Podcasts about mednarodna

Z nastopom Steklarske godbe Hrastnik na ploščadi pred Delavskim domom v Hrastniku se danes začenja festival Rdeči revirji. Triindvajseti festival po vrsti, ki združuje tako profesionalne umetnike in umetniške kolektive kot ljubitelje, se je iz začetkov v Hrastniku v zadnjih letih razširil na mesti Trbovlje in Zagorje, letos pa se pridružuje tudi Litija. Umag in Koper pa v tem tednu povezuje vrsta dogodkov 26. Foruma Tomizza. Mednarodna obmejna srečanja, ki že več kot četrt stoletja vztrajno gradijo mostove čez meje in jezike, letos podčrtuje zgovorno geslo Hvalnica norosti. Kar nekaj knjižnih novosti slovenskih avtoric je pred kratkim predstavila Cankarjeva založba v Ljubljani, in sicer roman Lare Paukovič Miza za štiri, kriminalni roman Karmen Petric Smrt v rezidenci in potopis Alenke Vreček Naj se vrti. V dvorani pod Celjskih stropom Stare grofije v Celju bo nocoj nastopila zasedba Praprotno seme, predstavila bo preplet stare ljudske in baročne glasbe.

Preteklo nedeljo, 18. maja, smo praznovali mednarodni dan muzejev. V letošnji čezmejni evropski prestolnici kulture, Novi Gorici z Gorico, so praznik, ki ga je mednarodna zveza muzejev ICOM uradno razglasila leta 1977, počastili s tridnevno mednarodno konferenco (Brez)mejni muzeji: Oblikovanje muzejskih pripovedi in prostorov vključevanja, ki se je je udeležilo več kot 130 muzealcev. Podrobneje v oddaji, v kateri boste izvedeli tudi več o pregledni razstavi Iva Prančiča.

Mednarodna skupnosti poziva Izrael, naj v celoti odpravi zaporo dobav človekoljubne pomoči v Gazo, več držav je v nasprotnem primeru pripravljenih ukrepati. Prvi mož Agencije za pomoč palestinskim beguncem Philippe Lazzarini se boji, da se uničenje v enklavi bliža kritični ravni. Morda se bližamo točki, ko Gaza ne bo več primeren kraj za življenje Palestincev. - Članice Unije potrdile 17-ti sveženj sankcij proti Moskvi. - Vlada podpira predlog stranke NSi za možnost prenosa delnic Vzajemne na družinske člane. - V Ljubljani začela delovati platforma za prevoze Uber.

V Ljubljani se je z izborom zmagovalnih del zaključila Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum 2025, najprestižnejši svetovni forum za sodobno umetniško glasbo, v Slovenskem mladinskem gledališču pa bo danes premierno prikazana predstava Olivera Frljića z naslovom Inkubator: Uspavanka za otroke, ki so se, še preden so znali govoriti, naučili gramatike smrti.

V Ljubljani poteka 71. Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, prvič v več kot 70-letni zgodovini na Slovenskem. Ob tej priložnosti osvetljujemo zgodovino in namen tribune, ki poteka pod okriljem Mednarodnega glasbenega sveta. Zatem poročamo o gostovanju Orkestra Residentie iz Haaga v Zlatem abonmaju, v nadaljevanju skočimo še na Primorsko, najprej v Rafutski park v Novi Gorici, kjer je nastopil oktet rogov ter nato na prireditev "Z violino in malim basom od Rezije do Istre", ki je v soboto potekala v dvorani palače Gravisi Buttorai na sedežu Italijanske skupnosti Santorio Santorio v Kopru, konec oddaje pa bo v znamenju opere. Poročali bomo o aprilski uprizoritvi Donizettijeve opere Lucia di Lammermoor v tržaškem opernem gledališču in zagrebški uprizoritvi Rusalke Antonína Dvořáka.

Mednarodna skupnost poziva Indijo in Pakistan k zadržanosti po spopadih v Kašmirju. Razmere v regiji, razdeljeni med jedrski sili, ostajajo napete. Indijske sile so v nočnem raketiranju ubile najmanj 31 ljudi, pakistanski odziv s topništvom je terjal najmanj 15 življenj. Indija trdi, da se maščuje za poboj civilistov pred dvema tednoma v indijskem delu Kašmirja. Pakistan vpletenost v napad zanika. V Zrcalu dneva tudi: - Tusk: Poljska ne bo sprejemala zavrnjenih migrantov - Začetek konklava brez izvolitve novega papeža - Štajerski nogometni derbi: Maribor - Celje 1:1

Bo iskra dolgoletnih trenj v Kašmirju zanetila novo vojno žarišče? Indija in Pakistan, jedrski sili, sta izvedli posamične in - kot poudarjata - natančno odmerjene napade druga na drugo - povod pa je nasilje skrajnežev. Mednarodna skupnost, tudi Slovenija, državi poziva k zadržanosti. Drugi poudarki oddaje: Koliko bo za obrambo namenila Slovenija? V Vatikanu prvo glasovanje o novem papežu. Langerjeva vila v Mariboru bo družabno središče.

Kiti v rekah, mroži na evropskih obalah, delfini v pristaniščih – tudi v koprskem, na primer. Morski sesalci se vse pogosteje pojavljajo daleč od svojih običajnih domovanj. Zakaj? Mednarodna skupina znanstvenikov je v nedavni obsežni študiji, ki jo je vodila organizacija OceanCare, raziskovala prav to nenavadno vedenje. Sodelovalo je tudi slovensko društvo Morigenos. Razlogi so zapleteni, a med glavnimi vzroki izstopata podnebna kriza in človekov vpliv. Študija, ki jo je marca objavila priznana znanstvena revija Marine Policy, pa prvič prinaša tudi jasna priporočila – kako se odzvati, ko morski sesalci zaidejo v kraje, kjer jih ne bi pričakovali. Kako zaščititi njih in ljudi, več o tem je Lei Širok povedal dr. Tilen Genov.

Mednarodna skupnost pozdravlja zamrznitev ameriških carin. Nenadno odločitev predsednika Donalda Trumpa, da začasno, za 3 mesece, zamrzne zvišanje carin in za to obdobje na 10 odstotkov zniža tako imenovane vzajemne carine, je pozdravila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Evropska komisija je na Trumpovo potezo nemudoma odgovorila z zamrznitvijo evropskih protiukrepov, ki so jih ravno včeraj potrdile članice povezave. Druge teme: - Francoski predsednik Macron: v prihodnjih mesecih nameravamo priznati palestinsko državo. - Za spodbujanje dela starejših predlog, da bi upokojenci ob plači prejemali polno pokojnino. - Komisija za preprečevanje korupcije: mariborski podžupan Medved kršil integriteto; KPK poziva k njegovi razrešitvi.

Ta konec tedna jubilej bolnikov in zdravstvenih delavcev.V konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici jutri maša za bolnike z rakom in odprtje razstave ilustracij Paole Bertolini Grudina.Sveta maša za uspeh beatifikacije božjega služabnika Valentina Oblaka.Mednarodna teološka komisija je izdala dokument z naslovom »Jezus Kristus, Božji Sin, Zveličar«.Raziskava: Ugled katoliške cerkve v Švici močno načet.

Rusija je v prvem odzivu na predlog o 30-dnevni prekinitvi ognja v Ukrajini sporočila, da podrobno preučujejo izjave, dane po včerajšnjem srečanju ameriških in ukrajinskih predstavnikov, od Američanov pričakujejo, da jih bodo podrobno obvestili o pogovorih. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov ni izključil telefonskega pogovora na najvišji ravni, če bo potrebno. Predlog o začasnem premirju so sicer pozdravile številne evropske države, tudi Slovenija. Preostale novice: -Unija napovedala postopne protiukrepe na ameriške carine v vrednosti 26 milijard evrov - Pristojni odbor podprl spremembe pri evidencah delovnega časa, ki so jih zahtevali delodajalci - Mednarodna smučarska zveza zaradi škandala manipulacije dresov skakalcev v drastične spremembe

Mednarodna skupnost čaka na odgovor Rusije glede predloga za prekinitev ognja v Ukrajini. Upanje, da bodo ruske oblasti privolile v 30-dnevno premirje, je izrazil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Med drugim je kritiziral napoved Evropske komisije, da bo uvedla protiukrepe na danes uveljavljene 25-odstotne carine na aluminij in jeklo v Združenih državah. Trump je zatrdil, da se Unija do Združenih držav že dalj časa vede nepošteno, da je med drugim od ameriških podjetij iztožila veliko denarja - in da je zdaj čas za ukrepe Združenih držav. Ostali poudarki: Bo zaradi krepitve evropske obrambe osiromašena podnebna politika Unije? Ob nesoglasjih glede dodatkov k pokojninam zaostrena retorika med SDS in Levico Po aferi s skakalnimi dresi suspendirana tudi skakalca Marius Lindvik in Johann Andre Forfang

Klepánje Sicer je zima brez snega, a to za zimske športe ni ovira. "Če zime ni, jo pa naredimo," je geslo tehnologije mraza, a samo kot uvodna misel … Kot zaradi podnebnih sprememb razmišljamo o spremembi poljščin, bo treba očitno na novo podnebno realnost prilagoditi tudi priljubljene športe v zimskih mesecih. Kar je škoda in skoraj tragedija, je dejstvo, da bo zime zmanjkalo ravno v trenutku, ko naši športniki v posameznih disciplinah dosegajo prav neverjetne uspehe … V prihodnosti se bodo na Vitrancu pasle ovce, planiške skakalnice pa bomo spremenili v izstrelitvene rampe za drone prihajajoče vojne. Kakorkoli; ta teden nas čaka predigra za Planico na Pokljuki, kjer se tradicionalno srečujejo biatlonci. Zanimiv šport, na račun katerega so se v času sarajevske olimpijade in opotekajoče se Jugoslavije po ulicah šalili, da kanijo Rusi v Bosno poslati dvesto tisoč biatloncev. Danes pa se zdi kaj takega povsem verjetno. Biatlonci na Pokljuki torej. Mednarodna zveza je nekoliko premaknila termin biatlonskega praznika, a sredina marca je tudi čas, ko se na Pokljuki pari divji petelin. O divjem petelinu, tej veličastni kuri, poslušalstva ni treba izobraževati. Strogo zaščitena in izjemno plašna žival je eden simbolov slovenske favne, njegovo petje ob dvorjenju samici pa je za tistega, ki ga je kdaj slišal, nepozaben čudež narave. Drobljenje In zdaj k zapletu. Dvorjenje in parjenje divjega petelina na Pokljuki, kjer proge potekajo v osrčju Triglavskega narodnega parka, je zaščiteno kot t. i. mirno območje. Gre za območje, kjer je gibanje obiskovalcev prilagojeno tako, da njihova prisotnost ne moti parjenja ter s tem ne ogroža obstoja te živali, ki so jo v nekaterih delih Evrope že iztrebili. Tako bodo tekme letos prilagojene paritvenim običajem divjega petelina, kar pomeni omejitev števila ljudi, organizirane prevoze in pa omejitev spremljevalnih prireditev, ki bodo potekale v dolini. Da imamo radi med parjenjem mir, je skupno vsem živim bitjem, a kljub temu se zdi poteza organizatorjev pokljuških tekem, skupaj z lokalno skupnostjo in seveda Triglavskim narodnim parkom, resnično hvale vredna. Gre za enega tistih redkih ukrepov, zaradi katerih je človek ponosen, da je Slovenec … Še tako zakrknjen cinik v tem dejanju – razen manjše ironije, da tekanje s puškami pod vejami, na katerih poje petelin, ni ravno primerno – ne more najti temne lise. A v petelinji zgodbi moti nekaj drugega. Imamo torej Slovenijo, ki brezkompromisno, sodobno in za vzgled vsem ostalim državam zaščiti pravico največje evropske kure do parjenja, razmnoževanja in s tem obstoja. Pravice divjega petelina postavi pred kapital, pred multiplikativne turistične učinke, ki jih prinaša tekma svetovnega pokala v biatlonu, in pred narodovo katarzo ob športnih uspehih. Kar nas nek način samoomeji in na najlepši možen način pokaže, kako so v praksi videti zelena destinacija, trajnostni razvoj in zaščita naravnega okolja. Glavni udarec In potem imamo Slovenijo, ki pravice, ki pripadajo divjemu petelinu, odreka ljudem. Kot imamo z zakonom določeno mirno območje, na katerem se lahko divji petelin nemoteno pari, imamo mirno območje ali mirna območja, zaščitena z zakonom, v katera se zatekajo divji petelini človeške družbe. Redki, drugačni, ogroženi. Recimo Metelkova 6, dom nevladnih organizacij in grb sovraštva na praporih tistih, ki bi poslali biatlonce, da prerešetajo že tako razpadajočo bajto do temeljev. Če ponovimo; čemu smo kot Slovenci enoglasno sposobni zagotoviti prostor, mir in obstoj divjemu petelinu in čemu tega nismo sposobni zagotoviti nevladnim organizacijam? Deklariran motiv jurišnikov je denar. Da gre za vrečo brez dna, da možje in žene, dekleta in fantje v teh organizacijah ne delajo nič, razen da trošijo vaš trdo prigarani evro; če pa že dajo kaj od sebe, gre za levičarsko, če ne skrajno levičarsko propagando. Kakšen motiv vodi slovensko družbo k zaščiti enkratnosti divjega peteline in k demontaži drugačnosti nevladnih organizacij? In ali to avtomatično pomeni, da se nam zdi kura pomembnejša od človeka, ali pa pomeni, da ogroženost vrednotimo od nižje razvitih organizmov, kot je recimo skrajno ogrožena človeška ribica, do absolutno neogroženih organizmov, kot so tujci, šibki, migranti, spolno ali nacionalno drugačni. Povedano še drugače: spoštujemo mirno območje divjega petelina, ne spoštujemo pa Mirovnega inštituta. Brušenje Drži pa eno – pove vsak, ki je pozimi zarana vstal, da je slišal dvorjenje divjega petelina ... Petelinu je načeloma vseeno; lahko poje, če ga opazuje trideset tisoč tihih ljudi, lahko pa se pritaji, če po gozdu lomasti glasen in neotesan posameznik. Trik ni v številu sledilcev, temveč v hrupu, ki ga povzroča posamezen rogovilež.

Za Slovenijo zelo uspešno svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Trondhejmu je zaznamoval škandal s skakalnimi dresi Norvežanov. Mednarodna smučarska zveza je že sprožila preiskavo včerajšnjih diskvalifikacij zaradi morebitnih goljufij. Sicer pa so slovenski športniki danes poskrbeli za novo navdušenje. Alpski smučar Miha Hrobat je s tretjim mestom na tekmi za svetovni pokal na Norveškem osvojil svoje prve superveleslalomske stopničke. Druge teme: - Pozivi k zaščiti civilistov v Siriji. Najnovejši izrbuh nasilja terjal že več kot tisoč smrtnih žrtveh. - Predsednica Evropske komisije Von der Leyen: ZDA ostajajo evropska zaveznice. - V smučarski nesreči na Soriški planini umrla 14-letnica.

V ospredju svetovne javnosti je zaostrovanje odnosov med ZDA in Ukrajino, ameriški predsednik Donald Trump je po sporu z Volodimirjem Zelenskim celo začasno ustavil vojaško pomoč Ukrajini. Slednja je sicer pripravljena na mirovna pogajanja z Rusijo, kakšna bo cena za končanje vojne, pa še ni znano. Prvi mož ZDA je ob tem prst uperil tudi proti Evropski uniji, ki napoveduje milijardne izdatke za oboroževanje. In kaj o novi svetovni realnosti pravijo poznavalci razmer: zgodovinar David Hazemali, komentatorja Denis Mancevič in Ervin Hladnik Milharčič in profesorica evropskega in mednarodnega prava Janja Hojnik.

Sirci slavijo padec režima dolgoletnega voditelja Bašarja al Asada, številni razseljeni se vračajo domov. Uporniki so osvobodili tudi številne zapornike. Mednarodna skupnost medtem poudarja nujnost mirnega prenosa oblasti. - Kakšno bo nadaljevanje postopka za izbiro guvernerja Banke Slovenije? - Boj proti korupciji: eno od bolj težavnih področij je poraba javnih sredstev. - Železniški promet pri nas bo zaradi del v Ljubljani od nedelje prilagojen.

Mednarodna raziskava matematične in naravoslovne pismenosti TIMSS je že peta mednarodna raziskava zapovrstjo, ki potrjuje trend slabšanja znanja naših osnovnošolcev. Zakaj naši osnovnošolci drsijo navzdol na različnih mednarodnih lestvicah znanja; katere ukrepe snujejo pristojni za šolsko politiko in stroko, da se bo stanje izboljšalo; kaj lahko storijo šole in učenci. Pa tudi o vrednosti mednarodnih raziskav znanja in zakaj je pomembno, da naši otroci sodelujejo v njih. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje; Jasna Rojc, direktorica zavoda za šolstvo; dr. Eva Mirazchiyski Klemenčič, vodja Centra za uporabno epistemologijo; Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica.

Kras predstavlja 25 odstotkov površja Slovenije, v njem pa je raziskanih okoli 15 tisoč jam. Ena izmed njih je tudi 300 metrov dolga jama, brez navdihujočih kapnikov, brez človeške ribice, kanjona reke ali še česa drugega, po čem slovijo nekatere druge slovenske kraške jame. A Račiška pečina se je kljub temu znašla na seznamu Drugih 100 krajev geološke dediščine, ki ga pripravlja Mednarodna zveza geoloških znanosti. Zakaj je jama v občini Ilirska Bistrica, ki je služila za skladišče italijanski, nato pa jugoslovanski vojski, tako posebna? Kaj so v njej odkrili geologi, da je arheološki in naravni spomenik ter ni odprta za obiskovalce? Izdajmo le eno stvar: kosti že dolgo izumrlega jamskega medveda. Za več pa vas vabimo, da prisluhnete Nedeljski reportaži, ki jo je pripravila Špela Šebenik.

V epizodi 153 je bil moj gost Uroš Lipušček, dolgoletni novinar, publicist in urednik, specializiran za zunanjo politiko držav v razvoju. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Kitajska, aplikacije in tehnologija Mednarodna politika in novinarstvo Mednarodna politika in imperiji po 2. svetovni vojni Lakota, staranje prebivalstva in nizka fertilnost na Kitajskem Gospodarsko sodelovanje, atomska vojna in napake Evrope Hladna vojna, vojna v Ukrajini, interesi Evrope in ZDA Podnebne spremembe, multikulturnost in politika EU Davos - Svetovni gospodarski forum Dolg Amerike, ameriški dolar in kriptovalute Konflikt na bližnjem vzhodu Svetovni red čez 50 let

Razmere na severu Kosova, kjer so kosovski policisti zasedli prostore nekaterih srbskih vzporednih institucij, so znova napete. V Prištini trdijo, da gre za uveljavljanje vladavine prava in suverenosti v svoji državi, v Beogradu pa, da spremljamo teror in pregon Srbov: njihovo življenje je vedno težje, ostali so brez srbskih bank, pošt, plačevanja z dinarji, odstranjujejo srbske simbole. Kosovski Srbi se počutijo, kot da bi bili ujeti med dvema ognjema. Mednarodna skupnost Kosovo svari pred enostranskimi potezami, a tam so odločeni, da kljub srbskemu nasprotovanju odprejo tudi most v središču Mitrovice, ki je 25 let delil albanski in srbski del mesta.

Nedaleč od Ilirske Bistrice se nahaja vodoravna kraška jama z imenom »Račiška pečina«. V 20. stoletju so jo za skladišče uporabljale različne vojske, že dobra 3 desetletja pa jo raziskujejo krasoslovci in geologi. V njej je že v 30-ih letih zaradi ravnanja tal z namenom povečati skladični prostor, vojska Kraljevine Italije po sredini prerezala s sigo prekrito kopo. Kar bi bilo danes zaradi načel varstva naravne dediščine prepovedano, je bil takrat rezultat posega nastanek približno 3 metre visokega sedimentnega profila. Ta omogoča vpogled v preteklost njegovega nastanka od pliocena do danes, torej od cca. 2,6 milijona let pred nami. Tako je pred nekaj dnevi Mednarodna zveza za geološke znanosti na svojem 37. kongresu to naravno vrednoto uvrstila med »Drugih 100 geoloških dediščin Zemlje« (na prvem seznamu so na primer Škocjanske jame). Predsednica Mednarodne speleološke zveze izr.prof.dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni bo povzela, kaj vse iz tega profila razberemo o geološki preteklosti teh krajev. FOTO: Izjemna stratigrafsko-sedimentna dediščina profila v kraški jami Račiška pečina VIR: Nadja Zupan Hajna, IZRK ZRC SAZU

Rusija je napadla Ukrajino z več kot 200 droni in raketami. Sirene so se oglasile po vsej državi, iz prestolnice Kijev poročajo o težavah pri preskrbi s pitno vodo in elektriko. Ruska stran je potrdila, da je ciljala ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Poljska je medtem spročila, da išče brezpilotni letalnik, ki je v času napadov v njeni vzhodni sosedi najverjetneje padel na poljsko ozemlje. Druge teme: - Mednarodna skupnost poziva Izrael in Hezbolah k takojšnji umiritvi razmer - Nabavniki opozarjajo, da kljub spodbudni statistiki razmere v gospodarstvu niso rožnate - Štajerski kmetje razmišljajo o tožbi multinacionalke Corteva zaradi težav s koruzo

V Rijadu, glavnem mestu Savdske Arabije, je pred kratkim potekala 56. Mednarodna kemijska olimpijada. Olimpijade so se pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT) udeležili tudi slovenski dijaki. In bili zelo uspešni: v hudi konkurenci 333 mladih kemikov iz 87 držav so si priborili štiri bronaste medalje, in sicer: Matej Nastran (Gimnazija Škofja Loka), Filip Zver (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Luka Gašperlin (Gimnazija Škofja Loka) in Gabriel Žnidaršič (Gimnazija Vič).

V zadnjem delu serije o SURS-u predstavljamo nekaj podrobnosti o mednarodni vpetosti Statističnega urada Republike Slovenije, ki je sestavni del evropskega statističnega sistema, statističnega sistema Združenih narodov, dejaven pa je tudi v OECD, mednarodnih strokovnih združenjih in v mednarodnih razvojnih projektih.O tem pripoveduje Barbara Dremelj Ribič, namestnica generalne direktorice SURS-a. Zapiski: 1. del: Statistika je povsod okrog nas 2. del: O zgodovini in statističnem humorju 3. del: Statistika ni suhoparna in dolgočasna 4. del: O cenah in inflaciji 5. del: "Ferrari na kolovozu" 6. del: Popisovalec je pozvonil trikrat Nedeljska gostja: Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica Sursa   Foto: SURS

V današnjem Svetu kulture poročamo o mednarodni filozofski konferenci z naslovom The Organic and the Normativ oziroma Organsko in normativ, ki se je začela včeraj v prostorih Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani. Na njej se bodo predstavili številni domači in tuji filozofi, ki z različnimi pristopi raziskujejo vitalno normativnost, ki se nanaša na zmožnost živih bitij, da določajo in konstituirajo lastne pogoje obstoja. V galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana pa so sinoči odprli razstavo z naslovom Atmosfere - umetnost, raziskovanje podnebja in vesolja. Gre za razstavljen mobilni paviljon, ki ga je lansko leto zasnoval avstrijski oblikovalec Alexander Kada v okviru razstave na avstrijskem delu Štajerske - Steiermark Schau.

V mestu Madždal Šams na Golanski planoti potekajo zadnje pogrebne slovesnosti ob pokopu 11-letnega dečka iz skupine otrok, ki jih je ubila raketa iranske izdelave. Hezbolah je zanikal odgovornost za tragedijo in poziva k mednarodni preiskavi dogodka. Mednarodna javnost pa se boji, da sta svet in bližnjevzhodna regija na robu novega konflikta. Druge teme: - Na Celjskem velika škoda po včerajšnjem neurju, zalite hiše in plazovi tudi na Koroškem in v Zasavju. - V Kanalu še preiskujejo vzrok onesnaženja vodarne Močila, oskrba z vodo okrnjena. - Slovenski rokometaši proti Hrvaški dosegli prvo zmago na olimpijskih igrah v Parizu.

Slovenijo so popoldne od severozahoda in severa zajele nevihte in se pomaknile proti osrednji Sloveniji. Iz Gorenjske, Zasavja, Koroške in Štajerske so poročali o nalivih, ponekod s točo, močnem vetru in številnih udarih strel. Na terenu zaradi vetroloma in poplav meteorne vode posredujejo gasilci. Po prvih podatkih je bilo najhuje na Koroškem - na območju Črne na Koroškem je zemeljski plaz zasul domačina - ta je že v bolnišnični oskrbi. Drugi poudarki oddaje: - Mednarodna javnost ob napadu na Golansko planoto zaskrbljena zaradi morebitnega stopnjevanja spopadov - Medregijski sindikalni svet poziva k ureditvi statusa obmejnih delavcev - Kajakašica Eva Terčelj sedma na olimpijskem slalomu na divjih vodah

Dr. Fink, Kapela mučencev v Šentjoštu: Četrti okupator slovenskega naroda je bil najhujši.V Arboretumu Volčji Potok vse nared za jubilejno 50 srečanje prijateljev Radia Ognjišče.Šolarji večinoma zadovoljni odhajajo na počitnice in se veselijo novih doživetij.Borrell zunanjim ministrom EU: še pred poletjemo moramo okrepiti podporo Ukrajini.Vreme: Popoldne se bo oblačnost trgala, burja na Primorskem bo nekoliko oslabela.Maja rast turističnega obiska v Sloveniji; najvišja, kar 27- odstotna - v občini Ljubljana.Mednarodna raziskava Pisa: naši 15-letniki podpovprečni v ustvarjalnem mišljenju.ŠPORT: Slovenski odbojkarji po zmagi nad Srbijo, dobili glavni del Lige narodov.

Uro in dvajset minut dolga opera Kit na plaži je sodobna pripoved o inteligentni in kljubovalni najstnici Niki, ki se sooča z značilnimi težavami: ljubezenskimi izzivi, šolskimi obveznostmi in napetostmi v domači hiši. Ima pa še en poseben izziv, bratca Igorja z downovim sindromom. Opero režira Vinko Möderndorfer, nastala pa je prav po njegovem romanu. Premiera bo v kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Naša téma pa je še 70. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, tradicionalni forum in hkrati tekmovanje del sodobnih skladateljev, ki se odvija v litovski prestolnici Vilni.

V najelitnejšem nogometnem klubskem tekmovanju bo nocoj znan še drugi finalist. Real Madrid bo na stadionu Santiago Bernabeu gostil Bayern. Ob nogometu se posvetimo še Mednarodni smučarski zvezi in njenim delovnim skupinam, ki se v Portorožu pripravljajo na prihodnjo sezono tekmovanj na snegu.

zrael je z ofenzivo v Rafi prevzel nadzor nad vsemi izhodnimi točkami iz Gaze, potem ko sinoči ni sprejel dogovora o premirju, s katerim se je strinjalo skrajno palestinsko gibanje Hamas. Mednarodna skupnost je zaskrbljena zaradi katastrofalnih humanitarnih razmer, v katerih razseljeni Palestinci iščejo zavetje. Nekateri govorijo o novih vojnih zločinih. Druge teme: - Zahod bojkotiral peto Putinovo prisego za predsednika. - Sodniki in tožilci zavračajo vladni predlog za ureditev njihovih plač. - Prenovljena železniška postaja v Šentjurju.

Ime tedna je postal Martin Stražar z inštituta Broad v Združenih državah Amerike in prvi avtor študije, ki so jo objavili v najuglednejši reviji celične biologije Cell. Mednarodna skupina znanstvenikov, v kateri sta bila dva Slovenca, je odkrila in prvič opisala črevesne bakterije roda Oscillibacter, ki lahko učinkovito razgradijo holesterol ter tako pomagajo pri zniževanju holesterola v krvi in tveganja za bolezni srca in ožilja pri ljudeh.Kandidati so bili še: Nika Jurman, scenaristka in režiserka kratkega animiranega filma Borbike, ki je prejel glavno nagrado na letošnjem 23. Festivalu neodvisnega filma v Slovenski kinoteki. Film Borbike je po oceni žirije sodobno in duhovito ogledalo časa, v katerem skozi cinično, osladno, rožnato prizmo spoznamo groteskno pretvarjanje samooklicanih meščanskih elit. Dušana Findeisen in Ana Krajnc, ki sta pred natanko 40 leti postavili konceptualne in strokovne temelje za izobraževanje starejših ter ustanovili Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje. Danes je to razvita nacionalna mreža 54 univerz, ki delujejo v vseh večjih krajih in bogatijo življenje ljudem v jeseni življenja. V različne programe univerze je vključenih kar dvanajst tisoč starejših. Zapiski: objavljena študija v reviji Cell

Ime tedna je postal Martin Stražar z inštituta Broad v Združenih državah Amerike in prvi avtor študije, ki so jo objavili v najuglednejši reviji celične biologije Cell. Mednarodna skupina znanstvenikov, v kateri sta bila dva Slovenca, je odkrila in prvič opisala črevesne bakterije roda Oscillibacter, ki lahko učinkovito razgradijo holesterol ter tako pomagajo pri zniževanju holesterola v krvi in tveganja za bolezni srca in ožilja pri ljudeh.Kandidati so bili še: Nika Jurman, scenaristka in režiserka kratkega animiranega filma Borbike, ki je prejel glavno nagrado na letošnjem 23. Festivalu neodvisnega filma v Slovenski kinoteki. Film Borbike je po oceni žirije sodobno in duhovito ogledalo časa, v katerem skozi cinično, osladno, rožnato prizmo spoznamo groteskno pretvarjanje samooklicanih meščanskih elit. Dušana Findeisen in Ana Krajnc, ki sta pred natanko 40 leti postavili konceptualne in strokovne temelje za izobraževanje starejših ter ustanovili Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje. Danes je to razvita nacionalna mreža 54 univerz, ki delujejo v vseh večjih krajih in bogatijo življenje ljudem v jeseni življenja. V različne programe univerze je vključenih kar dvanajst tisoč starejših. Zapiski: objavljena študija v reviji Cell

Iran je po včerajšnjem izraelskem napadu sporočil, da se bo ob morebitnih novih akcijah Izraela, ki bodo v nasprotju z njihovimi interesi, odzval takoj in na najvišji ravni. Da je skrajni čas, da se prekine nevaren krog povračilnih ukrepov na Bližnjem vzhodu, je dejal generalni sekretar Združenih narodov Jens Stoltenberg. Kot je še sporočil njegov predstavnik Stephane Dujarric/Stefan Dižarik/, je mednarodno skupnost pozval, naj sodeluje pri preprečitvi širjenja konflikta. Drugi poudarki oddaje: - Unija s sankcijami proti nezakonitim izraelskim naseljencem in organizacijam na Zahodnem bregu - Na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke spodbudne ocene za Slovenijo - Današnji dvajseti Solinarski praznik v Piranu tudi poklon dnevu Zemlje

Pristojni parlamentarni odbori predlagajo izvedbo referendumov o evtanaziji, uporabi konoplje in preferenčnem glasu pri volitvah poslancev 9. junija z evropskimi volitvami.Švicarski farmacevtski velikan Sandoz v Ljubljani začel naložbo, ki naj bi prinesla 200 delovnih mestu na področju razvoja podobnih bioloških zdravil.Mednarodna skupnost po nočnem izraelskem napadu na Iran poziva k zadržanosti in svari pred zaostrovanjem konflikta na Bližnjem vzhodu.VREME: Jutri boo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami.

Mednarodna javnost svari pred hudo zaostritvijo bližnjevzhodne krize, potem ko je Izrael davi z droni napadel vojaške cilje v regiji Isfahan v osrednjem delu Irana. Teheran sicer trdi, da za zdaj ne načrtuje povračilnih napadov Druge teme: - Ministri držav G7 so se zavzeli za okrepitev ukrajinske protizračne obrambe - Strokovnjaki pred začetkom svetovnega tedna cepljenja opozarjajo na prenizko precepljenost pri nas - Policisti za en dan poostrili nadzor nad prehitrimi vozniki na slovenskih cestah

Mednarodna skupnost po iranskem napadu na Izrael poziva k zadržanosti. Kot je na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov poudaril generalni sekretar Antonio Guterres, je Bližnji vzhod zdaj na robu: prebivalci regije se soočajo z resnično nevarnostjo uničujočega obsežnega spopada. Dodal je, da je čas za umiritev razmer in največjo možno mero zadržanosti. Izrael morebitnih povračilnih ukrepov še ni napovedal. Drugi poudarki oddaje: - Nadaljevanje pogajanj o plačni reformi. Po mnenju vlade proces poteka dobro, a stavkovni val sindikatov ne pojenja. - Delodajalci opozarjajo na številne prepreke pri novem pravilniku o ročnem premeščanju bremen. - Slovenske rokometašice osvojile zgodovinsko vozovnico za olimpijske igre v Parizu.

V svetu še naprej odmeva sobotni napad Irana na Izrael kot odgovor na domnevno izraelski napad na iransko predstavništvo v Damasku. Mednarodna javnost vpleteni strani še naprej poziva k zadržanosti. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je napovedal tesno komunikacijo s sogovorniki v regiji tudi v prihodnjih urah in dnevih. V oddaji tudi o tem: - Tri mesece po začetku zdravniške stavke se krovna pogajanja med vlado in javnim sektorjem tudi tokrat nadaljujejo brez Fidesa - Družinski zdravniki poudarjajo: v družinski medicini kronično primanjkuje zdravnikov, nujno je razširiti mrežo - Svet RTV glasuje o predlogu programske, sistemske, kadrovske in finančne reorganizacije

V svetu še naprej odmeva sobotni napad Irana na Izrael kot odgovor na domnevno izraelski napad na iransko predstavništvo v Damasku. Mednarodna skupnost vpleteni strani še naprej poziva k zadržanosti. Iz iranskega zunanjega ministrstva pa so ob morebitnem povračilnem napadu Izraela napovedali odločen odziv.

Mediacija med vlado ter Sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides ni bila uspešna. Vlada in Fides sta se ob tem v skupni izjavi zavezala, da bosta nadaljevala pogajanja, da bi se stavka, ki traja že skoraj tri mesece, končala. Druge teme: - Tudi na Bližnjem vzhodu pogajalci ne morejo poročati o uspehu. Pogajanja med Izraelom in Hamasom so v slepi ulici, večina mest v Gazi je v ruševinah, prebivalci pa na robu obupa. - Evropsko sodišče za človekove pravice je pritrdilo skupini švicarskih aktivistk, da jim je Švica kršila človekove pravice, ker ni dosegla podnebnih ciljev, zavrglo pa je podnebno tožbo mladih Portugalcev proti evropskim državam, med drugim Sloveniji, češ da ni pravne podlage za širitev jurisdikcije. Mednarodna pravnica Maša Kovič Dine pojasnjuje bojazen držav in očitno tudi sodišča, da bi to odprlo možnost različnih sodb v prihodnosti, ko bi tožniki tožili še druge države, ne le tiste, katere državljani dejansko so, kar pripelje s seboj pravne nevarnosti. - Stopnja tveganja glede napada na šoli je majhna, a je treba vsako grožnjo obravnavati z največjo možno resnostjo, je ob nedavni spletni grožnji dejal minster za izobraževanje Darjo Felda. Kot je dejal, so šole pozvali predvsem k skrbni in previdni obravnavi tematike z učenci in starši. Kljub temu je slišati nekatere kritike ravnateljev glede komuniciranja pristojnega ministsrtva in Policije s šolami.

Posledice afere nakupa sodnih prostorov tako rekoč vsak dan narekujejo tempo politiki. V Socialnih demokratih bodo 13-ega aprila odšli na izredni volilni kongres. To je sinoči po konferenci sporočila Tanja Fajon, ki ostaja predsednica stranke, Matevž Frangež pa je začasno prevzel položaj glavnega tajnika. Oči javnosti so zdaj uprte tudi v premierja Roberta Goloba in Dominiko Švarc Pipan oziroma v njeno ministrsko usodo. Premier Golob še danes pričakuje ugotovitve Švarc Pipanove o postopku nakupa sodnih prostorov, kar se bo tudi zgodilo. Odprto ostaja, kako in kdaj bo z ministrskega položaja odšla Dominika Švarc Pipan, če sploh. Preostale novice: Mednarodna skupnost svari Izrael pred nadaljevanjem vojaške operacije v Rafi na jugu Gaze. V Kairu pogajanja o morebitni prekinitvi ognja. Poljski kmetje tudi danes na meji z Ukrajino v znak protesta proti nelojalni konkurenci omejujejo promet tovornjakov z ukrajinskim žitom. Po državi vrhunec pustnih prireditev in pokop Pusta. Jutri pepelnična sreda in postni čas.

Mednarodna javnost se z veliko zaskrbljenostjo odziva na napovedi izraelskih oblasti o evakuaciji civilistov in ofenzivi na mesto Rafa. Na to območje se je zateklo že več kot milijon beguncev, ki so že zdaj izpostavljeni lakoti in boleznim. Po besedah tiskovnega predstavnika Združenih narodov Stephana Dujarrica je treba civiliste zaščititi za vsako ceno, prav tako pa ne mislijo privoliti v njihovo prisilno razselitev. Druge teme: - Ukrajina z novo menjavo na čelu vojske - Ministrstvo za okolje načrtuje poostritev nadzora nad starimi kurilnimi napravami - Celjski dnevi komedije s pestrim spremljevalnim programom

Mednarodna skupnost opozarja Izrael, da bodo vojaške operacije v Rafi na jugu Gaze, kamor se je zateklo več kot milijon Palestincev, povzročile še hujšo katastrofo. Izraelska vojska kljub temu krepi napade na mesto, ponoči je bilo ubitih več deset ljudi, v napadih po celotni enklavi pa več kot 100. Skupno število smrtnih žrtev v Gazi je povzpelo že čez 28 tisoč. Druge teme: - V Uniji dogovor o novih prožnejših fiskalnih pravilih, v uporabi bodo prihodnje leto. - Ob dnevu spomina na fojbe italijanski vrh na slovesnosti v Bazovici. - Sistem izdajanja odločb oskrbovalcem družinskega člana še ne deluje, vleklo bi se lahko mesece.

Evropska komisija je napoved gospodarske rasti za našo državo za letos popravila navzgor na 1,3 odstotka, za prihodnje leto pa navzdol na 2 odstotka. Jesenska napoved je nižja od poletne tudi za evrsko območje in Unijo. Gospodarstveniki v Sloveniji menijo, da je recesija pred vrati, in se čudijo zaradi napovedi novih dajatev. Druge teme: - Mercator je podpisal pogodbo o nakupu Engrotuša. Trgovsko verigo bo po neuradnih informacijah kupil za 30 milijonov evrov. Slovenski dobavitelji so zaskrbljeni, češ da bo boj za police še težji kot doslej. Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc je dejala, da je prisotnost domačih, lokalnih proizvajalcev, slovenske industrije lahko zelo pod vprašajem. - V sedmih upravnih enotah stavka skupno približno 800 zaposlenih. Glavni razlogi so pomanjkanje kadra, vse več dela in nizke plače. Kot je dejal sindikalist Miloš Kukovič, stavkajo za dostojanstvo, zato ker imajo ogromno ljudi, ki prejemajo plačo, manjšo od minimalne. - Prvič po začetku spopadov med Hamasom in Izraelom je v Gazo pripeljal tovornjak z gorivom. Mednarodna skupnost obsoja vdor izraelske vojske v bolnišnico Al Šifa.

Izrael nadaljuje obstreljevanje Gaze, zaostrujejo se tudi spopadi ob meji z Libanonom. Kot rečeno, je bila sinoči tarča obstreljevanja bolnišnica v Gazi, pri čemer je bilo ubitih več sto ljudi, med njimi veliko žensk in otrok. Mednarodna skupnost se je na najbolj smrtonosen napad na civiliste v 11-ih dneh spopadov ostro odzvala. Ameriški predsednik Joe Biden je odredil natančno preiskavo okoliščin. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je poudaril, da so bolnišnice in njeno osebje zavarovani z mednarodnim pravom. Drugi poudarki: - Filozof Slavoj Žižek ob odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma z izjavami glede vojne na Bližnjem vzhodu močno razburil del občinstva. - Finančno ministrstvo pričakuje, da bo Slovenija do konca leta prejela 600 milijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev in posojil. - Slovenski nogometaši še korak bližje uvrstitvi na evropsko prvenstvo. V Belfastu z 1:0 premagali Severne Irce.

Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v zgodovini države. Kakšne so razsežnosti se bo šele pokazalo, ko bo voda odtekla, prizadeta pa je skoraj vsa država. Škoda je gromozanska in bo najverjetneje precej presegla prve ocene o 500 milijonov evrov. Naša država je zato že zaprosila za mednarodno denarno pomoč, potrebujemo pa tudi helikopterje, montažne mostove, bagre in drugo mehanizacijo. Kakšne so razmere in kje je še vedno nevarno, kakšne so potrebe ljudi, podjetnikov in občin ter kje in kako začeti sanacijo v tokratnem Studiu ob 17.00 z gosti in Natašo Mulec

Danes je svetovni dan Zemlje. Njegov namen je ozaveščanje o varovanju okolja, podnebnih spremembah, ravnanju z odpadki in obnavljanju ekosistemov, pa tudi poudarjanje trajnostne in zelene prakse. V oddaji tudi: - Mednarodna podpora Ukrajini ostaja trdna - Začenja se prenova dotrajanega nadvoza nad ljubljansko obvoznico na Dunajski cesti - Odbojkarji ACH Volleya do 19-tega naslova državnih prvakov

(epizoda v dveh delih) Po poletnem premoru se s spomini in zvokom vračava v Gruzijo in se pogovarjava o uspešni astronomski odpravi slovenske skupine dijakov. Zapiski: Slovenska tekmovanja: https://tekmujem.si lanskoletna epizoda podkasta “Mladi astronomi” Mednarodna olimpijada iz astronomije in astrofizike (Kutaisi 2022) uspeh slovenskih dijakov na olimpijadi Drugi del epizode najdeš tukaj. ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's Scientific Visualization Studio Zvočni intermezzo: NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida) Glasba: Peli (Opravičujemo se za vse nevšečnosti)

Danes mineva 77 let od prve uporabe jedrskega orožja v vojaškem spopadu - to je bil ameriški napad z atomsko bombo na japonsko mesto Hirošima. Obletnica mineva ob poudarjanju nevarnosti za jedrske spopade. V Jutranji kroniki tudi: - Domači turizem se znova krepi, gostje iz tujine večinsko iz nam bližnjih držav - Mednarodna speleološka zveza odslej pod vodstvom slovenske znanstvenice - Poletna radijska pohajkovanja po planinskih kočah začenjamo na Slivnici

Aktivistična punkovska skupina Pussy Riot trka na vest mednarodne skupnosti. Kolektiv poudarja, da lahko h končanju vojne v Ukrajini močno pripomore prepoved uvoza ruskih energentov. To je osrednje sporočilo turneje Riot days, s katero zbirajo denar za otroško bolnišnico v Kijevu in opozarjajo, da podpora vojni med Rusi ni tako velika, kot prikazuje ruska propaganda. Nastop v Ljubljani je bil težko pričakovan, nekaj napetosti pred dogodkom je bilo tudi zaradi aretacije članice aktiva, ki jo je slovenska policija za 10 ur pridržala na podlagi starejše mednarodne tiralice. Skupina je nastopila v Gali hali na Metelkovi v okviru festivala Lezbična četrt, ki ga pripravlja Društvo Škuc.Mednarodna turneja za končanje vojne v UkrajiniAktivistična punkovska skupina Pussy Riot trka na vest mednarodne skupnosti. Kolektiv poudarja, da lahko h končanju vojne v Ukrajini močno pripomore prepoved uvoza ruskih energentov. To je osrednje sporočilo turneje Riot days, s katero zbirajo denar za otroško bolnišnico v Kijevu in opozarjajo, da podpora vojni med Rusi ni tako velika, kot prikazuje ruska propaganda. Nastop v Ljubljani je bil težko pričakovan, nekaj napetosti pred dogodkom je bilo tudi zaradi aretacije članice aktiva, ki jo je slovenska policija za 10 ur pridržala na podlagi starejše mednarodne tiralice. Skupina je nastopila v Gali hali na Metelkovi v okviru festivala Lezbična četrt, ki ga pripravlja Društvo Škuc.