Podcasts about podrobneje

Avgust Demšar je izdal že 14. knjigo, tokratna se imenuje Zadnja večerja (Založba Pivec), a v njem ne boste našli že v literarni in tudi televizijski podzavesti uveljavljenega lika inšpektorja Martina Vrenka. Knjiga, ki nosi naslov po znameniti Da Vincijevi freski, vsebuje zbirko 9 kratkih kriminalnih likovnih zgodb. Podrobneje pa v oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Radio Prvi

Piše Tjaž Mihelič, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Trojni enačaj, ki zaznamuje naslov knjige Čas ≡ prostor komparativista in enega najprodornejših raziskovalcev kosoveliane Janeza Vrečka, nas postavlja v osrčje novega branja Srečka Kosovela. Matematični znak ≡ se bere kot »je identično« in torej ne pomeni istega stanja kot pri dvojnem enačaju, ki pomeni »je enako«. Razlikujeta se v tem, da slednji predpostavlja dve pojavnosti z enako vrednostjo, trojni enačaj pa med dve pojavnosti vnaša enopomenskost, eno ima zdaj še drugo ime, ki je s prvim popolnoma skladno, identično, eno. V našem primeru je naslov monografije povzet iz Kosovelove misli: »Čas in prostor je samo dvoje relacij relativnosti v kozmičnem prostoru, ki je sinteza čas ≡ prostor. Nova mistika, mistika časo-prostora.« Razumevanje časa, ki je prostor, in obratno v luči kvantne mehanike, je zaznamovalo Kosovelovo razumevanje poezije. Enost stvari se je prelila v njegov, lahko rečemo njegov, konstruktivizem, ki ni le umetniška smer, ampak način življenja. Enost stvari je bila njegova zahteva, poziv: enost človeka in »prirode«, vsebine in oblike, kozmosa in prostora. »Črke rasto v prostor,« je zapisal. Vrečkov izziv pri predstavitvi Kosovela ni samo lotiti se ga kot pesnika, temveč tudi kot izjemnega misleca. Namen monografije je zlasti slednji. Vrečko je monografijo je zasnoval skozi 10 poglavij in uvod. Ta nas prav zares uvaja, saj avtor v njem predstavlja svoje zasnove za pričujoče delo, v obrisih začrta poteze, ki jih nato skozi knjigo jasneje izriše, svojo raziskavo pa sopostavi k drugim raziskavam Srečka Kosovela. Ob tem se mi zdi vredno izpostaviti njegov odnos do korifeje slovenske primerjalne književnosti Antona Ocvirka. Če je šlo, kot sam pravi, v njegovi monumentalni pregledni monografiji o Srečku Kosovelu iz leta 2011 za nekakšno apologijo Ocvirka, ki ga je prvi povezal s konstruktivizmom, tu do njega vzpostavi distanco in opozori tudi na njegove zmote. Pri tem se na primer ustavi pri njegovi izdaji Integralov. V uvodu tudi jasno zapiše, da so se danes uveljavljeni pojmi kvantne mehanike pojavili večinoma po Kosovelovi smrti, tako da moramo biti pri njihovi aplikaciji na Kosovelovo poezijo previdni. Omenja pa, da jih je Kosovel »zaznaval«, »intuitivno prišel do spoznanj, ki so bila blizu spoznanjem Plancka, Einsteina, Bohra in drugih fizikov. Kako rešiti nastalo zagato?« Deset nadaljnjih poglavij bi lahko razdelili na tri dele. Poglavji Kosovelove definicije konstruktivizma in Spopad med Kosovelom in Černigojem prinašata splošnejše opazke o Kosovelovem konstruktivizmu ter zlasti slednje postavlja Kosovela ob bok njegovim sodobnikom in primerja njihovo dojemanje konstruktivizma z njegovim. V sedmih preostalih poglavjih Vrečko interpretira konkretne pesmi in iz njih izpeljuje Kosovelovo razumevanje kvantne mehanike. Podrobneje se ukvarja z njegovim manifestom Mehanikom in ga poveže z njegovimi protomanifesti ter kanoniziranimi pesmimi Kalejdoskop, Monolog, Sferično zrcalo, Srce v alkoholu, Kons 5 in Tragedija na oceanu. Tretji del monografije pa predstavlja zadnje poglavje z naslovom Sam moram vse dopolniti, v katerem se loteva Kosovelove bolezni in smrti, njegovega odnosa do komunistične partije, sodelovanja z organizacijo TIGR in razumevanja revolucije. Najprej bi želel spregovoriti o podnaslovu Ob stoti obletnici smrt Srečka Kosovela, ki ni posrečeno izbran. Knjiga je res izšla v njegovem letu in bo tako zasluženo deležna več pozornosti, kot bi je bila verjetno zunaj tega, vendar presega nekakšno jubilejno izdajo. To lahko izberemo iz avtorjeve pisave, saj gre za pionirsko delo tako v Kosovelovem primeru kot tudi sicer. Po branju monografije ne moremo več brati Kosovela, kot smo ga doslej. Po drugi strani pa prinaša navdihujoče branje pri povezovanju umetnosti z znanostjo in nudi tudi svojevrstno metodološko oporo za drugačno branje pesmi tudi drugih avtorjev. Boljši podnaslov bi bil tako takšen, ki bi nas dejansko usmerjal na vsebino, kazal v notranjost dela. Kvantna prepletenost, ki bi jo Kosovel lahko zaznaval, z njim pa korespondiral njegov pojem prozornosti iz pesmi Prerojenje (»Sam, sam, sam moram biti, / vsako telo neprozorno v prozornost preiti«) je ves čas prisotna. Tudi prepletenost sicer je značilnost monografije. Vrečko k posameznim vzorčnim pesmim vpleta številne druge Kosovelove pesmi, aforizme in mnoga znanstvena dela. Kdaj do onemoglosti, kdaj do vrtenja časa. Kaj želim reči? Da se mi je ob branju monografije večkrat zazdelo, da berem že argumentirane stvari, ki so zdaj spet še enkrat argumentirane, da berem aforizme, ki so že korespondirali s prejšnjimi ugotovitvami. Ob njih pa fizikalne dokaze zanje, ki so bili objavljeni mnogo pozneje. Ali je denimo »mistična luč teorije« res v povezavi z Bohrovo atomsko mistiko, kot so drugi imenovali njegovo interpretacijo fizike leta kasneje? Ali Kosovel piše »prav o tem« – čeravno pojave samo zaznava – torej o singularnosti, točki z neskončno gostoto, ki nastane pri črnih luknjah, v kateri se čas ustavi, ko beremo verz: »Ura večnosti se je premaknila v Nič.« Neposredno zatem pa droben citat iz knjige slovenskega filozofa Marka Uršiča, ki ga ob tej sopostavitvi ne morem brati kot dokaz k izpeljani temi. Kot bralec si želim več prostora, ki bi znal zajeti in biti, se imenovati čas. Več prostora, s tem mislim na daljše odlomke pesmi, na daljše citate, če ti podpirajo tako pomembne teze. Ob tem bi si želel več časa, historične perspektive, a nikakor ne historizma. Nekaj tega bi bilo v obstoječem besedilu mogoče navesti namesto komparativističnega navajanja med besedilom z zgodovinarskimi opombami pod črto, kjer bi bil izpisan celoten bibliografski podatek, za katerega bi vedel, kdaj je izšel. Pri pesmih bi si kot bralec želel izpostavitve tega, kar lahko najdemo v povezavi s kvantno mehaniko pri določeni pesmi, ob koncu pa sklepno poglavje, ki bi povzelo glavne ugotovitve Kosovelovega »zaznavanja« teh pojavov v pesmih. Pomembni študiji to pritiče, zlasti takšni. Morda najbolj nazoren primer tega je v uvodu izpisana množica Kosovelovih doslej neinterpretiranih zapisov, primer tega je v začetku kritike naveden. Nekateri v nadaljevanju dobijo svojo časovnost, drugi ne. A če se vrnem h kvantni prepletenosti, je monografija kažipot, namig, ki ga razume dobronamerni bralec, drugačnega pisanja. Janez Vrečko v monografiji Čas ≡ prostor postavlja nove temelje za razumevanje Kosovelove poezije in poezije, umetnosti sicer. S tem pa tudi podlago za nove interpretativne izzive. Ponuja nam metodološki in epistemološki zgled. Ponuja nam, rečeno s Kosovelom, dejanje, gibanje vseskozi. Od nas zahteva naše lastno dejanje. Ne biti dani na dvoje, ampak biti eno.

Na svetovnem prvenstvu v nogometu v Združenih državah Amerike, Kanadi in Mehiki se je turnir prevesil v izločilne boje. Podrobneje o razpletu treh tekem šestnajstine finala, v katerih so se pomerili Brazilci in Japonci, Nemci in Paragvajci ter Nizozemci in Maročani.

Vsak zaposleni v Sloveniji je bil v letu 2024 povprečno bolniško odsoten 21 dni. Največ bolniških odsotnosti je bilo v pomurski statistični regiji, najmanj v osrednjeslovenski. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so marca objavili sedem režimov gibanja med bolniško odsotnostjo, ki določajo, kje in kako se v tem času lahko zadržuje posameznik. Podrobneje nam jih bo v torkovem Svetovalnem servisu predstavila mag. Ana Vodičar, vodja Področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke pri ZZZS.

Približuje se Nacionalno odprtje Tednov vseživljenjskega učenja 2026 z razglasitvijo prejemnikov priznanj, ki so najvišja nacionalna priznanja za vseživljenjsko učenje. Novi prejemniki, izbrani med 45 kandidaturami z vse Slovenije, so prepričali z resničnimi zgodbami izjemnih ljudi, ki z učenjem spreminjajo sebe in svet. S programom nacionalnega odprtja se začenjajo že 31. Tedni vseživljenjskega učenja, ki bodo potekali do 14. junija in vabijo na dogodke, delavnice, predavanja, tečaje, razstave in drugih aktivnosti. Namenjeni so vsem generacijam kot vabilo k osebnostni rasti, učenju in povezovanju. Podrobneje o tem v pogovoru z Urško Bittner Pipan, vodjo Središča za obveščanje in ozaveščanje pri Andragoškem centru Slovenije ter Jasmino Levičar, prejemnico priznanja ACS v preteklem obdobju.

Pediater dr. Klemen Dovč je v odmevni študiji pod lupo vzel delovanje sistemov za avtomatizirano dovajanje inzulina. Strokovnjaki javnega zdravja ocenjujejo, da v Sloveniji živi že več kot 150.000 ljudi s sladkorno boleznijo. Zaskrbljujoč je tudi zadnji podatek Nacionalnega inštituta za javno zdravje; zdravniki leta 2024 okrog 13.000 prebivalkam in prebivalcem na novo postavili diagnozo diabetes in jim predpisali zdravila za začetno zdravljenje. Med njimi prevladujejo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2. Pediater prof. dr. Klemen Dovč s Pediatrične klinike v Ljubljani pa opaža, da se povečuje tudi število otrok s sladkorno boleznijo tipa 1. V tokratnem Ultrazvoku odpiramo problematiko pediatrične sladkorne bolezni tipa 1. Prav tako nas zanima vloga sodobnih sistemov za avtomatizirano dovajanje inzulina pri obvladovanju bolezni. Ti sicer prinašajo velik napredek, vendar izzivi ostajajo. Odmevna raziskava dr. Dovča namreč kaže, da imata poleg naprednih algoritmov še vedno ključno vlogo poznavanje bolezni in vsakodnevna rutina. Podrobneje v oddaji. Foto: Klemen Dovč/ Prvi program

Tudi ta petek na Prvem programu najprej pregled dogajanja v Sloveniji v Tedenskem aktualnem mozaiku, ki ga je pripravila Urška Valjavec. Končuje se zadnji teden volilnega boja. Pridevnikov, s katerimi bi opisali dogajanje, je skorajda zmanjkalo, lahko pa rečemo, da gre za boj do zadnjega. Za zadnjo kapljo cenejšega goriva pa si prizadevajo vozniki. Goriva naj bi bilo sicer dovolj, toda nejevolja in strah med uporabniki ne pojenjata. Neustrašnosti je namenjen tokratni Teden možganov – ob tem tudi poziv: Z zdravimi možgani se živi bolje. Če želimo živeti dobro, imejmo zdrave možgane. Podrobneje v Tedenskem aktualnem mozaiku, ki mu sledijo Labirinti sveta. Pripravil jih je Matej Hrastar. Kot ugotavlja, vse bolj kaže, da Izrael in Združene države Amerike v vojni z Iranom samo z zračnimi napadi ne morejo zmagati. Iranci pa se zdaj bolj kot z režimom ukvarjajo s preživetjem. Trump v svojem slogu zahteva pomoč zaveznic in hkrati grozi Kubi, kjer je vsa država brez elektrike. Evropske države pa imajo že brez nepredvidljivega zaveznika na drugi strani Atlantika dovolj skrbi, med drugim s prihajajočimi volitvami na Madžarskem.

Žona šajna – sonce sveti; šender čečele – lepe punce; kok hosaš? – kako ti je ime?; v pete smo ligal – v posteljo smo legli … To je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov iz Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markljem, ki je soriškemu narečnemu govoru posvetil doktorsko disertacijo, smo osvetlili ta zanimivi govor z območja zgornjega dela Selške doline (ponovitev).

Prvi tekmovalni dan, prva medalja za Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah. Nika Prevc je osvojila srebro in postala še tretja članica družine Prevc z olimpijsko kolajno, a po tekmi ni bila zadovoljna z razpletom. Redko se zgodi, da slovenski športnik osvoji olimpijsko medaljo, pa ima na koncu cmok v grlu. Voditelj Luka Petrič z radijskima reporterjema Daretom Ruparjem in Igorjem Tomincem debatira o tem, ali takšna mentaliteta naredi velike največje. Rupar je vzporednice našel pri Janji Garnbret, ki je prav tako težko prenaša druga mesta, Tominec pa pri Tadeju Pogačarju, za katerega pravi, da so druga mesta imela še večji vpliv na njegovo kariero kot pa veličastne zmage. Prevčeva pri prvem skoku ni stabilno doskočila, dobila je skromne ocene, morda je na koncu odločala ta razlika, a Rupar opozarja, da se je tedaj tudi mojstrsko rešila, saj bi lahko tam padla, če bi se to zgodilo, pa bi bilo konec sanj o katerikoli medalji. Pravi pa, da so bile tekmice verjetno bolj sproščene, pod manjšim pritiskom. Zlata Anna Odine Stroem je po tekmi zatrdila, da je tekmovala le za srebro in bron, saj je menila, da je zlato že vnaprej oddano Prevčevi. Podrobneje tudi o razlogih za švicarsko prevlado v hitrih disciplinah alpskega smučanja. Tominec razlaga, kako so Švicarji v zadnjem desetletju prehiteli sosede Avstrijce po zaslugi kakovostnih centrov za razvoj alpskega smučanja po vsej državi, velik poudarek pa dajejo na združevanju treningov in šolanja zaradi česar manj mladih opusti ta šport, ko se v poznih najstniških letih odloča o naslednjih življenjskih korakih. Ravno takrat se v Sloveniji namreč zgodi največji osip tekmovalcev.

Ta “sončni vitamin”, kot tudi lahko rečemo vitaminu D, krepi naš imunski sistem, podpira moč mišic, poskrbi za hormonsko ravnotežje in prispeva k zdravju kosti in zob. Analiza slovenskega Inštituta za nutricionistiko je razkrila, da je dejanska količina vitamina D pri skoraj četrtini analiziranih šumečih tabletah bistveno odstopala od deklarirane vrednosti. »V večini primerov je šlo za znatno nižje vsebnosti vitamina D  od označenih,« je povedala dr. prehrane Maša Hribar. Strokovnjakinja bo v oddaji odgovarjala na vprašanja o vitaminu D in prehranskih dopolnilih. Z vitaminom D naj bi – glede na smernice – v Sloveniji med oktobrom in aprilom dopolnjevali našo prehrano. Foto: UI Analiza šumečih tablet Inštituta za nutricionistiko TUKAJ Slovenske smernice TUKAJ  Podrobneje o vitaminu D TUKAJ

Prvo dejanje današnjega vladnega obiska v v Primorsko-Notranjski regiji je bila sicer redna seja. Med drugim so sprejeli predlog novele zakona o rudarstvu. Na dnevnem redu so imeli tudi predlog sprememb zakona o odgovornosti za jedrsko škodo. Podrobneje o zakonu o spodbujanju konkurenčnosti elektrointenzivnih podjetij in poenostavitvi zakonodaje na področju urejanja prostora pa v prispevku. Med vladnim obiskom v Primorsko-Notranjski regiji se je premier Robert Golob odzval na odmeven prestop nekdanjega vodje poslanske skupine Levice Mateja T. Vatovca k Socialnim demokratom. Kot je dejal predsednik vlade, je nekoliko zaskrbljen. V oddaji tudi o tem: - Trump prepričan, da bodo Združene države Venezuelo nadzorovale več let. - Konec leta 2025 registriranih 0,3 odstotka več brezposelnih kot decembra leto prej - Veliko poškodovanih zaradi padcev na poledenelih površinah

Za gripo vsako sezono zboli med 5 in 10 odstotkov prebivalcev. Po podatkih NIJZ letos prevladuje virus influence tipa A, podtip H3N2, ki je že poleti mutiral v dominantno različico K.Letošnja sezona gripe je v Sloveniji intenzivnejša kot pretekla leta. Oboleli že več kot mesec dni polnijo dežurne, urgentne in infekcijske ambulante zdravstvenih domov in bolnišnic. Tisti, pri katerih se gripa zaplete s pljučnico, morajo v bolnišnici največkrat tudi ostati. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je govoril s pulmologinjo Biljano Knežević s Klinike Golnik. Foto: Klinika Golnik Pljučnica: Vsako senco nad pljuči moramo raziskati TUKAJ Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pa smo posebej pozorni TUKAJ Dr. Fležar: Pljuča se razvijejo do tridesetega leta starosti TUKAJ

Psihologinja Ana Kozina pove, da je njeno najljubše prijetno čustvo hvaležnost. Med pogovorom pojasni, zakaj je sicer vsako čustvo pomembno – pozitivno ali negativno; podpreti in krepiti pa moramo zlasti pozitivna čustva. Praznični decembrski dnevi mnogim predstavljajo velik čustven izziv. »Vsako čustvo je samo po sebi koristno in v redu,« pravi psihologinja prof. dr. Ana Kozina. Raziskovalka na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani in predavateljica na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru kljub temu svetuje, naj podpremo in okrepimo zlasti pozitivna oziroma prijetna čustva. Raziskave namreč kažejo, da za ohranjanje duševnega zdravja ni dovolj le odstranjevanje neprijetnih, negativnih čustev. Podrobneje v Glasovih svetov, ki jih je pripravil Iztok Konc. 

Te dni znova poročamo o težavah v zdravstvu. Med njimi so domnevno umetno podaljševanje čakalnih vrst, odhodi maksilofacialnih kirurgov iz UKC Ljubljana in pomanjkanje urgentnih zdravnikov. Ministrstvo za zdravje skuša del teh težav rešiti z interventnim zakonom, ki med drugim uvaja natančno opredelitev dovoljenega gibanja v dneh bolniškega staleža zaradi naraščajočega absentizma. Podrobneje o vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Jasna Humar, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje; Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik; Ana Vodičar, direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Avtorica oddaje Katja Arhar.

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je bilo gostitelj večine gledališkega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Podrobneje o tem, kaj je sodelovanje z zavodom EPK gledališču prineslo v iztekajočem se letu, predvsem pa o tem, kaj je evropska prestolnica kulture prinesla za prihodnost gledališča, smo se pogovarjali z Mirjam Drnovšček, direktorico Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Gledališka dodekalogija: 1982, foto: Guido Mencari Photography

Ortopedska bolnišnica Valdoltra je v začetku meseca novembra v Portorožu in v Valdoltri gostila mednarodni simpozij o sodobnem zdravljenju poškodb in bolezni ramenskega ter kolenskega sklepa SKAA 2025.Med nami verjetno ni človeka, ki ne bi vsaj enkrat v življenju izkusil katero od ortopedskih težav. Pogoste so bolečine v velikih sklepih; kot so rame in kolena, pa seveda kolki in gležnji. Pogoste so tudi bolečine v hrbtenici. Ugotavljanju vzroka bolečin v sklepih, kosteh, kitah in mišicah je namenjen ortopedski pregled. Bolečine se namreč lahko pojavijo pri gibanju ali v mirovanju, lahko so posledica obrabe oziroma artroze, vnetja, poškodbe ali bolezni. Kakšno pa je zdravljenje? Ortopedska bolnišnica Valdoltra je v začetku meseca novembra gostila mednarodni simpozij o sodobnem zdravljenju poškodb in bolezni ramenskega ter kolenskega sklepa. Med domače in tuje ortopedske kirurge, fizioterapevte, fiziatre, strokovnjake in strokovnjakinje različnih strok, med predavatelje in slušatelje se je v avli in predavalnicah hotela Bernardin pomešal tudi Iztok Konc in posnel več pogovorov. Podrobneje v Ultrazvoku. Sodelujejo: doc. dr. Neža Majdič, dr. Vesna Levašič, ortoped Radoslav Marčan in ekonomist Vado Keranović (vsi iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra). Fotografija je simbolična. Ortopedska bolnišnica Valdoltra TUKAJ Register endoprotetike Slovenije TUKAJ Poglavja: 00:01:56 Dr. Majdič o vlogi prehrane 00:04:56 O bolnišnici Radoslav Marčan in Vado Keranović 00:09:23 Dr. Levašič o registru artroplastike in registru endoprotetike,

Morje bo vse pogosteje poplavljalo mesta, pa koprsko pristanišče in druge nižje dele slovenske obale. Zato so protipoplavni ukrepi na obalnem pasu in v morju nujni. Nekatere istrske občine jih že izvajajo, druge še načrtujejo. Pomembno pa je, da protipoplavna infrastruktura hkrati ohranja in spodbuja biotsko raznovrstnost domačih morskih vrst. S tem tudi omejuje širjenje tujerodnih vrst, ki rade naselijo, denimo, betonske pomole v pristaniščih, marinah in drugod. Znanja o takšnem ekoinženiringu je veliko, pravijo strokovnjaki Morske biološke postaje NIB v Piranu. A rešitve iz drugih delov sveta je treba nadgraditi z raziskavami, prilagojenimi lokalnemu okolju. Podrobneje pa v tokratni oddaji.

S podpisom dodatka k pogodbi za nadgradnjo onkološkega oddelka mariborskega UKC-ja bodo novi obsevalniki na voljo pacientom prej kot načrtovano. Povsem drugačna slika pa je pri gradnji novega infekcijskega oddelka. Kakšna? Podrobneje z generalnim direktorjem UKC Maribor Vojkom Flisom.

S tretjim krogom se nadaljuje konferenčna liga. Nogometaši Celja bodo tokrat gostili varšavsko Legijo. Podrobneje pa tudi o ženski teniški reprezentanci pred odhodom v Indijo, kjer jo čaka pokal Billie Jean King. Tokrat tudi z novo kapetanko.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU letos praznuje okrogel jubilej 80 let. Ustanovljen je bil torej takoj po drugi svetovni vojni, njegova naloga pa je sistematično spremljanje in raziskovanje slovenskega jezika. Podrobneje je njegovo delo, preteklost in prihodnost predstavil predstojnik inštituta dr. Kozma Ahačič.

Strokovnjaki ocenjujejo, da za tem revmatičnim obolenjem v Sloveniji trpi približno 20.000 prebivalk in prebivalcev. Veliko upanje zanje so sodobna biološka in podobna biološka zdravila.V zadnjem desetletju je pri zdravljenju revmatoidnega artritisa prišlo do velikega napredka. »Ko sem kot mlad zdravnik in doktorski študent videl pacientko z revmatoidnim artritisom, sem vedel, da že čez leto ali dve ne bo več zmogla svoje službe, da ne hoditi po nakupih, ne po stopnicah. Tudi za svoje otroke ne bo mogla skrbeti. Takrat še ni bilo na voljo učinkovitih načinov zdravljenja! Danes pa je drugače. Večina bolnic in bolnikov z revmatoidnim artritisom lahko normalno opravlja svoje delo, se ukvarja s športom – celo morajo se ukvarjati s športom, ki je zelo koristen pri revmi,« pravi nemški revmatolog prof. dr. Gerd-Rüdiger Burmester. Strokovnjak s Klinike Charite v Berlinu je velik poznavalec revmatoidnega artritisa. O kakovosti njegovega kliničnega in raziskovalnega dela priča podatek, da gre za enega največkrat citiranih evropskih in svetovnih znanstvenikov. Revmatoidni artritis je kronična avtoimunska vnetna bolezen, ki se pojavi pri približno enem odstotku ljudi. Podrobneje o sodobnem zdravljenju tega revmatičnega obolenja v oddaji. 

Na evropskem prvenstvu v košarki je pred slovensko reprezentanco še zadnja tekma skupinskega dela. V Katovicah se bo popoldne pomerila z Izraelom. Podrobneje pa tudi o ciljih in pričakovanjih slovenskih rokometnih klubov pred začetkom nove sezone domačega prvenstva.

Slovenski košarkarji so včeraj odigrali četrto tekmo skupinskega dela letošnjega evropskega prvenstva. Pomerili so se z Islandijo, pred njimi pa je v predtekmovanju le še tekma z Izraelom. Podrobneje tudi o pričakovanjih v slovenski reprezentanci pred tekmo svetovnega pokala v športnem plezanju v Kopru. Pred domačimi navijači bo tudi tokrat nastopila prva zvezdnica športnega plezanja Janja Garnbret.

»Eno od področij, ki nas zanima, so razlike v imunosti med spoloma,« pravi švedski zdravnik, predavatelj in raziskovalec Nils Landegren.Študije kažejo na pomembne razlike v delovanju imunskega sistema pri moških in ženskah. »Znano je, da ženske bolje prenesejo različne okužbe, kar se je potrdilo tudi med epidemijo novega koronavirusa – takrat je več moških zbolelo za težjo obliko covida, večkrat so potrebovali zdravljenje na intenzivnem oddelku, več moških je zaradi covida umrlo. V primeru avtoimunskih bolezni so razlike med moškimi ženskami še večje; vendar v škodo žensk. Ko gre za avtoimunske bolezni, so namreč te pri ženskah kar štirikrat pogostejše. Lupus na primer je pri ženskah celo 10-krat pogostejši kot pri moških,« pojasnjuje sogovornik tokratnega Ultrazvoka z Univerze v Uppsali prof. dr. Nils Landegren. Dr. Landegren s kolegicami in kolegi preučuje, zakaj se ženske soočajo z večjim tveganjem za avtoimunske bolezni kot moški. Pri tem so zelo uspešni; pohvalijo se lahko z odmevno objavo v znanstveni reviji Nature. Ugotovili so, da ima na različen odgovor imunskega sistema velik vpliv hormon testosteron. Podrobneje v Ultrazvoku, v katerem bo njihove izsledke osvetlila še prof. dr. Iva Hafner Bratkovič z ljubljanskega Kemijskega inštituta. Slovensko imunologinjo, predavateljico in raziskovalko študije švedskih kolegov navdušujejo. Originalna študija v reviji Nature TUKAJ

V tokratni oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo gostili Roka Piska, ki zadnja leta pomaga župnijam pri njihovi spletni prisotnosti. Spregovoril je o tem, kako enostavno je danes priti do preproste, a učinkovite spletne strani, pravi, da le v nekaj minutah. Podrobneje smo spoznali tudi jezuitsko skupnost, ki je konec julija praznovala god svojega redovnega ustanovitelja sv. Ignacija Lojolskega. Skočili smo še na Brezje, tam so se prejšnjo sobote zbrale družine Aninega sklada.

V tokratni oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo gostili Roka Piska, ki zadnja leta pomaga župnijam pri njihovi spletni prisotnosti. Spregovoril je o tem, kako enostavno je danes priti do preproste, a učinkovite spletne strani, pravi, da le v nekaj minutah. Podrobneje smo spoznali tudi jezuitsko skupnost, ki je konec julija praznovala god svojega redovnega ustanovitelja sv. Ignacija Lojolskega. Skočili smo še na Brezje, tam so se prejšnjo sobote zbrale družine Aninega sklada.

Po zadnjem prostem dnevu na dirki po Franciji smo spremljali zelo zanimivo etapo. Zmagovalec je prvič na letošnjem Touru iz države gostiteljice. Medtem je vodilni v skupnem seštevku Tadej Pogačar pridobil še dve sekundi. Uspešen je bil tudi Primož Roglič, ki je napredoval na skupno peto mesto. Podrobneje v športu ob koncu oddaje, ki jo bo zaznamovalo še: - V Gazi lačna tudi peščica človekoljubnih delavcev, ki vztraja v palestinski enklavi. - Veta državnega sveta na zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o uporabi konoplje. - V goljufijo, v kateri je oškodovanka ostala brez več kot 200 tisoč evrov, vpleten tudi "vedeževalec" Blaž.

Po prvem prostem dnevu so kolesarji včeraj nadaljevali boje na 112. dirki po Franciji. Enajsta etapa v Toulousu in okolici je v zadnjih 40 kilometrih ponudila nekaj kratkih in strmih klancev. Več tudi o zanimivih etapah, ki jih bodo te dni opravili v Pirenejih. Podrobneje tudi o prvi tekmi tretjega turnirja odbojkarske Lige narodov. Slovenija je sinoči v domačih Stožicah gostila Kanado.

Po prvem prostem dnevu so kolesarji včeraj nadaljevali boje na 112. dirki po Franciji. Enajsta etapa v Toulousu in okolici je v zadnjih 40 kilometrih ponudila nekaj kratkih in strmih klancev. Več tudi o zanimivih etapah, ki jih bodo te dni opravili v Pirenejih. Podrobneje tudi o prvi tekmi tretjega turnirja odbojkarske Lige narodov. Slovenija je sinoči v domačih Stožicah gostila Kanado.

Kolesarji so imeli na dirki po Franciji včeraj prvi prosti dan. Pred naslednjimi gorskimi preizkušnjami jih danes v Toulousu čaka še ena etapa po zgledu klasik. O dogajanju in zakulisju pa v delčku naše najnovejše epizode podkasta Tour 202. Podrobneje tudi po povratni tekmi nogometašev Olimpije, ki so se v Almatyju s Kairatom merili za preboj v nadaljevanje kvalifikacij za Ligo prvakov.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko po pričakovanjih uspešno prestala interpelacijo.Poslanci obravnavajo interpelacijo ministrice za kulturo Aste Vrečko, po pričakovanjih se bo obdržala na položaju.Podrobneje o dolgotrajni oskrbi na domu, kako je z nezdružljivostjo pravic?Slovenci naklonjeni članstvu v NATU, takšno odločitev bi glede na raziskavo Valicona podprli dve tretji volivcev.Za obnovo Ukrajine obljubljenih več kot 10 milijard evrov, papež Leon XIV. o iskanju miru spregovoril z Zelenskim.Evropski poslanci zavrnili predlog nezaupnice Evropski komisiji.ŠPORT: Pogačar včeraj z drugim mestom na kronometru do rumene majice vodilnega na kolesarski dirki po Franciji.Vreme: Popoldne in jutri bo jasno, možne so posamezne plohe in nevihte.Približujejo se prometno najbolj obremenjeni konci tednov. Kakšni so nasveti DARSa za poletni čas?V galeriji Družina do 22. avgusta na ogled raszstava mašnih plaščev z naslovom »Barve cerkvenega leta«ŠPORT: Celjani evropsko nogometno sezono v kvalifikacijah Lige Evropa začenjajo v Azerbajdžanu, Koper v Konferenčni ligi v Sarajevu.

Od danes velja pravica do oskrbe na domu - vendar še ne v praksi. Popravki urnih postavk, iskanje izvajalcev ob pomanjkanju kadra ter predvsem še nedelujoč informacijski sistem so vse skupaj zamaknili - izvajanje oskrbe na domu naj bi, tako pristojni minister Simon Maljevac, dejansko zagotavljali od jeseni. Toda prav zamude so voda na mlin nasprotnikov novega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki se začne pobirati ta mesec. Podrobneje v začetku oddaje. Drugi poudarki oddaje: - Izdatki za obrambo nov poligon za domača politična obračunavanja - Rusija pridobiva ozemlja na vzhodu Ukrajine, vendar izgublja zavezništva - Prijava trenerja juda Marjana Fabjana zaradi domnevnih zlorab

»Metoda je zelo prijazna pacientom in lahko si predstavljate, kako z njo od znotraj obsevamo tumorsko tkivo.«Radioembolizacija je posebna in učinkovita metoda za odstranjevanje rakavega tkiva. Prim. prof. dr. Martin-Michael Uggowitzer vodi Inštitut za radiologijo in nuklearno medicino v Deželni bolnišnici LKH Leoben na avstrijskem Štajerskem. Pravi, da so lani s postopkom radioembolizacije zdravili 15 bolnic in bolnikov s turskimi tvorbami v jetrih. Pričakuje, da bo letos ta številka še višja. Tovrstno terapijo v Avstriji ob Leobnu izvajajo še trije ali štirje medicinski centri, v Sloveniji pa ljubljanski Klinični center. Tako kot v Avstriji stroške radioembolizacije tudi v Sloveniji krije zdravstvena zavarovalnica. Podrobneje v Ultrazvoku.

O zamenjavi kolena oziroma o vstavitvi endoproteze kolena ali o kolenski artroplastiki, kot tudi rečejo zdravniki Med najpogostejše posege v ortopediji sodi vstavitev totalne kolenske endoproteze, pravi Luka Pilič Turk, dr. med. Doda, da se prav zato to področje stalno razvija in nadgrajuje. Sodobne tehnike in materiali omogočajo, da lahko ortopedi zamenjajo koleno v celoti ali zgolj delno, da lahko hkrati operirajo obe koleni in da lahko operacijo izvedejo tudi, kadar je kost poškodovana zaradi osteoporoze. Podrobneje pa v Ultrazvoku. Iztok Konc se je z Luko Piličem Turkom srečal na Oddelku za ortopedsko kirurgijo Splošne bolnišnice Novo mesto. Članek v Zdravniškem vestniku TUKAJ

Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji. Z njim živi več kot 16.000 moških, vsako leto pa se z diagnozo sooči več kot 1.600 novih bolnikov. V Sloveniji, sprva v osrednjeslovenski regiji, se bo začel izvajati pilotni presejalni program za raka prostate z imenom PETER, ki ga bo vodil Onkološki inštitut Ljubljana. Podrobneje je program predstavil predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije, Igor Antauer.

Preteklo nedeljo, 18. maja, smo praznovali mednarodni dan muzejev. V letošnji čezmejni evropski prestolnici kulture, Novi Gorici z Gorico, so praznik, ki ga je mednarodna zveza muzejev ICOM uradno razglasila leta 1977, počastili s tridnevno mednarodno konferenco (Brez)mejni muzeji: Oblikovanje muzejskih pripovedi in prostorov vključevanja, ki se je je udeležilo več kot 130 muzealcev. Podrobneje v oddaji, v kateri boste izvedeli tudi več o pregledni razstavi Iva Prančiča.

V javnosti odmevajo zlorabe tujih delavcev – bodo novosti zakonodaje, o kateri potekajo pogajanja, pripomogle k izboljšanju razmer? O tem se bomo med drugim spraševali v tokratni oddaji. Govorili bomo tudi o novih višinah nadomestila za brezposelnost. Socialni partnerji se prav tako dogovarjajo o tem, da bi se mesečni obseg dela upokojencev povečal. Govorijo o sistemu dela 80/90/100 za starejše. To pomeni, da bi delojemalci, stari okoli 60 let, lahko opravljali 80 odstotkov dela, prejemali 90 odstotkov plače ter imeli 100-odstotno plačane prispevke. Podrobneje o novostih zakonodaje v Studiu ob 17.00. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije; Martina Vuk, namestnica generalnega sekretarja konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije; dr. Valentina Franca, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani.

V torkovem Svetovalnem servisu se bomo posvetili družinskim prejemkom ter pravicam in prejemkom iz naslova starševskega varstva. Gre za dokaj široko področje, v katero spadajo denimo materinski, starševski in očetovski dopust ter s tem povezano nadomestilo, nadalje pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, pa denimo pravica do krajšega delovnega časa in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva in še bi lahko naštevali. Podrobneje temo predstavimo v oddaji, v kateri bo z nami generalna direktorica Direktorata za družino Anita Bregar z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Tokratna postaja svetovnega prvenstva za motokrosiste je bila Portugalska. V Aguedi sicer ni nastopil po šestih dirkah vodilni motokrosist sezone Tim Gajser, ki se je poškodoval v Švici. Slovenske barve je na zahodu Evrope zastopal le Jan Pancar, ki lovi najboljšo deseterico v seštevku prvenstva. Podrobneje tudi o tekmah športnih plezalcev, ki so s tremi prizorišči zaokrožili uvodni del sezone svetovnega pokala v Aziji.

Približno četrt milijona ljudi, več kot 160 delegacij, številni voditelji so se v Vatikanu poslovili od pokojnega papeža Frančiška. Še več tisoč ljudi ga je pospremilo na zadnji poti v baziliko Marije Snežne, kjer je pokopan. Pokojni papež si je zaželel skromnega pogreba, ki pa je ob omenjeni množičnosti izžareval bogastvo njegovega pontifikata in stika, ki ga je očitno uspel stkati z verujočimi. Podrobneje v pogovoru z urednikom Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija, Tomažem Gerdenom.

Poslanci bodo danes odločali o razrešitvi predsednice parlamenta Urške Klakočar Zupančič. Ta zavrača opozicijske očitke o kršenju poslovnika, zakonov in ustave ter neprimernem vedenju. Po pričakovanjih bo ostala na položaju. Ob tem bo državni zbor predvidoma potrdil Ksenijo Klampfer za ministrico za digitalno preobrazbo. Podrobneje po nekaj drugih poudarkih oddaje: Drugi poudarki: - 15-ti evropski sveženj sankcij proti Rusiji, v pričakovanju ameriških Naftna industrija Srbije. - Evropska unija v odnosih s Sirijo ne želi ponoviti napake iz Libije in Afganistana. - Parkiranje v ožjem središču Ljubljane bo z novim letom plačljivo tudi ob nedeljah.

Dialog tako med zdravniki in pacienti kot med samimi zdravstvenimi delavci je ključen za zagotavljanje varnega položaja pacientov v slovenskem zdravstvenem sistemu. Ob dialogu je treba izboljšati tudi kulturo varnosti v samih zdravstvenih zavodih. Napak v diagnostiki ne bi smeli prikrivati, ampak se iz njih učiti, opozarjajo na Zvezi organizacij pacientov. Za varnost obravnave pa morajo svoj del opraviti tudi pacienti sami, bodisi s poznavanjem družinske zdravstvene zgodovine, bodisi s sledenjem navodilom zdravnikov ali le z boljšo komunikacijo z zdravstvenim osebjem. Podrobneje o varnosti pacientov na svetovni dan varnosti pacientov v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar.

V manj kot dveh letih smo že pred tretjimi davčnimi spremembami. Tokrat sicer ne gre za zvišanje davkov, razen višje obdavčitve sladkih pijač. Predlogi gredo bolj v smer odprave administrativnih ovir, določenih poenostavitev, pa tudi zaostritev. Podrobneje o predlaganih spremembah in prvih odzivih v Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Zdenko Bakalar.

V ponedeljkovem Svetovalnem servisu na Prvem bomo govorili o komplementarni metodi zdravljenja, ki temelji na pritiskanju in masiranju con na stopalih, dlaneh, obrazu in ušesih, ker naj bi bile te povezane z vsakim delom, žlezo in organom telesa. To je refleksoterapija. Tudi če takšno masažo izvajamo sami, to sicer ni terapevtska metoda, je pa dobrodošla tehnika za izboljšanje prekrvavitve. Podrobneje z refleksoterapevtko Nado Tomazin Dokl.

Ministrska ekipa je znova popolnjena. Posle je sinoči prevzela nova ministrica za kmetijstvo. Mateja Čalušić se želi čim prej srečati s predstavniki kmetov in se pogovoriti o njihovih stavkovnih zahtevah. Podrobneje o napovedih ministrice, pa tudi o pričakovanju kmetov v nadaljevanju Jutranje kronike. Slišali boste še: - Se bližnjevzhodni konflikt postopno širi na Jemen? - Peking pozorno spremlja današnje volitve na Tajvanu - Slovenski rokometaši popoldne proti Poljakom

Zakon o dolgotrajni oskrbi je pod streho, a šele do konca leta bodo, kot pravijo na pristojnem ministrstvu, skušali odgovoriti na odprta vprašanja, ki jih ne manjka. Težava ni le financiranje, že danes je to pomanjkanje kadra, tako v centrih za socialno delo kot domovih za starejše. Podrobneje o tem po drugih poudarkih oddaje: - Ruski odstop od sporazuma o izvozu žita bo še podražil hrano. - Obisk bolnice Franja zaradi posledic ujme letos ne bo več mogoč. - Na francoski kolesarski pentlji po dnevu počitka ura resnice

V super-volilnem letu 2022 smo se naposlušali obljub, dobili novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove županje in župane ter odšli na tri referendume v enem dnevu. Vmes smo opazovali razkrajanje zdravstva, vladajoči pa so iskali ukrepe za obvladovanje visokih cen energentov, hrane in storitev. Manjkalo ni niti solidarnosti. Ko je gorel Kras, je Slovenija spet stopila skupaj. Podrobneje se bomo čez dogajanje v Sloveniji v letu 2022 sprehodili z Natašo Mulec in sodelavci.

V super-volilnem letu 2022 smo se naposlušali obljub, dobili novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove županje in župane ter odšli na trojni referendum. V vmesnem času smo opazovali razkrajanje zdravstva, vladajoči pa so hkrati iskali ukrepe za obvladovanje visokih cen energentov, hrane in storitev. Manjkalo ni niti solidarnosti. Ko je gorel Kras, je Slovenija držala skupaj. Podrobneje se bomo čez dogajanje v Sloveniji v letu 2022 sprehodili v Studiu ob 17.00 z Natašo Mulec.

Zahtevne priprave FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, ki se bo februarja začelo v Planici, so povezane tudi z novimi prometnimi ureditvami in z urejanjem začasnih parkirišč. Ta najbolj skrbijo domačine, saj so nova parkirišča v Ratečah načrtovali na kmetijskem zemljišču prve kategorije. Inšpektorat za kmetijstvo je posege ustavil. Okoljevarstvena organizacija in domačini prepoznavajo pomen pomembne športne prireditve, gradnji parkirišč pa nasprotujejo. Opozarjajo, da mora biti organizacija povezana tudi s skrbjo za okolje in dolgoročno ohranitev narave, saj so nekatera območja načrtovanih parkirišč tudi v vplivnem območju Zelencev. Podrobneje o pripravah na nordijsko svetovno prvenstvo voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Domen Neffat, pravni zastopnik Zavoda SLOSKI; Primož Marolt, direktor Inšpekcije za kmetijstvo; Sonja Rozman, vodja območne enote Zavoda RS za varstvo narave; Polona Petrovič Erlah, predsednica Društva za naravo – Jalovec.

Zahtevne priprave FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, ki se bo februarja začelo v Planici, so povezane tudi z novimi prometnimi ureditvami in z urejanjem začasnih parkirišč. Ta najbolj skrbijo domačine, saj so nova parkirišča v Ratečah načrtovali na kmetijskem zemljišču prve kategorije. Inšpektorat za kmetijstvo je posege ustavil. Okoljevarstvena organizacija in domačini prepoznavajo pomen pomembne športne prireditve, gradnji parkirišč pa nasprotujejo. Opozarjajo, da mora biti organizacija povezana tudi s skrbjo za okolje in dolgoročno ohranitev narave, saj so nekatera območja načrtovanih parkirišč tudi v vplivnem območju Zelencev. Podrobneje o pripravah na nordijsko svetovno prvenstvo voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki.Gostje: Domen Neffat, pravni zastopnik Zavoda SLOSKI;Primož Marolt, direktor Inšpekcije za kmetijstvo;Sonja Rozman, vodja območne enote Zavoda RS za varstvo narave;Polona Petrovič Erlah, predsednica Društva za naravo – Jalovec.