Podcasts about podrobneje

Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji. Z njim živi več kot 16.000 moških, vsako leto pa se z diagnozo sooči več kot 1.600 novih bolnikov. V Sloveniji, sprva v osrednjeslovenski regiji, se bo začel izvajati pilotni presejalni program za raka prostate z imenom PETER, ki ga bo vodil Onkološki inštitut Ljubljana. Podrobneje je program predstavil predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije, Igor Antauer.

Preteklo nedeljo, 18. maja, smo praznovali mednarodni dan muzejev. V letošnji čezmejni evropski prestolnici kulture, Novi Gorici z Gorico, so praznik, ki ga je mednarodna zveza muzejev ICOM uradno razglasila leta 1977, počastili s tridnevno mednarodno konferenco (Brez)mejni muzeji: Oblikovanje muzejskih pripovedi in prostorov vključevanja, ki se je je udeležilo več kot 130 muzealcev. Podrobneje v oddaji, v kateri boste izvedeli tudi več o pregledni razstavi Iva Prančiča.

V javnosti odmevajo zlorabe tujih delavcev – bodo novosti zakonodaje, o kateri potekajo pogajanja, pripomogle k izboljšanju razmer? O tem se bomo med drugim spraševali v tokratni oddaji. Govorili bomo tudi o novih višinah nadomestila za brezposelnost. Socialni partnerji se prav tako dogovarjajo o tem, da bi se mesečni obseg dela upokojencev povečal. Govorijo o sistemu dela 80/90/100 za starejše. To pomeni, da bi delojemalci, stari okoli 60 let, lahko opravljali 80 odstotkov dela, prejemali 90 odstotkov plače ter imeli 100-odstotno plačane prispevke. Podrobneje o novostih zakonodaje v Studiu ob 17.00. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije; Martina Vuk, namestnica generalnega sekretarja konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije; dr. Valentina Franca, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani.

V torkovem Svetovalnem servisu se bomo posvetili družinskim prejemkom ter pravicam in prejemkom iz naslova starševskega varstva. Gre za dokaj široko področje, v katero spadajo denimo materinski, starševski in očetovski dopust ter s tem povezano nadomestilo, nadalje pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, pa denimo pravica do krajšega delovnega časa in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva in še bi lahko naštevali. Podrobneje temo predstavimo v oddaji, v kateri bo z nami generalna direktorica Direktorata za družino Anita Bregar z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Tokratna postaja svetovnega prvenstva za motokrosiste je bila Portugalska. V Aguedi sicer ni nastopil po šestih dirkah vodilni motokrosist sezone Tim Gajser, ki se je poškodoval v Švici. Slovenske barve je na zahodu Evrope zastopal le Jan Pancar, ki lovi najboljšo deseterico v seštevku prvenstva. Podrobneje tudi o tekmah športnih plezalcev, ki so s tremi prizorišči zaokrožili uvodni del sezone svetovnega pokala v Aziji.

Približno četrt milijona ljudi, več kot 160 delegacij, številni voditelji so se v Vatikanu poslovili od pokojnega papeža Frančiška. Še več tisoč ljudi ga je pospremilo na zadnji poti v baziliko Marije Snežne, kjer je pokopan. Pokojni papež si je zaželel skromnega pogreba, ki pa je ob omenjeni množičnosti izžareval bogastvo njegovega pontifikata in stika, ki ga je očitno uspel stkati z verujočimi. Podrobneje v pogovoru z urednikom Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija, Tomažem Gerdenom.

Pokljuka v tem koncu tedna gosti tekme svetovnega pokala v biatlonu. Organizatorji so imeli te dni zaradi slabega vremena precej težav, prihodnje sezone pa prinašajo tudi spremembe v koledarju svetovnega pokala, to pa vpliva tudi na tekme na Pokljuki. Podrobneje tudi o trasi in konkurenci na letošnji 31. izvedbi kolesarske dirke Po Sloveniji, ki bo potekala od 4. do 8. junija.

Rusija je nakazala pripravljenost za potrditev predloga o prekinitvi ognja v Ukrajini, a le načelno. Kot je popoldne dejal ruski predsednik Vladimir Putin, se načeloma strinjajo s predlogom za končanje sovražnosti, a da je treba rešiti več odprtih vprašanj, da bi bil mir lahko dolgotrajen in da bi odpravili glavni vzrok za konflikt. Podrobnosti ni navedel. Analitiki ocenjujejo, da bo nujna dodatna diplomacija, morda tudi pogovor Putina z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Podrobneje o tem v začetku Radijskega dnevnika. Drugi poudarki oddaje: - Trump Uniji grozi z uvedbo 200-odstotnih carin na vino in žgane pijače - Stanovalcev v objektu ob mariborski onkologiji višje odškodnine niso prepričale - Zmaga Jakova Faka na Pokljuki, Nika Prevc ubranila veliki kristalni globus

Košarkarji Olimpije so pred zgodovinskim podvigom. V četrtfinalu evropskega pokala se bodo zvečer v Carigradu pomerili z Bahčešehirjem, najboljšo ekipo skupine A po rednem delu sezone. O uvrstitvi med najboljšo četverico moštev bo odločala le nocojšnja tekma. Podrobneje se posvetimo še turnemu smučanju, saj ima Slovenija v tej smučarski panogi kar dva svetovna prvaka.

Košarkarji Olimpije so pred zgodovinskim podvigom. V četrtfinalu evropskega pokala se bodo zvečer v Carigradu pomerili z Bahčešehirjem, najboljšo ekipo skupine A po rednem delu sezone. O uvrstitvi med najboljšo četverico moštev bo odločala le nocojšnja tekma. Podrobneje se posvetimo še turnemu smučanju, saj ima Slovenija v tej smučarski panogi kar dva svetovna prvaka.

Podrobneje smo si ogledali razstavo Odsevi upanja v frančiškanskem samostanu v Mariboru ter se pozanimali o Tednu oblikovanja in tekstilne umetnosti, ki poteka v Gorici. Na njem se posvečajo tekstilu kot simbolu povezovanja, prepletu dveh kultur in šivanju vezi med narodoma. Pozneje pa še nekaj besed o književni umetnosti in arhitekturi. Vabimo vas k poslušanju!

Analiza je objavljena v ugledni ediciji znanstvene revije LancetZdravnica Urška Ivanuš je specialistka javnega zdravja in vodja programa ZORA, ki ga vodi Onkološki inštitut, za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu. S kolegicami in kolegi so se lotili raziskave, kako cepljenje deklic proti HPV vpliva na spremembe materničnega vratu. Njihova analiza je izšla v ugledni znanstveni reviji Lancet Regional health Europe. Študija je pokazala, da generacije deklet, ki so po programu cepljene v 6. razredu osnovne šole, za skoraj polovico manj zbolevajo za predrakavimi spremembami visoke stopnje kot generacije, ki te možnosti še niso imele. Podrobneje v oddaji Ultrazvok s specialistko javnega zdravja doc. dr. Urško Ivanuš in analitikom Tinetom Jermanom. Vir fotografije je knjižica, ki sta jo ob 20 obletnici Državnega programa ZORA soizdala Program ZORA in Onkološki inštitut Študija v Lancetu* TUKAJ Oddaja Ultrazvok o HPV TUKAJ

Mlada raziskovalka Nika Breznik je magistrica laboratorijske biomedicine. Študirala je na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, študij pa zaključila več kot samo z odliko – za svoje magistrsko delo je prejela univerzitetno Prešernovo nagrado za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti, za povrh pa še Krkino priznanje s posebno pohvalo. Nika Breznik je preučevala, kateri geni so okvarjeni pri hipogonadotropnem hipogonadizmu – to je ena od bolezni otrok, ki je lahko pridobljena, lahko pa jo otrok tudi podeduje. Podrobneje v četrtkovi medicinski oddaji Ultrazvok.

Mariborska občina je napovedala, da bo po novoletnih praznikih vzpostavila prenovljen sistem javnega potniškega prometa. S prilagoditvami avtobusnih prog želijo odgovoriti na številne kritike, da so mariborski avtobusi neučinkoviti in počasni, in k njihovi uporabi spodbuditi še več občank in občanov. A po zadnjih informacijah se bo sprememba zamaknila za mesec dni, v februar. Podrobneje o tem smo se s sogovorniki iz občine in Marproma pogovarjali v tokratni Radijski tribuni.

Poslanci bodo danes odločali o razrešitvi predsednice parlamenta Urške Klakočar Zupančič. Ta zavrača opozicijske očitke o kršenju poslovnika, zakonov in ustave ter neprimernem vedenju. Po pričakovanjih bo ostala na položaju. Ob tem bo državni zbor predvidoma potrdil Ksenijo Klampfer za ministrico za digitalno preobrazbo. Podrobneje po nekaj drugih poudarkih oddaje: Drugi poudarki: - 15-ti evropski sveženj sankcij proti Rusiji, v pričakovanju ameriških Naftna industrija Srbije. - Evropska unija v odnosih s Sirijo ne želi ponoviti napake iz Libije in Afganistana. - Parkiranje v ožjem središču Ljubljane bo z novim letom plačljivo tudi ob nedeljah.

Kako uspešna je bila poletna sezona na Pohorju in kako tečejo priprave na zimsko? Zakaj koča Koča in gostilna Pri treh ribnikih še zmeraj samevata? Kako bo po novem potekalo urejanje Piramide? Podrobneje v rubriki Maribor, imamo problem z direktorjem pristojnih občinskih podjetij Rankom Šmigocem.

Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.Anesteziolog dr. Pavel Michalek iz Splošne univerzitetne bolnišnice v Pragi (VFN Praga) se je specializiral za zdravljenje bolečine. Pravi, da je med bolečinami, ki jih je najtežje obvladovati, kronična bolečina v medenici, o kateri bomo govorili v oddaji Ultrazvok. »Med 60 in 70 odstotkov bolečinskih stanj v medenici – torej kronične medenične bolečine – je povezanih z vnetjem ali draženjem tako imenovanega pudendalnega živca. Ta oživčuje mišice medeničnega dna, spolovilo in zadnjik. Pudendalni živec izhaja iz hrbtenjače in skozi mišice poteka vse do presredka.« Glede na vrsto težav lahko zdravniki pacientkam in pacientom ponudijo več možnosti zdravljenja kronične medenične bolečine. Študije in izkušnje kažejo, da pogosto pomaga že fizioterapija. Zdravniki pa se z bolečino lahko spopadejo še s pomočjo kirurškega posega ali z vstavitvijo posebnih nevrostimulativnih elektrod. Podrobneje o metodi, ki so jo za zdravljenje kronične medenične bolečine razvili in izpopolnili v Pragi, pa s prof. dr. Pavlom Michalkom v Ultrazvoku. Foto: VFN Praga

Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali? Lakota je fiziološka potreba. Je občutek, ki ga čuti telo, ko mora zaužiti hrano. Želja po določeni hrani, tudi brez občutka lakote, je apetit ali tek. Čustvena lakota – tudi čustveno prenajedanje – pa je hitra, nenadna in močna sila. Napade nas, ko smo čustveno najbolj ranljivi in šibki Pomeni, da jemo zato, da bi zadovoljili svoje čustvene potrebe in ne zato, da bi napolnili želodec in bili siti. Čustvena lakota je lahko simptom stresa, tesnobe in depresije. Podrobneje v Ultrazvoku s psihologinjo in psihoterapevtko Katjo Z. Istenič. Foto: Pixabay, cc Povezava do programov pomoči TUKAJ

Ob obilnem deževju, ki nas bo spremljalo do jutri zjutraj, imajo reke vse večje pretoke. Pristojni so objavili oranžno opozorilo za celoten južni del države. Najbolj nevarna je zdaj Krka, težave bi lahko bile predvsem na območjih ob njenem spodnjem toku, pravi hidrolog Janez Polajnar. Dodaja, da bi - če bi padlo več dežja od pričakovanj - lahko imeli težave tudi v Kostanjevici na Krki. Podrobneje o napovedih in opozorilih v prihodnjih minutah oddaje. Drugi poudarki oddaje: - Izrael krepi obstreljevanje Libanona in nadaljuje napade na Gazo. - Ladja, ki naj bi prevažala razstrelivo za Izrael, še vedno namenjena v Koper. - V protikorupcijski komisiji si ob jubileju želijo dodatnih pristojnosti.

Iz Libanona poročajo o črnem dnevu po napadu Izraela: od jutra je bilo ubitih več kot 270 ljudi. Množice Libanoncev se umikajo na sever države, kjer številne šole spreminjajo v zatočišča. Izrael trdi, da so tarča pripadniki gibanja Hezbolah, ki napadajo izraelsko ozemlje v znak podpore prebivalcem Gaze. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zatrdil, da so - in bodo - tistim, ki so prizadeli Izrael, prizadejali še večjo škodo. Napoveduje tudi spremembo varnostnega ravnovesja ob meji z Libanonom. Podrobneje o dogajanju na Bližnjem vzhodu v začetku Radijskega dnevnika. Druge teme: - Rusija opozarja, da vsebina mirovnega načrta Zelenskega ostaja neznana. - Vlada in sindikati v zadnjem delu pogajanj o prenovi plačnega sistema. - Bo dan slovenskega športa v prihodnje dela prost dan?

Dialog tako med zdravniki in pacienti kot med samimi zdravstvenimi delavci je ključen za zagotavljanje varnega položaja pacientov v slovenskem zdravstvenem sistemu. Ob dialogu je treba izboljšati tudi kulturo varnosti v samih zdravstvenih zavodih. Napak v diagnostiki ne bi smeli prikrivati, ampak se iz njih učiti, opozarjajo na Zvezi organizacij pacientov. Za varnost obravnave pa morajo svoj del opraviti tudi pacienti sami, bodisi s poznavanjem družinske zdravstvene zgodovine, bodisi s sledenjem navodilom zdravnikov ali le z boljšo komunikacijo z zdravstvenim osebjem. Podrobneje o varnosti pacientov na svetovni dan varnosti pacientov v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar.

Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemuMed atipične bakterije, ki smo jih vzeli pod lupo današnjega Ultrazvoka, uvrščamo legionelo, ki povzroča atipično legionarsko pljučnico. Z njo imajo največkrat težave v bolnišnicah, domovih za starejše in drugih nastanitvenih objektih. Pred dobrim mesecem so o okužbah z legionelo poročali iz zagrebškega Kliničnega centra; trije primeri so se končali s smrtnim izidom. Televizija Slovenija pa je letošnjega marca poročala, da so okužbo z legionelo potrdili pri devetih oskrbovancih štirih ljubljanskih domov za starejše in centra za usposabljanje, delo in varstvo. »Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pljučnico pa smo še posebej pozorni,« pravi biologinja prof. dr. Darja Keše, ki vodi Laboratorij za diagnostiko okužb z atipičnimi bakterijami Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc Atipične bakterije - klamidija TUKAJ Legioneloza (NIJZ) - vprašanja in odgovori TUKAJ

Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma Sporočilo: Slovenski zdravniki so prvi na svetu dokazali, da nov pristop zdravljenja težkih srčnih bolnikov bistveno zmanjša nastanek motenj srčnega ritma in posledično je manjše tudi število hospitalizacij. Bolniki: V veliki večini starejši moški s hkratnim srčnim popuščanjem in brazgotino po prebolelem srčnem infarktu. Ideja: Kardiolog doc. dr. David Žižek iz Laboratorija za srčno spodbujanje in resinhronizacijo Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike UKC Ljubljana. Odmev iz tujine: »Prav gotovo gre za enega največjih dosežkov letošnjega leta na našem področju.« Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana David Žižek o srčnem popuščanju TUKAJ

Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezniNa Kemijskem inštitutu v Ljubljani so razvili in testirali cepljenje z uporabo posebnih filmov, ki se jih, kot nekakšen obliž, prilepi na notranjo stran lične sluznice. Rezultate študije so objavili v znanstveni reviji Journal of Controlled Release; prvopodpisana pod članek sta mlada raziskovalca Hana Esih in Klemen Mezgec. Po besedah sogovornikov je predvsem pri boleznih dihal, kot je na primer covid, zaželena velika obrambna moč sluznice zgornjih dihal in ust. Podrobneje v oddaji. Po podatki Svetovne zdravstvene organizacije se ljudje lahko cepimo proti petindvajsetim boleznim – med zadnjimi sta malarija in covid. Proti šestnajstim okužbam pa raziskovalci cepiva še razvijajo. Pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi Originalni članek TUKAJ

Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem24. aprila letos je v Mehiki umrl 59-letni moški, pri katerem so dokazali okužbo z virusom ptičje gripe H5N2. Svetovna zdravstvena organizacija je prejšnji teden potrdila, da gre za prvi tovrstni smrtni primer; ta podtip ptičje gripe namreč še nikoli prej ni bil ugotovljen pri človeku. Kako in kje se je moški okužil, še ni znano. Infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela v Univerzitetni bolnišnici v Brisbane-u v Avstraliji, pomirja in zagotavlja, da nismo na pragu nove pandemije. Podrobneje v Ultrazvoku. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji na osnovi podatkov in poročil iz Mehike pravijo, da večjega tveganja in nevarnosti za splošno populacijo ni. Odzvale so se tudi mehiške oblasti, ki pa smrt moškega pripisujejo boleznim, za katerimi je umrli bolehal. Foto: Andrej Trampuž Sporočilo Svetovne zdravstvene organizacije TUKAJ

V manj kot dveh letih smo že pred tretjimi davčnimi spremembami. Tokrat sicer ne gre za zvišanje davkov, razen višje obdavčitve sladkih pijač. Predlogi gredo bolj v smer odprave administrativnih ovir, določenih poenostavitev, pa tudi zaostritev. Podrobneje o predlaganih spremembah in prvih odzivih v Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Zdenko Bakalar.

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Zaposleni na večini upravnih enot so stavko zaostrili in stavkajo vse dni v tednu. Razlog so prenizke plače in kadrovska stiska. Ministrstvo za javno upravo jim je poslalo razširjeni seznam nalog, ki jih morajo med stavko opravljati, a sindikat državnih organov ocenjuje, da je to poskus oviranja stavke. Podrobneje o položaju zaposlenih, delovanju upravnih enot med stavko in odzivu države ....

Piran nima prav veliko prostora za nove zelene površine. Vendar bodo te ključne za lajšanje življenja v vse bolj sušnih in pregretih poletjih. Znanstveniki, Pirančani, predstavniki občine, krajevne skupnosti, nevladnih organizacij in podjetniki so se po številnih pogovorih o mogočih ozelenitvah starega jedra odločili za obnovo zdaj degradiranega območja terasastih vrtov, stisnjenih med mesto in obokane zidove piranske cerkve. Zamisel je nastala v okviru delavnic živega laboratorija projekta SCORE, v katerega je poleg Pirana vključenih še devet evropskih mest. Vsa sledijo istemu cilju: povečati podnebno odpornost obmorskih mest s trajnostnimi ukrepi, ki najbolj ustrezajo določenemu lokalnemu okolju. Podrobneje pa v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

V ponedeljkovem Svetovalnem servisu na Prvem bomo govorili o komplementarni metodi zdravljenja, ki temelji na pritiskanju in masiranju con na stopalih, dlaneh, obrazu in ušesih, ker naj bi bile te povezane z vsakim delom, žlezo in organom telesa. To je refleksoterapija. Tudi če takšno masažo izvajamo sami, to sicer ni terapevtska metoda, je pa dobrodošla tehnika za izboljšanje prekrvavitve. Podrobneje z refleksoterapevtko Nado Tomazin Dokl.

Ministrska ekipa je znova popolnjena. Posle je sinoči prevzela nova ministrica za kmetijstvo. Mateja Čalušić se želi čim prej srečati s predstavniki kmetov in se pogovoriti o njihovih stavkovnih zahtevah. Podrobneje o napovedih ministrice, pa tudi o pričakovanju kmetov v nadaljevanju Jutranje kronike. Slišali boste še: - Se bližnjevzhodni konflikt postopno širi na Jemen? - Peking pozorno spremlja današnje volitve na Tajvanu - Slovenski rokometaši popoldne proti Poljakom

S prizorišča v Kranjski Gori pred startom veleslaloma preverimo, kako dobro so na domačo tekmo svetovnega pokala pripravljene slovenske alpske smučarke. Podrobneje se posvetimo še zaključku novoletne turneje v smučarskih skokih, ki se bo končala v Bischofshofnu.

Gost medicinske oddaje Ultrazvok je dr. Duško Lainšček Kako se je veterinar zaposlil na Kemijskem inštitutu, kjer zdaj s posebnimi genskim škarjami reže in popravlja gene ter preučuje nove metode zdravljenja redkih bolezni? Najbolje, da nam na to vprašanje odgovori kar sam. V oddaji Ultrazvok bo z nami dr. Duško Lainšček. Podrobneje nam bo predstavil svoje delo in bodoči Center za tehnologije genske in celične terapije – s kratico CTGCT, ki bo zrasel ob Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Prvi Daljši pogovor z dr. Lainščkom TUKAJ

Celjski rokometaši so v 3. krogu lige prvakov igrali v gosteh. V osrednji Nemčiji so se pomerili s sedanjim evropskim prvakom Magdeburgom. Podrobneje se posvetimo še 10. krogu domačega nogometnega prvenstva. Po včerajšnjih treh tekmah bosta danes še dvoboja Maribor : Radomlje in Olimpija : Koper.

Celjski rokometaši so v 3. krogu lige prvakov igrali v gosteh. V osrednji Nemčiji so se pomerili s sedanjim evropskim prvakom Magdeburgom. Podrobneje se posvetimo še 10. krogu domačega nogometnega prvenstva. Po včerajšnjih treh tekmah bosta danes še dvoboja Maribor : Radomlje in Olimpija : Koper.

V Rimu se je končalo evropsko prvenstvo v odbojki, na katerem je Slovenija vnovič pustila pečat. Podrobneje se posvetimo še domačemu nogometnemu derbiju. V Stožicah sta se pomerila večna tekmeca, Olimpija in Maribor.

O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu Strokovnjaki za žile in srce, med njimi tudi gost oddaje Ultrazvok prof. dr. Zlatko Fras iz Kliničnega centra v Ljubljani, še zlasti priporočajo sredozemski tip prehrane poimenovan tudi mediteranska dieta. Številne študije namreč potrjujejo njen varovalni vpliv na naše žile. Te so celo življenje podvržene procesu ateroskleroze, ki lahko žilno steno poškoduje do te mere, da se žila zapre ali pa poči. In kdo je glavni krivec? »Glavni krivec je slabi LDL holesterol,« pravi dr. Fras. Podrobneje o aterosklerozi in vlogi holesterola pri njenem nastanku v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

Zakon o dolgotrajni oskrbi je pod streho, a šele do konca leta bodo, kot pravijo na pristojnem ministrstvu, skušali odgovoriti na odprta vprašanja, ki jih ne manjka. Težava ni le financiranje, že danes je to pomanjkanje kadra, tako v centrih za socialno delo kot domovih za starejše. Podrobneje o tem po drugih poudarkih oddaje: - Ruski odstop od sporazuma o izvozu žita bo še podražil hrano. - Obisk bolnice Franja zaradi posledic ujme letos ne bo več mogoč. - Na francoski kolesarski pentlji po dnevu počitka ura resnice

Tudi slovenske občine čutijo posledice vsesplošne draginje. Vse dražje naložbe, energenti in višje plače krnijo občinske proračune. Vlada povprečnin letos sicer še ne bo zvišala, premier pa je obljubil povračila za upravičene dodatne stroške. Podrobneje o težavah lokalnih skupnosti v Radijski tribuni v naši gostje bodo župani in predstavniki Skupnosti občin Slovenije.

Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu. Nekatere najnovejše rešitve so korak nazaj, ugotavlja sogovornik, dejaven tudi pri negovanju kulture spominjanja. Podrobneje tudi o projektu DARLA – Erinnerungslandschaft.at. Gre za spletno platformo, na kateri je opisanih 323 spominskih obeležij žrtev nacizma na avstrijskem Koroškem in zemljevid vseh teh obeležij. Čezmejni Interreg projekti so priložnost tudi za Slovence v Italiji. Pri težavah s pomanjkanjem usposobljenih kadrov pa jim od začetka leta pomaga projektna pisarna. Zakaj med Slovenci na Hrvaškem ni zanimanja za sodelovanje na manjšinskih volitvah, se pogovarjamo z Vasjo Simoničem, ki je v zadnjih dveh mandatih vodil svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije. Prekmurka Barbara Horvat, učiteljica-asistentka na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku pa spregovori o izzivih pri učenju porabskih šolarjev in magistrski nalogi, povezani prav s poukom slovenščine v Porabju.   Foto(Novice.at): 120 let delovanja SKD Globasnica - za podmladek se ni bati

Akupunktura je v Sloveniji kot dopolnilna metoda zdravljenja kronične bolečine že dalj časa del javnega zdravstvenega sistemaZdravnik doc. dr. Iztok Potočnik z Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da je bil sprva do akupunkture skeptičen. Po opravljenem izobraževanju in uporabi akupunkture za zdravljenje bolečine in še nekaterih drugih zdravstvenih težav, pa vidi številne dobrobiti te zdravilne metode, ki izhaja iz tradicionalne kitajske medicine. Akupunktura temelji na taoistični filozofiji, ki pravi, da je bolezen le porušenje razmerja moči jina in janga. Cilj zdravljenja je ponovna vzpostavitev harmonije v telesu. Podrobneje v oddaji Glasovi Svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc.

V super-volilnem letu 2022 smo se naposlušali obljub, dobili novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove županje in župane ter odšli na tri referendume v enem dnevu. Vmes smo opazovali razkrajanje zdravstva, vladajoči pa so iskali ukrepe za obvladovanje visokih cen energentov, hrane in storitev. Manjkalo ni niti solidarnosti. Ko je gorel Kras, je Slovenija spet stopila skupaj. Podrobneje se bomo čez dogajanje v Sloveniji v letu 2022 sprehodili z Natašo Mulec in sodelavci.

V super-volilnem letu 2022 smo se naposlušali obljub, dobili novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove županje in župane ter odšli na trojni referendum. V vmesnem času smo opazovali razkrajanje zdravstva, vladajoči pa so hkrati iskali ukrepe za obvladovanje visokih cen energentov, hrane in storitev. Manjkalo ni niti solidarnosti. Ko je gorel Kras, je Slovenija držala skupaj. Podrobneje se bomo čez dogajanje v Sloveniji v letu 2022 sprehodili v Studiu ob 17.00 z Natašo Mulec.

Zahtevne priprave FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, ki se bo februarja začelo v Planici, so povezane tudi z novimi prometnimi ureditvami in z urejanjem začasnih parkirišč. Ta najbolj skrbijo domačine, saj so nova parkirišča v Ratečah načrtovali na kmetijskem zemljišču prve kategorije. Inšpektorat za kmetijstvo je posege ustavil. Okoljevarstvena organizacija in domačini prepoznavajo pomen pomembne športne prireditve, gradnji parkirišč pa nasprotujejo. Opozarjajo, da mora biti organizacija povezana tudi s skrbjo za okolje in dolgoročno ohranitev narave, saj so nekatera območja načrtovanih parkirišč tudi v vplivnem območju Zelencev. Podrobneje o pripravah na nordijsko svetovno prvenstvo voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Domen Neffat, pravni zastopnik Zavoda SLOSKI; Primož Marolt, direktor Inšpekcije za kmetijstvo; Sonja Rozman, vodja območne enote Zavoda RS za varstvo narave; Polona Petrovič Erlah, predsednica Društva za naravo – Jalovec.

Zahtevne priprave FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, ki se bo februarja začelo v Planici, so povezane tudi z novimi prometnimi ureditvami in z urejanjem začasnih parkirišč. Ta najbolj skrbijo domačine, saj so nova parkirišča v Ratečah načrtovali na kmetijskem zemljišču prve kategorije. Inšpektorat za kmetijstvo je posege ustavil. Okoljevarstvena organizacija in domačini prepoznavajo pomen pomembne športne prireditve, gradnji parkirišč pa nasprotujejo. Opozarjajo, da mora biti organizacija povezana tudi s skrbjo za okolje in dolgoročno ohranitev narave, saj so nekatera območja načrtovanih parkirišč tudi v vplivnem območju Zelencev. Podrobneje o pripravah na nordijsko svetovno prvenstvo voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki.Gostje: Domen Neffat, pravni zastopnik Zavoda SLOSKI;Primož Marolt, direktor Inšpekcije za kmetijstvo;Sonja Rozman, vodja območne enote Zavoda RS za varstvo narave;Polona Petrovič Erlah, predsednica Društva za naravo – Jalovec.

Vsak dan lahko gledamo razburljive nogometne tekme na svetovnem prvenstvu v Katarju, mundial pa je vse več kot samo šport. V Vročem mikrofonu danes slišite, kakšno je življenje v Katarju v času prvenstva in kako se je spremenilo v zadnjih letih. Podrobneje tudi o korupciji ob izboru Katarja za organizatorja tega tekmovanja in o tem, kaj bo z mogočnimi stadioni po koncu prvenstva v državi, ki ima tri milijone prebivalcev. Poroča ekipa radijskega športnega uredništva: Boštjan Janežič, Boštjan Reberšak in Klemen Verlič, besedo pa ima najprej Luka Petrič.

Preživnino je po razvezi dolžan plačevati tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, in sicer do dopolnjenega osemnajstega leta ali dokler se otrok redno šola, vendar ne dlje kot do šestindvajsetega leta. Od prvega septembra veljajo zakonske spremembe, ki naj bi olajšale pot do nadomestila preživnine v primeru, ko zavezanec za plačilo te dolžnosti ne izpolnjuje. Podrobneje o novostih v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Špela Isop, v. d. generalne direktorice Direktorata za družino na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Pogosta težava, ki se pri nekaterih pojavi že po petdesetem letu starosti, je obraba sklepnega hrustanca ali osteoartroza. Prizadeti so lahko vsi sklepi, tako majhni – na primer sklepi med prsti in vretenci – kot veliki – kolena, kolki. Sklep zelo boli, je slabše gibljiv, lahko otrdi. Bolniki z napredovalo osteoartrozo čutijo bolečine tako pri obremenitvi sklepa kot tudi v mirovanju. Kakšna je prva pomoč? Katere možnosti zdravljenja so na voljo? Kdaj pa je potrebna operacija? Podrobneje v Svetovalnem servisu. Pišite ali pokličite v živo. Na vprašanja bo odgovarjal ortoped mag. Andrej Prlja iz Splošne bolnišnice na Jesenicah.

Kupujete ali prenavljate stanovanje, razmišljate o poplačilu ali refinanciranju stanovanjskega posojila? Kaj banka ve o vas, kako je z vašo kreditno sposobnostjo, kdo dobi posojilo in kdo ne, kakšni pogoji se upoštevajo, ... Nekateri razmišljajo o nakupu prvega stanovanja, drugi o selitvi iz manjšega v večjega, tretji o samogradnji, četrti o obnovi in tako dalje. Vsi skupaj pa verjetno razmišljajo tudi o tem, kako bodo financirali svoje želje. Ta hip lahko izpostavimo dva ekstrema: – na eni strani imamo rekordno visoke cene stanovanj ter– na drugi strani že nekaj let govorimo o rekordno nizkih obrestnih merah, ki so pomembne pri izračunavanju mesečnega obroka stanovanjskega posojila. V tokratnem podcastu smo se posvetili najemu stanovanjskih posojil. Naš gost je Gvido Jemenšek, svetovalec uprave in nadzornega sveta v NKBM. Ima 25 let izkušenj v bančništvu. In vprašali smo ga vse, kar moremo vedeti o posojilih -  vzeti fiksno ali spremenljivo obrestno mero, kako je z našo kreditno sposobnostjo, kaj banka upošteva in česa ne, koliko kredita v povprečju vzamemo in s kakšno ročnostjo in tako dalje… V bančnem podcastu Money-How boste slišali tudi sveže podatke s trga nepremičnin. Ali cene stanovanj rastejo tudi letos? Pri kateri višini se oblikuje nov vrh? Kaj pa hiše? Podrobneje bomo o cenah, napovedih gibanja cen in aktualnem dogajanju na trgu nepremičnin govorili na posebne dogodku Nepremičnine pod lupo, ki se bo zgodil 15 aprila. Dogodek je brezplačen. Če želite biti o tem pravočasno obveščeni, se prijavite ne e-pismo na spletni strani https://biznispace.com/. V podcastu odgovarjamo na spodnja vprašanja: se dopolnjuje...