Podcasts about komisije

V Sloveniji se dobro živi, v Poročilu o kakovosti življenja in produktivnosti ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj. Za dvig kakovosti življenja pa je treba spremeniti razvojni model. Po besedah soavtorja poročila Petra Wostnerja je ustvarjalnost naša prednost, ker vedno več stvari prevzemajo tehnologije. Drugi poudarki oddaje: - Obrtniki in podjetniki vladi predstavili svoje zahteve, med njimi splošna razbremenitev podjetij z davki in prispevki. - Sestava ruske delegacije, ki se bo jutri v Carigradu udeležila mirovnih pogajanj z Ukrajino, bo znana zvečer. - Sodišče Evropske unije odločitev Komisije o zavrnitvi prošnje za dostop do korespondence med Ursulo von der Leyen in direktorjem Pfizerja razglasilo za nično.

V sredo zvečer bodo po Sloveniji zagoreli prvomajski kresovi, zato bomo v Svetovalnem servisu po deveti uri govorili o varnem kurjenju v naravi tako z vidika organizatorjev večjih prireditev kot tistih, ki si bodo manjši kres privoščili na bližnjem travniku. Z nami bo Jure Bosnar, predsednik Komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Ljubljana. Zanimalo nas bo tudi, kateri so ključni previdnostni ukrepi tudi sicer v domačem okolju. Kako pogasiti manjši požar na vrtni terasi, kakšen gasilni aparat je smiselno imeti v bližini in tako naprej.

Obeta se vrsta sistemskih sprememb na področju vzgoje in izobraževanja, vendar del stroke opozarja, da predlagane rešitve niso sistemsko in strokovno premišljene ter nimajo širšega strokovnega konsenza. Od obveznih krajših vrtčevskih programov za romske otroke, otroke tujcev in otroke s posebno družinsko problematiko, do novega predmeta Tehnika in digitalne tehnologije v sedmem razredu osnovne šole, dodatnih pooblastil na področju varnosti in poklicne mature s tremi predmeti splošne mature. Zakaj bi morale biti spremembe na tem področju še posebej premišljene? Sogovorniki: Robi Kroflič, Filozofska fakulteta UL Ljubica Marjanovič Umek, Filozofska fakulteta UL Klara Skubic Ermenc, Filozofska fakulteta UL Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta UL Danijela Makovec Radovan, Filozofska fakulteta UL Marina Tavčar Krajnc, predsednica državne Komisije za splošno maturo Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje  

Potem ko so se carinska zaostrovanja med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo začasno nekoliko umirila, 27-erica opozarja, da ne opušča možnosti povračilnih ukrepov. Njihov odlog za 90 dni pa so finančni ministri povezave v Varšavi označili za korak v pravo smer. Drugi poudarki oddaje: - Rusija novo srečanje z ameriško stranjo o Ukrajini označila za produktivno. - V Srbiji spet protesti: v Beogradu podporniki predsednika Vučića, v Novem Pazarju študentje. - Radovljica v znamenju 17-ega Festivala čokolade.

Finančni ministri Evropske unije so na neformalnem zasedanju v Varšavi podprli načrte Komisije o zagotovitvi 800 milijard evrov za oboroževanje v prihodnjih petih letih, od tega 150 milijard iz posojil. Druge teme: - V Beogradu provladni protest, v Novem Pazarju študentski - Ameriška vlada umaknila carine na elektroniko - Izrael obkolil mesto Rafa na jugu Gaze

V Sloveniji že več kot 50 let deluje sistem tematskih pohodnih poti, ki imajo informacijski, izobraževalni, rekreacijski in sprostitveni namen. Teh poti je že več kot 700. Lahko bi jih razdelili na kulturne, zgodovinske, etnološke in romarske pohodne poti, naravoslovne, planinske, gozdne učne poti, arheološke poti in poti po zavarovanih območjih. Obenem letos praznujemo tudi 50-letnico Evropske pešpoti E6. Vsa bogata tradicija pohodništva odpira vrsto izzivov za prihodnost, recimo kako ohraniti odprte meje držav za pohodnike, kako poskrbeti za vzdrževanje sistema poti in še marsikaj. Gost sredinega Intervjuja na Prvem je Jože Prah, gozdar na Zavodu za gozdove Slovenije, predsednik Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji, predsednik Komisije za gozdne učne in tematske poti, podpredsednik Turistične zveze Slovenije ter planinski in turistični vodnik.

Ste že slišali za evropske pešpoti? Dvanajst jih prepreda Staro celino in merijo v skupni dolžini več kot 60.000 km. Ena izmed njih z oznako E6 letos praznuje 50 let. Poteka od Baltskega morja do Grčije, pri nas je bila odprta 24. maja 1975. Organizacija praznovanja jubileja je bila zaupana prav Sloveniji. Več o zgodovini in ideji ter dogodkih je povedal predsednik Komisije za evropske pešpoti in gozdar Jože Prah, pred svetovnim dnem voda in meteorologije pa smo pozornost posvetili tudi opozarjanju na neugodne vremenske razmere in vodi, ki v obliki snežnih plazov ogroža človekovo dejavnost. Spregovorili so: Aleš Poredoš, Veronika Hladnik Zakotnik in Jaka Ortar iz Agencije RS za okolje.

Kljub napredku pri vključevanju žensk v znanost in raziskovanje podatki kažejo, da še vedno obstajajo pomembne razlike med spoloma. V Sloveniji je med raziskovalci le tretjina žensk, delež diplomantk na naravoslovno tehničnem področju je pod evropskim povprečjem, še vedno je opazna plačna vrzel med spoloma. Zakaj nizka udeležba žensk v znanosti pomeni neizkoriščen družbeni potencial in kako ustvariti ustrezno podporno okolje, ob mednarodnem dnevu žensk in deklic v znanosti razmišljamo v torkovem Vročem mikrofonu na Valu 202. Gostje: dr. Andreja Gomboc, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, dr. Kristina Žagar Soderžnik, predsednica Komisije za enake možnosti v znanosti in raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan, dr. Mirela Dragomir, raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan, in dr. Johanna A. Robinson, Andragoški center Slovenije. Brala sta Sanja Rejc in Igor Velše.   Povezave: Pogovor z dr. Damjano Rozman v Podobah znanja.   Oddaja Ob osmih z Rebeko Kropivšek Leskovar in oddaja Intervju z njo.  Komisija za enake možnosti v znanosti.  Letošnja uradna stran mednarodnega dneva žensk in deklic v znanosti. Johanna Robinson je omenila projekt Krepitev vseživljenjskega učenja in kampanjo občanske znanosti Pru čmru, pri kateri vsako pomlad popisujejo matice čmrljev (letos že poteka). 

Evropska unija se bo na morebitno ameriško uvedbo carin odzvala odločno, je napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ob tem je poudarila, da je povezava v trgovinskih odnosih z Združenimi državami odprta in pragmatična ter hkrati pripravljena na trda pogajanja, da zavaruje svoje interese, kadarkoli in kjerkoli. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - V strelskem napadu na Švedskem več smrtnih žrtev - Novi sirski voditelj v Ankari o obnovi Sirije in varnostnih vprašanjih - Slovenski smučarji na uvodni tekmi svetovnega prvenstva izpadli v prvem krogu

Poslanci so obravnavali vmesno poročilo preiskovalne komisije o političnem vplivanju na delo policije, ki se nanaša na aretacijo ruskih vohunov. Predsednik komisije, poslanec Gibanja Svoboda Aleš Rezár je med drugim dejal, da pri premierju Robertu Golobu niso ugotovili motiva za prestavitev aretacije, so ga pa zaznali pri nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar in nekdanjemu vodji policije Boštjanu Lindavu, ki sta poročilo označila za politični linč. Lindav je še očital razkritje tajnih podatkov, na kar se je nanašala tudi opozicija, ki je poročilo označila za namenjeno razbremenitvi premierja.

V parlamentu je pričakovati burno razpravo o vmesnem poročilu parlamentarne komisije o političnem vplivanju na delo policije. Komisija ugotavlja, da premier ni vplival na datum aretacije ruskih vohunov, Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav pa da sta lagala in morata odgovarjati za to. Nad predlaganimi sklepi niso navdušeni niti v koalicijskih SD in Levici. Drugi poudarki oddaje: - Tudi v slovenski Istri brez izbranega ginekologa več tisoč žensk - Letos, če ne bo zapletov, začetek gradnje vseh odsekov tretje razvojne osi - Sodišče blokiralo Trumpov ukaz o zamrznitvi tri tisoč milijard dolarjev pomoči

V Microsoftovi podružnici v Nemčiji virtualni dvojniki že realno sestankujejo, saj imajo resnični ljudje v tem podjetju za sestanke premalo časa. Kako bo generativna umetna inteligenca vplivala na sporazumevanje med ljudmi? Gost je pionir umetne inteligence pri nas, akademik Ivan Bratko, ki je tudi član Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Akademik Bratko je bil tudi gost prejšnje oddaje, ki smo jo namenili vprašanju, kaj v jeziku omogoča umetno inteligenco (foto: Mohamed_hassan / Pixabay).

Razvoj na področju generativne umetne inteligence je bil tako presenetljiv, ker se ni vedelo, ali v jeziku obstaja točka preloma, ki lahko omogoči ustvarjanje novih vsebin. Kaj v jeziku omogoča generativno umetno inteligenco? Kje je točka preloma? Kaj se bo zgodilo, ko bo na spletu zmanjkalo besedil, ki jih je ustvaril človek, in se bo umetna inteligenca učila iz besedil, ki jih je ustvarila sama? Gost je pionir umetne inteligence pri nas, akademik Ivan Bratko, ki je tudi član Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU (Foto: Mohamed_hassan / Pixabay).

Papež je umestil nove kardinale. O tem smo se pogovarjali s škofovim vikarjem za Slovence v Gorici, Karlom Bolčino. Slišali ste tudi poročilo o obisku predsednice republike Nataše Pirc Musar v Vatikanu in pogovor s škofom Antonom Jamnikom, ki se je v Bruslju udeležil zasedanja škofov iz Evropske unije in nato še Komisije za etiko, ki ji predseduje.

Predsednica Nataša Pirc Musar se danes sreča z velikim mojstrom malteškega reda, jutri s papežem.Papež pri avdienci: v Pridigah nikoli ne oznanjamo samega sebe, ampak Kristusa.Letno zasedanje Komisije za etiko pri Comece.Na Brezjah uprizoritev madžarskih koledniških jaslic.

Prvi dan uradnega mandata nove Evropske komisije, ki jo znova vodi Ursula von der Leyen, sta se v Kijevu mudili nova visoka predstavnica Unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas in komisarka za širitev Unije Marta Kos. Skupaj z njima je v ukrajinsko glavno mesto pripotoval tudi novi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Glavni namen obiska je bil tudi na simbolni ravni pokazati, da bo Unija še naprej vsestransko podpirala Ukrajino. V oddaji tudi: - Po napovedi sirskega predsednika al Asada o zatrtju upora, v zračnem napadu sirske in ruske vojske ubitih najmanj 25 ljudi. - V Gruziji nadaljevanje protivladnih protestov, na parlamentarnih volitvah v Romuniji zmaga socialdemokratom. - Umrl je Vinci Vogue Anžlovar, režiser prvega celovečerca v samostojni Sloveniji Babica gre na jug.

Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so danes s 370-imi glasovi potrdili novo Evropsko komisijo, ki jo bo drugič vodila Ursula von der Leyen. V njeni ekipi bo komisarka iz Slovenije Marta Kos vodila resor za širitev in povojno obnovo Ukrajine. Druge teme: - Prebivalci juga Libanona se po sklenitvi premirja z Izraelom množično vračajo na svoje domove. - Stavkajoči operaterji številke 112 do jutri pričakujejo napredek v pogajanjih z vlado. - Odzivi javnosti na dogajanje v Celju: pritiski na neodvisne institucije, kot je pravosodje, in napadi na novinarje so nezaslišani.

Politične skupine v Evropskem parlamentu so neuradno dosegle dogovor o potrditvi nove Evropske komisije, ki bo delo lahko začela prvega decembra. Po več kot tednu političnih prerekanj glede sedmih od skupno 26-ih kandidatov naj bi jih pristojni parlamentarni odbori potrdili še danes. V oddaji tudi o tem: - Ukrajina dan po prvem napadu z ameriškimi raketami dolgega dosega na rusko ozemlje izstrelila tudi britanske - Združene države kot edine z vetom proti resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov o ustavitvi ognja v Gazi. - Večina zaposlenih v celjskem podjetju Emo orodjarna dalo odpovedi, uprava vložila predlog za stečaj

V Evropskem parlamentu ta in prihodnji teden potekajo zaslišanja 26 komisarskih kandidatov, med njimi slovenske kandidatke Marte Kos. Ta bo predvidoma vodila enega ključnih resorjev v novi komisarski ekipi – področje širitve in pomoči Ukrajini. Evropska unija bo v prihodnjem mandatu pred še večjimi izzivi, obenem pa se spoprijema z notranjimi neravnovesji, političnimi spremembami in izgubo konkurenčnosti v primerjavi z Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Pa se bodo politike za prihodnost zrcalile tudi v obsegu skupnega financiranja? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Sabina Lange, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Igor Jurič, dopisnik RTV iz Bruslja.

Ali poskrbite za požarno varnost pri kajenju? Ali veste, s katerimi priročnimi sredstvi lahko pogasite začetni požar? Imate morda doma gasilni aparat? Letošnji oktober – tudi mesec požarne varnosti – so gasilci posvetili prav preprečevanju požarov v gospodinjstvu. Ključno sporočilo pa je: Bodi pripravljen, bodi varen. Gost bo Jure Bosnar, v. d. predsednika Komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Ljubljana.

Papež pri avdienci o zakramentu birmeSveti oče bo 2. novembra maševal na rimske pokopališčuMolitev na Kureščku in na ŽalahOdzivi na poročilo Komisije za zaščito mladoletnih250 najstnikov iz 9 držav na srečanju v Sloveniji.

Španijo so prizadele uničujoče poplave, zahtevale so življenja, Evropska unija je že obljubila pomoč.Bombardiranje izraelskih sil v Gazi se nadaljuje, papež Frančišek znova pozval k miru.V svetu je več kot 90 vojnih žarišč, zato je potreba po razoroževanju še kako nujna.Poročilo vatikanske Komisije za zaščito mladoletnih: Da se zlorabe nikoli več ne bi zgodile!Volkswagnu zaradi krize grozijo zapiranja nemških obratov in množična odpuščanja.V Evropski uniji začele veljati dodatne carine na kitajska električna vozila.Na področju preprečevanja korupcije Slovenija še vedno brez večjega napredka.Bo vlada z davkom na premoženje res lahko razbremenila obdavčitev dela?Pater Branko Cestnik o prazničnih dneh, ki so pred nami.Pokopališče naj ne bo smetišče, projekt Škofje Loke vabi k pravilnemu ločevanju odpadkov.Jutri se bo nadaljevalo precej jasno vreme z jutranjo in dopoldansko meglo po nižinah.

Komisija za preprečevanje korupcije je v dvajsetih letih obstoja izpeljala številne preventivno-nadzorne dejavnosti, obravnavala veliko prijav in sprejela mnenja, priporočila in odločitve, s katerimi je povzročila burne odzive, številne odstope, doživela pa tudi brezbrižnost, molk in nespoštovanje svojih ugotovitev.Je KPK učinkovit organ, ki spreminja naš odnos do korupcije in kršitev integritete, ali brezzobi tiger, ki ga imamo, ker ga pač moramo imeti? Pred Vročim mikrofonom je dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije. 7. oktobra 2024 vsi ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Piše: Marija Švajncer, bereta Lidija Hartman in Renato Horvat. Roman Igorja Krivokapiča A, Simfonija v besedi je napisan v prvi osebi ednine in v pretekliku, tu in tam pa tudi v sedanjiku in celo predpretekliku. Nekatere besede in besedne zveze so natisnjene v ležečem tisku, kar nekaj je zapisov z velikimi črkami. Pripovedovalec Izidor, za prijateljski krog Izi, razgrinja svojo življenjsko zgodbo od najstništva do študentskih let. Razkriva dogajanje v družini, razmerja med družinskimi člani, zlasti nekoliko zapleten odnos s sestro dvojčico, in ohranjanje skrivnosti o očetovstvu njenega otroka. Roman se začne z navajanjem precej grenkih modrosti in spoznanj ter trdno odločenostjo, da bo protagonist kljub vsemu ostal nepremagan in močan. Prepričan je, da življenje mora imeti smisel. »So minevanja in prehajanja, so stalnice pa spremenljivke; so vprašanja, odgovori in večne neznanke; sta strpnost in razočaranje. Sta podlost in poštenost, je neznanje …« Roman se nadaljuje kot Izidorjevo nadvse duhovito opisovanje pubertete, mladostniškega iskanja in razbrzdanosti. Humor ima več registrov – od šaljivosti, nagajivosti in igrivosti pa vse do cinizma in obešenjaštva. Sčasoma pa Izidor opisovanje vsakodnevnih dogodkov prekinja z zgodbami drugih protagonistov, na primer Strica in njegove izkušnje s postreščki ali dekliške trojice, v kateri je prijateljsko udeležena tudi njegova sestra dvojčica Alenka. V pripoved vpleta svoje sanje, dvoumno pravljico, sanjarjenje, pijančevanje in drobce družbene kritike. Iznenada pa se mu zgodi, da se zaljubi in tedaj se osebnostno spremeni in preoblikuje v novega, zrelega človeka. Središče njegovega življenja postane Katja, ves zamaknjen občuduje njene lepe značajske lastnosti in nekoliko fantovski videz. Tudi sicer je pisatelj pri opisovanju zunanjosti kar precej nazoren, rad piše o kulinariki, dobrem vinu, igri taroka ter raznovrstnih telesnih potrebah. Izidor je razgledan mladenič in poznavalec različnih področij, od glasbe, literature in filmov pa vse do slikarstva in filozofije. Ljubezenski par se poglobljeno pogovarja o bivanjskih temah in glasbi. Zgodi se, da se pri tem ne more ubraniti solz. Ljubezen je iskrena in brez temnih senc, tako rekoč popolna in idealna, toda pride dan, ko idilo prekine strašen dogodek. Zgodi se prelomnica, ki v celoti spremeni Izidorjevo življenje. Prvoosebni pripovedovalec tedaj postane vsevedni pripovedovalec in na široko pojasnjuje okoliščine, ki so privedle do tragičnega dogodka. Pomudi se pri orisu novih posameznic in posameznikov, prijateljev ali sorodnikov, ki so tako ali drugače vpleteni v nepričakovani dogodek. Igor Krivokapič je domiseln, natančen in prepričljiv opisovalec dogajanja, zunanje pojavnosti in doživljanja literarnih likov. Začetna lahkotnost se čedalje bolj preveša v psihološko razčlenjevanje in poglabljanje v duševnost, presenetljivo ravnanje in nepričakovano odzivanje. Avtor se vživlja v moralne dileme in zaplete, iz katerih ni videti izhoda. Njegov protagonist je strpen in razumevajoč, hkrati pa zaradi izgube tudi nekoliko naiven, saj je prepričan, da je mogoče zlepiti in obnoviti prijateljev zakon, ki se je zaradi nezvestobe razrušil in izničil. Prizadeta ženska pravi, da se je »počutila kot pokošena, obglavljena, razžaljena, do skrajnosti ponižana, potlačena, onečaščena, zavrnjena, sebi sovražna, obupana!!!!« Ena od posebnosti Krivokapičeve knjige je jezikovna svoboda. Avtor se je odločil za pisanje v pogovornem nedoločniku in prepustil nenavadni rabi ločil, zlasti podpičja, dvopičja in klicaja ter še drugim jezikovnim svoboščinam. Tudi v izražanju na različnih jezikovnih ravneh, med njimi knjižno pogojnih in vulgarnih, se ne omejuje. Rad uporablja starinske izraze, na primer: ako, akoprav, čin, nego, bojda, kali in podobne, hkrati pa svoj obsežni roman dopolnjuje z opombami, v katerih pojasnjuje, kaj pomenijo nekatere manj znane ali narečne besede in podatki. Poglavitni življenjski občutji ali vrednoti v obsežnem romanu A, Simfonija v besedi sta dobrotljivost in ljubezen. Skoraj vse osebe so dobre in dobronamerne ter pripravljene druga drugi pomagati, se vživljati v različne življenjske položaje in jih reševati. Ne omejujejo pa se, kadar se predajajo čutnosti. Sčasoma se morajo ženske in moški zaradi posledic, ki jih taka svoboda prenese, odločiti, kako bodo nadaljevali ivljenje. Kadar si kar tako vzamejo tisto, kar si poželijo, s tem ranijo ljudi okoli sebe, celo koga od bližnjih. Igor Krivokapič je pisatelj s silno ustvarjalno močjo. Opravil je zares veliko delo. Na 755 straneh je predstavil dobro napisano zgodbo, že kar epopejo, ter ponudil jezikovno pisanost, razvejano besedišče in vznemirljivo branje. Komisije, ki bodo odločale o podeljevanju nagrad, si bodo zaradi obsežnosti romana, ki bi ga lahko imeli tudi za avtofikcijo, morale vzeti veliko časa. Na zadnji platnici je občudovanje avtorjevega pisanja izrazila igralka Nataša Barbara Gračner; voditeljica in napovedovalka televizijskih oddaj Nada Vodušek pa v spremni besedi piše, da roman lahko beremo kot hvalnico mladosti in pričevanje o odraščanju, hvalnico z vsem izkustvom, tako lepim kot krutim, prežeto z neizmerno ljubeznijo in razumevanjem. Razkriva tudi avtorjevo izpoved, da je bil roman zasnovan že leta 1991 kot neposreden odziv na silovit čustveni pretres, ki je pisatelja osebnostno spremenil za vse življenje. »Zdaj, po skoraj stotih zloženih skladbah, med katerimi je tudi šest orjaških simfonij, sem se končno počutil dovolj zrelega, izvedenega, izkušenega, samozavestnega in s popolnoma razčiščenimi pojmi, da ob upoštevanju načela skladnje glasbene simfonije v celini dokončam orjaško prozno delo.« V zapisu O avtorju pisatelj Igor Krivokapič napoveduje, da bo romanu A dodal še B, ki bo že v zasnovi drugačno delo, pravzaprav trdo pripovedništvo, na koncu pa bo napisal še roman z naslovom C. V bližnji prihodnosti bo tako sklenil obsežno trilogijo na tri tisoč straneh. Z grozo namreč spoznava, kako zgodbe iz teh knjig čedalje bolj postajajo naš vsakdan.

Znana je nova sestava Evropske komisije. Predsednica Ursula von der Leyen je Marti Kos, ki je še v postopku potrditve kandidature, namenila resor za širitev Unije. Pristojnosti vključujejo tudi vzhodno soseščino povezave ter nadaljnjo podporo Ukrajini. Premier Robert Golob je poudaril, da je Sloveniji uspel zgodovinski met: Druge teme: - Kandidat za novega obrambnega ministra je Borut Sajovic. Minister za izobraževanje Darjo Felda podal ustni odstop, premier Robert Golob bo na ta položaj predlagal Vinka Logaja. - Poplave v srednji Evropi zahtevale najmanj 19 smrtnih žrtev, nekateri kraji na Poljskem, Češkem, Madžarskem in Slovaškem še vedno ogroženi. - Novi generalni direktor Cankarjevega doma bo dozdajšnji direktor kranjskega gledališča Jure Novak.

Če ima jezik težave pri poimenovanju novih pojavov, dogodkov in tehnoloških iznajdb, potem ima težave z vitalnostjo ali živostjo. Med vedami, ki proučujejo, koliko je jezik živ, je besedotvorje. Če govorci zlahka tvorijo nove izraze, potem se jeziku ni treba bati za obstoj, pravi naš gost dr. Boris Kern. K pogovoru smo ga povabili ob 23. mednarodni znanstveni konferenci Komisije za besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju (vir fotografije: Pixabay).

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo prve podatke o novi sestavi svoje komisarske ekipe v Evropskem parlamentu sporočila v torek in ne jutri, kot je bilo sprva predvideno. Uradni razlog, ki ga navajajo v Bruslju, je, da Slovenija še ni končala postopka imenovanja svoje kandidatke. Kdaj se bo vodja Komisije sešla z novo slovensko komisarsko kandidatko Marto Kos, še ni znano.

Nemške politične stranke se pogovarjajo o dodatnih ukrepih glede migracij, potem ko je vlada za ponedeljek napovedala uvedbo nadzora na vseh kopenskih mejah. Krščansko demokratska unija, ki je zavzela ostra protimigrantska stališča, je zapustila pogovore, na katerih skušajo najti načine, kako pospešiti vračanje zavrnjenih migrantov. Glede sprememb pravice do azila je bilo mogoče slišati očitke, da bi to pomenilo konec skupne evropske azilne politike in konec šengenskega območja. Preostale novice: - Državni zbor potrdil novelo, s katero želi pospešiti obnovo po poplavah. - Izbiranje evropske komisarke iz Slovenije prestavilo razkritje sestave nove Komisije. - Sodbi sodišča Evropske unije proti Applu in Googlu sta prelomni, menijo strokovnjaki.

Evropski poslanci bodo danes v Strasbourgu tajno glasovali o imenovanju Ursule von der Leyen za predsednico Evropske komisije v novem petletnem mandatu. Za izvolitev v 720-članskem parlamentu potrebuje najmanj 361 glasov. Izid je negotov, ker v nobeni politični skupini ni enotnosti glede podpore. V oddaji tudi o tem: - Danes podpis varnostnega sporazuma med Slovenijo in Ukrajino - Mladi želijo aktivno sodelovati pri oblikovanju nove pokojninske zakonodaje. - Zavarovalnice po neurjih spodbujajo stranke k prijavi škode na daljavo

Dve leti po hudem požaru na Krasu je danes znova zagorelo nad Komnom. Gori celoten hrib Trstelj, aktiviran je državni načrt zaščite in reševanja ob požaru v naravnem okolju. Na terenu so številne gasilske enote iz notranjske in goriške regije, v zraku je policijski helikopter, pa tudi oba air tractorja, ki vodo zajemata v morju. Gašenje požara, ki se širi v smeri Nove Gorice, otežuje močan veter. V oddaji tudi o tem: - Evropski poslanci glasujejo o vnovičnem mandatu Ursule von der Leyen na čelu Komisije. - Na vrhu Evropske politične skupnosti o nadaljnji podpori Ukrajini, s katero bo Slovenija podpisala varnostni sporazum. - Pred svetovnim dnevom hepatitisa pozivi k testiranju in cepljenju.

CIK BiH organizuje posjete njenih članova građanima BiH izvan zemlje. Upravo je u toku posjeta dva njena člana, dr Ahmeta Šantića i Vlade Rogića Australiji. Tačnije, oni borave u Sydneyu od 2. do 8. jula ove godine posjećujući mnoge bosanske klubove i udruženja educirajući građane BiH o glasanju iz inostranstva. Obzirom na nemogućnost dolaska gospodina Šantića i Rogića u druge veće gradove Australije, gdje također živi veliki broj Bosanaca i Hercegovaca, i u cilju informisanja šire javnosti, upriličili smo razgovor s njima u posebnom izdanju naše emisije.

Evropska komisija je na slovensko prošnjo za pomoč po avgustovskih poplavah podala številne kritike. Med drugim so pomanjkljivi podatki o obsegu poplav, metodologija ni zanesljiva. Ministrstvo za kohezijo miri, da to ne ogroža izplačila sredstev. Drugi poudarki oddaje: - Nov sistem obračunavanja omrežnine po tretji preložitvi namesto julija v veljavi od oktobra, ministrstvo želelo zamik za dve leti. - Upravno enoto Ljubljana prevzema nov načelnik; delo na njej že en mesec krni neprekinjena stavka. - Članice Evropske unije pred zahtevno nalogo priprave nacionalnih načrtov za izvajanje migracijskega pakta.

Gospodarska, migrantska, covidna, zdravstvena, podnebna, energetska kriza, vojna za vojno … Nenehna kriza postaja nova normalnost. Kakšen način vladanja bolj ustreza krizi, kako se v krizi odziva pravo, kako mediji? Kako nenehna kriza vpliva na neenakost? Sogovorniki: prof. dr. Mojca Pajnik, Katedra za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede; dr. Neža Kogovšek Šalamun, ustavna sodnica; dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije.

Oktober je mesec požarne varnosti, ki se mu v oddaji Svetovalni servis tradicionalno pridružujemo tudi na prvem programu. Gost oddaje bo tokrat Dejan Jurkovič, predsednik Komisije za preventivo pri GZS. Spregovoril bo o preventivni dejavnosti v gospodinjstvu ter o različnih ukrepih in postopkih, s katerimi lahko doma preprečimo požar ali nesrečo z nevarnimi snovmi. Pokličite nas med oddajo ali nam zastavite vprašanje na posebnem obrazcu na naši spletni strani.

Nakon četiri i po godine istrage Kraljevska komisija za nasilje, zlostavljanje, zanemarivanje i eksploataciju osoba s invaliditetom podnijela je svoj konačni izvještaj. Izvještaj je dao 222 preporuke na saveznom, državnom i teritorijalnom nivou koje pokrivaju pristup podršci i obrazovanju Australcima s invaliditetom različitog etničkog porijekla, kao i invalidnim osobama iz reda Prvih naroda. Izvještaj poziva na "značajne promjene" i nada se da će njegove preporuke dovesti do inkluzivnije vizije Australije, u kojoj osobe s invaliditetom mogu živjeti samostalno i da su njihova ljudska prava zaštićena.

Prijavljeno škodo po poplavah bo uprava za zaščito in reševanje prihajajoči teden posredovala regijskim komisijam v pregled in pripravo končne ocene. Ta bo tudi podlaga za sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada, kjer bodo upoštevali še druge stroške. Vlogo bodo v Bruselj oddali prihodnji mesec. Druge teme: - Ogorčeni odzivi na napoved britanskega premiera Sunaka o upočasnitvi okoljskega ukrepanja - Srbska opozicija, ki pripravlja proteste proti nasilju, napoveduje bolj povezano delovanje - Matiček za najboljšo predstavo Linhartovega srečanja Loškemu odru Škofja Loka

Sredina septembra je čas za tradicionalni letni govor o stanju Evropske unije. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen bo v njem ocenila razmere in predstavila svoje načrte za zadnje leto svojega mandata. Z zanimanjem pričakujemo sporočila glede podnebnih in energetskih ukrepov, gospodarskega ohlajanja, Ukrajine, geopolitične vloge Evrope v svetu in drugih izzivov. Njen govor, ozadje in odzive bomo komentirali v terenski oddaji iz sedeža parlamenta v Strasbourgu. Voditelj Luka Robida bo v studiu v Franciji gostil evropske poslance iz Slovenije, v ljubljanskem studiu pa bosta prva dama Evropske komisije v Sloveniji in profesor mednarodnih odnosov. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Romana Tomc, evropska poslanka, SD/EPP; dr. Klemen Grošelj, evropski poslanec, GS/Renew; Matjaž Nemec, evropski poslanec, SD/S&D; dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Konkurenčnost in avtonomija evropskega gospodarstva, nadaljnja brezpogojna podpora Ukrajini in širitev Evropske unije na države zahodnega Balkana, Ukrajino in Moldavijo - to so bili glavni poudarki zadnjega govora predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen pred evropskimi volitvami prihodnjo pomlad. Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu je napovedala tudi preiskavo kitajskih subvencij za električna vozila in strogo regulacijo umetne inteligence. Preostale novice: Sum spolne zlorabe mladoletnih oseb v enem izmed taborniških rodov; osumljeni član vodstva v priporu. Ministrstvo za zdravje predstavlja glavne usmeritve področja za prihodnji dve leti, ki med drugim predvidevajo okrepitev ambulant družinske medicine in povečanje glavarinskih količnikov. Putin po srečanju s Kimom nazdravil prijateljstvu med Rusijo in Severno Korejo; obeta se tudi tesnejše vojaško sodelovanje.

Kada dođe do kašnjenja leta to je tzv. nesaobrazno putovanje i turistička agencija ima obavezu da vrati deo novca za pričinjenu štetu zbog izgubljenog vremena u okviru turističkog putovanja, tj. aranžmana. Oni koji po društvenim mrežama nude usluge za naplatu štete zbog kašnjenja letova, to ne mogu da učine kad je reč o letovima koji su vanredne linije, tj. čarter letovi, već samo za kašnjenja preko 3 sata i to redovnih linija. Nesaobrazno putovanje je svako odstupanje od ugovorenih uslova, npr. pogled na more, nedostatak peškira, loša hrana, prljavština, ne radi klima itd. Zato putnik odmah mora da se pisanim putem obrati turističkoj agenciji koja mu je prodala aranžman. Ako ona ne ispravi nedostatke, potrošač ima pravo na umanjenje cene ili da nastavi aranžman na nekom drugom mestu, a onda da tuži agenciju za nadoknadu štete. Za uvećane račune za struju prošlog meseca odgovoran je EPS, pola reklamacija je uvaženo, što je dokaz da je u pitanju sistemska greška ili nameran prekršaj. Trgovačke marže u Srbiji idu i do 43 procenta, a većina je duplo veća nego u zemljama okruženja i zapadne Evrope. To je rezultat kartelskog udruživanja velikih trgovinskih lanaca sa državom i nerada Komisije za zaštitu konkurencije.

Šesti dan po najhujših poplavah v zgodovini Slovenije si bo najbolj prizadeta območja ogledala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Nagovorila bo tudi državni zbor, ki bo potrjeval predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Med drugim so predvideni višje vnaprejšnje nadomestilo občinam ter financiranje izrednega dopusta in čakanja na delo. Gospodarstveniki so zadovoljni z ukrepi, a bojijo se črnih scenarijev, predvsem za mala podjetja. Po umiritvi hidroloških razmer bo potreben tudi premislek o reguliranju rek. - Struge nekaterih rek popolnoma spremenile svojo pot - jih je smiselno vrniti? - Ob naravni katastrofi na delu tudi tatovi: previdno pri denarnih nakazilih! - Slovenski košarkarji v polnih Stožicah premagali Črno goro, nogometaši Olimpije izgubili proti Galatasarayu.

Z novim letom naj bi zaživel nov Zakon o dolgotrajni oskrbi. Ta bo pravice uvajal postopoma, nekatere med njimi bodo nastopile šele do konca leta 2025. Takrat naj bi tudi že plačevali nov socialni prispevek. Zakon pa že zdaj poraja vprašanja: bo dovolj prostora v domovih za starejše, bo obseg pravic zadosten? Kje najti dovolj kadra in kako bodo zaživele vstopne točke na centrih za socialno delo? O tem danes, ko zakon tudi sprejemajo v državnem zboru, tudi v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep. Gostje: dr. Luka Omladič, državni sekretar, pristojen za področje dolgotrajne oskrbe, Ministrstvo za solidarno prihodnost; Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije; Tatjana Milavec, Sekretarka Skupnosti CSD Slovenije; Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno in socialno varstvo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS).

Na zaslišanje ključnih prič glede sumov političnega vpletanja v delo policije bo treba počakati še nekaj časa. Seji pristojne parlamentarne preiskovalne komisije, ki sta bili predvideni za danes in v ponedeljek, so preložili, potem ko sta se med drugimi opravičila nekadanji prvi policist Boštjan Lindav in nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar.Medtem še vedno odmeva včerajšnja odločitev državnega zbora o dokončni ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja: - To razen umika zasebnih zavarovalnic še zdaleč ne rešuje težav zdravstva - Direktor mariborskega UKC-ja Crnjac se poslavlja z oktobrom - Požar v domu starejših občanov v Milanu terjal najmanj šest smrtnih žrtev

Z več kot 5000 zbranimi podpisi podpore državljanov bodo pobudniki predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja tega zdaj lahko vložili v parlamentarni postopek. Načelna podpora javnosti pravici do lastnega odločanja o svojem življenju in njegovem končanju je v mnenjskih raziskavah zelo visoka. Je pa predlog zakona takoj naletel na burne odzive predvsem zdravnikov, njihovih stanovskih organizacij in Komisije za medicinsko etiko Ministrstva za zdravje. Kakšne so rešitve v predlogu zakona, kaj mu očitajo nasprotniki in ali sme imeti stališče zdravnikov večjo težo od avtonomije umirajočih? Je ob slabo dostopni paliativni negi in vse manj dostopnem zdravstvu sploh mogoče najti za vse sprejemljive rešitve, ki bi vsakomur zagotavljale dostojno smrt? O vsem tem voditeljica Jana Vidic s sogovorniki. Gostje: dr. Brigita Skela Savič, članica izvršnega odbora Srebrne niti, soavtorica zakona, redna profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah ter pogodbena sodelavka na doktorskem študiju javnega zdravja na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani; dddr prof. Andrej Pleterski, vodja delovne skupine za pripravo zakona in član izvršnega odbora Srebrne niti; Peter Golob, dr. med. travmatolog in univ. dipl. prav., predstojnik Urgentnega centra Izola, predsednik Odbora za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici; prof. dr. Borut Ošlaj z Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, podpredsednik Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Pogovarjali smo se tudi z Marto Tetičkovič Ranfl, dr.med., zdravnico splošne medicine iz Ormoža, ki je spremljala neozdravljivo bolno pacientko in ji napisala pozitivno mnenje za izvedbo prostovoljnega končanja življenja v Švici.

S sogovorniki o vprašanjih povezanih s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: filozofinja in sociologinja Renata Salecl, zdravnik Peter Golob, zgodovinar in etnolog Andrej Pleterski ter zdravnica Marija Petek Šter V Evropi je do zdaj le peščica držav dokončno zakonsko uredila področje evtanazije oziroma pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Drugače pa je z razpravo o tem. Ta namreč teče v številnih državah, tudi v Sloveniji. Pri nas so jo v zadnjih mesecih med drugim spodbudili naslednji dogodki: sredi marca je v Švici umrla gospa Alenka Čurin Janžekovič, ki se je borila za uzakonitev evtanazije kot pravice do dostojne smrti v Sloveniji. Od rojstva je živela z neozdravljivo boleznijo, zaradi katere je trpela hude bolečine. Ker je bolezen napredovala, se je odločila za prostovoljno smrt. Konec aprila je slovensko Združenje za dostojno starost Srebrna nit začelo z zbiranjem podpisov za Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V začetku maja je Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko o predlogu zakona izdala stališče, v katerem ocenjuje, da zakon spremlja visoko etično tveganje. Komisija zakona ne podpira in mu soglasno nasprotuje. Prejšnji teden pa je po dolgotrajni pravni bitki pravico do evtanazije in pomoči pri končanju življenja uzakonil portugalski parlament. V Intelekti tokrat o evtanaziji. Povabilu k sodelovanju so se odzvali: filozofinja in sociologinja Renata Salecl, zdravnik Peter Golob, zgodovinar in etnolog Andrej Pleterski ter zdravnica Marija Petek Šter. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Predlog Zakona Stališče Komisije

Je počasno in trpljenja polno umiranje bolj humano od pomoči pri samousmrtitvi? Gre res za rubikon, ki ga ne smemo prestopiti, ali gre le za strah pred izgubo odločilne moči zdravnikov? Je človekova pravica tudi pravica do odločitve o lastni smrti? Vse to so vprašanja, ki bodo močno aktualna, če bo pripravljeni predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja dobil podporo vsaj 5000 državljanov in bo sprejet v parlamentarno zakonodajno obravnavo. Kakšne rešitve za dostojnejšo smrt in kakšne varovalke pred zlorabami predvideva predlog zakona? Kakšno je povsem sveže stališče, ki ga je Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje sprejela včeraj popoldan?Sogovorniki dr. Brigita Skela Savič, članica izvršnega odbora Srebrne niti, soavtorica zakona, doktorica kadrovskega managementa, redna profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah, vodja študijskih programov 2. in 3. stopnje ter pogodbena sodelavka na doktorskem študiju javnega zdravja na Medicinski fakulteti UL; dddr prof. Andrej Pleterski, vodja delovne skupine za pripravo zakona in član izvršnega odbora Srebrne niti; dr. Božidar Voljč, predsednik Komisije za medicinsko etiko na Ministrstvu za zdravje. Zapiski predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Zbiranje podpisov državljanov za podporo predlogu se bo začelo v ponedeljek, 24. 4.

Zakaj so se pri multinacionalnih družbah Disney+, Netflix in Apple odločili, da njihove vsebine in naprave ne bodo na voljo v slovenščini, drugačno odločitev pa so sprejele za uradne jezike na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Islandiji? Ali sta kriva slaba zakonodaja in neukrepanje pristojnih inšpektoratov in politike v Sloveniji ali pa pri omenjenih multinacionalkah vedo, da smo dobri govorci tujih jezikov in nas to pravzaprav niti ne moti? Podobno je tudi na področju javnih napisov in blagovnih znamk, ki so vse pogosteje samo v tujem jeziku. O posledicah takega stanja in možnostih izboljšanja v reprizi septembrskega pogovora voditelja Aleksandra Čobca z gosti. Gostje: Lenart J. Kučić, svetovalec za medije na Ministrstvu za kulturo; Andreja But, glavna inšpektorica Tržnega inšpektorata Republike Slovenije; Sonja Trančar, glavna inšpektorica Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije; Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša; Andreja Žele, predsednica Komisije za slovenski jezik v javnosti SAZU.

Zakaj so se pri multinacionalnih družbah Disney+, Netflix in Apple odločili, da njihove vsebine in naprave ne bodo na voljo v slovenščini, drugačno odločitev pa so sprejele za uradne jezike na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Islandiji? Ali sta kriva slaba zakonodaja in neukrepanje pristojnih inšpektoratov in politike v Sloveniji ali pa pri omenjenih multinacionalkah vedo, da smo dobri govorci tujih jezikov in nas to pravzaprav niti ne moti? Podobno je tudi na področju javnih napisov in blagovnih znamk, ki so vse pogosteje samo v tujem jeziku. O posledicah takega stanja in možnostih izboljšanja voditelj Aleksander Čobec z gosti. Gostje: Lenart J. Kučić, svetovalec za medije na Ministrstvu za kulturo; Andreja But, glavna inšpektorica Tržnega inšpektorata Republike Slovenije; Sonja Trančar, glavna inšpektorica Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije; Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša; Andreja Žele, predsednico Komisije za slovenski jezik v javnosti SAZU.

Kako bo Unija pomagala državljanom ob podražitvah elektrike in plina? Vsaj delni odgovor naj bi v govoru o razmerah v povezavi danes dala vodja Evropske komisije Ursula von der Layen. Med pričakovanimi predlogi so obvezne redukcije porabe elektrike v urah, ko je ta največja, ter solidarnostni prispevek naftnih in plinskih podjetij. Drugi poudarki oddaje: - Začenja se MOS: v središču največjega in najpomembnejšega sejemskega dogodka pri nas bo samooskrba. - Europride v Beogradu: srbske oblasti prepovedale parado ponosa, načrtovano za soboto; sklicujejo se na varnostne ukrepe. - Slovenski košarkarji zvečer proti Poljakom za polfinale evropskega prvenstva, v njem že Nemci in Španci.