

Co mají společného infrapanely, fritézy a vaření knedlíků? A co s tím má společného Nikola Tesla? V čem může být vytápění pomocí infrapanelů efektivnější než radiátory nebo podlahové topení? V jakých zemích jsou infrapanely nejoblíbenější a jak jsme na tom v Česku? A jaké to je, když se přete s Českou obchodní inspekcí? S Miroslavem Odložilíkem ze společnosti Namitech o těchto tématech mluvil Martin Petříček, zástupce šéfredaktora týdeníku Ekonom.

V tejto epizóde sme otvorene hovorili s generálnym riaditeľom Slovenskej sporiteľne o tom, prečo Slováci potrebujú vyše 14 ročných platov na vlastné bývanie, ako banky reagujú na ekonomické výzvy a čo všetko obnáša zdravé podnikanie v dnešnej dobe. Pozri si rozhovor, ktorý ti pomôže lepšie pochopiť súčasnú realitu a budúcnosť financií v bankovníctve, ale aj na realitnom trhu.

BIA proterala iz Srbije crnogorskog reditelja Danila Marunovića. Uoči protesta u Beogradu, ponovo obustavljeni vozovi zbog dojave o bombama. Odložene sankcije Naftnoj industriji Srbije za još mesec dana. Kosovski parlamentarci odložili konstitutivnu sednicu. U čemu je tajna dobre cicvare?

Odložit, nebo vytrvat? Zavádění historicky prvních pravidel pro umělou inteligenci v Evropské unii začíná drhnout. Česko minulý týden navrhlo Radě EU dvouletý odklad pro ty části, které ještě nezačaly platit. „Potřebujeme mít právní jistotu,“ nesouhlasí prorektorka Univerzity Karlovy a bývalá eurokomisařka Věra Jourová. „Potřebujeme čas, abychom byli schopní stihnout přípravu,“ tvrdí vládní zmocněnec pro umělou inteligenci a náměstek ministra průmyslu Jan Kavalírek (TOP 09).

Adoptované děti mají vědět, že se narodily někomu jinému. Právě to na přípravných kurzech říkají budoucím adoptivním rodičům odborníci a existuje i zákon, který to přímo ukládá. Podle občanského zákoníku se mají adoptované děti pravdu dovědět nejpozději před nástupem do školy. O svém životním startu ví i Vendula, která se chystá do první třídy po prázdninách. V roce 2019 se objevila v babyboxu a našla nové rodiče Kláru a Marka.

Malá Viktorie se objevila v babyboxu týden po narození. Byl červenec 2011. Protože se ale narodila v porodnici, dostala rodný list a na adresu bydliště její biologické matky dorazila složenka na popelnice. Následně se přišlo na to, kdo dítě odložil. „Říkala, že na to nebyla psychicky připravená. Že na to nemá, aby vychovávala dítě,“ vzpomíná adoptivní matka Hanka, jak se celá situace s adopcí zamotala.

Donald Trump v pátek Evropské unii pohrozil uvalením cel ve výši 50 procent. O dva dny později se nechal blahosklonně přesvědčit předsedkyní Komise Ursulou von der Leyenovou, aby takové zničující opatření nezaváděl 1. června, ale až 9. července. Souhlasil také s tím, že do té doby existuje prostor pro jednání. Německá politička se radovala, že se s ní Trump byl ochoten bavit, vlastně poprvé od jeho návratu do Bílého domu. „Měli jsme dobrý hovor,“ hlásila posléze.

Mir v Ukrajini je dlje, kot se zdi. Carigrajski pogovori niso prinesli pričakovanega, Rusija je včeraj najbolj silovito doslej napadla Ukrajino. Bruselj meni, da je treba okrepiti pritisk na Moskvo. Ostali poudarki oddaje: Več sredstev Evropske unije za konkurenčnost in varnost, morda tudi na račun kmetijstva in kohezije. Analiki opozarjajo, da bo vlada v povečanje obrambnih izdatkov težko vključila projekte za dvojno rabo. Bo Primož Roglič nadaljeval Giro? Odločitev je v rokah zdravniške ekipe.

See omnystudio.com/listener for privacy information.