POPULARITY
Rick Kiker je upokojenec iz Massachusettsa, ki je svoj novi dom našel v Sloveniji. Prvič je k nam prišel kot študent na izmenjavi leta 1977, kjer je spoznal svojo prvo ženo, Slovenko. Po letih življenja med ZDA in Slovenijo se je zaradi družine in ljubezni dokončno preselil v Rogaško Slatino. Rad pove, da je Slovenija po njegovem mnenju najlepši kraj na svetu.Čeprav se pri nas včasih še vedno počuti kot tujec, pravi, da je v srcu postal častni Slovenec – od copat in nedeljskih juh do občudovanja besede "priden". In kaj meni o Sloveniji in Slovencih? Pravi, da bi v eni stvari morali biti bolj podobni Američanom – v ponosu na svojo državo.
U novoj epizodi Digitalk podcasta, gost nam je Predrag Maletić, AI Products Tribe Lead u Raiffeisen banci, veteran veštačke inteligencije sa više od decenije iskustva u finansijskom sektoru. Razgovarali smo o tome kako izgleda AI transformacija u jednom od najvažnijih institucija, kako pristupati AI projektima u složenom poslovnom okruženju, i kako se izvodi change management dok se pivotira između AI entuzijasta i skeptika. Peđa deli konkretne primere primene AI tehnologije u cilju smanjenja troškova, automatizacije procesa i povećanja prihoda, kao i viziju budućih banki i korisnika u eri veštačke inteligencije. Pravi vodič kroz praktične izazove i mogućnosti koje donosi AI u finansijskopm sektoru. Predrag Maletić, AI Products Tribe Lead @ Raiffeisen banka - https://www.linkedin.com/in/predragmaletic/ O čemu smo pričali: - Uvod i predstavljanje - Razvoj AI tehnologije u banci - Pristup AI projektima - Upravljanje promenama: AI entuzijasti - Banka i klijent budućnosti Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/4881a6j - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod *DIGITALK* ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Agilnost na prvom mestu" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/
Novi predsednik Evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo je prof. dr. Borut Kovačič iz UKC Maribor, predstavnik prve generacije strokovnjakov, ki so v Mariboru razvijali področje oploditve z biomedicinsko pomočjo. V Mariboru je bil prvi med centri, ki je uvedel postopek direktnega vnosa semenčice v jajčno celico in enajsti center v svetu, kjer jim je uspelo doseči klinično nosečnost in rojstvo, pravi sogovornik. Pravi, da pomoč poišče približno eden od desetih parov, od parov, v katerih je ženska starejša od 40 let, pa že vsak četrti. Starševstvo se začne že z željo po otroku, v tiste, ki so rojeni z biomedicinsko pomočjo, pa njihovi starši vlagajo posebej veliko časa in pozornosti, pove dr. Kovačič, ki tudi razloži, zakaj v stroki ne marajo izraza »umetna oploditev«.
Ksenija Juvan devet let živi v Sloveniji. Prihaja iz ruskega mesta Toljati, ki mu pravijo tudi ruski Detroit, saj se je tam razvila ruska avtomobilska industrija. V Rusiji sicer ne živi že od leta 2002, prepotovala je svet - Nemčija, Kitajska, Dubaj, nato pa našla ljubezen ravno v Sloveniji. O Slovencih pravi, da ne razume, zakaj se vedno tako radi primerjamo z drugimi, ceni pa našo skrb za zdravje, dobro prehrano in varno okolje. Pravi, da je največji stereotip o Rusih ta, da že za zajtrk pijejo vodko.
Pravi, da rad lenari. V bistvu pa ga samo veseli misel na to, kako bi lenaril, kajti 24 ur v dnevu je včasih premalo za vse njegove dejavnosti … Uroš Buh, vsestransko nadarjeni glasbenik, multiinštrumentalist in avtor, po izobrazbi sicer bibliotekar in sociolog, a samozaposlen v kulturi kot igralec, je človek mnogih talentov. Na pogovor v oddajo Razkošje v glavi ga je povabila Tadeja Bizilj.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.Mnogovrstni umetnik, ki se poigrava z oblikami, formami, beži pred njimi – in govori o vlaku, za katerega si želi, da bi odpeljal s tega razčlovečenega sveta, ki mu vladajo Kralji Ubuji in se sprašuje, zakaj ljudje še vedno upoštevamo nepravične zakone vladajočih, brezčutnih, groteksnih figur, ki jih sam ne more več šteti za človeška bitja, vendar se jim zna upirati, z umetnostjo, ironijo, s humorjem ... Eden izmed najizvirnejših glasov lutkovne in animirane umetnosti – Matija Solce, ki je med drugim tudi doktoriral na Praški gledališki akademiji DAMU, se ne izpostavlja le kot umetnik na odrih, trgih in ulicah širom sveta, ali kot učitelj, akademski profesor, ampak hoče v prve vrste tudi takrat, ko gre za pravičnost in človečnost nasploh, ko gre za obstoj Gaze ... Pravi, da je zlomljen zaradi dogajanja na tem pogorišču, pokopališču človešnosti, zaradi ljudi, otrok in umetnikov, ki so že odšli, odhajajo zdaj, ko stradajo in umirajo ... Zavzema se za umetnost z odgovornostjo do sveta, za kreacijo, ki vpliva na družbo v globalnem smislu in spodkopava politiko kapitalizma ... Vseeno, čeprav številne nagrade in brezštevilna priznanja zanj niso merilo za umetniško vrednost, umetnika in njegove stvaritve, nazadnje je na letošnjem, 13. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, prejel glavno nagrado za predstavo Harms je kriv! Predstava je premiero doživela prav v dneh začetka ene najhujših, izraelskih agresij na Gazo, ki še traja in traja ... Fotografija: Lutkovno gledališče Maribor
V slovenskem prevodu prihajajo k nam homilije o Matejevem evangeliju znamenitega bizantinskega teologa in meniha iz 4. stoletja Janeza iz Antiohije, ki so mu sodobniki zaradi globokih vsebin in retorične spretnosti nadeli vzdevek Krizostom ali Zlatousti. 90 pridig nagovarja sodobnega bralca tako doživeto, kot občinstvo Janeza Krizostoma pred šestnajstimi stoletji. V goste smo povabili enega od prevajalcev treh knjig Krizostoma in pisca spremne besede dr. Jana Dominika Bogataja.
Milan Mandeljc je prejemnik naziva Naj učitelj leta 2025, diplomant Filozofske fakultete, angleškega in ruskega jezika ter književnosti, ki s svojim delom učitelja ob dobrih praksah kaže, kako močno lahko le en učitelj vpliva na življenje otrok in mladih. Izobraževal se je tudi v tujini. Uči na kamniški gimnaziji Rudolfa Maistra. Je tudi predan mož in oče ter velik ljubitelj narave, domač tudi pri šolski ljubiteljski igri. Pravi, da s podporo in zaupanjem prav učitelji in učenci lahko izboljšajo šolski sistem, so ključni nosilci kompetenc prihodnosti.
Pravi prijatelj čaka vedno tam, kjer ga najbolj potrebujemo. Pripoveduje: Nina Valič. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Kdor je alergičen na arašide, je lahko tudi na sojo, pelod in oreščke.Alergije na arašide so pogoste – med alergijami na hrano so na tretjem mestu; takoj za mlekom in jajci – lahko so tudi zelo hude. Povzročijo namreč anafilaksijo. To je najtežja in najbolj nevarna alergijska reakcija, ki se lahko konča tudi s smrtjo. Alergija na arašide se razlikuje od alergij na lešnike, mandlje, orehe, indijske in brazilske oreščke, pistacije, makadamije. Arašidi namreč sploh niso oreščki! Zakaj je to pomembno? Za podrobnejšo razlago o tem smo prosili specialistko za alergije in bolezni pljuč asist. dr. Niko Lalek s Klinike na Golniku. Foto: Ivar Leidus, cc
Gost epizode 193 je bil Miha Blažič, znan tudi pod umetniškim imenom N'toko, je pesnik, raper in družbeni kritik. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Opredelitev osebnih vrednot in socialistične perspektive Materialni interesi in družbeni konflikti Socializem vs. kapitalizem: lastništvo in proizvodnja Ekonomski sistemi in razporejanje virov Vpliv kapitalizma na družbo in okolje Globalna neenakost in gospodarski razvoj Dinamika gospodarske rasti in inovacij Vloga države in trga pri razdeljevanju virov Ravnotežje med individualno odgovornostjo in sistemsko regulacijo Prihodnost ekonomskih sistemov in družbene spremembe Vloga dobička in motivacije v proizvodnji Demokracija, socializem in kolektivno odločanje Preplet kapitala in dela v ekonomskih sistemih Vzdržnost (smiselnost) neprofitno motiviranega dela =================== Prijavi se na AIDEA newsletter (obvestilo glede LIVE AIDEA dogodka): https://aidea.si/aidea-mailing-lista
Mnogo je stvari, ki, kakor bomo slišali, zapolnjujejo čas gospe Veri Kovačevič. Že vse življenje je ustvarjalna, v pokoju morda še bolj, zanima jo umetnost, ukvarja se s športom, zdaj je tudi prostovoljka v zavodu Hrastovec. Pravi, da svoje znanje rada podarja naprej, podarja pa tudi optimizem in dobro voljo. Zadnje tedne jo je zaposloval en prav poseben projekt in tudi o tem je gospa Veri Kovačevič pred časom pripovedovala v pogovoru z Lucijo Fatur.
„Ja sam vas podstakao da dajete gas, ja ću, dok sam predsednik, biti tu za vas!“ The post RETROVIZOR: Pravični otac appeared first on Istinomer Podcast.
„Ja sam vas podstakao da dajete gas, ja ću, dok sam predsednik, biti tu za vas!“ The post RETROVIZOR: Pravični otac appeared first on Istinomer Podcast.
Po mednarodni uspešnici #Female Pleasure, ki portretira pogumne inteligentne ženske, ki prekinjajo tišino v arhaičnih patriarhalnih družbah in religijskih skupnostih, nov film švicarske režiserke Barbare Miller z naslovom Modrost sreče ponuja intimen portret dalajlame. Pravi, da bo naslednji dalajlama mogoče ženska. Film je produciral Richard Gere. 90 let star dalajlama v filmu govori tudi o svojem odnosu z Maom Cetungom, begu iz Tibeta in razmišlja o izzivih sodobnega sveta. Z režiserko, ki je med snemanjem filma poskrbela tudi za digitalizacijo tibetanskega filmskega arhiva, smo se pogovarjali pred slovensko predpremiero filma v sklopu programa EPK GO! 2025.
Sv. Frančišek Asiški je nekaj časa omahoval med življenjem, ki bo posvečeno molitvi, a je spoznal, da je poklican tudi k poslanstvu oznanjevanja evangelija med ljudmi. Tega ni počel sam, temveč skupaj z brati. Razvil je čudovito dinamiko življenja v samoti in apostolskega poslanstva v svetu.
Čeprav so podnebne spremembe posledica skupnih izpustov toplogrednih plinov na Zemlji, pa je znanstveno mogoče izračunati prispevke posameznih držav, tako zgodovinsko kot v sedanjem trenutku. Države so pravno zavezane podpisanim mednarodnim sporazumom – od okvirne konvencije o podnebnih spremembah in kjotskega protokola do pariškega sporazuma –, kar pomeni, da so pravno zavezane tudi izvajati ukrepe za zmanjševanje izpustov. Nespoštovanje teh obveznosti pa je kršitev, ki je lahko podlaga tudi za odškodnine. Tako je v svojem prelomnem mnenju soglasno odločilo Meddržavno sodišče v Haagu in s tem tlakovalo pot za uveljavljanje vsaj nekaj podnebne pravičnosti v svetu, ki se od posledic podnebne krize, vojn in genocidnih politik obrača stran.
“Prisiljen, da razmišljam,” je verz enega izmed hitov skupine Prljavo kazalište. Hrvaški etnolog in antropolog Tomislav Pletenac je iz pesmi Heroj ulice razvil teze o vlogi in fenomenih popularne kulture v družbi, o angažiranosti, kakovostnem prostem času, ki ga sam zapolnjuje s prevajanjem Nicka Cavea v kajkavščino. Profesor Pletenac analizira tudi fenomen Thompsona, aktualna je njegova knjiga o priročnikih za samopomoč. Študijsko že vrsto let zahaja v Srebrenico. Pravi, da nas tudi dogajanje v Gazi opozarja, zakaj se moramo bati genocidne nravi. Moramo se naučiti nadzorovati temne človeške plati. Tudi s kritičnim razmišljanjem.
Rasti Rastko Križanič je mistik, raziskovalec življenja, čarovnik, organizator ... bil je tudi direktor, zato mu je podjetništvo blizu. Danes pa je predvsem jasno, da ga ljudje v spiritualnih krogih izjemno spoštujejo in je njegov doprinos edinstven.Jasmina Kandorfer se je z njim pogovarjala ob skodelici ceremonialnega kakava. Iskreno in odprto, morda tudi o temah, ki so še vedno tabu v naši okolici in naši narodni zgodovini in čustvih, ki so nam skupna. Seveda se nista ognila niti pogovoru o moških in ženskah, sinergiji, skupnem življenju in potrebah. Je kvaliteta življenja res odvisna od kvalitete vprašanj, ki si jih zastavljamo? Bi sami lahko zapisali največje prelomnice v svojem življenju?Ko se enkrat odločiš, kaj bi rad počel in predvsem, česa nočeš več početi, te to osvobodi in ponovno uravnovesi. O tem smo se pogovarjali v prvem delu Koherence z Rasti Rastkom Križančičem.
Življenjsko vodilo Boštjana Kotnika je spreminjanje skupnosti, ljudi z igro in veselje do lepšega sobivanja. Verjame, da lahko ustvarimo boljšo družbo in svet, ko stvari delamo skupaj. Je predsednik Društva za kulturo inkluzije, vodja oddelka za projektne dejavnosti na Centru Janeza Levca Ljubljana in mednarodnega festivalskega leta Igraj se z mano. Ustvaril je zdaj že tradicionalni mednarodni festival Igraj se z mano, ki je največji dogodek socialnega vključevanja ljudi s posebnimi potrebami v srednji Evropi. Pravi, da je inkluzija naložba družbe, inkluzivno izobraževanje pa postaja temelj kakovostnega in pravičnega šolskega sistema. Razmišljanja Boštjana Kotnika bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.
V poletni radijski tribuni smo govorili o eni največjih naložb v kulturno infrastrukturo v državi, to je Mestni hiši kulture Rotovž, ki nastaja na Rotovškem trgu v Mariboru. O gradnji tega velikega centra kulture, kjer bodo sodobna knjižnica, galerija, mestni kino in prostori za druženje, tudi manjša kavarna, smo se pogovarjali z odgovornim arhitektom Rokom Žnidaršičem. Prepričan je, da bo nastajajoči center kulture spremenil življenje v mestu in ob kulturi in umetnosti povezal različne generacije.
Med 2. in 5. julijem bo Ljubljana ponovno dihala ob zvokih jazzovske glasbe, začenja se namreč 66. Jazz festival Ljubljana. Letos se bo zvrstilo več kot 30 obfestivalskih dogodkov ter koncertov, na katerih se bo predstavilo koli 80 glasbenikov in umetnikov. Program, ki sta ga zasnovala programska vodja Jazz festivala Ljubljana Tina Lešničar ter sokurator Borja Močnik, se letos osredotoča na mogočne glasove izstopajočih protagonistk. Več pa v pogovoru razkriva programska vodja festivala, Tina Lešničar.
Mnogo je stvari, ki, kakor bomo slišali, zapolnjujejo čas gospe Veri Kovačevič. Že vse življenje je ustvarjalna, v pokoju morda še bolj, zanima jo umetnost, ukvarja se s športom, zdaj je tudi prostovoljka v zavodu Hrastovec. Pravi, da svoje znanje rada podarja naprej, podarja pa tudi optimizem in dobro voljo. Zadnje tedne jo je zaposloval en prav poseben projekt in tudi o tem gospa Veri Kovačevič pripoveduje v pogovoru z Lucijo Fatur.
Piše Marija Švajncer, bereta Aleksander Golja in Maja Moll. Ana Pepelnik je pesmi v zbirki z naslovom V drevo napisala skoraj brez ločil in z malo začetnico, zato se je pri branju treba še posebej zbrati. Raba vejice ima v slovenščini velik pomen, tako da tu in tam na prvi pogled ni čisto jasno, ali koga nagovarja ali pa je beseda samo običajen del povedi. Poraja se tudi vprašanje, ali je pisanje Ane Pepelnik v resnici poezija, morda poezija v prozi, ali pa je kratko malo proza z liričnimi odtenki. Trditev, da ni ločil, je treba nekoliko omiliti. Avtorica nekajkrat postavi nekatera od njih, na primer vprašaj in klicaj, navaja kratice, besede v ležečem tisku, številke in znak za množenje ali neznanko v matematiki, odstotek ali kaj podobnega, vstavi pokončni črti in med njima pusti prazen prostor, v katerega lahko dodajamo besede ali verze, kolikor se nam zahoče, in soustvarjamo. Besedi pesem in srce prečrta. Najbrž ima za to tehten razlog, saj imata v poeziji poseben pomen, srce, ki se pojavi v njej, pa je že nekoliko zastarelo. Tako kot storijo mnogi slovenski pesniki in pesnice, so tudi v pesmih Ane Pepelnik dodane angleške besede. Pa saj to ni nič novega, dopolnjevanje slovenščine z angleškimi izrazi in drugimi v tujih jezikih tudi v preteklosti ni bilo nič nenavadnega, razlika pa je vendarle v tem, da takrat še nismo bili dvojezični in se angleščina še ni tako polaščala slovenščine, kot se to dogaja v zadnjem času. Žal pa je čedalje manj ljudi, ki so na to pozorni in jih to tudi moti, saj sami dovolj cenijo izrazno moč lastnega jezika in jim je tako dopolnjevanje odveč. Avtorica kaže formalno svobodo že na naslovnici knjige: na njej je namreč navedeno Pepelnik Ana, ne pa Ana Pepelnik, kot zahteva slovenski pravopis, če že ne gre za navajanje po abecednem redu. To zamenjavo bi bilo mogoče razumeti, kot da se ima za pepelnik, v katerega kadilci odlagajo ogorke, pač nekaj, kar je že dogorelo in je treba zavreči, toda najbrž ni čisto tako, saj sta priimek in ime napisana z velikima začetnicama, skoraj vse besede v knjigi, kot smo že omenili, pa z malo. Pesnica tu in tam zaide v pogovorni jezik, krajša besede in uporablja namenilniško obliko. Vseeno je treba poudariti, da je poezija Ane Pepelnik subtilna in globoko izpovedna. Svoja nežna čustva namenja bodisi ženski bodisi moškemu, razbolela je in samotna, zaželi si, da bi zasijala svetloba. »plus I mislim da gre za izhod da je tema globoko topla globoko svetla da greš v svetlobo postaneš svetloba si svetloba da se lahko začne ponavljanje da smo nadaljevanje« Do sebe je neprizanesljiva in priznava, da njeno življenje poteka v molu. Večkrat pomisli na minevanje in odhod. Smrt tistih, ki so ji nekaj pomenili, je tukaj ali pa se ji kot slutnja nenehno približuje. Pesnica pomisli na možnost reinkarnacije in pred seboj ugleda naravne pojave in velike živali, lahko pa bi se utelesila tudi v bolj neznatni: »čeprav je monika rekla če si predstavljam da bom samozavesten jež nekaj drugega samo ne človek ker človek pozablja ker človek onesnažuje ker človek ne spoštuje ker človek ljubi čeprav ne zares ne dovolj ker človek I uh« Pesmi govorijo o ranljivosti in nemoči, toda ni brez pomena, da se pesnica daje in razkriva kot dobra oseba, nežna, dobronamerna in vredna zaupanja. Freud je pisal o klientu, ki je imel občutek, da gori, tudi njej se dozdeva nekaj podobnega. Tesno ji je pri srcu, kaj kmalu se je polasti strah. Prav dobro ve, česa se je treba bati: svet se ji vsiljuje v vsej svoji bizarnosti, težavne trenutke ujame v pesmi. Vanje vstopajo različni ljudje in kmalu postane čudno temno; smrt je tista, ki povzroči temino. Svet pesnici pravzaprav nikoli ni bil všeč, ker se v njem, tako meni, še nikoli ni nič zares spremenilo in zares zgodilo, razen nekaj revolucij in večnih vojn. Verzi o štirih prvinah so slikoviti in odeti v bogato metaforiko, poglavitno pa je pristno občutenje razmerja med pesnico in vsem tistim, kar je zunaj nje. Po svoji poti stopa s posebno rahločutnostjo. Morda bi ji bilo pri tem pomikanju lažje, če ne bi imela v posesti toliko vednosti. Tako pa pestuje spoznanja, spomine na srečanja ter različne izkušnje, lepe in manj lepe. Razbolelo pomisli, da ljudem ni mar zanjo: »vem, da me folk ne mara preveč«. Toda za vztrajanje je dovolj razlogov. Preveva jo dragocen občutek, da so ji na voljo drevesa. Če hoče, jih lahko vzame s seboj, »ker vsako drevo / tega ne morem zanikat / je vračanje / v pesem«. Pesnica išče tudi povezanost med človekom in besedo, kajti beseda lahko postane pesem in zada bolečine, pravzaprav je pravšnja za pesem z drevesom. Avtorica išče izhod in pot do prenehanja, v njej se poraja tudi odpor. Včasih se ji primeri, da ne ve, ali ponavljanje enih in istih opravil pomeni obup ali pa morda odločitev za preživetje. Ne da bi navedla ime filozofa, je iz verzov mogoče razbrati, da ima v mislih Heraklita in njegovo spoznanje, da vse teče in da v isto reko ni mogoče stopiti dvakrat. Primeri se ji, da se znajde v ontološki praznini in ta zanjo pomeni, da se odreka absolutni določenosti sveta. Ana Pepelnik piše elegije in psalme, včasih pa se ji zazdi, da je njeno pesnjenje podobno pisanju poslovilnega pisma. Dahne, da sploh ne živi zares, temveč samo čaka, da vse skupaj mine. Človek je pač v prostoru, ki ga zavzema, ne da bi pri tem podvomil, da na koncu ostane sam. Z leti ničesar več ni ali pa je občasno samo tisto, kar človeka dvigne nad oblake. Pravi, da skuša napisati nekaj lepega. Ne nazadnje ji to vsekakor uspeva. Prisluhnili ji bomo in ji verjeli, da je vsako drevo zares vračanje v pesem.
Ep 261Bill Atkinson Dies From Cancer at 74MJ Tsai link list on Bill.Here's Bill Atkinson (and rest of team) answering questions right after the Macintosh was debuted at the Boston Computer Society in 1984 starting at 28:25 - he demos MacPaint and more. May his memory be a blessing!Vintage Mac enthusiastsSteve Cannon: kvImageConvert_DitherAtkinson remains one of my favorite APIs that I've added in the last two decades. A+ dithering, would apply to grayscale image.Retiring Script Debugger — Late Night Software Ltd.The day has finally come. After 30 years of continuous development, Script Debugger has been retired and will no longer be available for sale.Letter to Arc members 2025Broadcom ends business with VMware's lowest-tier channel partnersApple Design Awards - 2025 winners and finalists - Apple DeveloperGlobal App Store helps developers reach new heightsApple is on defense at WWDCBuilder.ai faked AI with 700 engineers, now faces bankruptcy and probeApple Research Questions AI Reasoning Models Just Days Before WWDCClaude Code is My ComputerHistory Repeats • by Craig HockenberryMJ Tsai: Atmosfera pred WWDCFabio Manganiello: Why Bell Labs worked so well , and could innovate so much...Apple Intelligence gets even more powerful with new capabilities across Apple devicesApple introduces a delightful and elegant new software designWWDC25: Meet Liquid Glass | Apple DeveloperGui Rambo: As I expected, Liquid Glass is implemented using good old QuartzCore (Core Animation).Intel Macs Won't Get Updates After macOS TahoeThe iPad Just Got a Lot More Like a Mac Thanks to These 20+ New FeaturesSteve Troughton-Smith: An answer to the question you've all been waiting for. How many windows can the 2018 iPad Pro open at once?iOS 26 Features Battery Settings OverhaulApple Executives Discuss WWDC and Delayed Siri Features in Interviews(ali ne i kod Grubera)Apple Club SrbijaApple Says iPhone XS is Now VintageApple Launches 2023 Mac Mini Repair Program Due to Power IssueiOS 26 Adds Support for Transferring an eSIM to and From Android20 Dreamlike Artworks That Showcase Saša Montiljo's Unique Style — DemilkedZahvalniceSnimano 14.6.2025.Uvodna muzika by Vladimir Tošić, stari sajt je ovde.Logotip by Aleksandra Ilić.Artwork epizode by Saša Montiljo, njegov kutak na Devianartu
»Metoda je zelo prijazna pacientom in lahko si predstavljate, kako z njo od znotraj obsevamo tumorsko tkivo.«Radioembolizacija je posebna in učinkovita metoda za odstranjevanje rakavega tkiva. Prim. prof. dr. Martin-Michael Uggowitzer vodi Inštitut za radiologijo in nuklearno medicino v Deželni bolnišnici LKH Leoben na avstrijskem Štajerskem. Pravi, da so lani s postopkom radioembolizacije zdravili 15 bolnic in bolnikov s turskimi tvorbami v jetrih. Pričakuje, da bo letos ta številka še višja. Tovrstno terapijo v Avstriji ob Leobnu izvajajo še trije ali štirje medicinski centri, v Sloveniji pa ljubljanski Klinični center. Tako kot v Avstriji stroške radioembolizacije tudi v Sloveniji krije zdravstvena zavarovalnica. Podrobneje v Ultrazvoku.
Simona je kovček kokaina postavil pred obličje hudiča in ga obsodil na pekel zloglasnega Venzuelskega zapora Los Teques. Tam se je naučil preživeti v krdelu gangsterjev. Ko je klical mamo, je jokal navznoter. Vedel je, da je morda ne bo videl nikoli več.Srep pogled plenilca, ki mu je pomagal preživeti, je pustil v Venezueli, sicer bi za vselej izgubil človečnost, še danes pa joka s srcem in brez solz. Pravi, da je mama svetinja.V opomin sebi ima za levim ušesom tetoviranega šepetajočega hudiča, za katerega pravi, da ga ne sliši več.Je edini gost, ki še nikoli ni imel avtomobila, a je v brlog pripeljal zgodbo o tovoru, čigar breme bi težko potegnil tudi najzmogljivejši šlepar..ZAPISKI:Preberi Simonovo knjigo: Gringo Loco - https://simondoma.si/Atmosferci podcast nalagamo s pomočjoGigaKul omrežja A1! - https://www.a1.si/Pravi vozniki so vedno 0,0 - https://www.lasko.eu/.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2PODPRI ATMOSFERCE - https://app.vibeit.co/en/atmosferciPODPRI KOMOTAR MINUTO - http://shop.komotarminuta.com/enJURE GREGORČIČ INSTAGRAM - https://www.instagram.com/jure_gregorcic/CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - https://www.instagram.com/komotar_minuta/SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/
Spregovorili smo o 80-letnici konca druge svetovne vojne in izvensodnih pobojih. Poleg tega je dr. Jaklič predstavil svoje odklonilno ločeno mnenje na Zakon o zmanjšanju škodljivih posegov politike. Pravi, da gre za drzno stališče aktualne sestave Ustavnega sodišča. V oddaji so sodelovali tudi poslušalci.
Papež Leon XIV. je pred zbrano množico na Trgu svetega Petra prejel papeške insignije in uradno začel pontifikat. Novi vodja katoličanov se je v nagovoru zavzel za enotno cerkev, ki bi delovala za svetovni mir. Pudaril je, da je še vedno preveč razdora in ran, ki jih povzročajo sovraštvo, nasilje, predsodki in strah pred drugačnostjo. V Vatikanu se je zbralo več sto tisoč vernikov ter številni tuji voditelji. Med njimi je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki ga je papež sprejel na avdienci. Ostali poudarki oddaje: Ukrajina Rusiji očita najobsežnejši napad z droni od začetka vojne; v Gazi danes ubitih že več kot 100 Palestincev. V Romuniji in na Poljskem volijo predsednika. Na Hrvaškem potekajo lokalne volitve, ki bi sodeč po anketah ponekod lahko prinesle spremembe. 15 slovenskih podjetij bo na Kitajskem, ki ima vse večje težnje po vlaganju v Uniji, skušalo našo državo predstaviti kot privlačno investicijsko destinacijo
»Pravičnost in enakopravnost sta bili vedno moji vodilni načeli,« pravi sociologinja profesorica doktorica Maca Jogan, nekdanja redna profesorica Fakultete za družbene vede, ki je svoje življenje posvetila sociologiji. Zadnjih štirideset let raziskuje različne vidike družbene konstrukcije hierarhije med spoloma. Je avtorica devetih knjig, številnih znanstvenih in strokovnih člankov kot tudi poljudnih publicističnih besedil. Gostja tokratne oddaje Razkošje v glavi je neomajna zagovornica pravic žensk in velja za pionirko slovenskega feminizma. Pred mikrofon jo je povabila Tita Mayer.
Tokrat je bil gost Seba! Vrnil se je z ekspedicije Indija - Nepal. Seba se je na Royal Enfildu odpeljal pod streho sveta in čez krmilo zrl v steni osemtisočakov Ananpurne in Daulaghirija. Iz norega primetnega rodea je v podcast pripeljal za tri tovornjake vštric zgodb s cest, prepadov in visečih mostov. Pravi, da tam velja samo pravilo večjega, težjega in močnejšega. Natakni čelado in slušalke - smer: Katmandu..ZAPISKI:Za volanom: Novi suzuki swift - https://www.amzs.si/motorevija/avtomobili/za-volanom/2024-03-28-za-volanom-novi-suzuki-swiftConti corner - https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2022-11-03-continentalova-tovarna-za-obnovo-izrabljenih-pnevmatik-za-avtobuse-in-tovornjakeProstorski čudež! Hyundai Inster - https://www.youtube.com/watch?v=A4Ss-DYWrqM.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2PODPRI ATMOSFERCE - https://app.vibeit.co/en/atmosferciPODPRI KOMOTAR MINUTO - http://shop.komotarminuta.com/enJURE GREGORČIČ INSTAGRAM - https://www.instagram.com/jure_gregorcic/CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - https://www.instagram.com/komotar_minuta/SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/
In this interview, we're excited to speak with Pravi Devineni, who was into AI before it was insane. Pravi has a PhD in AI and remembers the days when machine learning (ML) and AI were synonymous. This is where we'll start our conversation: trying to get some perspective around how generative AI has changed the overall landscape of AI in the enterprise. Then, we move on to the topic of AI safety and whether that should be the CISO's job, or someone else's. Finally, we'll discuss the future of AI and try to end on a positive or hopeful note! What a time to have this conversation! Mere days from the certain destruction of CVE, averted only in the 11th hour, we have a chat about vulnerability management lifecycles. CVEs are definitely part of them. Vulnerability management is very much a hot mess at the moment for many reasons. Even with perfectly stable support from the institutions that catalog and label vulnerabilities from vendors, we'd still have some serious issues to address, like: disconnects between vulnerability analysts and asset owners gaps and issues in vulnerability discovery and asset management different options for workflows between security and IT: which is best? patching it like you stole it Oh, did we mention Matt built an open source vuln scanner? https://sirius.publickey.io/ In the enterprise security news, lots of funding, but no acquisitions? New companies new tools including a SecOps chrome plugin and a chrome plugin that tells you the price of enterprise software prompt engineering tips from google being an Innovation Sandbox finalist will cost you Security brutalism CVE dumpster fires and a heartwarming story about a dog, because we need to end on something happy! All that and more, on this episode of Enterprise Security Weekly. Visit https://www.securityweekly.com/esw for all the latest episodes! Show Notes: https://securityweekly.com/esw-403
In this interview, we're excited to speak with Pravi Devineni, who was into AI before it was insane. Pravi has a PhD in AI and remembers the days when machine learning (ML) and AI were synonymous. This is where we'll start our conversation: trying to get some perspective around how generative AI has changed the overall landscape of AI in the enterprise. Then, we move on to the topic of AI safety and whether that should be the CISO's job, or someone else's. Finally, we'll discuss the future of AI and try to end on a positive or hopeful note! What a time to have this conversation! Mere days from the certain destruction of CVE, averted only in the 11th hour, we have a chat about vulnerability management lifecycles. CVEs are definitely part of them. Vulnerability management is very much a hot mess at the moment for many reasons. Even with perfectly stable support from the institutions that catalog and label vulnerabilities from vendors, we'd still have some serious issues to address, like: disconnects between vulnerability analysts and asset owners gaps and issues in vulnerability discovery and asset management different options for workflows between security and IT: which is best? patching it like you stole it Oh, did we mention Matt built an open source vuln scanner? https://sirius.publickey.io/ In the enterprise security news, lots of funding, but no acquisitions? New companies new tools including a SecOps chrome plugin and a chrome plugin that tells you the price of enterprise software prompt engineering tips from google being an Innovation Sandbox finalist will cost you Security brutalism CVE dumpster fires and a heartwarming story about a dog, because we need to end on something happy! All that and more, on this episode of Enterprise Security Weekly. Visit https://www.securityweekly.com/esw for all the latest episodes! Show Notes: https://securityweekly.com/esw-403
In this interview, we're excited to speak with Pravi Devineni, who was into AI before it was insane. Pravi has a PhD in AI and remembers the days when machine learning (ML) and AI were synonymous. This is where we'll start our conversation: trying to get some perspective around how generative AI has changed the overall landscape of AI in the enterprise. Then, we move on to the topic of AI safety and whether that should be the CISO's job, or someone else's. Finally, we'll discuss the future of AI and try to end on a positive or hopeful note! Show Notes: https://securityweekly.com/esw-403
In this interview, we're excited to speak with Pravi Devineni, who was into AI before it was insane. Pravi has a PhD in AI and remembers the days when machine learning (ML) and AI were synonymous. This is where we'll start our conversation: trying to get some perspective around how generative AI has changed the overall landscape of AI in the enterprise. Then, we move on to the topic of AI safety and whether that should be the CISO's job, or someone else's. Finally, we'll discuss the future of AI and try to end on a positive or hopeful note! Show Notes: https://securityweekly.com/esw-403
V epizodi 177 je bil gost Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Politični projekti in osebna filozofija Filozofija levice in globalna politična dinamika Ekonomski sistemi in družbeni dialog Izzivi kapitalizma in alternativni modeli Vloga države in obdavčitev Birokracija in učinkovitost v upravljanju Vzpon desničarske politike in izzivi Evropske unije Kulturne in spolne razprave Finančni sistemi in Bitcoin Potrošništvo in gospodarska rast
Spoštovana zvesta poslušalca oddaje … Današnji zapis je nadaljevanje zapisa iz lanskega novembra. Takrat je dr. Anže Logar ustanovil svojo stranko, imenovano »Demokrati« in prah, ki ga je s tem dvignil, se na slovenski politični sceni še vedno ni polegel.Tako smo po skoraj pol leta iz bogato obložene police slovenskih političnih sporov ponovno vzeli tega posebneža med špetiri … Spor za današnjo pridigo je zelo enostaven v svoji zapletenosti, kot je zapleten v svoji enostavnosti. Ter kot tak povsem ustreza strogim kriterijem naše oddaje, ki se načeloma ne ukvarja z banalnostmi. A gremo lepo po vrsti, kot so prepiri v Trsti. Stranka SDS na upravnem sodišču toži ministrstvo za notranje zadeve, ker je dovolilo registracijo stranke Demokrati. Kot pojasnilo ... Stranko SDS vodi Janez Janša, stranko Demokrati pa Anže Logar. Kdo danes vodi ministrstvo za notranje zadeve, ni povsem jasno. Kakorkoli … Enostavneje bi bilo, če bi stranka SDS tožila neposredno stranko Demokrati, ampak to bi bilo preveč enostavno; tožba, ki se nanaša na Demokrate in se kanalizira prek notranjega ministrstva, zveni mnogo bolj resno, kot če bi se stranki v postopku tožili, ali pač zmenili medseboj. Ampak v katerem grmu tičijo demokrati? Pri SDS ne brez argumentov trdijo, da se bodo lahko volivci na volišču zmedli. Predsednik Demokratov je bivši član SDS, njegovi stranki do največje opozicijske manjka le pridevnik ali dva in volivci bodo vodili Demokrate, čeprav bodo v resnici hoteli voliti SDS. V takšnem primeru gre za zlorabo volitev, ampak ministrstvo, na katerega je bila tožba naslovljena, jo je tokrat poceni odneslo. Zakon o političnih strankah sicer ustanoviteljem nalaga, da se morajo imena in kratice strank, kot tudi drugi strankarski simboli med seboj razlikovati, a če se slovenske politične stranke malo ali nič ne razlikujejo v vsebini, se še manj ali nič razlikujejo v imenih. Sodišče je v tem sporu poenostavljeno rečeno razsodilo oziroma pojasnilo, da se v čudovitem svetu parlamentarizma imena pač ponavljajo. Ker so slovenske stranke v glavnem registrirane v Sloveniji, imamo v njihovih imenih kolikor hočete Slovenije. Ker je popularno in privlačno, pa tudi politično všečno biti demokrat, je v Sloveniji na veliko uporabljan tudi ta antični pojem. Potem pa je v imenih še nekaj svetovnonazorskih oznak, da pa je bilo sodišče kar se daplastično, je kot precedenčni primer navedlo slovenske zelene stranke, ki jih je kar nekaj, vse pa imajo v imenu tako Slovenijo, kot barvo zdrave zavisti, ki je zelena. Ampak vrnimo se k sporu. Jasno je, da so se Logarjevi Demokrati ugnezdili med imena, kjer že tako ali tako vlada precejšna gneča in bo na volitvah lahko resnično nastala zmeda. Zato čudi, da na novoustanovljene stranke ne sežejo po bolj kreativnih rešitvah, ki so bile kdaj v zgodovini že uporabljene. Če bi recimo namesto Slovenski demokrati uporabili ime stranke »Slovenski avtokrati«, bi bili zagotovo tako opaženi, kot tudi nezmotljivo drugačni. Da ne govorimo, kakšna velika škoda se dela, ker smo tako po nemarnem pozabili na cel spekter potencialnih strankarskih imen, ki nam jih je in nam jih še vedno ponuja marksistično- leninistična dogma. Se pravi, na vse mogoče izpeljanke s socialističnim ali s komunističnim. Slovenski socialisti ali Slovenska komunistična stranka bi bili edini v parlamentarnem prostoru; za ideološki predznak pa se tako ali tako ni bati, saj se recimo nekatere konservativne stranke z velikim veseljem ideološko primerjajo z neoliberalno kapitalistično prakso. Če parafraziramo nesmrtnega barda: »Stranka enako dišala bi z imenom drugim!« V nadaljevanju je škoda, ker se ne uporabljajo pridevniki tipa »radikalen«. Recimo Slovenska radikalna stranka se sicer sliši zlovešče, a radikalen je lahko sodoben človek na mnogih področjih, od katerih jih je večina povsem benignih. Pozabili smo tudi na izpeljanke revolucionarnih imen, na drugi strani pa za čuda nimamo več resne stranke s krščansko ali katoliško referenco v imenu. Kakorkoli; praznega prostora je pri imenih ogromno in škoda se zdi, da so se vsi nagnetli med slovenske demokrate. In Janez Janša je storil edino, kar se zdi v tem primeru razumno. Takoj za njim pa je isto storil še Anže Logar. Še pomnite, kako so na začetku internetnega buma spretneži, ki so vedeli, kam bo pes pomolil taco, vnaprej registrirali računalniške domene podjetij ali posameznikov, ki so jih potem tem prodali za velik denar. Tako sta tudi Janez in Anže pri uradu za intelektualno lastnino preventivno registrirala imeni strank, ki imata v korenu Demokrate in Slovenijo. Se pravi: Slovenski demokrati, Demokrati Slovenije in pa Slovenska demokratska stranka. Ta imena, če bodo pravnomočno registrirana, bodo tako zamrznjena in jih ne bo več mogoče uporabljati, ter se na ta način zastonj kititi s tujim perjem. Ampak kot vedno, jo je politiki zagodla slovenščina. Izpeljank za ime stranke, ki bi imela v korenu tako Demokrate kot Slovenijo je še kar nekaj, in če se hočeta tako Logar kot Janša znebiti morebitnih konkurentov in neupravičenih jezdecev na njunem minulem delu, je treba vnaprej registrirati vse možnosti. In sicer: Demokrati iz Slovenije, Stranka slovenskih demokratov, Slovenskih demokratov stranka, Demokratični Slovenci, Stranka Slovenske demokracije. Demokrati na Slovenskem, Slovenskademokracija, Demokracija po slovensko in pa seveda Stranka Slovencev in demokracije. Če pa držijo zlobna natolcevanja, da sta Janša in Logar tako ali tako dogovorjena, in je nova stranka samo slepilni manever, potem je volivcem resnično vseeno, koga volijo. In ime tako združene stranke bi se glasilo: Slovenska demokratska stranka demokratov.
Tous les jours dans Culture Médias, Thomas isle dresse le portrait sonore de l'invité. Ce lundi 17 mars, c'est Barbara Pravi qui nous présente son nouvel album.Distribué par Audiomeans. Visitez audiomeans.fr/politique-de-confidentialite pour plus d'informations.
+PLEJ-OF 2025 POČINJE!+Naš izbor za heroja, džokera i tragičara godine+Ko je pobedio u "LIGI 99 JARDI"? Nastavljamo sa prognozama, sada pobednika u PO na www.99jardi.com00:00:00 Uvod00:10:57 PEPSI priča nedelje00:40:14 LAC - HOU01:04:15 PIT - BAL01:14:45 DEN - BUF01:20:52 GB - PHI01:28:19 MIN - LAR 01:39:50 WAS - TB02:00:30 PLAYOFF PIC02:01:36 Heroji PO02:07:41 Dzokeri PO02:13:15 Tragicari PO02:22:03 Novajlije PO02:25:30 Nase prognoze02:27:00 Najava DIVISIONAL utkmica03:15:40 Pitanja i odgovriSPORTSKE VESTIhttps://sportsmagazin.rs#99jardi #nfl#infinitylighthouse Domaćini: Mihailo Stefanović, Vanja Milićević, Ivan Nedeljković i Srđan Erceg------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Anici!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1454 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1454 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001614978-71Uplatom na devizni račun: 160-6000001616335-74IBAN: RS35160600000161633574SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1454)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1454)-----------------PODRŠKA ZA INFINITY LIGHTHOUSEUkoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/join-----------------NAŠA PRODAVNICASvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.️https://shop.infinitylighthouse.com https://shop.infinitylighthouse.com/majice.htmlhttps://shop.infinitylighthouse.com/knjige.htmlhttps://shop.infinitylighthouse.com/kacketi.htmlNAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsMusic credit: Cinematic Heroic by StudioKolomna (Envato Elements Item)Datum: 17. januar 2025.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/ ★ Support this podcast on Patreon ★
AI, kriza u IT industriji, promene koje se nagoveštavaju, su nešto što je obeležilo 2024. godinu. Kako bismo na najbolji način sumirali godinu, a ostali u pozitivnom tonu, kao sagovornika smo pozvali Nenada Božića, jendog od osnivača i CEO kompanije SmartCat koja se već devet godina bavi razvojem proizvoda i usluga zasnovanih na AI tehnologiji. Nenadova preduzetnička priča, iskustvo i znanje su nam bili osnova razgovora gde smo se dotakli svih važnih stvari koje su obeležile 2024. godinu kada je u pitanju IT industrija: kako da se odnosimo prema AI tehnologiji, šta ona može a šta ne, kakvi inženjeri danas treba da budu, kako se industrija menja te kako će izgledati u narednom periodu. Jedan vrlo konkretan razgovor sa zaista sjajnim uvidima i iskustvena priča jednog IT preduzetnika, builder-a, kako nenad voli da kaže. Nenad Božić, Co-founder & CEO @ SmartCat - https://www.linkedin.com/in/nenadbozic/ DataMinds Podcast: https://www.youtube.com/@DataMindsPodcast Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Nenadov profesionalni & preduzetnički put - Od 2015. godine razvijate AI rešenja. Kako je to izgledalo 2015. godine, šta su bile stvari na kojima ste radili a sta poteškoće? - Na čemu se danas zapravo bazira AI - Razvoj proizvoda/portfolia i pozicioniranje, koliko je to bitno za biznis? - Kako nuditi usluge klijentima - Koje su industrije najtovorenije za nove tehnologije - IT industrija se menja i kod nas i napolju - Pravi inženjeri - Kako steći ekspertizu da možeš da opslužuješ više industrija - Koliko i kako AI menja pristup radu kada su IT kompanije u pitanju - Iz Nenadovog ugla: kako početi? Šta su osnove i koji su to osnovi koraci ukoliko neko želi da počne da gradi karijeru koja se bavi AI based rešenjima i tehnologijama? Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://tinyurl.com/u94dbhhh - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod 1000digitalk i očekuje vas 1.000 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA Brain Level Up Booster - https://bivits.com/proizvod/brain-level-up/ Kada želiš da živiš i radiš na višem nivou, uzmi BiVits Brain Level Up za više energije i bolju koncentraciju tokom dana! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Izgradi" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/
Če boste ob bližajočih se praznikih – predvsem ob božični in silvestrski večerji – odprli steklenico žlahtne kapljice, vabljeni k poslušanju petkovega Svetovalnega servisa. Sommelier in vinski publicist Jože Rozman bo svetoval, kako izbrati vino ali penino, ki bosta vaše jedi lepo dopolnila. Pravi okus vina boste izkusili, če bodo vina postrežena pri primerni temperaturi. Pomembni pa so tudi izbira kozarcev, način serviranja in spoštljivo nazdravljanje. Vabljeni k sodelovanju.
Odhajajoči teden nam je spet pokazal prepirljivost našega političnega prizorišča. Vsi se seveda trkajo na prsi, koliko naredijo za našo domovino, kako je vlada slaba, ali kako je opozicija nesposobna, odvisno pač, s katerega brega vpijejo na svoje politične nasprotnike.
Eden najbolj karizmatičnih Hrvatov, nekdaj serijski zmagovalec in lovec FIS točk, Ivica Kostelić, je podcast prepojil s silnim navorom življenskih modrosti, ki jih predaja tudi na svoje štiri otroke. V dveh urah pogovora smo pri 190 utripih srca na minuto drveli po znamenitem Streifu, rezali valove severnega Atlantika in ugotovili, da se da s hlodi trenirati za vrhunske športne rezultate. Marljivost, vztrajnost in trdo delo še danes postavlja na prvo mesto. Njegova prva ljubezen je morje! Prevzel nas je z neskončno zanimivo pripovedjo o prečenju ledene puščave Grenlandije. Enako dobro se počuti tako na topelm Mljetu s potapljaško masko na obrazu in harpuno v roki, kot tudi v prostranih snežnih pobočjih aljaških gorskih velikanov. Z Janico, ki se javnosti ne izpostavlja pogosto, se še vedno super razumeta. Pravi, da je Slovenija dežela neverjetno zagnane "outdoor" kulture, avtomobilov pa ne mara! . ZAPISKI: PREČENJE GREENLANDIJE - https://www.youtube.com/watch?v=CbOalT4M3l0 YOUTUBE KANAL IVICE KOSTELIĆA - https://www.youtube.com/@ivicakostelic7232/videos SMUČANJE NA ALJASKI - https://www.youtube.com/watch?v=ab3A6u4EeXM JADRALSKA TEKMA - https://www.youtube.com/watch?v=zk_jUcToZ8c INSTAGRAM IVICA KOSTELIĆ - https://www.instagram.com/ivicakostelic/ . POLOŽNICE: SVET UŽITKA - IGRA “NEVER HAVE I EVER” - https://www.svetuzitka.com/never-have-i-ever.html KODA “ATMOSFERCI” PRINESE 20% POPUSTA ZA IGRO, S KODO “ATMOSFERCI5” PA DOBITE 5% POPUSTA ZA VSE NEZNIŽANE IZDELKE! . IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2 PODPRI ATMOSFERCE - https://app.vibeit.co/en/atmosferci PODPRI KOMOTAR MINUTO - http://shop.komotarminuta.com/en SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - https://www.instagram.com/jure_gregorcic/ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - https://www.instagram.com/komotar_minuta/ SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - https://www.instagram.com/sebavtom/
Katalonski arhitekt Josep Ricart Ulldemolins je soustanovitelj arhitekturnega biroja Harquitectes v Barceloni. V Ljubljani je imel dve predavanji za študente Fakultete za arhitekturo ter eno v muzeju MAO. Študentom je predstavil zanimive projekte njihovega arhitekturnega biroja v povezavi z ekološko krizo. Pravi, da študentje ugotavljajo, da so težave vedno povezane s socialnimi ali ekološkimi vprašanji. "V bistvu gre za eno in isto vprašanje: ekološka kriza podpihuje tudi družbene probleme in neenakosti. Kot državljan se s tem strinjam, kot arhitekt pa jih poskušam prepričati, naj se lotijo reševanja teh dveh kritičnih elementov. Vsega sveta pač ne bodo mogli rešiti."
Socialno pravičen prehod Šaleške doline iz premoga je premier Robert Golob po današnjem srečanju s predstavniki lokalne skupnosti in rudarjev označil za prednostno nalogo. Po njegovih besedah pripravljajo dva zakona, od katerih bodo tako imenovenega prehodnega jutri predstavili koalicijskim partnerjem ter potem zaposlenim in vodstvu velenjskega premogovnika. Sindikalist Simon Lamot je opozoril, da so ključne vsebine osnutka o zapiranju rudnika neusklajene. Druge teme: - Računsko sodišče opozarja na najhujše pritiske v 30-ih letih delovanja. Potrjeni proračunski dokumenti namreč temu nadzorniku porabe državnega denarja odvzemajo skoraj štiri milijone evrov. Predsednica sodišča Jana Ahčin je izrazila upanje, da ne gre za maščevanje zaradi ugotovitev glede nakupa sodne stavbe na Litijski. - Sklep, s katerim je posebna natečajna komisija ugotovila primernost Senada Jusića za generalnega direktorja policije, je nezakonit. Upravno sodišče je namreč pritrdilo tožbi neizbranega kandidata in nekdanjega prvega policista Boštjana Lindava. - Vsaka tretja ženska v Evropski uniji je bila žrtev nasilja doma, na delovnem mestu ali v javnosti; pri nas je ta delež skoraj 23-odstoten. Kot še v najnovejši raziskavi ugotavlja evropski statistični urad, pa le vsaka osma to nasilje prijavi. Žrtve opozarjajo, da morajo po prijavi vložiti veliko več truda v prilagoditev življenja kot povzročitelji, je povedala predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin.
Matej Sedmak je lastnik jezikovne šole, in kot pravi sam, poliglot začetnik. Pogovor lahko začne v osemnajstih jezikih. Pravi, da se ljudje ne delimo na tiste s talentom za usvajanje jezika in na tiste brez talenta, da odrasli ljudje hitre usvajamo tuje jezike kot otroci ter da sam vedno išče metodo, s katero bo jezik obvladal čim hitreje in s čim manj napora, ker se šteje med tiste bolj lene poliglote.
Peti i poslednji sagovornik Danice Popović, profesorke Ekonomskog fakulteta u penziji, bio je vladika diseldorfski i cele Nemačke Grigorije. U sedamnaestoj epizodi Radar Foruma, sagovornici su razgovarali o zanimljivim religijskim, kulturnim i društvenim temama, i to s pozicija naizgled suprotstavljenih, a zapravo komplementarnih – profesorka Popović sebe određuje kao bogotražitelja, a vladiku je predstavila kao svešteno lice koje razume i crkvu i laike. „Čovek postavlja ateistička pitanja, ali čim ih postavlja, on traži boga. Pravi ateista bi bio samo neko koga ta tema uopšte ne interesuje. Kad u jevanđelju neki čovek moli Hrista da isceli njegovog sina ili slugu, nisam sada siguran, Hrist ga pita: 'Veruješ li', a on mu odgovori: 'Verujem, gospode, pomozi mom neverovanju.' Neverovatno paradokslano, a istovremeno jako istinito. Kad mi ljudi priđu kao svešteniku i kažu: 'Voleo bih da verujem, ali baš i ne verujem', kažem im: 'Ja isto tako', i onda malo zastanu. Jer, za veru se treba boriti. Za neverovanje se ne treba boriti, ono se uvek javlja samo“, predočava vladika. Na pitanje o položaju žene u crkvi, za koje se često može čuti da je podređen – recimo, žene mogu biti svetice, ali ne i sveštenice, vladika Grigorije je rekao da odgovora bezbroj, ali da nijedan neće biti dostatan. „Moj je utisak da je Hristos, glava i osnivač crkve, ženu podigao na mesto koje joj niko nikad pre njega nije dodelio. Žene su njegove učenice, putuju s njim, uče od njega i podučavaju druge. Na kraju su ostale s njim pod krstom, kad su se čak i apostoli razbežali“, kaže vladika. Više na www.radar.rs
Creighton and EA return for another edition of Mavs Beat as the 2024 NBA Regular Season is coming to an end. The Mavs are locked into the top part of the playoffs and know their oppenent. Creighton recaps one of the most wild finishes of the year as the Mavericks defeat the Houston Rockets in the team's first OT game of the year, including a buzzer beater by Dante Exum. He then gives a "Tale of the Tape" as the 5th seeded Mavericks will take on... the 4th seeded Los Angeles Clippers. Later, they listen to Mark Followill as he relistens to his buzzer beat call from the Rockets game, discusses how the Mavs finished the season, and gives his thoughts on the Clippers match up. Lastly, EA makes the case for why Luka Doncic should be the 2024 NBA Regular Season MVP. - Recapping an insane OT game against the Rockets and Mavericks-Clippers "Tale of the Tape" (0:00 - 14:02) - Mark Followill talks the ending of the seaon, the Rockets buzzer beater call, and Clippers match up (14:02 - 26:47) - Why Luka should be the 2024 MVP (26:47 - 41:26) Follow us on Facebook, Instagram and X Listen to past episodes on The Ticket's Website And follow The Ticket Top 10 on Apple, Spotify or Amazon Music See omnystudio.com/listener for privacy information.