Podcasts about mednarodne

Ob filozofsko intoniranih, melanholičnih knjigah velike švedsko-finske pisateljice Tove Jansson se postavlja vprašanje, komu so zgodbe o Mumintrolu, njegovi družini in prijateljih pravzaprav namenjene – mladim ali starim?»Moralo je biti proti koncu poznega avgustovskega popoldneva, ko sta Mumintrol in njegova mama prispela v najglobljo hosto.« To je stavek, s katerim nas je v knjigi Mumintrolčki in velika povodenj finsko-švedska pisateljica Tove Jansson pred točno 80 leti prvikrat povedla v svoj neverjetno bogat, ontološko poln domišljijski svet filifjonk, hatifnatov, gafs, hemulov in, jasno, muminov, dobrodušnih, belih, oblih, kakor da puhastih bitjec, ki od daleč spominjajo na miniaturne nilske konje. Tej, prvi knjigi je v naslednjih 25 letih sledilo še osem drugih, ki so svoji avtorici navsezadnje prinesle svetovno slavo in ugled. V tem kontekstu vsekakor velja omeniti, da je leta 1966 na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost, ki je potekal prav v Ljubljani, Tove Jansson prejela tudi Andersenovo nagrado, ki sicer velja za nekakšnega Nobela v polju otroške literature. Seveda pa so Mumintrol in drugi junaki Tove Jansson sčasoma prestopili mejo, ki jo predstavljajo knjižne platnice, se naselili v stripih, animiranih serijah, gledaliških igrah, trgovinah z igračami ter zabaviščnih parkih in tako konec koncev ustvarili globalen poslovni imperij. A zakaj natanko? S čim vse so zgodbe Tove Jansson pravzaprav omrežile generacije bralk in bralcev – in to nikakor ne le tistih, mlajših od deset let – po vsem svetu? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prevajalko dr. Nado Grošelj, ki je v zadnjih nekaj letih poskrbela, da lahko knjige Tove Jansson naposled prebiramo tudi v slovenščini. Foto: Mumintrol in Njuhec, kakor ju je Tove Jansson leta 1948 upodobila v knjigi Čarodejev klobuk (Goran Dekleva)

V Ljubljani se je z izborom zmagovalnih del zaključila Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum 2025, najprestižnejši svetovni forum za sodobno umetniško glasbo, v Slovenskem mladinskem gledališču pa bo danes premierno prikazana predstava Olivera Frljića z naslovom Inkubator: Uspavanka za otroke, ki so se, še preden so znali govoriti, naučili gramatike smrti.

Svet se sooča z naraščajočimi krizami, ki nesorazmerno bolj prizadenejo ženske, povečujejo tveganje za zaplete v nosečnosti, več je nasilja zaradi spola, omejen jim je dostop do osnovnih zdravstvenih storitev. V teh zahtevnih okoliščinah imajo babice ključno vlogo. Zbornica – Zveza se pridružuje pozivom Mednarodne konfederacije babic k večjemu priznavanju vloge babic, njihovemu vključevanju in večji podpori v njihovih prizadevanjih na odzivanje na krize. Več o tem v pogovoru z Anito Prelec, predsednico zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije.

V prelomnem trenutku, ko tehnologija vse bolj oblikuje prihodnost jezikovnih storitev, je bil v Ljubljani Mednarodni forum o prevajanju in tolmačenju. Na njem so se zbrali predstavniki, svetovalci in opazovalci iz 21 držav, med njimi tudi strokovnjaki iz Mednarodne zveze prevajalcev FIT. Forum naj bi slovenski zainteresirani javnosti: študentom, raziskovalcem, strokovnjakom, predstavnikom društev in združenj, visokošolskim učiteljem iz Slovenije in tujine, predstavnikom vladnih organov, podjetij in kulturnih ustanov ter vsem, ki jih zanimata prevajanje in njegova prihodnost, ponudil informacije vodilnih svetovnih strokovnjakov o zahtevnih izzivih in rešitvah na področju prevajanja in tolmačenja.

Dr. Renaud Rochette je kot mlad učitelj v pariškem predmestju doživel, da je učenka rekla, da bo šla v Palestino in pobila, kolikor je le mogoče judov. Po pogovoru z njo je ugotovil, da je šlo za provokacijo, hotela je šokirati, saj se ji je dogajanje v svetu zdelo krivično. Je slovenski šolski sistem pripravljen na primere religijske radikalizacije, ki se lahko začne na primer s tem, da šolar noče več učiteljici dati roke? Ali pa ko se šolarke ne naučijo plavati zaradi verskih zadržkov? Ali pa ko se stepejo šolarji različnih veroizpovedi? Se sistem zna odzvati? Kje so vzroki za radikalizacijo? Bi lahko bil del preventive obvezen pouk o religijah? Zakaj je vprašanje identitete pogosto skupno tako pri verski radikalizaciji kot radikalizaciji v ideologijo bele prevlade? Kaj o tem menijo ugledni religiologi Evropske religiološke zveze?Sogovorniki: Christian Moe, norveški religiolog, ki živi v Sloveniji, Patrick Loobuyck, profesor politične filozofije, etike in religije na univerzi v Antwerpnu, Goran Popović, ravnatelj OŠ Livada, Renaud Rochette, zgodovinar, religiolog in nekdanji učitelj v predmestju Pariza, Tim Jensen, danski religiolog, predsednik Mednarodne zveze za zgodovino religij, Aleš Črnič, katedra za religiologijo na FDV UL, Center za proučevanje kulture in religije.

Kako dejansko poteka mednarodno razvojno sodelovanje, kakršno se je razvilo od 2. svetovne vojne naprej, na kakšne načine države skozenj uveljavljajo svoje geopolitične in ekonomske interese ter kako se v tem razlikuje delovanje držav globalnega Severa in globalnega JugaOb prazničnih dneh, ki so pred vrati, se bo najbrž marsikdo spomnil tudi na tiste, ki živijo v pomanjkanju, in ne bo obdaroval le svojih bližnjih, ampak bo pomoč namenil tudi ranljivim v širši skupnosti. Če je tovrstna humanitarna dejavnost verjetno že od nekdaj del človeške zgodovine in tudi del mnogih religij in vrednostnih sistemov, pa je širši svetovni ustroj humanitarne in tudi razvojne pomoči – organizem, ki ga sestavlja vrsta mednarodnih institucij, pa nevladnih organizacij in nenazadnje nacionalnih razvojnih agencij – v resnici nekaj, kar je nastalo šele v modernem svetu. Čeprav lahko tudi posamezniki redno participiramo v akcijah pomoči ljudem na drugih kontinentih, zahodne države in tudi druge velesile, kot je denimo Kitajska, pa del svojega proračuna stalno namenjajo za humanitarno in razvojno pomoč, pa v resnici le malo vemo o tem, kako ti sistemi zares delujejo ter s kakšnimi težavami se spopadajo organizacije, ki ga sestavljajo. Še več, naše predstave o mednarodni humanitarni in razvojni pomoči segajo vse od idealizacij njene dobrohotnosti do cinizma in skepse glede dejanskih rezultatov tovrstnih projektov. Pri vsem tem pa seveda ne moremo mimo vprašanja, zakaj države sploh namenjajo denar in energijo za tovrstno pomoč po svetu in kaj imajo v prostoru mednarodnih odnosov - kjer se stvari praviloma ne odvijajo iz čiste ljubezni, ampak iz koristi - od tega? To so nekatere od tem, o katerih bomo govorili v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo znanstveno sodelavko Centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Jano Arbeiter, ter politologinjo dr. Katjo Žvan Elliott in antropologinjo Anušo Pisanec, obe z Direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, ki sta v preteklosti delovali tudi na terenu, predvsem v nekaterih afriških državah. Oddajo je pripravila Alja Zore.   Foto: Pixabay

Na 40. knjižnem sejmu, ki je največji knjižni dogodek pri nas, so Igorju Longyki podelili nagrado Slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja. Igor Longyka se je vse poklicno življenje ukvarjal s širokim področjem razvijanja bralne kulture pri mladih. Povezoval je založnike, mentorje branja, ustvarjalce, knjižničarsko in preostalo stroko, sodeloval pri vseh glavnih revijah za otroke in mlade, 12 let je bil tudi predsednik Bralne značke in gonilna sila uvajanja novosti, ki so se v različnih oblikah ohranile vse do danes. Igor Longyka – ki je že do zdaj spretno in učinkovito povezoval svoje zanimanje za kulturo in geografijo z bibliotekarstvom, novinarstvom, glasbo in še z marsičem, tudi danes ne počiva. Pronicljiv duh in radovednost ga ženeta naprej.

Pri Mednarodni zvezi prevajalcev FIT pozorno spremljajo predlog češkega zakona o tujcih, ki določa, da bi lahko upravni organ namesto uradnega tolmača, vpisanega v seznam sodnih tolmačev, uporabil verificirano tehnično napravo. To bi lahko vodilo v kršenje pravice do poštenega sojenja, saj so tujci zakonsko upravičeni do pomoči tolmača. Gostja oddaje je predsednica Mednarodne zveze prevajalcev FIT Alison Rodriguez, ki se je srečala s predstavniki češke oblasti. Kot je poudarila, je češki primer izjemno pomemben, saj bi mu lahko sledili tudi po drugih državah. Alison Rodriguez je obiskala Slovenijo na povabilo Združenja stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije SCIT® v luči priprav na zasedanje Sveta Mednarodne zveze prevajalcev FIT (FIT Council) v Ljubljani v marcu 2025, ki ga bo Združenje SCIT® pospremilo z organizacijo mednarodnega foruma o spremembah in prihodnosti prevajalske in tolmaške stroke.

Po padcu režima sirskega predsednika Bašarja al Asada, ki ga je sprožil pohod upornikov na prestolnico Damask, se vrstijo pozivi k mirnemu prenosu oblasti in oblikovanju vključujoče vlade v Siriji. K temu med drugim pozivajo v Parizu in Ankari. Kot je dejal turški zunanji minister Hakan Fidan, si v prihodnje želijo Sirijo, v kateri bodo različne etnične in verske skupine mirno sobivale druga ob drugi. Drugi poudarki oddaje: - Poti z vlakom kmalu še večji izziv - Finančna uprava opozarja: obdavčeni tudi prihodki na platformi za odrasle OnlyFans - Prod iz struge Drave, ki povečuje poplavno ogroženost, bi lahko koristno uporabili.

Izrael je ponoči napadel vojaške cilje v Iranu. Kot trdi uradni Teheran, sta bila ubita dva vojaka, škoda pa je omejena. Tarča napadov so bili sicer tudi Damask in iranski cilji v Iraku. Iz Izraela sporočajo, da so izvedli natančne napade na iranske vojaške cilje, in hkrati svarijo Teheran, naj ne odgovarja in ne zaostruje razmer. V oddaji tudi o tem: - Gruzijci na prelomnih parlamentarnih volitvah. Bodo izbrali evropsko pot? - Mednarodne finančne ustanove opozarjajo: Gospodarstvo se ohlaja - Po preklicu referenduma o JEK2 se postopki za projekt nadaljujejo

Ime tedna je postal Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ustanove, ki se je s kampanjo Družinska članarina v sklopu svetovnega natečaja Mednarodne zveze bibliotekarskih društev in ustanov uvrstila na 4. mesto in opozorila na svojo izvirnost v svetovnem merilu. V njej prek sodobnih omrežij družine nagovarjajo k obiskovanju knjižnice in poenostavljenemu dostopu do knjižnične izposoje. Kandidata sta še bila: Tjaša Črnigoj, režiserka, ki je za predstavo »Spolna vzgoja II: Borba« na mednarodnem gledališkem festivalu Bitef v Beogradu prejela posebno nagrado Jovan Ćirilov in nagrado občinstva. Projekt je del serije predavanj – performansov, ki z raznolikimi uprizoritvenimi praksami osvetljuje pravico do seksualnega užitka in pravico do splava kot temeljni spolni pravici v okviru človekovih pravic. Boris Cavazza, igralec, režiser, scenarist in glasbeni ustvarjalec, prejemnik nagrade Franeta Milčinskega - Ježka za leto 2024. Umetnik, ki je z izjemnim opusom v gledališču, filmu in na radiu v več kot pol stoletja trajajoči karieri oblikoval podobo slovenske in mednarodne kulturne pokrajine, ne nadaljuje le tradicije Ježkovega duha, ampak ga na svoj izvirni način celo presega.

V okviru Zdravniške zbornice se krepijo svarila, da bi ostrejša razmejitev javnega in zasebnega dela v zdravstvu še pospešila odhode specialistov - s tem bi se podaljšale čakalne dobe in zmanjšala dostopnost do storitev. Predsednica združenja Europa Donna Tanja Španič meni, da operacije, kot so pri onkoloških bolnikih, običajno niso dostopne niti samoplačniško, dostopa do njih pa v realnosti še naprej ne bo, čeprav bo obstajal na papirju. Druge teme: - JEK 2 je ena od tem obiska vodje Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafaela Grossija v Sloveniji. Premier Robert Golob v zvezi z novembrskim referendumom o projektu poudarja dejal, da želimo vedet, ali je ta opcija nekaj, v kar prebivalci verjamejo kot o realni opciji. O konkretni izvedljivosti projekta pa, da se bomo odločali leta 2027 - V SDS so potrdili, da je Anže Logar zapustil stranko. Njen predsednik Janez Janša pričakuje, da bo Logar vrnil tudi poslanski mandat. - Na vrhu Ukrajina - jugovzhodna Evropa v Dubrovniku ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski predstavlja načrt za mir. Na Bližnjem vzhodu Izrael od Libanona zahteva uničenje Hezbolaha.

Pred jutrišnjim potrjevanjem predloga o razpisu posvetovalnega referenduma o graditvi drugega bloka jedrske elektrarne Krško v državnem zboru je Slovenijo danes obiskal direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi. Zagotovil je, da bo agencija, ne glede na to, kakšna bo končna odločitev, sodelovala s Slovenijo z roko v roki. Druge teme: - Ukrajinski predsednik Zelenski na vrhu v Dubrovniku pozval k naložbam v proizvodnjo orožja v Ukrajini. - Banka Slovenije: splošna raven tveganj slovenskega finančnega sistema se zmanjšuje - V Kobilarni Lipica policija danes zaznamovala 50 let delovanja konjenice

Na obisku v Sloveniji je danes generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi. Po njegovih besedah je večja vloga jedrske energije v svetovni mešanici energetskih virov realnost. Kot pravi, smo spoznali, da nam brez jedrske energije ne bo uspelo. Slovenija pa ima pri tem prednost, saj ima Jedrsko elektrarno Krško, ki veliko let deluje brez težav. Po njegovih besedah Sloveniji to omogoča načrtovanje za prihodnost. Drugi poudarki: - Banka Slovenije: splošna raven tveganj slovenskega finančnega sistema se je od pomladi zmanjšala - Izraelski premier posvaril Libanon pred enakim uničenjem, kot je doletelo Gazo - Nobelova nagrada za kemijo Davidu Bakerju, Demisu Hassabisu in Johnu Jumperju za dosežke pri raziskovanju proteinov

Izraelska vojska je prebivalcem 130-ih krajev na jugu Libanona ukazala, naj zapustijo domove, ob tem pa nadaljevala zračne napade na državo. Vojska je še sporočila, da je začela kopenske operacije na jugozahodu Libanona, nadaljuje tudi bombardiranje Gaze. Pri tem je bilo danes ubitih 43 Palestincev, skupno skoraj 42 tisoč. Drugi poudarki oddaje: - Kot so danes povedali predstavniki zdravnikov, so čakalne dobe v zdravstvu nujno zlo, a da so ponekod celo krajše kot drugod po Evropi. Po njihovem je razlogov za čakalne dobe več. - Slovenski avtomobilski dobavitelji se te dni v Ljubljani predstavljajo kitajskim avtomobilskim proizvajalcem, pri katerih iščejo nove poslovne priložnosti. Zasuk naše industrije na vzhod podpira tudi država. - Američan John Hopfield in Britanec Geoffrey Hinton sta letošnja dobitnika Nobelove nagrade za fiziko, in sicer za dosežke na področju strojnega učenja.

Ob stopnjevanju izraelskih napadov v Libanonu se vrstijo opozorila, da bi država lahko postala nova Gaza. Varnih območij v predmestju Bejruta in na jugu države ni več, razseljenih je petina prebivalcev, humanitarne razmere so vse hujše. Druge teme: - Na Floridi pred prihodom enega od močnejših orkanov pozivi k takojšnjim evakuacijam. - Stranke v avstrijskem parlamentu tudi po prvem krogu pogovorov zavračajo sodelovanje s skrajno desnimi svobodnjaki. - V Mariboru vseslovenski zaposlitveni sejem: ponudba del največja v predelovalnih dejavnostih.

Z nami so bili mladi, ki so tekmovali na olimpijadah znanja in dosegli odlične rezultate. Letos so tako odpotovali na evropsko fizikalno olimpijado, mednarodno olimpijado iz astronomije in astrofizike, mednarodno ekonomsko, evropsko dekliško matematično, mednarodno matematično in mednarodno lingvistično olimpijado, in nekateri izmed gostov ne le na eno od teh tekmovanj, temveč so v tem poletju sodelovali na več olimpijadah, izkušnje pa imajo tudi s preteklih. Kako so se uvrstili v državno ekipo, kako so potekale priprave in kako sama tekmovanja, ki močno presegajo raven srednješolskega znanja, smo izvedeli v pogovoru z gosti. To so bili: Peter Andolšek, udeleženec Evropske fizikalne olimpijade (zlata medalja) in Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (zlata medalja in absolutno 1. mesto), Žan Arsov, udeleženec mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (zlata medalja in absolutno 9. mesto), Špela Gačnik, udeleženka Mednarodne ekonomske olimpijade (srebrna medalja), Benjamin Gašperin, udeleženec Evropske fizikalne olimpijade in Mednarodne ekonomske olimpijade (srebrna medalja), Patricia Kiraly, udeleženka Evropske dekliške matematične olimpijade (bronasta medalja), Mednarodne matematične olimpijade (pohvala), Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (pohvala) in Mednarodne lingvistične olimpijade (srebrna medalja) in dr. Jurij Bajc, vodja olimpijske ekipe iz fizike, sicer predavatelj na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Ime tedna je postal Andrej Guštin, astronom, učitelj ter pobudnik in dolgoletni vodja tekmovanj iz astronomije v Sloveniji, ki z različnimi aktivnostmi že desetletja pomembno prispeva k razvoju izobraževanja na področju astronomije v Sloveniji. V okviru 32. Generalne skupščine Mednarodne astronomske zveze so ga v Cape Townu sprejeli med častne člane. Kandidati so bili še: Živa Lavrinc in Dejan Fabčič, lokostrelca, ki sta na mešani ekipni tekmi paraolimpijskih iger v Parizu osvojila bronasto medaljo. Za tretje mesto sta po dodatnem strelu premagala indijsko ekipo in tako Sloveniji priborila še drugo medaljo na letošnjih igrah ter 26. v zgodovini naše države.  Primož Roglič, kolesar, ki je trem zaporednim zmagam na tritedenski dirki po Španiji v letih 2019, 2020 in 2021 letos dodal še eno in postal šele drugi kolesar v zgodovini, ki je Vuelto osvojil še četrtič. Z njegovo zmago na španski pentlji so lovorike vseh treh najprestižnejših kolesarskih dirk na svetu v letošnji sezoni v rokah slovenskih kolesarjev. 

Na 21. Mednarodni lingvistični olimpijadi v Braziliji so bili slovenski predstavniki izjemno uspešni. Brest Lenarčič s Šolskega centra Rogaška Slatina je osvojil zlato medaljo. Patricia Király z Gimnazije Bežigrad si je priborila srebrno medaljo, na ekipni tekmi pa celotna ekipa bron. Udeleženci mednarodne lingvistične olimpijade tekmujejo v razumevanju sistema neznanega jezika. Letos je bila prva naloga sestavljena iz korjaščine, ki spada v čukotsko-kamčatsko jezikovno skupino in jo govori približno 1665 ljudi na skrajnem vzhodu Sibirije. Brest Lenarčič je kot edini na svetu v celoti rešil nalogo. O nenavadnih nalogah, predvsem pa o genialnosti naših tekmovalcev v pogovoru z Brestom Lenarčičem, Brunom Žižmundom z Gimnazije Želimlje in dr. Simono Klemenčič, vodjo ekipe in članico komisije Mednarodne lingvistične olimpijade. Del ekipe je bila tudi Nives Gošnjak z Gimnazije Velenje.

V Rijadu, glavnem mestu Savdske Arabije, je pred kratkim potekala 56. Mednarodna kemijska olimpijada. Olimpijade so se pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT) udeležili tudi slovenski dijaki. In bili zelo uspešni: v hudi konkurenci 333 mladih kemikov iz 87 držav so si priborili štiri bronaste medalje, in sicer: Matej Nastran (Gimnazija Škofja Loka), Filip Zver (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Luka Gašperlin (Gimnazija Škofja Loka) in Gabriel Žnidaršič (Gimnazija Vič).

Dan brez vozička je tradicionalna akcija, ki gibalno oviranim potapljačem po poškodbi hrbtenjače na kopališču Slovenske Konjice omogoči enodnevno gibanje brez invalidskega vozička, skozi leta se je razširila še v preventivno akcijo o varnem skoku v vodo Voda vzame voda vrne. V navdušenju nad plemenito zgodbo in ob letošnji dvajsetletnici jo je v imenu organizatorjev - Plavalnega kluba Slovenske Konjice, Mednarodne zveze društev IAHD Adriatic, Zavoda za šport Slovenske Konjice, opisal Branko Ravnak.

V Piranskem svetilniku so odprli razstavo o svetilniku na Piranski punti, ki so jo pripravile muzejske svetnice Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran. Razstava, ki ni del rednega programa muzeja za letošnje leto, je nastala na željo Občine Piran, da se prostori svetilnika in nekdanjega stanovanja svetilničarja odprejo za javnost. V sklopu Ljubljana Festivala so v Viteški dvorani Križank odprli razstavo XXVII. Mednarodne likovne kolonije, ki je potekala od 5. julija. Selektor Tomo Vran je tudi letos povabil osem likovnih umetnikov - štirje akademski slikarji in slikarke so iz Slovenije, drugi prihajajo iz Češke, Kitajske, Severne Makedonije in Turčije.

Začenja se jubilejna, 30. kolesarska dirka Po Sloveniji. Njeni začetki segajo v leto 1993, ko je postala nova članica Mednarodne kolesarske zveze. V vsem tem času je dirka odpadla le dvakrat: leta 1997 zaradi pomanjkanja denarja, leta 2020 pa zaradi epidemije koronavirusa. Prvi organizacijski direktor dirke je bil legendarni Jože Majes, leta 2002 pa je to krmilo prevzel takrat komaj 30-letni Bogdan Fink, ki je tega leta stopil tudi v direktorske čevlje novomeškega kolesarskega kluba Adria Mobil. Bogdan Fink je nekdanji vrhunski kolesar, ki je svojo kariero začel v Novem mestu, na mladinskem svetovnem prvenstvu je osvojil bron, po poškodbi stegnenice pa se je podal v trenerske in organizacijske vode. Kako je prehodil pot od tekmovalca do direktorja mednarodne kolesarske dirke, ki je tudi priprava na znameniti Tour de France? Kakšne izzive prinaša organizacija takšnega dogodka, kako je sodeloval pri preobrazbi kolesarskega asa Primoža Rogliča in kaj lahko pričakujemo na letošnji dirki Po Sloveniji? O vsem tem z Bogdanom Finkom na terenu v Murski Soboti, pred štartom prve etape Dirke Po Sloveniji, novinar Rok Valenčič, tehnična izvedba Nina Kač.

Ime tedna je Marina Dermastia, upokojena profesorica botanike in biologije celice na Univerzi v Ljubljani. Za posebno pozornost, ki jo namenja mladim, njihovim učiteljem in ostalim skupinam splošne javnosti je prejela častni naziv komunikatorica znanosti, najvišje priznanje Slovenske znanstvene fundacije za dosežke na področju komuniciranja znanosti v Sloveniji.Kandidata sta bila še: Tadej Pogačar, najboljši kolesar lestvice Mednarodne kolesarske zveze, ki v letošnji sezoni nadaljuje z vrhunskimi predstavami. V šampionskem ritmu je prepričljivo zmagal na letošnji dirki po Italiji in postal šele tretji zmagovalec tritedenskih dirk v zadnjih 40 letih, ki je zbral tudi šest etapnih zmag. Vito Žuraj, skladatelj, ki je za Berlinsko filharmonijo napisal skladbo Anemoi za veliki simfonični orkester. Navdih za približno polurno kompozicijo je našel v starogrški mitologiji, prvič v zgodovini filharmonije, ki je bila ustanovljena leta 1882 pa so se odločili, da delo naročijo pri slovenskem skladatelju. foto: NIB

Od kod neustavljiva privlačnost znanstveno-fantastične sedme umetnosti in kaj so v tem kontekstu v zadnjem stoletju pomembnega pridodali Rusi?Prvi uspešen polet v vesolje je, kot vemo, opravil Jurij Gagarin 12. aprila 1961. V 63 letih, ki so od takrat minila, mu je po podatkih Mednarodne aeronavtične zveze sledilo še 546 moških in 77 žensk iz 47 držav sveta. Doslej se je torej vsega 644 posameznikov oddaljilo za več kot 100 kilometrov od Zemljinega površja. Pa vendar bi lahko rekli, da je število ljudi, ki smo prodrli v skrajne globine vesolja, ogromno, zagotovo nas je na milijone, najbrž celo na milijarde. To smo pač gledalke in gledalci znanstveno-fantastičnih filmov in televizijskih serij – od Mélièsovega Potovanja na Luno iz leta 1902 pa do letošnjega Problema treh teles, ki so ga Američani posneli po romaneskni trilogiji kitajskega pisatelja Liu Cixina.   A kaj natanko hočemo videti, ko gledamo znanstveno-fantastiko? Nas tu intrigira predvsem prikaz osupljive futuristične tehnologije? Nas nemara privlači radikalna tujost inteligentnih bitij, ki jih bomo srečali na drugem koncu galaksije? Gre morda za eksplozije barv in zvokov, ki jih ti filmi najdevajo na oddaljenih svetovih? Ali pa nam navsezadnje sploh ne gre za prihodnost, ampak raje za kritičen premislek o naši lastni sedanjosti, ki jo z vsemi njenimi zagatami vred znanstveno-fantastični žanr tako rad alegorizira in potem slika družbene utopije in distopije, ki bi jih utegnila prinesti prihodnost?   To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu. Zavoljo lažje orientacije po širokem polju znanstveno-fantastične kinematografije pa smo se skušali omejiti predvsem na tiste izdelke sedme umetnosti, ki so jih v zadnjih stotih letih posneli v Sovjetski zvezi oziroma v Rusiji. Pri tem nam je pomagala kulturologinja in predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, dr. Natalija Majsova.   Naša gostja se namreč posveča raziskovanju sovjetskega oziroma ruskega znanstveno-fantastičnega filma, svoja spoznanja in uvide pa je strnila v dveh intrigantnih monografijah: v knjigi Konstruktor, estetika in kozmonavt : vesolje v sodobni ruski kinematografiji iz leta 2017 ter v delu Soviet Science Fiction Cinema and the Space Age : Memorable Futures (se pravi Sovjetska znanstveno-fantastična kinematografija in vesoljska doba : spomina vredne prihodnosti), ki je pred tremi leti izšlo pri ameriški založbi Lexington Books.   Foto: reklamni poster, ki ga je za film Stalker Andreja Tarkovskega izdelal Vladimir V. Časkov, izrez (Wikipedija)

Največ snega čez noč zapadlo v višje ležečih predelih, nova snežna pošiljka bi lahko sledila ponoči.Nov preobrat v Gibanju Svoboda – ne Grošelj, ne Merlo ampak Irena Joveva bo nosilka liste. Bogoviča zadeve presenečajo, Ljudmila Novak pa je proti izvedbi referendumov na dan volitev.Po mnenju ministra Mesca se socialni dialog obuja, delodajalci bolj zadržani.Lahovnik o podaljšanju čakalnih dob: Ciniki se sprašujejo, ali ne bi bilo lažje sprejeti kar pravilnika, da ne sme nihče več zboleti.Zveza organizacij pacientov Slovenije opozarja na nedopustne napake v zdravstvu. Med drugim predlaga možnost anonimne prijave.Von der Leyen: Za krepitev konkurenčnosti EU pomembno dokončanje unije kapitalskih trgovVreme: Danes bo oblačno z občasnimi padavinami in burjo na Primorskem.Nacionalni preiskovali urad s hišnimi preiskavami na Darsu, tudi pri nekdanjem predsedniku uprave Valentinu Hajdinjaku.Praznik svetega Jurija, zavetnika Ljubljane močno povezan s praznovanjem pomladi.Kolesarski as Pogačar po zmagi v Liegeu ostaja na prvem mestu lestvice Mednarodne kolesarske zveze.

Izraelski napadi na Gazo se nadaljujejo, medtem pa se v mednarodni skupnosti nadaljujejo prizadevanja za končanje vojne in za okrepitev dostave človekoljubne pomoči prebivalcem palestinske enklave. Druge teme: - Mednarodne finančne institucije zelo pozorne na uveljavljanje reform v Sloveniji. - Ustavni sodnik Klemen Jaklič zanika očitke o opravljaju nedovoljene pridobitne dejavnosti. - V Benetkah s podelitvijo nagrad odprli 60-i beneški umetnostni bienale z glavno razstavo Tujci povsod.

Na mednarodni dan knjig za otroke in mlade, ki ga praznujemo danes, tako kot vsak dan po svetu potujejo zgodbe. Dobre in slabe, vesele in tragične, resnične in izmišljene, pripovedovane ter napisane in narisane v knjigah. FOTO: PixabayTo je mogoče razbrati tudi iz poslanice in plakata, ki ju je tokrat prispevala japonska sekcija Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Avtorica besedila, ki po svetu nosi naslov: Na krilih zgodb, z močjo domišljije proti novim začetkom, je pisateljica Eiko Kadono, ki je leta 2018 prejela Andersenovo nagrado. V njej piše o zgodbah, ki priletijo kamorkoli, na straneh knjige povedo zgodbo, ki si jo nekdo zaželi in prisluhnejo, kako bralcem ob tem vznemirjeno bije srce. Plakat letošnjega mednarodnega dneva knjig za otroke je ilustrirala japonska književnica in ilustratorka Nana Furija. Glede na nedavno objavljene rezultate o bralni pismenosti pri nas, ki niso najbolj vzpodbudni, so promocije branja med mladimi bralci še kako zaželene. Ime osrednje mednarodne nagrade za mladinsko književnost bo znano čez slab teden dni, ko se začenja tudi častno gostovanje Slovenije na tej eni največjih tovrstnih knjižnih prireditev na svetu. Slovenija sicer nima več predstavnika v ožjem izboru za Andersenovo nagrado, so pa zato v izbor za spominsko nagrado Astrid Lindgren, nagrado ALMA, letos od slovenskih avtoric in avtorjev, ilustratork in ilustratorjev, med številnimi drugimi umetnicami in umetniki, nominirani in nominirane tudi Jana Bauer, Peter Škerl in Ana Zavadlav. Tudi to nagrajeno ime bo znano v času trajanja bolonjskega sejma. Dodajmo še, da so za nagrado IBBY iRead za izjemne mentorje branja sta nominirana Slavko Pregl in Darja Lavrenčič Vrabec. Pri nagradi za promotorje branja IBBYAsahi je nominirano Društvo Bralna značka Slovenije.Več predsednica Slovenske sekcije IBBY Tina Bilban, direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar in članica stokovne skupine, tudi ilustratorka, Tanja Komadina.

V Gazi je bilo v izraelskih napadih v zadnjih 24-ih urah ubitih skoraj 50 ljudi. Vojska še naprej oblega bolnišnico al Šifa na severu enklave, obkolili so tudi dve bolnišnici na jugu. Varnostni svet Združenih narodov bo danes glasoval o novi resoluciji, ki so jo pripravile nestalne članice, med njimi Slovenija. Predlog vsebuje poziv k takojšnji prekinitvi ognja, izpustitvi talcev in dostavi človekoljubne pomoči. Generalni sekretar Svetovne organizacije Antonio Guterres je včeraj v Egiptu znova pozval, da je treba enklavo dobesedno preplaviti s hrano, Izrael pa da mora odstraniti ovire za dostavo pomoči. Toda včeraj je - nasprotno - zabil dodaten žebelj v krsto stradanja v Gazi. V oddaji tudi: - Osumljenci petkovega napada v Moskvi državljani Tadžikistana, obtoženi so terorizma. - Poslanci na redni seji med drugim o interpelaciji ministrice za digitalno preobrazbo in referendumu o energetskem zakonu. - Planiški praznik minil v znamenju slovesa Petra Prevca, češnja na torti drugo mesto Domna Prevca na zadnji tekmi.

Vsako leto 3. marca praznujemo Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst. Sam svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst so Združeni narodi razglasili v letu 2013, potem ko je bila prav na 3. marec že leta 1973, podpisana Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi in prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, s kratico CITES. Prosto živeče vrste nujno potrebujejo zaščito, saj se je na Rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave znašlo že skoraj 100.000 vrst prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ter več kot milijonu rastlinskih in živalskih vrst grozi izumrtje. Letošnji Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst nas nagovarja k raziskovanju in uporabi digitalnih tehnologij za ohranjanje prostoživečih vrst, trajnostno in zakonito trgovino s prosto živečimi vrstami ter sožitje človeka in prostoživečih vrst. Več v pogovoru Tadeja Bizilj s Primožem Glogovčanom z Zavoda RS za varstvo narave.

Ime tedna je postal Andrija Halužan, zdravnik splošne medicine v Vuzenici, ki v svoji ordinaciji paciente sprejema že 53 let. Pri 80. letih ostaja predan svojemu delu in vztraja, ker ni mlajših kolegov, ki bi ga nadomestili. Kritik sodobne, egoistične družbe trdno verjame, da pacienti niso krivi za stanje slovenskega zdravstva in je zato eden od tistih, ki se stavki zdravnikov niso pridružili. Kandidata sta bila še: Kazimir Drašlar - Mikec, alpinist, jamar in biolog ter eden od vodilnih alpinistov iz 60. let prejšnjega stoletja. S številnimi izjemnimi vzponi, med katerimi so tudi triglavska Sfinga, Bonattijev steber in Anapurna II, se je zapisal v zgodovino slovenskega alpinizma. Pri Planinski Zvezi Slovenije so mu podelili priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Rok Drakšič, nekdanji slovenski judoist, ki je od leta 2020 selektor finske reprezentance v judu. Na spletnem glasovanju so navijači med predlogi Mednarodne judo zveze njegovo izjemno sezono izbrali za trenerski dosežek leta 2023. Pod Drakšičevim vodstvom je Martti Puumalainen osvojil evropski naslov in s tem prvo medaljo za finski judo na prvenstvih stare celine v zadnjih 30 letih.

Z vseh strani se vrstijo pozivi o nujnosti preprečitve izraelske ofenzive na Rafo, ki bi povzročila morijo neopisljivih razsežnosti. A vse bolj se zdi, da opozorila odmevajo v prazno, saj je bilo le preteklo noč v tem mestu z več kot milijonom Palestincev ubitih skoraj 70 ljudi. Druge teme: - Socialni demokrati v iskanju izhoda iz najhujše krize v zgodovini stranke. - Opolnoči nova podražitev pogonskih goriv. - Festival gorniškega filma odskočna deska za domačo produkcijo.

Oči mednarodne javnosti so še naprej uprte na jug Gaze, kjer izraelska vojska krepi napade in se pripravlja na ofenzivo. Pomisleki, da bi takšna operacija v tako gosto naseljenem območju vodila v dodatno poslabšanje že tako kritičnih razmer, za zdaj niso ustavila priprav. Druge teme: - Zahteve po zaščiti evropske industrije solarnih panelov - Lani zabeležili porast klicev na številko 112, največ v času poplav - Na italijanski popevki v Sanremu slavila Angelina Mango

Mednarodna skupnost opozarja Izrael, da bodo vojaške operacije v Rafi na jugu Gaze, kamor se je zateklo več kot milijon Palestincev, povzročile še hujšo katastrofo. Izraelska vojska kljub temu krepi napade na mesto, ponoči je bilo ubitih več deset ljudi, v napadih po celotni enklavi pa več kot 100. Skupno število smrtnih žrtev v Gazi je povzpelo že čez 28 tisoč. Druge teme: - V Uniji dogovor o novih prožnejših fiskalnih pravilih, v uporabi bodo prihodnje leto. - Ob dnevu spomina na fojbe italijanski vrh na slovesnosti v Bazovici. - Sistem izdajanja odločb oskrbovalcem družinskega člana še ne deluje, vleklo bi se lahko mesece.

Socialno gospodarstvo po opredelitvi Mednarodne organizacije dela definira podjetniške, družbene in okoljske aktivnosti z namenom zasledovanja skupnega oziroma družbenega interesa. To pomeni, da njihov primarni interes ni dobiček, temveč uresničevanje potreb svojih članov, uporabnikov oziroma širše skupnosti. Zakaj so te dejavnosti pomembne in kako jih okrepiti? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak. Njeni gostje bodo: • Živa Lopačič iz zadruge Buna, tudi vodja Pravične trgovine v Sloveniji • Tej Gonza, Inštitut za ekonomsko demokracijo • Urška Bitenc, ministrstvo za gospodarstvo • Petra Peternel, Center alternativne in avtonomne produkcije • Maja Bučar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

V predzadnjem 16. delu radijskega romana Iz mojega življenja, avtobiografije Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI., lahko slišite, kako je le ta opisal svoje življenje na Univerzi v Regensburgu, kjer je predaval dogmatiko in bil član Mednarodne papeške teološke skupine.

Kritike, da na področju uporabe konoplje v Sloveniji že leta in desetletja zaostajamo za drugimi državami, so vedno glasnejše. Nekatere so upravičene, druge nePrav od začetka letošnjega leta se v naši državi za zdravljenje lahko dobi kapljice, ki vsebujejo CBD in THC. Nemška vlada je šla še korak dlje, saj so sprejeli predlog za legalizacijo konoplje tudi za rekreativne namene. Vsaka odrasla oseba v gospodinjstvu bo smela gojiti tri rastline za tako imenovano domačo pridelavo. Kaj na vse to pravi dr. Lumir Hanuš ki je eden od vodilnih svetovnih znanstvenikov s področja raziskovanja konoplje? »Konoplja ne pozdravi vsakič, ne pozdravi vseh, ne pozdravi vsake bolezni in ne pozdravi vseh stopenj bolezni. Torej ne verjemite tistemu, kar piše na spletu; ne gre za čudežno zdravilo.« V tokratni Intelekti sodelujejo: kemik prof. dr. Lumir Hanuš, pravnik Peter Homberg, biokemičarka prof. dr. Tamara Lah Turnšek, inženir živilske tehnologije asist. dr. Roman Štukelj in farmacevt prof. dr. Borut Štrukelj. Z vsemi se je ob robu Mednarodne konference o poslovanju s konopljo – ICBC na Bledu pogovarjal Iztok Konc. V Sloveniji kanabinoidi zdaj na zdravniški recept Dr. Hanuš: Rad imam droge, a samo za znanost

Ime tedna je Urška Lobnikar Paunović, direktorica Valvasorjeve knjižnice Krško, ustanove, ki se je med štirimi svetovnimi finalisti potegovala za prestižno nagrado Splošna knjižnica leta, na kongresu Mednarodne knjižničarske organizacije v Rotterdamu pa opozorila na uspešno združevanje funkcionalne arhitekture s trajnostnimi IT-rešitvami.Kandidata sta bila še: Kristjan Čeh, atlet, ki je na svetovnem atletskem prvenstvu v Budimpešti v metu diska osvojil srebrno medaljo. Tako je v dobrem letu na največjih atletskih tekmovanjih osvojil kar tri odličja, Sloveniji pa v zgodovini svetovnih prvenstev priboril sedmo medaljo. Rajmond Debevec, najboljši slovenski športni strelec vseh časov, ki je na SP v Bakuju osvojil zlato medaljo v disciplini velikokalibrska puška leže 300 metrov. Zadel je vseh 600 krogov in z novim svetovnim rekordom ubranil naslov s svetovnega prvenstva 2018 v Južni Koreji.

Ime tedna je Peter Andolšek, dijak Gimnazije Bežigrad, ki je v Katowicah na Poljskem postal skupni zmagovalec 16. mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike 2023. V konkurenci 250 tekmovalcev iz 50 držav je zlato medaljo in najboljši naziv osvojil tudi v kategoriji: astronomska opazovanja; in v kategoriji: obdelava podatkov.Kandidata sta bila še: Tjaša Prošek, prostovoljka iz Sneberij, ki se je z več tisoč drugimi iz vseh koncev Slovenije nesebično odzvala in priskočila na pomoč prizadetim pri reševanju in odpravi posledic razdejanja poplav. V tem delu Ljubljane je prevzela tudi organizacijsko vlogo, koordinirala številne aktivnosti pristojne pa opozorila na pomanjkljivo infrastrukturo ter jih pozvala k takojšnjemu ukrepanju. Franček Gorazd Tiršek, športni strelec, ki je v Roterdamu na večšportnem tekmovanju z desetimi evropskimi prvenstvi v različnih panogah parašporta, v disciplini z zračno puško stoje osvojil zlato medaljo. Dobitnik številnih medalj z največjih tekmovanj si je tako pristreljal tudi kvoto za nastop na paraolimpijskih igrah prihodnje leto v Parizu.

Magistrica Tilka Jamnik je upokojena knjižničarka, komparativistka in bibliotekarka ter neustavljiva bralka; promotorka branja in literature, sploh za otroke in mladino; podpredsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS ter nekdanja predsednica Slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY.

V okviru B AIr festivala zvoka Globalspecificity / (Za)slišati svet je bil v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani predstavljen projekt Zvok kot nit življenja, ki je nastal na podlagi raziskave Mednarodne univerze Burch iz Sarajeva. Pod vodstvom vodje projekta Lejle Odobašić Novo so sodelujoči raziskovali zvočno krajino in vlogo zvoka med obleganjem Sarajeva, ki je trajalo od leta 1991 do 1995. Na podlagi pričevanj preživelih so pripravili projekt, v katerem so izpostavili povezave med zvokom, prostorom, spominom in vojno. Vanj so povezali tri umetniške elemente. Dokumentarni film Pripoved o obleganju s pričevanji o spominih na zvoke vojne avtorjev Lejle Odobašić Novo in Emirja Klepa, elektroakustično zvočno kompozicijo Simfonijo obleganja skladatelja Harisa Sahačića ter zvočno kompozicijo Mir, ki je nastala na podlagi glasbeno terapevtskih raziskav Mirsade Zećo.

V Generalni skupščini ZN bo potekalo glasovanje o novih nestalnih članicah Varnostnega sveta ZN za leti 2024 in 2025. Slovenija se z Belorusijo poteguje za sedež vzhodnoevropske skupine. Dr. Ana Bojinović Fenko, s katedre za Mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, je ob začetku glasovanja optimistična in verjame v uspeh Slovenije.

Hanan Awwad je palestinska akademičarka, pesnica in borka za človekove pravice. Je tudi ena od ustanoviteljic palestinskega centra PEN in ustanoviteljica palestinske sekcije Mednarodne ženske lige za mir in svobodo. S Hanan Awwad se je na mednarodnem srečanju PEN na Bledu pogovarjala Petra Meterc.

Slovenija od danes gosti dvotedensko mednarodno diplomatsko konferenco, na kateri se delegati iz 67 držav pogajajo o sprejetju konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu najhujših mednarodnih hudodelstev. Cilj je državam ponuditi mehanizem, s katerim bodo lažje preganjale storilce teh zločinov, in tako narediti korak naprej v boju proti nekaznovanosti. Zdaj se namreč večina storilcev izmakne roki pravice. O tem voditelj Matej Hrastar z uglednimi pravnimi strokovnjaki. Gostje: dr. Vasilka Sancin, predstojnica Katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, nekdanja članica Odbora Združenih narodov za človekove pravice; dr. Matevž Pezdirc, vodja sekretariata Genocide Network pri Eurojustu; dr. Marko Rakovec, generalni sekretar konference, direktor Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za evropske in zunanje zadeve.

Upanja za preživele pod ruševinami po rušilnem potresu v Turčiji in Siriji je vedno manj. Mednarodne reševalne ekipe končujejo svoje misije, iz Turčije se je včeraj vrnila tudi slovenska enota reševalcev s psi. Ta je na prizadetih območjih začela delati med prvimi, a se pri iskanju morebitnih preživelih zdaj kažejo vse večje težave, saj število mrtvih narašča, prebivalstvi pa je vse bolj nemirno. Ekipa se je iz Turčije umaknila tudi zaradi varnosti in poškodb psov. Drugi poudarki oddaje: - Dunaj vabi prebivalce k oddaji predlogov za izboljšanje kakovosti življenja - Zmagovalec Sanrema Marco Mengoni z balado Due vite - Bloudkove nagrade za lani dobitnikom olimpijskih kolajn

Kranjska gora in Pokljuka sta z današnjima tekmama z mednarodno udeležbo znova privabili več tisoč športnih navdušencev. Po besedah direktorja hotela Hit Alpinee Mirana Sajovica so tovrstni dogodki pomembni za promocijo naše države. Drugi poudarki oddaje: - Predsednica republike ob obletnici padca Pohorskega bataljona poudarila pomen narodnoosvobodilnega boja. - Predstavniški dom ameriškega kongresa v 15-tem krogu dobil predsednika. - Enostransko božično premirje v Ukrajini končano.

V Egiptu se danes začenja podnebna konferenca Združenih narodov. Že pred uradnim začetkom je bilo slišati številne pozive stroke k bolj odločnemu ukrepanju, saj doslej ni bilo opaziti prave politične volje za preprečitev črnega podnebnega scenarija. Vročinski valovi, neurja, poplave, suše in druge posledice podnebne krize so tako rekoč postali skoraj naš vsakdan. Tudi v slovenskem društvu Fokus opozarjajo, da je odločno ukrepanje nujno, če želimo doseči cilj, da se ozračje do konca stoletja ne bo segrelo za več kot 1,5 stopinje. V oddaji tudi: - Srbi zaradi registrskih tablic protestno zapuščajo kosovske institucije, danes na Kosovu tudi protest - Hrvaška bi večja podjetja, ki so v zadnjem letu občutno profitirala, dodatno obdavčila - Slovenske rokometašice čaka druga tekma na domačem evropskem prvenstvu, nasprotnice Švedinje - Pretežno jasno bo, nekaj več oblačnosti bo na vzhodu

Lov na kite in delfine danes nima več nobenega tehtnega razloga. Kljub temu nekaj držav še kar vztraja pri komercialnem kitolovu, staroselske skupnosti pa ga zagovarjajo s stališča ohranjanja tradicije. Na Ferskih otokih, ki so del Danske, tako ohranjajo krvavi ritual množičnega lova na kite, oziroma, delfine. Lani, ko so jih samo v enem pogonu pobili več kot 1400, je ta okruten lov, poimenovan Grindadrap, sprožil ostre kritike mednarodne skupnosti. Za njegovo prepoved se zavzema koalicija Stop the Grind. Zahteve za zaščito malih kitov in delfinov je predstavila na plenarnem zasedanju Mednarodne komisije za kitolov, ki je letos potekala v Portorožu. V oddajo pa boste slišali zgodbo avstralskega in italijanskega aktivista iz nevladnih organizacij Surfers for cetaceans in Sea Shepherd, Howiea Cookea in Tommasa de Lorenzija, ki sta s kolegi v Portorožu protestirala proti vsem oblikam kitolova.

Izredna profesorica dr. Nadja Zupan Hajna, znanstvena svetnica, je diplomirala iz geologije leta 1987, 1990 končala magistrski študij in leta 2002 doktorirala iz geoloških znanosti; vse na Oddelku za geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Njena doktorska teza je bila posvečena raztapljanju apnenca, nepopolnemu raztapljanju v jamah in produkciji karbonatnih klastičnih jamskih sedimentov. Leta 1991 se je 3 mesece izpopolnjevala na McMaster University v Hamiltonu. Od leta 1987 je zaposlena kot raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni, letos je postala tudi predsednica Mednarodne speleološke zveze. Dr. Nadja Zupan Hajna je gostja v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Slovenski košarkarji so s prvo predstavo na Evropskem prvenstvu pokazali, da naziva evropskih prvakov iz rok ne bodo izpustili brez borbe. Po dramatični in težki tekmi so v Kölnu premagali Litvo, ki prav tako spada v krog favoritov za najvišja mesta. Naslednja tekma slovenske izbrane vrste bo v soboto zvečer, ko se bodo pomerili z Madžari. Preostale novice: Vlada sprejela paket energetske zakonodaje za primer kritičnih razmer na trgu električne energije. Tanja Fajon edina kandidatka za predsednico Socialnih demokratov. Ekipa strokovnjakov Mednarodne agencije za varnost bo v Zaporožju ostala najmanj do nedelje .

Ne Amerika ne Rusija se orbitalnemu laboratoriju za zdaj ne moreta odreči, a fokus nove vesoljske tekme se že seli drugam. Mednarodna vesoljska postaja za zdaj, kljub vojni v Ukrajini, ostaja prostor sodelovanja med Združenimi državami in Rusijo. Zasnovana je bila kot simbol konca hladne vojne in nobena stran je že po tehnični plati ne more upravljati brez sodelovanja druge, a njuni viziji prihodnjega raziskovanja kozmosa sta se že razšli. Ob tem ne eni ne drugi ne morejo spregledati visokih ambicij nove vesoljske velesile, Kitajske. Kako se v Zemljini orbiti danes določajo koordinate nove vesoljske tekme, bo v središču tokratne oddaje Eppur si muove.

Tudi danes so našo državo zajele močnejše nevihte z nalivi in sunki vetra, ponekod poročajo tudi o toči. Intervencijske službe medtem nadaljujejo odstranjevanje posledic včerajšnjih neurij. Kot opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, bodo ekstremni vremenski pojavi vse pogostejši, imeli pa bodo dimenzije, ki jih nismo doživljali. V oddaji med drugim tudi o odzivih na predstavitev vladnih ukrepov za omilitev posledic draginje: - V nevladnih organizacijah načelno zadovoljni, v gospodarstvu pričakovali več - Ruski predsednik Putin privolil v prihod misije Mednarodne agencije za jedrsko energijo v Zaporožje - V Trstu bo znova možen magistrski študij predšolske in šolske vzgoje v slovenščini

Ime tedna je Val Vavpotič Lorber, 12-letni ljubitelj vlakov in železnic, ki je v knjižnici v Rogaški Slatini na ogled postavil svojo veliko maketo železnice. Vanjo je vložil vsaj 300 ur vztrajnega dela, ob številnih lokomotivah in vagonih pa je na ogled tudi celotna pokrajina ob železniški progi, ki nas s kančkom domišljije popelje v drug svet. Preostali kandidatki:  Nadja Zupan Hajna, raziskovalka z Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni, ki so jo udeleženci kongresa, osrednjega dogodka na področju krasoslovja, speleologije in jamarstva izvoli za predsednico Mednarodne speleološke zveze. Tako je postala prva ženska in prva Slovenka na tem prestižnem položaju.  Anja Osterman, kajakašica na mirnih vodah, ki je na svetovnem prvenstvu v kanadskem Halifaxu dosegla svoj največji uspeh v posamični konkurenci doslej. Osvojila je srebrno medaljo na 200 metrski razdalji in zaostala le za petkratno olimpijsko prvakinjo z Nove Zelandije. 

Šport kot totalni spektakel globinsko strukturira vsakdanjik milijardam posameznikov "Fenomen športa, ki se je v Evropi pojavil konec 19. stoletja in se potem v kratkem stoletju razmahnil po vsem svetu, je ideale emancipacije, solidarnosti, in ustvarjalnosti sprevrnil v njihovo nasprotje in jih skorajda pokopal," piše francoski filozof Marc Perelman v knjigi Barbarski šport - Kritika globalne kuge, ki je izšla pri Založbi *cf.Zakaj radikalni kritik fenomena globalnega športnega spektakla in profesor za estetiko na Université Paris Ouest-Nanterre Le Défensez nasprotuje organizaciji olimpijskih iger 2024 v Parizu in kako je lahko šport, ki nas tako zabava, globalna kuga, bomo premišljevali z dr. Levom Kreftom, nekdanjim predsednikom Evropske zveze za filozofijo športa in članom Izvršnega odbora Mednarodne zveze za filozofijo športa ter nekdanjim profesorjem na Oddelku za filozofijo ljubljanski Filozofski fakulteti.

Izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna je nova predsednica Mednarodne speleološke zveze - druga predsednica v zgodovini zveze. Njena izvolitev na tako prestižno funkcijo je tudi veliko priznanje za delo slovenskih krasoslovcev, speleologov in jamarjev in potrjuje osrednje mesto, ki ga Slovenija zaseda na tem strokovnem področju. O raziskovanju jam in Krasa, z veliko in malo začetnico, o dogajanjih pred več milijoni let, ki so ostala zapisana v kapnikih, napovedovanju posledic klimatskih sprememb pa tudi o raziskovanju Lune in Marsa, se je s krasoslovko, jamarko, tudi članico Evropske vesoljske agencije dr. Nadjo Zupan Hajna pogovarjala Mateja Železnikar.

Jezuit g. Damjan Ristić, ravnatelj jezuitskega kolegija v Ljubljani, predavatelj na TEOF in skrbnik Mednarodne katoliške skupnosti v Ljubljani bo predstavil teologiji, življenje, vsebino duhovnih vaj, znamenitega ustanovitelja Družbe Jezusove -jezuitov Ignacija Loyolskega. Osredotočil se bo tudi na njegovo delovanje in prispevek v družbi, ter na današnje delo redovnikov v Družbi Jezusovi.

Mineva pet mesecev od začetka ruske invazije na Ukrajino. Z odkritji sledi vojnih zločinov je ta dobila nove razsežnosti. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov že potekajo, dokazov je zdaj vedno več, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, sodelovanja Rusije ne gre pričakovati. Kako zagotoviti, da odgovorni za zločine ne bodo ostali nekaznovani? Ostaja tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že končala prvi proces proti ruskim vojakom? O vsem tem v reprizi pogovora z voditeljem Matejem Hrastarjem in sogovorniki. Gostje: - dr. Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, - dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - Matevž Pezdirc, vodja sekretarjata Genocide Network pri Eurojustu, - Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija.

Ruska invazija na Ukrajino, od njenega začetka minevajo točno trije meseci, je z odkritji sledi vojnih zločinov dobila novo dimenzijo. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov v Ukrajini že potekajo, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, vseeno pa odgovorni poudarjajo nujnost boja proti nekaznovanosti. Sodelovanja Rusije v teh procesih ne gre pričakovati. Ostaja pa tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že zaključila prvi proces proti ruskim vojakom. O teh težkih vprašanjih voditelj Matej Hrastar in gostje v studiu: - dr. Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, - dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - Matevž Pezdirc, vodja sekretarjata Genocide Network pri Eurojustu, - Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija. Tri mesece po začetku ruske agresije se sprašujemo, ali bo za zločine kdo odgovarjalRuska invazija na Ukrajino, od njenega začetka minevajo točno trije meseci, je z odkritji sledi vojnih zločinov dobila novo dimenzijo. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov v Ukrajini že potekajo, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, vseeno pa odgovorni poudarjajo nujnost boja proti nekaznovanosti. Sodelovanja Rusije v teh procesih ne gre pričakovati. Ostaja pa tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že končala prvi proces proti ruskim vojakom. O teh težkih vprašanjih voditelj Matej Hrastar in gostje v studiu: – dr. Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, – dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, – Matevž Pezdirc, vodja sekretariata Genocide Network pri Eurojustu, – Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija.

Ruska vojska po navedbah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega vojnih zločinov ni izvedla le v Buči, češ da o grozljivih prizorih poročajo tudi iz drugih mest, iz katerih se je umaknila. Kljub satelitskim posnetkom, ki dokazujejo, da so trupla na ulicah Buče ležala že dlje časa, v Moskvi vztrajajo, da so se tam pojavila šele po odhodu ruskih sil. Ob tem Ukrajincem očitajo, da so nekaj podobnega včeraj uprizorili v mestu Moščun. Druge teme oddaje: - Evropski parlament pozval k zaščiti več kot dveh milijonov ukrajinskih otrok, ki so zbežali iz države zaradi vojne - Zmanjšanje števila registriranih brezposelnih pri nas za 6,6 odstotka na mesečni ravni in za 26,7 odstotka na letni - Tadej Pogačar prvi kolesar z več kot 6 tisoč točkami na lestvici Mednarodne kolesarske zveze

Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec. Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike. Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna. Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami. Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled. Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalciPo dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec. Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike. Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna. Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami. Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.

Vse več negodovanja sproža odločitev vlade, da testiranje po 23-em avgustu ne bo več brezplačno. Študenti in dijaki, na primer, razumejo uveljavitev pogojev PCT, ne pa tudi plačljivega testiranja. Kdo bo prevzel finančno breme testov, se sprašujejo tudi zaposleni v gospodarstvu. Zavrnitev testiranja bi lahko za delavca pomenila tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. V oddaji med drugim tudi: - Ob začetku šolskega leta v Združenih državah v bolnišnicah vse več otrok s covidom - Talibani še bliže Kabulu; evropske države prekinjajo vračanje nezakonitih migrantov iz Afganistana - Slovenija po olimpijskem turnirju na lestvici Mednarodne košarkarske zveze s 16-ega skočila na četrto mesto

Premier Janez Janša je ob današnji predstavitvi prednostnih nalog slovenskega predsedovanja svetu Evropske unije v državnem zboru na prvem mestu navedel okrevanje in odpornost po pandemiji. Po njegovih besedah so pripravljeni predlogi, kako se ob morebitni ponovitvi pandemije spopasti z njo bolj učinkovito kot doslej. Ostala vsebina: Mednarodne novinarske organizacije opozarjajo na spodkopavanje neodvisnosti medijev v Sloveniji. Svetovalna skupina za covid vladi ne bo predlagala večjih sproščanj ukrepov, cepljenje proti covidu od srede mogoče tudi v UKC Maribor. Negotova usoda vzdrževalne selekcije slovenskih avtohtonih sort semen.

Izvirna avtorska pravljica je nedvomno najprej povezana z danskim pisateljem Hansom Christianom Andersenom, ki je ljudsko dediščino uporabil, predelal in prilagodil času ter jo vsebinsko in oblikovno odtegnil od dotedanje pripovedne tradicije. Rodil se je 2. aprila 1805, na dan njegovega rojstva pa vsako leto praznujemo tudi mednarodni dan knjig za otroke in mladino, zato nekaj več z dr. Tino Bilban, raziskovalko, pisateljico, literarno kritičarko in predsednico slovenske sekcije IBBY  (Mednarodne zveze za mladinsko književnost), ki se zaveda kako pomembno je promovirati kakovostno literaturo, sploh v času pandemije, ko je teže dostopati do knjižničnih gradiv. Sicer je leto polno okroglih obletnic, poleg 60 letnice bralne značke denimo mineva tudi 110 let od rojstva legendarne Kristina Brenkove, ki je pri nas postavila temelje mladinske književnosti, posvečena pa ji je tudi bralna akcija ob današnjem prazniku, 2. aprilu …

60. izvedba Pokala Vitranc je priložnost, da se sprehodimo skozi 6 desetletij alpskih tekmovanj v Kranjski Gori. To pošteno obdobje je zaznamovalo predvsem tovarištvo, želja po napredku in entuziazem številnih ljubiteljev smučanja in lokalpatriotov, ki so si želeli sloves Zgornjesavske doline s pomočjo vzorno pripravljenih tekem ponesti v svet. Uspelo jim je. Pokal Vitranc je zgodba o uspehu, ki pa so jo, kljub verigi v kateri je vsak člen še kako pomemben, zaznamovali nekateri posamezniki. Aleš Smrekar je v zadnjem mesecu obiskal nekatere od njih in jih poimenoval "vitranške legende". V prvem delu podkasta spominov na prehojenih 60 let Pokala Vitranc smo obdelali predvsem organizacijsko plat tekmovanja, ki je bilo pod okriljem Mednarodne smučarske zveze FIS prvič na sporedu 4. marca 1961. Z Janezom Šmitkom smo se med drugim sprehodili skozi tehnološki razvoj priprave prog, z Matom Podrekarjem obujali spomine na razvoj merjenja časa, s Tonetom Vogrincem orisali tiste neverjetne, zlate čase alpskega smučanja, ko se je pod okriljem Bojana Križaja novi rod smučarjev prebil tudi na najvišjo stopničko. O prvih točkah za takrat jugoslovansko alpsko smučanje, prav na pokalu Vitranc leta 1968, je spregovoril Blaž Jakopič, o pokojnem Vojtehu Budineku, brez katerega ne bi bilo takšnega organizacijskega razvoja, pa so govorili drugi, tudi Mato Podrekar, ki že od začetka na tekmovanju skrbi za meritve.

Leto 2021 bomo v Nedeljski reportaži začeli pod površjem Zemlje. Jamski svet je čisto svoj, pravijo jamarji, ki prizadevno raziskujejo to dimenzijo naše države. Da jim gre dobro, kaže podatek, da je v Sloveniji registriranih več kot 13 tisoč jam. Vsako leto jih na novo odkrijejo od 100 do 200. Razlog, da se bomo napotili v podzemlje, pa je tudi to, da je bilo na pobudo Mednarodne speleološke zveze, ki ima sedež v Postojni, leto 2021 razglašeno za svetovno leto jam in krasa. Pozneje bomo oboje združili in šli na radijski ogled Snežne jame na Raduhi – najviše ležeče turistične jame v naši državi, v kateri je, precej netipično za visokogorje, mogoče opazovati kraške pojave. Po jami, od odkritja katere je letos minilo 40 let, nas bo ob pomoči sogovornikov popeljala Andreja Gradišar.

V živo se vam bomo oglasili z Bleda, kjer je nastanjena slovenska ekipa, ki naše državne barve zastopa na 61. Mednarodni matematični olimpijadi. Tekmovalna dneva letošnje olimpijade sta bila ponedeljek in torek, v sredo pa se bodo mladi, čeprav bodo nestrpno čakali rezultate, že lahko nekoliko sprostili, saj bo tekmovalni del programa mimo. Slovensko šestčlansko ekipo tekmovalcev sestavljajo tudi Luka Horjak, Tevž Lotrič in Job Petrovčič, ki bodo z nami v našem terenskem studiu, ob njih bosta tudi uradni vodja slovenske ekipe in delegat Slovenije v odboru Mednarodne matematične olimpijade dr. Gregor Dolinar in vodja celoletnih priprav za dijake in pomočnik vodje slovenske ekipe Jakob Jurij Snoj. Slišali boste vse podrobnosti o letošnji izvedbi mednarodne matematične olimpijade. Ta je bila zaradi boja z novim koronavirusom posebna, že v naslednjih dneh pa morda izvemo, da za slovensko ekipo tudi zgodovinska.

Postanek državnega sekretarja Mika Pompea na Bledu je prvi obisk kakega ameriškega zunanjega ministra v Sloveniji po skoraj četrt stoletja. Dobro in koristno je imeti za svoje zaveznice najmočnejše države na svetu, če to ne izključuje možnosti sodelovanja z drugimi. Zadovoljstvo ob srečanju zato spremlja tudi previdnost. V oddaji bom osvetlili ozadje skupne izjave o varnosti omrežij 5G in tehnološke tekme s Kitajsko, razgrnili ameriške interese na področju energetike, tudi v luči zamisli o graditvi drugega bloka krške nuklearke, in se vprašali, ali bomo v Sloveniji v prihodnje gostili ameriške vojake. O gospodarskih, političnih in strateških vidikih slovensko-ameriških odnosih voditelj Matjaž Trošt in gostje: - Faris Kočan, Center za mednarodne odnose pri Fakulteti za družbene vede, - Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost, nekdanji direktor Uprave za jedrsko v varnos in inšpektor Mednarodne agencije za jedrsko energijo , - Aleš Špetič, podjetnik, nekdanji digitalni glasnik.

Poslušali smo drugi del intervjuja z avtorjem mednarodne knjižne uspešnice Hygge - umetnost dobrega življenja. Meika Wikinga je revija The Times označila za verjetno najsrečnejšega človeka na svetu. Res je prijeten sogovornik, njegovi zapisi pa niso prodajanje megle, ampak slikovito opisovanje naših življenj in ovir do sreče. V oddaji smo predstavili tudi nekaj odlomkov iz njegove zadnje knjige Umetnost ustvarjanja spominov, ki je izšla pri založbi Učila.

Poslušali smo prvi del intervjuja z avtorjem mednarodne knjižne uspešnice Hygge - umetnost dobrega življenja. Meika Wikinga je revija The Times označila za verjetno najsrečnejšega človeka na svetu. Res je prijeten sogovornik, njegovi zapisi pa niso prodajanje megle, ampak slikovito opisovanje naših življenj in ovir do sreče. V oddaji smo predstavili tudi nekaj odlomkov iz njegove zadnje knjige Umetnost ustvarjanja spominov, ki je izšla pri založbi Učila.

Grema na kafe z bodočo študentko na Harvardu Ano Breznik: Resnica se ne skriva v eni ideji Ana Breznik se po zaključku šolanja na II. gimnaziji Maribor odpravlja na študij na Harvardu. Med epidemijo novega koronavirusa je Ana Breznik iz Cerkvenjaka izvedela, da je sprejeta na prestižno univerzo Harvard v ZDA, krili ji bodo tudi štipendijo v višini 80.000 dolarjev na leto. Mednarodne mature dijaki zaradi pandemije niso opravljali, prejeli so le zaključno oceno. Sproščeno odgovarja na vprašanja različnih tem, od družbenopolitičnih do lokalnih, glas se ji zatrese le, ko je govor o izpitu za avtomobil, a tudi na to temo se pošali: "Upam, da CPP ne bo težji od intervjuja za Harvard." Za pogovor je izbrala Čajnico Čajek: "Všeč mi je atmosfera v tem lokalčku. Če bi v katerem lokalu v Mariboru začel pogovor o življenju s popolnim tujcem, bi to bil Čajek. Če bi imeli še mačke, bi bil to popoln raj na zemlji." Pila je zeleni ledeni čaj. Intervju: https://www.vecer.com/grema-na-kafe-z-bodoco-studentko-na-harvardu-ano-breznik-resnica-se-ne-skriva-v-eni-ideji-10187370

Gost oddaje Proti etru je Peter Svetina, pisatelj in pesnik, eden od šestih nominirancev za Andersenovo nagrado 2020, ki jo bodo razglasili 30. marca. Peter Svetina je skupaj z ilustratorjem Damjanom Stepančičem tudi avtor letošnje poslanice Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY). Veliko mojih zgodb, pravi Peter Svetina, nastaja po resničnih prigodah in ljudeh, jaz pa jim dodam nenavadne značajske poteze, ki se kasneje zlijejo v zgodbo.

Peter Svetina, eden najbolj popularnih slovenskih mladinskih pisateljev, pesnik, prevajalec in predavatelj na univerzi v Celovcu, je eden od šestih nominirancev za Andersenovo nagrado 2020, ki jo bodo razglasili 30. marca. S svojim izjemnim opusom knjižnih del za mladino se je znašel v družbi najboljših mladinskih pisateljev na svetu Peter Svetina je tudi skupaj z ilustratorjem Damjanom Stepančičem avtor letošnje poslanice Mednarodne zveze za mladinsko književnost, ki jo razglasijo 2.aprila, ko praznujemo mednarodni dan knjig za otroke. Veliko mojih zgodb, pravi Peter Svetina, nastaja po resničnih prigodah in ljudeh, jaz pa jim dodam nenavadne značajske poteze, ki se kasneje zlijejo v zgodbo.

Vidne podnebne spremembe so se začele v 80. letih prejšnjega stoletja, z vsakim letom pa so se večale vremenske obremenitve. Denimo v Siriji, ki je, kar zadeva podnebni vidik, zelo dobro preučena, so se po letu 2005 pojavljale večletne suše, ko je večina kmetovalcev izgubila možnost preživetja. Ljudje so zapuščali svoje domove, odhajali v Damask, ki je začel pokati po šivih. Nastajali so konflikti, ki so pripeljali do tega, da so ljudje začeli zapuščati državo in odhajati v iskanje boljšega življenja. Vzrok za izvorno selitev so bile izjemne suše, ki so bile v tem primeru posledica podnebnih sprememb. Danes pa tako v mednarodni skupnosti kot tudi mednarodnem pravu nimamo definicije za človeka, ki zapušča državo zaradi podnebnih sprememb. Bo pa to predmet obravnave, s katerim se bodo morale v prihodnje spoprijeti vse nacionalne države. In če se nam danes še zdi, da na naše življenje podnebne spremembe nimajo vpliva, da bodo ljudje zapuščali domove le ob morju, ker bodo izginile celotne otoške države, ali zaradi nepredstavljivih suš, se bomo na neki točki s težavo spopadali tudi v južni in jugovzhodni Evropi. Zakaj torej še nimamo enotnega poimenovanja in tudi zagotovljene zaščite za ljudi, ki zapuščajo domove zaradi podnebnih sprememb, kdo bo odgovoren za te ljudi in kdo bo poskrbel zanje, kam se bodo lahko preselili in kaj se lahko zgodi, če ne bomo zmanjšali izpustov toplogrednih plinov? SOGOVORNIKI: doc. dr. Maša Kovič Dine, strokovnjakinja za mednarodno pravo iz ljubljanske Pravne fakultete Špela Kastelic, asistentka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU Lisa Lim Ah Ken, strokovnjakinja za podnebne migracije vzhodne Afrike in Afriškega roga Mednarodne organizacije za migracije Združenih narodov Andrej Gnezda iz Umanotere dr. Lučka Kajfež Bogataj iz Biotehniške fakultete

Intervjuji, razprave in glasovi iz vseh alpskih držav: to in drugo lahko slišiš v podkastu Mednarodne komisije za varstvo Alp. www.cipra.org/sl/podcast --- Music by https://freemusicarchive.org/music/Blue_Dot_Sessions/Barstool/Lumber_Down

Če kdo omeni starodobna vozila, najbrž pomislite na starejše gospode, ki so si tega konjička privoščili po odhodu v pokoj. Toda med slovenskimi ljubitelji »oldtimerjev« je tudi mlada ženska, ki se je na tem področju celo mednarodno uveljavila. Tudi pri nas si že vrsto let aktivno prizadeva za korektno obravnavo starodobnih vozil v prometu, popularizacijo premične tehnične dediščine in ozaveščanje o pomembnosti ohranjanja le-te za prihodnje rodove. Nataša Grom Jerina je vršilka dolžnosti generalne sekretarke Slovenske veteranske avto-moto zveze, podpredsednica Mednarodne zveze za starodobna vozila FIVA in predsednica njene kulturne komisije. Vedno polna energije, novih zamisli, vedno »v akciji« … Kako se znajde v bolj moškem svetu tehnike, kako je področje ohranjanja starodobnih vozil razvito pri nas in kakšna so prizadevanja za vključitev mladih in žensk v vrste ljubiteljev starodobnikov, bo povedala v pogovoru z Andrejo Čokl.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Dragu Jančarju (prebrala Andreja Valeč Zver) in Alenki Puhar.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Dragu Jančarju (prebrala Andreja Valeč Zver) in Alenki Puhar.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milku Mikoli in Ivanu Klemenčiču.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milku Mikoli in Ivanu Klemenčiču.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Lovru Šturmu in Tamari Griesser Pečar.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Lovru Šturmu in Tamari Griesser Pečar.

V oddaji Zanimivosti nočnega neba smo spregovorili o akciji Mednarodne astronomske zveze, ki je vsaki državi dodelila svoj planetarni sistem. Tudi Slovenija je dobila nalogo, da eksoplanetu in njegovi matični zvezdi (oba se nahajata v ozvezdju Herkula) poišče ime. Podrobnosti je predstavila astrofizičarka dr. Dunja Fabjan.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milčku Komelju in Andreju Aplencu.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milčku Komelju in Andreju Aplencu.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Vasku Simonitiju in Alešu Bergerju.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Vasku Simonitiju in Alešu Bergerju.

V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila Janez Janša in dr. Jože Dežman.

V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila Janez Janša in dr. Jože Dežman.

V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Tomaž Vesel je kariero pričel na Centru vlade RS za informatiko, bil član Državne revizijske komisije, namestnik predsednika Računskega sodišča RS in leta 2013 imenovan za predsednika. Od 2016 pa je tudi predsednik neodvisne komisije za revizijo in skladnost v okviru Mednarodne nogometne zveze (Fifa). Poleg skrbi za zakonito in racionalno porabo javnega denarja mora Računsko sodišče opravljati tudi svetovalno vlogo, je prepričan Tomaž Vesel. Prisluhnite pogovoru, ki ga je pripravila Nataša Zanuttini. Foto: Osebni arhiv Tomaža Vesela.

V oddaji smo predstavili novi vatikanski dokument o teoriji spola. Govorili smo tudi o temah, ki so se jih predstavniki Karitas z vsega sveta lotevali na srečanju v Rimu.

Niko Farič, dijak 4. letnika, se je udeležil Mednarodne konference mladih raziskovalcev (ICYS 2019). Za udeležbo so ga izbrali na Zvezi za tehnično kulturo Slovenije kot nagrado za odlično raziskovalno nalogo, ki jo je mladi raziskovalec izdelal v lanskem šolskem letu. Za Glas GFML je Niko spregovoril o svoji poti na Daljnji zhod in številnih doživetjih.

Medijske podobe lova na kite in delfine v večjem delu javnosti zbujajo odpor in negativna čustva. Čeprav je leta 1986 začela veljati prepoved komercialnega kitolova, so nekatere države z njim nadaljevale. Med njimi je bila tudi Japonska, ki pa je te mogočne morske sesalce lovila in ubijala le še v raziskovalne namene. Decembra pa so sporočili, da se umikajo iz Mednarodne komisije za kitolov in letošnjega julija v svojih vodah ponovno uvajajo tudi komercialni kitolov. Odločitev je takoj naletela na odziv mednarodne skupnosti; oglasili so se politiki, strokovnjaki in okoljevarstveniki. Poteza japonske vlade je prišla ravno v trenutku, ko Mednarodno komisijo za kitolov vodi Slovenija. Pogovarjali smo se z biologom Andrejem Bibičem, ki predseduje Komisiji. Pravi, da so razprave o kitolovu le težko samo racionalne, vedno so tudi zelo čustvene. V oddaji Intelekta se bomo vprašali, kakšne bodo posledice japonske odločitve? Kakšen življenjski prostor za kite in delfine so svetovna morja enaindvajsetega stoletja? In katere so nevarnosti, ki ogrožajo njihov obstoj? Gosta oddaje bosta biologa Andrej Bibič in Tilen Genov, ki je član znanstvenega odbora Komisije. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: Ladja Nisshin Maru vleče mrtvega ščukastega kita na krov ©Sea Shepherd / Marianna Baldo

Slovenski šolarji v primerjavi z vrstniki po svetu imajo v šoli manj pouka, manj domačih nalog, manj ocen. Kje so razlogi, da kljub temu ne marajo šole in so z njo nezadovoljni njihovi starši?

V oddaji o migracijski in razvojni tematiki, ki jo pripravljamo z Jezuitskim združenjem za begunce JRS Slovenije, smo posredovali izjavo za javnost p. Smolicha, direktorja mednarodnega Jezuitskega združenja za begunce, v kateri priporoča podporo pri Globalnem dogovoru glede beguncev in migrantov.

Japonska je konec leta 2018 sporočila, da se umika iz Mednarodne komisije za kitolov in julija 2019 ponovno začenja s komercialnim lovom na kite. Odločitev je takoj naletela na odziv mednarodne skupnosti; oglasili so se politiki, strokovnjaki in okoljevarstveniki, v medijih so se pojavile fotografije trpečih živali in okrvavljenega morja. Poteza japonske vlade je prišla ravno v trenutku, ko Mednarodno komisijo za kitolov vodi Slovenija. Pogovarjali smo se z biologom Andrejem Bibičem, ki predseduje Komisiji. Pravi, da so razprave o kitolovu le težko samo racionalne, vedno so tudi zelo čustvene. Z oddajo Glasovi svetov bomo tokrat posegli v razpravo o upravičenosti in smotrnosti kitolova. Vprašali se bomo, kakšne bodo posledice japonske odločitve. Kakšen življenjski prostor za kite in delfine so morja in oceani enaindvajsetega stoletja? In katere so nevarnosti, ki ogrožajo njihov obstoj? Gosta oddaje bosta biologa Andrej Bibič in Tilen Genov, ki je član znanstvenega odbora Komisije. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: Sea Shepherd & Marianna Baldo

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo je med letoma 1990 in 2008 poraba energije v svetovnem merilu narasla za 39 odstotkov. Ključni energenti v tem času pa tudi v nekaj naslednjih letih so bili premog, zemeljski plin in nafta. Tako smo iz fosilnih goriv, za katera sicer dobro vemo, da v ozračje, ko jih kurimo, sproščajo toplogredne pline in so torej najbolj odgovorna za globalno segrevanje, leta 2015 skupaj pridobili kar 87 odstotkov vse energije. Nasprotno smo iz obnovljivih virov s hidroenergijo na čelu pridobili vsega devet procentov. To so številke, ki jasno sporočajo, da moramo, če se nočemo scvreti na pregretem planetu, hitro najti nov, zelo potenten in do okolja bistveno prijaznejši vir energije. Na srečo ima znanost odgovor že pri roki: v prihodnje bi veljalo staviti predvsem na fuzijo, na fuzijsko energijo. Kaj torej je fuzija? Katere so njene prednosti pred drugimi viri energije? Kako bi jo lahko začeli izkoriščati? Zakaj tega še nismo storili? In kdaj bi lahko postala del našega vsakdana? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti. Naši gostje pred mikrofonom so bili: dr. Boštjan Končar, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu Jožef Stefan in vodja Slovenske fuzijske asociacije, pa dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na Institutu Jožef Stefan in sodelavka tamkajšnjega Odseka za nanostrukturne materiale, potem dr. Luka Snoj, vodja Odseka za reaktorsko fiziko pri Inštitutu Jožef Stefan, ter dr. Bernard Bigot, generalni direktor projekta Iter, največjega mednarodnega eksperimentalno-raziskovalnega projekta, povezanega z razvojem fuzijske energije. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Nikiko (Pixabay)