Podcasts about odlo

Rusijo od 18. do 20. septembra čakajo prve parlamentarne volitve po začetku vojne v Ukrajini. Ko so Rusi poslance državne dume nazadnje volili leta 2021, še ni bilo obsežnega spopada, sankcij v današnjem obsegu, napadov z brezpilotnimi letalniki globoko na ruskem ozemlju niti gospodarskih posledic, ki jih danes občutijo tudi gospodinjstva. Volitve zato ne bodo le odločanje o novi sestavi 450-članske dume. Pokazale bodo tudi, koliko so štiri leta vojne spremenila odnos ruskih volivcev do oblasti in ali lahko gospodarski pritisk, inflacija ter vse večja navzočnost vojne v vsakdanjem življenju načnejo podporo Enotni Rusiji, ki se ji tudi tokrat napoveduje zmaga. Toda ruski parlamentarni sistem je postavljen tako, da je izhodiščna prednost stranke oblasti zelo velika. Kako konkurenčne so sploh lahko volitve, kjer je bila iz volilne tekme izključena edina registrirana stranka, ki je proti vojni?

V Podlipi in Smrečju odgovor na to vprašanje poznajo že desetletja. Tamkajšnja krajevna skupnost ima v lasti dva vodovodna sistema, zanju skrbi sama in tudi preverja, kakšna voda priteče do uporabnikov. Toda lastni vodni vir ni samo vprašanje cevi, črpalk in vode v podtalju. Je tudi odgovornost – za kakovost, vzdrževanje, nadzor in varnost ljudi, ki to vodo pijejo. Kaj pomeni prevzeti takšno odgovornost? So lahko lastne vrtine rešitev za manjše skupnosti in kaj vse je treba vedeti, preden zavrtamo v tla? O izkušnji Podliškega vodovoda, kakovosti pitne vode in pasteh ter priložnostih lastne oskrbe s pitno vodo v pogovoru z domačinom Jožetom Malovrhom ter strokovnjakoma Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Igorjem Strmškom in Klaro Kopše Zorko.

Celjani so na domačem igrišču sinoči odigrali odločilno tekmo zadnjega kroga kvalifikacij za ligo prvakov proti Slovanu iz Bratislave. Na delu so bile tudi nogometašice Radomelj v prvem krogu kvalifikacij za evropski pokal, več pa tudi o dogajanju na sredozemskih igrah.

Poslanke in poslanci se bodo ta teden vrnili s počitnic. Na zahtevo poslanskih skupin koalicije in Resnice bo kolegij predsednika državnega zbora Zorana Stevanoviča danes odločal o sklicu izredne seje. Ta bo predvidoma jutri, na njej pa bodo odločali o razpisu treh posvetovalnih referendumov: o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih v družbeno koristna dela; o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah in o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka. V oddaji tudi o tem: - Ob katastrofalni suši kmetje in stroka za nacionalno strategijo in ustanovitev službe za namakanje. - Ukrajina praznuje 35 let neodvisnosti, odpira se vprašanje o politični prihodnosti države. - Slovenski kolesar Tadej Pogačar bo v rdeči majici vodilnega na dirki po Španiji začel zahtevno tretjo etapo.

Piše Sanja Podržaj, bereta Dejan Kaloper in Eva Longyka Marušič Pesniška zbirka pesnice, esejistke in prevajalke Nataše Velikonja preseneti že na prvi pogled, in to dobesedno. Oblečena je v črn ovitek, na naslovnici pa ne najdemo naslova in imena avtorice, ampak kar pesem. Na ta način v zbirko vstopimo, še preden knjigo zares odpremo. Zadnja platnica, ki običajno vabi z blurbom, je prazna, tudi na zavihkih in v notranjosti knjige ni nobenega spremnega besedila o zbirki ali o avtorici. Brez dodatnih besedil smo bralke postavljene pred golo poezijo, ki nas vabi, da se z njo soočimo neposredno, se ji prepustimo brez obljub in pričakovanj, brez kakršnih koli usmeritev. Čeprav so naslovni ključi vodilni simbol zbirke, ključa za branje ne potrebujemo. Pozornost pri oblikovanju pa je samo pika na i pri konceptualni dodelanosti celotne zbirke. Gre namreč za pesmi v prozi, ki se med seboj smiselno nadaljujejo in povezujejo v tekočo pripoved, kot bi se drug za drugim nizali filmski prizori. Pesmi so pripovedne, neposredne, iskrene in globoko intimne. Zdi se, da je odsotnost vseh spremljevalnih besedil način, da bi se kar se da otresle vseh oznak in kategorij, ki bi se nanje brez dvoma nalepile. Lezbična poezija, družbeno kritična poezija, aktivistična poezija, izpovedna poezija … karkoli od tega bi uporabili, da bi lažje zagrabili snov zbirke, bi bilo premalo, preozko in pravzaprav nepošteno do pesmi. Njihovo vsebino najbolje opišejo verzi: »Rada pišem o vsaki stvari in stvari je toliko, kolikor jih naberejo duša in oči, pa še vse onkraj, življenje je obsežno, jaz pa ne znam zapirati oken in vrat, in tako me ta nabor preganja, ...« Pesniška snov je življenje samo oziroma tisti drobec, ki ga pesnici uspe ujeti in zapisati. Seveda je ta neulovljivost, to izmikanje kategorizaciji, za akademsko ukvarjanje s poezijo in z umetnostjo nasploh nekaj neulovljivega. In pesmi same izražajo nasprotovanje temu akademskemu pristopu in pravzaprav celotni akademski sferi, ki je ločena od stvarnega sveta in po njem pravzaprav nima nobene potrebe. Pesnica to primerja z zaprtim boksom in izpostavlja ključno razliko med tistimi, ki umetnost ustvarjajo, in tistimi, ki se z njo akademsko ukvarjajo. Pesniki ne morejo biti pesniki – delajo kot redarji v klubih, učijo jogo, lektorirajo, so osebni asistenti, delajo v knjigarnah, oglaševalskih agencijah in tako naprej, medtem ko so akademičarji lahko akademičarji, imajo redno zaposlitev in vse ugodnosti, ki sodijo zraven. Pri tem pa pesnica ne izpostavlja umetnikov oziroma natančneje pesnikov kot neko posebno kategorijo, ampak jih postavlja ob bok vsem prekarnim delavkam in delavcem – prodajalki v pekarni, sezonskim delavcem na poljih, delavki v trafiki, natakarici, pa tudi novinarkam, fotografom in tako naprej. Vsem je skupna izkušnja negotovosti, nestabilnosti in finančne stiske. Takšne stiske tudi literarna nagrada – četudi ena najprestižnejših, kot je Jenkova, ki jo je Nataša Velikonja prejela leta 2022 za zbirko Prostor sred križišč – ne more odpraviti. Kot je zapisala v eni izmed pesmi, denar traja kakšna dva meseca. Čeprav dobršen del zbirke Ključi govori o negotovi finančni in stanovanjski situaciji pesnice, ki delo na področju kulture opravlja že večji del svojega življenja, ta tema ne prednjači pred drugimi. Morda pa bi lahko rekli, da je v tem trenutku najbolj aktualna glede na negativen odnos do kulturnikov in dela v kulturi ter na izjave ministrice za kulturo o tem, kako naj bi nastajala vrhunska umetnost. Potrebovala naj bi predvsem težke življenjske preizkušnje. Nataša Velikonja je leta 1994 objavila prvenec Abonma, ki velja za prvo deklarirano lezbično pesniško zbirko pri nas. Po tem je objavila še sedem pesniških zbirk, sedem esejističnih del in mnogo prevodov, ob tem pa napisala še številne članke za domače in tuje publikacije. Odločitev, da bo življenje posvetila pisanju, knjigam in literaturi, ima svoje, predvsem materialne posledice, ki usmerjajo tok življenja. Pesnica, ki piše o svojem življenju, ne more mimo tega, prav tako kakor ne more mimo homoseksualnosti. V eni izmed pesmi piše »mnogo več in spet vse več jih misli, da homoseksualnost ni umetniška snov.« Pesničina pozicija je nasprotna – vse, kar je del življenja, kar je del umetnice, je umetniška snov. Njena zgodovina, njen vsakdan, njene želje in fantazije, upi, pričakovanja, prepričanja … Osebno je politično in osebno je pesniško, zato je lahko ena sama pesem izpovedna in angažirana hkrati. Čeprav se kritiki temu ne moremo povsem izogniti, je poezijo najlepše brati brez razčlenjevanja, jo zajeti v vsej kompleksni in včasih tudi kontradiktorni celoti. Zbirka Ključi je ne nazadnje zbirka o ljubezni, tako tisti romantični, lezbični, kot tudi ljubezni do družine, prijateljev, domačega mesta in seveda knjig, branja in pisanja. Čeprav Nataša Velikonja piše o svojih stiskah, ki so neposredno povezane z njenim poklicem, ni čutiti obupavanja, ampak bolj neko kljubovalnost, vztrajnost in predanost. Zbirka se začne z bolj družbenimi tematikami, pesničinim socialnim položajem in stanovanjskim problemom, temu pa se postopoma pridružujejo tudi pesmi o ljubezni in družini ter osebni zgodovini. Bolj ko se bližamo koncu, močnejša je simbolika ključev iz naslova. Nekateri ključi odpirajo vrata doma, drugi ne odpirajo ničesar več. So ključi, ki jih izgubimo, in so ključi, za katere ne vemo več, čemu služijo. Imamo ključe, ki so samo naši, in ključe, ki si jih delimo … Majhen predmet z veliko simbolike je Nataša Velikonja spretno uporabila za upovedovanje svoje izkušnje, v kateri pa se izkristalizira tudi marsikaj univerzalnega.

Nogometaši Celja na prvi tekmi zadnjega kroga kvalifikacij za uvrstitev v ligo prvakov gostujejo pri najboljšem slovaškem klubu, Slovanu iz Bratislave.

• 0:00 Šarlatánská analýza BTC • 6:20 Kauza Coldcard• 12:25 Trezor vs. Coldcard • 24:00 ChainCamp a CryptoNight• 24:45 BIP 110 a spor v bitcoinové komunitě• 34:33 Odložený Clarity Act

Začenjamo z odmevno odločitvijo ustavnih sodnikov, da je referendum o interventnem zakonu o razvoju Slovenije mogoč. Kot je znano, so ga zahtevali sindikati, državni zbor pa je sklenil, da je nedopusten, saj vključuje davčne določbe. Referenduma pred novembrom ni pričakovati. Sindikati so zadovoljni z odločitvijo ustavnega sodišča, češ da je vrnilo upanje, da živimo v pravni državi. Delodajalce pa odločitev žalosti. V oddaji tudi o tem: - Evropski notranji ministri danes o španski eksklavi Ceuta, ki jo je prejšnji teden preplavilo več deset tisoč prebežnikov - Bela hiša znova zagotovila, da pogajanja z Iranom potekajo in da napredek pričakuje v prihodnjih dneh. Teheran ni potrdil navedb. - Ob tretji obletnici katastrofalnih poplav državo pestita suša in vročina - za večji del razglasili rdeče opozorilo.

Huda vročina in pomanjkanje padavin sta že povzročila hudo sušo zgornjega sloja tal, vse bolj pa ogrožata tudi podtalnico. Ker se večje padavine še ne kažejo, je smiselno varčevanje s pitno vodo, v delih države so njeno uporabo za nenujne namene že omejili. Do preklica je tako med drugim prepovedano zalivanje vrtov, pranje vozil in polnjenje bazenov. V oddaji tudi o tem: - Odločba Ustavnega sodišča ne glede na izid referenduma o interventnem zakonu odpira številna pravna vprašanja. - Bo Bruselj Sloveniji dovolil dodatno nižanje trošarin na energente? Odgovor predvidoma znan čez 3 mesece. - Gianni Infantino z zamislijo o delni privatizaciji svetovnega prvenstva izgublja podporo članic svetovne nogometne organizacije.

Ustavno sodišče je razveljavilo sklep državnega zbora o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije. Sindikati bodo tako lahko začeli zbirati najmanj 40 tisoč podpisov za razpis referenduma. Medtem se vrstijo odzivi na odločitev ustavnega sodišča - premier Janez Janša je dejal, da je bila odločitev pričakovana.

Ustavno sodišče je s 7-imi glasovi za in enim proti razveljavilo sklep državnega zbora o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije. Sindikati bodo tako lahko začeli zbirati najmanj 40.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu. Medtem se vrstijo odzivi na odločitev ustavnega sodišča, s katero so poleg vladajoče koalicije nezadovoljni predvsem delodajalci. Preostali poudarki oddaje: Neupoštevanje varnostne razdalje vzrok petkove prometne nesreče, v kateri je bila udeležena predsednica republike Nataša Pirc Musar. Krška nuklearka zaradi visoke temperature Save vse bliže scenariju zmanjšanja moči obratovanja. Grčija v primežu obsežnih gozdnih požarov.

Írsky pesničkár Glen Hansard, ktorý spolu s Češkou Markétou Irglovou získal Oscara za pieseň Falling Slowly, 29. júla zomrel pri nehode na motorke. O rozhovoroch s ním, jeho koncertoch, nevšednej autenticite aj podpore Ukrajiny či ľudí bez domova hovorí novinár kultúrneho oddelenia Denníka N Oliver Rehák.

Karvinská policejní mluvčí Nikol Bočková uvedla, že kauzu odložili, protože nemají důkazy o tom, že šlo o trestný čin. Ani po dvou letech od události tak oficiálně není jasné, co bylo příčinou požáru.

„Už jsem si myslel, že té hale odbila poslední hodina a prostě spadne,“ vzpomíná starosta na uplynulou zimu, tisíc tun kadmia hlídá jen chátrající hala. Úřady ovšem likvidaci opět posunuly.

V oddaji smo prebrali zapis teologa in cerkvenega pravnika dr. Stanislava Slatineka o dveh pismih duhovniške bratovščine Pija X. Ta je 13. julija sporočila, da je pri Dikasteriju za nauk vere vložila zahtevo za preklic ali popravek izdane odločbe o izobčenju šestih škofov te bratovščine. Slišali ste tudi več o slovesni umestitvi novega goriškega nadškofa in obisku papeževega odposlanca v Ukrajini.

Podle dotačních pravidel musí radnice projekt administrativně uzavřít do konce roku 2029, samotná stavba by pak měla být hotová o rok dříve.

Tadej Pogačar ostaja nesporni vladar dirke po Franciji. Ko je na današnji etapi napadel 15 kilometrov pred ciljem, mu ni mogel slediti nihče. V kraju, kjer ga je pred dvema letoma ugnal njegov največji tekmec Jonas Vingegaard, je Pogačar vrnil udarec in prednost v skupnem seštevku povečal na več kot tri minute in pol. Druge teme: - Stari podatki o vrednosti nepremičnin ostajajo merilo za dodeljevanje socialnih pomoči. - Odločitve o morebitnem sodelovanju Slovenije na skupnih evropskih vojaških vajah še ni. - Nevihtna linija je na Koroško prinesla točo in poplavljene ceste.

Pred petdeset tisoč leti so Zemljo poseljevale vsaj tri različne vrste rodu homo. Danes smo tu samo še mi.V dolgi zgodovini razvoja vrste homo sapiens je naš obstoj večkrat visel na nitki, o čemer pričajo tako imenovana genetska ozka grla, vpisana v našo DNK. V našem genskem zapisu so tudi sledi srečanj naših prednikov z drugimi predstavniki rodu homo, z neandertalci, ki so poseljevali Evropo in osrednjo Azijo, ter novoodkritimi denisovci, ki so živeli v vzhodni Aziji. Spoznanje, da so denisovci sploh obstajali, je prineslo šele odkritje leta 2010, ki je temeljito spremenilo razumevanje evolucije človeka.A če je bilo širjenje homo sapiensa po svetu tako učinkovito, pa je po drugi strani trajalo zelo dolgo, precej več kot sto tisoč let, da so se naši predniki sploh odpravili iz Afrike. Na vprašanje, zakaj je bilo temu tako, še nimamo jasnih odgovorov. A tisto, kar danes vemo o razvoju naše vrste in o poti, ki nas je pripeljala iz dolge kamene dobe, vsekakor kaže na to, kako lahko imajo relativno drobne spremembe zelo daljnosežne posledice.Evoluciji homo sapiensa smo se posvetili v tokratni Intelekti v družbi prof. dr. Petre Golja, ki na ljubljanski Biotehniški fakulteti med drugim predava evolucijo človeka, ter arheologa in antropologa dr. Manuela Willa z Univerze v Tübingenu v Nemčiji.Foto: Roke v jami Pettakere, 50 000 pr.n.št., Sulawesi, Indonezija , vir: Wikipedia, javna last, izrez

V javnosti so zaokrožile nekatere podrobnosti predloga zakona o preoblikovanju Slovenskega državnega holdinga v nacionalni demografski sklad. Del stroke opozarja, da gre za prehiter in premalo premišljen poseg v upravljanje državnega premoženja, ki upravljanje lahko še poslabša. Preostali poudarki oddaje: Ministrstvo za zdravje se je mariborskim interventnim radiologom zavezalo, da bo podpiralo nadaljnji razvoj stroke. Zaveznice Ukrajine po novem obsežnem ruskem napadu napovedujejo možnost dodatne pomoči Kijevu. Odločitev Mednarodne nogometne zveze o preklicu rdečega kartona ameriškemu nogometašu dviga veliko prahu.

V katehezi Zdravilna beseda smo govorili dobrem in zlu. Duhovni učitelji pravijo, da resnična svoboda ni v tem, da se odločamo med dobrim in slabim, temveč, da se vedno odločimo za dobro. To je še posebej pomembno za ljudi, ki so notranje ranjeni, prizadeti in se trudijo odpuščati in živeti kot novi ljudje. Naši gostji, Darja Brecelj Ipavec in Glorija Forjan, sta pojasnili nekaj bolj zapletenih svetopisemskih odlomkov o tej temi, Sonja Dobovšek pa je spregovorila o tem, kako je odločanje zanjo osebno težko in kaj ji pri tem pomaga.

Opět nastal čas prázdnin a dovolených! Všemi žáky a studenty, ale i jinými kategoriemi lidstva očekávaná událost. Odložíme všední povinnosti a vyrazíme vstříc odpočinku nebo dobrodružství, záleží na nastavení každého z nás. Odložíme i své křesťanství, pokud jsme křesťany? Přemýšlejme naposledy s Petrem Rausem.Tento podcast můžete podpořit na https://radio7.cz

S podelitvijo spričeval se je danes za približno 256.000 osnovnošolcev in dijakov končalo šolsko leto 2025/26, ki je prineslo tudi nekaj novosti in zakonskih sprememb. Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević se je v poslanici vsem otrokom in zaposlenim v vzgoji in izobraževanju zahvalil za opravljeno delo in predanost šoli, izrazil pa je tudi željo, da šolski sistem ostane navdihujoča in povezana skupnost, ki gradi na zaupanju in spoštovanju. Drugi poudarki: - Rusija in Ukrajina medsebojne napade usmerjata na energetsko in oskrbovalno infrastrukturo, Kijev in Moskva z nasprotnimi trditvami glede napredka v vojni. - Evropo duši vročinski val, v povezavi s katerim je v Franciji umrlo najmanj 50 ljudi, v Veliki Britaniji zaprtih več kot tisoč šol, za del Slovenije za konec tedna razglasili rdeče vremensko opozorilo. - Slovenski turizem se krepi predvsem na račun tujih gostov; ob tem v stroki svarijo pred pretirano odvisnostjo od tujih trgov.

Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji. Bojan Roš je človek, ki je v življenju nosil veliko različnih vlog. Bil je zdravnik, pulmolog in diabetolog, dolgoletni zdravnik v Tolminu, kasneje tudi koncesionar. Je lovec, človek narave, vizionar, ki je na pobočju gore Kuk, s pogledom na Matajur, simbolom Nediških dolin in osupljivo doline Soče, soustvaril Nebesa – eno najbolj prepoznavnih turističnih zgodb Posočja. Najbolj je človek srečen, če je zdrav in če ima zdravo familijo. In celo familijo. Bojan Roš Rojen je bil v Hrastniku, odraščal v družini, ki jo je povojna razlastitev močno zaznamovala. Kot mladenič je hodil peš čez hribe v šolo, študij medicine končal z odliko, hkrati pa vodil enega najbolj znanih študentskih zbirališč v Ljubljani. Žena Katja je več kot 30 let pisala zgodbe za časopis Delo. Hči Maja je stopila po mamini poti, le da je za pripovedovanje zgodb uporabljala televizijsko kamero. Hči Ana pa je verjetno najboljša kuharska mojstrica na svetu. Bojan Roš je dedek in človek, ki še danes rad poprime za delo, pomaga sosedu in z zanimanjem spremlja svet okoli sebe. Z njim o  življenju med ambulanto in hribi, o zdravstvu nekoč in danes, o lovski etiki, družini, Nebesih in o tem, kaj človeka po vseh teh letih še vedno žene naprej. 

Ameriški predsednik Donald Trump kljub včerajšnjim napovedim še ni sporočil svoje odločitve glede dogovora z Iranom. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je danes na varnostnem forumu v Singapurju pojasnil, da bo Trump z Iranom sklenil sporazum, ki bo zagotovil, da ta država nikoli ne bo imela jedrskega orožja, ter da bo Hormuška ožina ostala odprta in brez pristojbin. Po njegovih besedah Iran dobro ve, kakšna so pričakovanja Združenih držav. In zdaj je na potezi njihova pogajalska stran. Stališča se zbližujejo, je zagotovil Hegseth. V oddaji tudi o tem: - Nova koalicija načrtuje prenos državnega premoženja v nov sklad za financiranje pokojnin. - V nesreči minibusa pred Predjamskim gradom na Postojnskem 2 turista huje poškodovana, 11 laže. - Na tekmi svetovnega izziva v športni gimnastiki v Kopru zlato Teji Belak in bron Luki Bojancu; kanuistka Eva Alina Hočevar druga na tekmi svetovnega pokala v Tacnu.

Nov dan je prinesel novo burno dogajanje v državnem zboru. Po včerajšnjem posvetu pri predsedniku državnega zbora, ko je kazalo, da so poslanske skupine dosegle dogovor o razdelitvi mest v komisijah in odborih, se je zapletlo na seji kolegija. Svoboda in Levica sta namreč predlagali nekaj sprememb razdelitve; Levica zato, ker je ni v odborih, ki jo vsebinsko zanimajo, Svoboda pa zato, ker menijo, da so dobili premalo mest glede na volilni izid. Parlamentarna večina je zavrnila dopolnila, kar je prineslo nov val nezadovoljstva. Preostali poudarki oddaje: Združeni arabski emirati znova poročajo o iranskih napadih Potem ko je Rusija ignorirala ukrajinsko prekinitev ognja, Kijev enako ravna v premirju, ki ga je razglasila Moskva Ljubljanski župan Zoran Janković napovedal, da se bo vnovič potegoval za položaj

Državni zbor se bo danes seznanil z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade, s čimer se bo jutri odprl drugi 14-dnevni krog iskanja mandatarja. V njem lahko predlagajo kandidata poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev. Stranke, ki naj bi oblikovale vlado pod vodstvom Janeza Janše, pa so stran od oči javnosti usklajevale osnutek koalicijske pogodbe. Po napovedih bodo vodje strank s pogovori danes seznanili poslance svojih strank. V oddaji tudi o tem: - Evropske države imajo različne poglede na ukrepe za blažitev energetske krize. - V Dobrunjah bodo popoldne odprli nov zapor. - Dijaki s pisanjem eseja iz materinščine začenjajo spomladanski rok splošne mature.

Koračnice godb na pihala budijo 1. maj - mednarodni praznik dela. Uvod vanj je bil že sinoči, ko so v številnih krajih zagoreli kresovi, slišati pa je bilo tudi prve sindikalne nagovore. Drugi poudarki oddaje: ZDA in Izrael ne izključujeta možnosti novih napadov na Iran. Mineva 22 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Od danes novosti pri validaciji vozovnic v železniškem prometu

Danes se bo izrisala morebitna nova vlada. Stranke, ki bodo na glasovanju v državnem zboru podprle predlog SDS o vladi, bodo namreč po napovedih Janeza Janše prejele izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi. Zakonu se obeta podpora, Resnica pa ob tem napoveduje, da se o sodelovanju v vladi ne bo pogajala, prav tako ne pričakuje ločenega sporazuma. V oddaji tudi: - Evropski poslanci iz Slovenije pozdravili predlog parlamenta o 10-odstotnem zvišanju proračuna - Napetosti na Bližnjem vzhodu zvišujejo cene nafte in posledično inflacijo - Pomen Nata in podpora Ukrajini v ospredju nagovora britanskega kralja ameriškemu kongresu

Izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora želi Gibanje Svoboda izpodbijati na ustavnem sodišču. Podrobnosti bodo predstavili čez eno uro. Podpredsednika državnega zbora sta medtem postala poslanca SDS in Demokratov Danijel Krivec in Franc Križan. O tretjem bodo odločali, ko bo znano, katera stranka bo največja opozicijska. Odločanje o ustanovitvi treh začasnih delovnih teles pa je dozdajšnja koalicija obstruirala. O razlogu poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič. Drugi poudarki oddaje: Napovedim slovenskega gospodarskega ohlajanja in zvišanja inflacije zaradi posledic vojne na Bližnjem vzhodu se je pridružila Gospodarska zbornica Slovenija z nekaj drugimi članicami Unije na zasedanju vodij diplomacij znova s pozivom k zamrznitvi pridružitvenega sporazuma z Izraelom Sporočila papeža Frančiška, ki je umrl pred enim letom, tudi v središču pontifikata njegovega naslednika Leona XIV.

Pri nahrávaní tejto epizódy som si uvedomila, ako som z tohto procesu vyradila Janka. Toto uvedomenie bolo sprevádzané silnými emóciami. Zoberte si vreckovky a vypočujte si epizódu o nástupe do školy.

Vojna v Zalivu bo imela neizogibne gospodarske posledice. Kako hude bodo, bo odvisno od trajanja napadov in blokade Hormuške ožine, se strinjajo ekonomisti. Države nimajo veliko manevrskega prostora za ukrepanje, saj so strateške naftne rezerve in javne finance omejene; ECB pa bo morala tehtati med brzdanjem inflacije in ohranjanjem gospodarske rasti: Druge teme: - Izraelska vojska sprožila nov val napadov na Teheran, v Libanonu zaradi njene ofenzive razseljenih že več kot 600 tisoč ljudi. - Odločitev vrhovnega sodišča v tožbi glede referenduma o prostovoljnem končanju življenja pričakovati po volitvah. - Policija preverja pristnost domnevnih prisluhov članom Gibanja Svoboda, na KPK glede tega nimajo odprtih postopkov.

Proměna výuky na základních školách je nanejvýš žádoucí a nesnese odkladu. Všechny důvody, proč spěchat, by se daly shrnout do jedné věty – umělá inteligence taky nepočká. Svět, ve kterém děti žijí a v němž budou hledat uplatnění, se mění neuvěřitelně rychle. A každé zaváhání přijde draho.

Proměna výuky na základních školách je nanejvýš žádoucí a nesnese odkladu. Všechny důvody, proč spěchat, by se daly shrnout do jedné věty – umělá inteligence taky nepočká. Svět, ve kterém děti žijí a v němž budou hledat uplatnění, se mění neuvěřitelně rychle. A každé zaváhání přijde draho.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Do restaurace si většinou bereme příruční zavazadlo, muži nějakou tašku, dámy třeba pěknou kabelku. Víte, kam ji mohou odkládat? Radí Ladislav Špaček.

Do restaurace si většinou bereme příruční zavazadlo, muži nějakou tašku, dámy třeba pěknou kabelku. Víte, kam ji mohou odkládat? Radí Ladislav Špaček.

Máme menší plavecký bazén... alebo kocku so stranou 22 metrov. Ak by sme tento bazén naplnili zlatom, mali by sme zhromaždené absolútne všetko zlato tohto sveta na jednom mieste. Tak málo ho je! Odkedy sa vôbec začalo s ťažbou, sa do dnešného dňa vyťažilo len zhruba 200 000 ton tohto vzácneho kovu. Jeho cena stále rastie a jeho zásoby sa postupne míňajú. Čo predstavuje zlato pre dnešnú spoločnosť a prečo je práve tento kov niečo, čo by sme mali uchovať našim vnúčatám povedal ťažiar zlata Daniel Trnovec.

Do restaurace si většinou bereme příruční zavazadlo, muži nějakou tašku, dámy třeba pěknou kabelku. Víte, kam ji mohou odkládat? Radí Ladislav Špaček.

Ve vládní sestavě tvořené hnutím ANO, SPD a Motoristy začíná být dusno kvůli plánu na proměnu médií veřejné služby, tedy České televize a Českého rozhlasu. Jde o rychlost. Zatímco lídři SPD na svých sociálních sítích už oznamují jako hotovou věc, že od ledna 2027 domácnosti nebudou platit 150 korun měsíčně za ČT a dalších 55 korun za ČRo, ANO a Motoristé jsou zdrženlivější. Ukázalo se to konkrétně tohle pondělí, kdy koaliční rada - setkání špiček vládní trojkoalice - měla na programu vybrat nový model financování médií ze státního rozpočtu. Jenže ministr kultury Oto Klempíř z Motoristů po dohodě s premiérem Andrejem Babišem z hnutí ANO nakonec svou prezentaci odložil. Proč záměr stopli a na jak dlouho? Má ministr Klempíř vůbec připravené nějaké varianty financování obou médií? Co na odklad říká SPD a jakou roli hraje tlak soukromých vysílatelů? Poslechněte si čerstvou epizodu a přidejte se do nové FB skupiny Vlevo dole! --- Vlevo dole řeší politické kauzy, boje o vliv i šeptandu z kuloárů Sněmovny. Vychází každou středu v poledne. Podcast pro vás připravují Lucie Stuchlíková (@StuchlikovLucie) a Václav Dolejší (@VacDol), reportéři Seznam Zpráv. Trojnásobný vítěz soutěže Podcast roku ve zpravodajské kategorii. Další podcasty, ale taky články, komentáře a videa najdete na zpravodajském serveru Seznam Zprávy. Poslouchejte nás na webu Seznam Zpráv, na Podcasty.cz nebo ve své oblíbené podcastové aplikaci. Své názory, návrhy, otázky, stížnosti nebo pochvaly nám můžete posílat na adresu audio@sz.cz. Sledujte @SeznamZpravy na sociálních sítích: Twitter // Facebook // Instagram. Seznam Zprávy jsou zdrojem původních informací, nezávislé investigace, originální publicistiky.

Ve vládní sestavě tvořené hnutím ANO, SPD a Motoristy začíná být dusno kvůli plánu na proměnu médií veřejné služby, tedy České televize a Českého rozhlasu. Jde o rychlost. Zatímco lídři SPD na svých sociálních sítích už oznamují jako hotovou věc, že od ledna 2027 domácnosti nebudou platit 150 korun měsíčně za ČT a dalších 55 korun za ČRo, ANO a Motoristé jsou zdrženlivější. Ukázalo se to konkrétně tohle pondělí, kdy koaliční rada - setkání špiček vládní trojkoalice - měla na programu vybrat nový model financování médií ze státního rozpočtu. Jenže ministr kultury Oto Klempíř z Motoristů po dohodě s premiérem Andrejem Babišem z hnutí ANO nakonec svou prezentaci odložil. Proč záměr stopli a na jak dlouho? Má ministr Klempíř vůbec připravené nějaké varianty financování obou médií? Co na odklad říká SPD a jakou roli hraje tlak soukromých vysílatelů? Poslechněte si čerstvou epizodu a přidejte se do nové FB skupiny Vlevo dole! --- Vlevo dole řeší politické kauzy, boje o vliv i šeptandu z kuloárů Sněmovny. Vychází každou středu v poledne. Podcast pro vás připravují Lucie Stuchlíková (@StuchlikovLucie) a Václav Dolejší (@VacDol), reportéři Seznam Zpráv. Trojnásobný vítěz soutěže Podcast roku ve zpravodajské kategorii. Další podcasty, ale taky články, komentáře a videa najdete na zpravodajském serveru Seznam Zprávy. Poslouchejte nás na webu Seznam Zpráv, na Podcasty.cz nebo ve své oblíbené podcastové aplikaci. Své názory, návrhy, otázky, stížnosti nebo pochvaly nám můžete posílat na adresu audio@sz.cz. Sledujte @SeznamZpravy na sociálních sítích: Twitter // Facebook // Instagram. Seznam Zprávy jsou zdrojem původních informací, nezávislé investigace, originální publicistiky.

Ve vládní sestavě tvořené hnutím ANO, SPD a Motoristy začíná být dusno kvůli plánu na proměnu médií veřejné služby, tedy České televize a Českého rozhlasu. Jde o rychlost.Zatímco lídři SPD na svých sociálních sítích už oznamují jako hotovou věc, že od ledna 2027 domácnosti nebudou platit 150 korun měsíčně za ČT a dalších 55 korun za ČRo, ANO a Motoristé jsou zdrženlivější.Ukázalo se to konkrétně tohle pondělí, kdy koaliční rada - setkání špiček vládní trojkoalice - měla na programu vybrat nový model financování médií ze státního rozpočtu. Jenže ministr kultury Oto Klempíř z Motoristů po dohodě s premiérem Andrejem Babišem z hnutí ANO nakonec svou prezentaci odložil.Proč záměr stopli a na jak dlouho? Má ministr Klempíř vůbec připravené nějaké varianty financování obou médií? Co na odklad říká SPD a jakou roli hraje tlak soukromých vysílatelů?Poslechněte si čerstvou epizodu a přidejte se do nové FB skupiny Vlevo dole!---Vlevo dole řeší politické kauzy, boje o vliv i šeptandu z kuloárů Sněmovny. Vychází každou středu v poledne.Podcast pro vás připravují Lucie Stuchlíková (@StuchlikovLucie) a Václav Dolejší (@VacDol), reportéři Seznam Zpráv.Trojnásobný vítěz soutěže Podcast roku ve zpravodajské kategorii.Další podcasty, ale taky články, komentáře a videa najdete na zpravodajském serveru Seznam Zprávy. Poslouchejte nás na webu Seznam Zpráv, na Podcasty.cz nebo ve své oblíbené podcastové aplikaci.Své názory, návrhy, otázky, stížnosti nebo pochvaly nám můžete posílat na adresu audio@sz.cz.Sledujte @SeznamZpravy na sociálních sítích: Twitter // Facebook // Instagram.Seznam Zprávy jsou zdrojem původních informací, nezávislé investigace, originální publicistiky.

Izobraževalne ustanove ta konec tedna odpirajo vrata za bodoče dijake in študente. Na informativnih dnevih se bodo lahko seznanili z izobraževalnimi programi, obšolskimi dejavnostmi in možnostjo zaposlitve. Odločitev, kje nadaljevati izobraževalno pot, je zelo pomembna in za večino mladostnikov zahtevna. Pregled trga dela sicer razkriva, da je trenutno na voljo veliko delovnih mest, primanjkuje pa specifičnih znanj in kompetenc. O izbiri srednješolske in študijske smeri kot podlagi za čim boljše zaposlitvene možnosti, novostih v študijskih programih in kariernem usmerjanju mladih v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Urban Kodrič, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije; Julija Pirnat, zavod za zaposlovanje.

Državni zbor bo - kot kaže - že jutri odločal o kandidatki za ustavno sodnico Barbari Kresal. Predsednica republike je - kot je znano - v petek umaknila predlog kandidata Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika, namesto njega pa znova predlagala Barbaro Kresal. Oglasil se je Keršmanc, ki meni, da bi morali o njegovi kandidaturi z glasovanjem odločati vsi poslanci državnega zbora, saj sam ni odstopil od kandidature. O kandidaturi Kresalove bo še pred sejo državnega zbora odločala Mandatno-volilna komisija. V oddaji tudi o tem: - Iranski predsednik Masud Pezeškian je odredil začetek pogajanj z Združenimi državami o jedrskem programu. - Mednarodna skupnost izrazila zadovoljstvo nad odprtjem mejnega prehoda Rafa med Gazo in Egiptom. - Poslovil se je Prešernov nagrajenec, pesnik, pisatelj in prevajalec Miroslav Košuta.

Príbeh o tom, ako vznikol názov kapely Korben Dallas, je zároveň príbehom skazenej lásky. Frontman Juraj Benetin totiž našiel v krčme za zrkadlom zastrčený papierik, na ktorom boli napísané práve tieto dve jednoduché slová. Juraj si papierik zobral, ukázal ho kapele a názov bol na svete. Až po rokoch sa im ozvalo dievča, ktoré tam ten papierik zastrčilo, že to bol odkaz pre chlapca, ktorého chcela osloviť. Tí dvaja sa, bohužiaľ, asi nikdy nestretli, ale zato máme na Slovensku kapelu s originálnym názvom. O novom albume kapely Korben Dallas aj o pripravovanom turné, povedal frontman Juraj Benetin.

Evropska komisija je včeraj predstavila petletno strategijo za upravljanje migracij. Ob tem odmeva odločitev Slovenije, da ne bo sprejela nobenega migranta, ampak bo raje plačala finančni prispevek. Letos bo znašal milijon 800 tisoč evrov. Odzivi nevladnikov na to so ostri. V oddaji tudi: - Evropska unija iransko revolucionarno gardo uvrstila na seznam terorističnih organizacij, Trump Iranu znova zagrozil z napadom. - Zavod za zdravstveno zavarovanje želi zmanjšati napotovanje na nepotrebne storitve. Teh naj bi bilo kar za tretjino. - Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu po porazu proti Belorusiji ostala brez četrtfinala evropskega prvenstva.

Poslanke in poslanci bodo na zadnji redni seji v tem mandatu, ki se je začela danes, poskušali zapreti nekaj pomembnih kadrovskih vprašanj. Primož Dolenc bo najverjetneje postal novi guverner Banke Slovenije. Prav tako naj bi dobili tri nove ustavne sodnike. Dve tretjini glasov pa za imenovanje na funkcijo varuhinje človekovih pravic potrebuje Simona Drenik Bavdek. Vsi so dobili podporo mandatno-volilne komisije. Tri kandidate za ustavne sodnike in kandidatko za varuhinjo je podprla tudi opozicijska Nova Slovenija. Državni zbor bo o kandidatih glasoval prihodnji teden v torek. Ostali poudarki oddaje: - Bo država dosegla poravnavo s turškim gradbincem na drugem tiru? Ministrstvo zahtevek za 330 milijonov evrov označuje kot neutemeljeno izsiljevanje. - Bančnih in poštnih poslovalnic po državi vse manj in s krajšimi delovnimi časi, posledice čutijo zlasti starejši občani in digitalno slabo pismeni. - Ameriška javnost, tudi s protesti, vse bolj pritiska na vlado predsednika Trumpa, naj Agencija za priseljevanje in carino opusti racije.

Vlada na dopisni seji odloča o napotitvi predstavnikov Slovenske vojske na Grenlandijo, je potrdil premier Robert Golob. Na otok je nekaj svojih vojakov doslej poslalo več evropskih držav. Vodja danskega združenega arktičnega poveljstva v Nuuku Soren Andersen je medtem dejal, da za zdaj ne vidijo neposredne grožnje Danski, niti Grenlandiji. Druge teme: - Podpis trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem - Bela hiša razkrila imena ustanovnih članov tako imenovanega odbora za mir - Slovenski rokometaši za uvod v evropsko prvenstvo premagali Črnogorce

Proč EU odkládá o rok zavedení nového systému emisních povolenek ETS2? Jak by mohli západní spojenci Kyjeva zajistit bezpečné podmínky pro volby na Ukrajině v době válečného stavu? A jaké ohlasy zatím provázejí v Austrálii faktický zákaz sociálních sítí pro děti do 16 let?

Poslanci so na včerajšnji izredni seji državnega zbora po pričakovanjih potrdili koalicijski predlog priporočil vladi v zvezi z varnostno situacijo na jugovzhodu države. Na današnji izredni seji pa bodo med drugim odločali o predlogu zakona, ki ureja izplačilo božičnice in zimskega dodatka za upokojence ter prenavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. V oddaji pa tudi o tem: - Sirski predsednik Ahmed Al Šara obiskal Belo hišo, Washington obljubil polno podporo Damasku - Za privezovanje psov na verigo bo od danes predvidena tisoč-evrska globa - Maribor v pričakovanju vrhunca martinovanj in tradicionalnega krsta mošta

Odloča se med hrano in poezijo … Pripoveduje: Aleš Valič. Napisal: Hans Christian Andersen. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1983.

Danska, ki predseduje Svetu Evropske unije, je v zadnjih mesecih na skupno mizo prinesla zakon, ki bi veljal v državah članicah Evropske unije, poimenovan Chat Control. Gre za nadzor zasebnega klepeta, ki med uporabniki poteka prek različnih aplikacij (WhatsApp, Signal, Messenger …), tudi tistih, ki danes veljajo kot šifrirane, torej zaklenjene. Zagovorniki zakona pravijo, da bi z zakonsko podlago in stalnim vpogledom v vse vrste komunikacije med državljani Evropske unije lažje našli in ujeli kriminalce in teroriste, nasprotniki, med njimi tudi celotna strokovna javnost, pravi, da je zakon zelo slaba ideja brez pravih argumentov.Slovenija je proti zakonu in se pridružuje Avstriji, Slovaški, Češki, Poljski, Nemčiji, Nizozemski, Finski in Estoniji. Neodločene so Belgija, Italija, Romunija, Grčija in Latvija. Chat Control podpirajo Irska, Portugalska, Španija, Francija, Hrvaška, Madžarska, Bolgarija, Danska, Švedska in Litva. Glasovanje v Svetu Evropske unije je z oktobra prestavljeno na december.Na pomembnost varnosti in zasebnosti na spletu, ki je v Evropi pogosto zgled drugim državam in ga zato moramo ščititi, opozarja vodja SiCerta Gorazd Božič. V epizodi sodelujejo tudi ameriški tehnološki novinarji: Dan Moren (Six Colors), Jacob Kastrenakes (The Verge) in John Siracusa (ATP.fm). Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:00:57 Uvod v Chat control 00:02:12 Gorazd: zgodba se ponavlja 00:07:56 Odločitev Slovenije 00:08:26 Podporniki, nasprotniki in ponovno glasovnaje o Chat Control 00:12:33 Dan Moren: osnove šifriranja 00:18:47 Jake Kastrenakes: tudi tehnološki velikani so proti 00:23:47 John Siracusa: zakaj tak razkorak med politiko in stroko 00:28:00 Kaj pa če nič ne skrivam? 00:31:33 Kaj se bo zgodilo na naslednjem glasovanju?