Podcasts about ljudi

Nakon svega što sam doživjela, i dalje vjerujem da su ljudi dobri. Tema epizode je kako naša uvjerenja o drugim ljudima utječu na samopouzdanje, odnose i kvalitetu života.Pozivam te da se prijaviš u moj tromjesečni program individualnog coachinga. Link za prijavu: https://forms.gle/XCSWtM8TEJ55QrKi9Email: dvorskidaniela@gmail.com

Normalizacija sovražnega govora je nevarnaZa sodobno digitalizirano družbo je značilna velika polarizacija pogledov na svet in vse manj strinjanja o tem, kaj so dejstva in kaj so mnenja, kje se konča resnica in začne laž, manipulacija, propaganda in sovraštvo. Kako razumeti inflacijo sovražnega govora in njegovo normalizacijo, če pa raziskave kažejo, da veliko večino ljudi pri nas sovražni govor zelo moti in ga ne podpirajo? Na to in številna druga vprašanja odgovarja monografija Sovražni govor v Sloveniji. Gre za prvo poglobljeno interdisciplinarno študijo sovražnega govora v slovenskem družbenem, pravnem in digitalnem okolju. V oddaji Glasovi svetov smo se pogovarjali z urednico monografije doktorico Veroniko Bajt z Mirovnega inštituta.

Uskoči u biz ARENU: https://radimposvom.com.hr/biz-arenaU prvih 7 mjeseci biz ARENA je generirala više od 150.000 € prihoda, okupila stabilnih 300+ članova i postala jedna od najuspješnijih ponuda unutar #radimposvom brenda.No biz ARENA nije moj prvi membership. U ovoj epizodi dijelim što sam naučila kroz nekoliko pokušaja kreiranja membershipa, zašto ga ne bih preporučila svakom poduzetniku i koja su, po meni, 3 najveća izazova pretplatnog modela.Pričamo o odljevu članova, korištenju sadržaja i stalnoj prodaji, ali i o konkretnim odlukama koje sam donijela unutar biz ARENE kako bih riješila svaki od tih izazova.Ako razmišljaš o pokretanju membershipa ili te jednostavno zanima kako izgleda graditi jedan ovakav program iza kulisa, ova epizoda će ti se svidjeti!SLIČNE EPIZODE:#177: Moj plan do prvih 5.000 € - da danas krećem od nule#176: Kako planiram skalirati biznis u 2026. - Prodajni lijevak, doseg, automatizacije#163: Posao u skladu sa životom - navike, membership i tihe faze rasta / Ivana ZaherOSTANI U TOKU:Prijavi se na newsletter: https://www.radimposvom.com.hr/newsletter/Piši mi na Instagramu: https://www.instagram.com/teazavackiTIMESTAMPS:(00:00) Kako je nastala biz ARENA(01:19) 300+ članova i 150.000 € prihoda u prvih 7 mjeseci(04:03) Moj prvi neuspjeli membership(05:52) Membership koji nikada više nismo lansirali(07:25) Zašto membership nije za svakoga(08:28) Najveći izazov #1: Odljev članova (churn)(09:22) Kako zadržati članove duže u programu(12:09) Najveći izazov #2: Ljudi ne koriste sadržaj(13:21) Kako izgleda sadržaj u biz ARENI(16:20) Najveći izazov #3: Nikada ne prestaješ prodavati(17:45) Kako planiramo skalirati biz ARENU(20:50) Trebaš li pokrenuti vlastiti membership?

Tužilac Radovan Lazić u razgovoru sa sudijom Miodragom Majićem otvoreno govori o greškama u proceni kolega, ceni napredovanja u pravosuđu i neophodnosti velikog reseta nakon promene režima. U novom izdanju Radar Foruma, sudija i pisac Miodrag Majić ugostio je Radovana Lazića, tužioca Apelacionog javnog tužilaštva u Novom Sadu, predsednika Upravnog odbora Centra za pravosudna istraživanja i člana Predsedništva Udruženja tužilaca Srbije. Predstavljajući svog gosta, Majić je istakao da je Lazić jedan od retkih tužilaca koji je uvek bio spreman da otvoreno govori o problemima u sistemu, ali je naglasio i da se njihova mišljenja o pojedinim društveno-pravnim procesima i te kako razlikuju, što ih, kako kaže, nikad nije sprečavalo da vode civilizovani dijalog. Na samom početku razgovora, Majić je otvorio pitanje dometa ustavnih reformi koje su, prema proklamovanim ciljevima, trebalo da donesu osamostaljivanje tužilačke organizacije. Radovan Lazić se osvrnuo na prethodna normativna rešenja, ali je naglasio da se pozitivni efekti ne mogu posmatrati izolovano od dubokih promena i buđenja koje se u međuvremenu dogodilo u samom društvu. „Iako je prošlo nekoliko godina od te reforme, sadržinski i dalje mislim isto što i tada. Kada je reč o normativnim rešenjima za tužilaštvo – jer se sudstvom nisam toliko bavio – podsetiću da je prema prethodnom Ustavu sve tužioce, koji su tada zapravo bili samo šefovi tužilaštava, birala Skupština na predlog Vlade. Takođe, i sve članove Državnog veća tužilaca birala je Narodna skupština, iako je bila vezana preliminarnim izborima kandidata u samom tužilaštvu. Ali šta nam je u praksi donelo to normativno okruženje? Teško je posmatrati izolovano njegove pozitivne efekte, jer su se u međuvremenu dogodile ozbiljne društvene promene. Pre svega, pokrenuo se studentski pokret i društvo se probudilo. Ljudi su postali svesni dugotrajne uzurpacije institucija – i tu više ne govorim o preuzimanju, već o otvorenom otimanju.“

Ovaj video objašnjava kako tvoja slika o sebi oblikuje sve što doživljavaš u životu i zašto se pravi napredak počinje tek kada promijeniš način na koji vidiš sebe.

Na področju zaposlovanja invalidov letos zaznamujemo dve pomembni obletnici - 50 let od začetkov sistemskega urejanja tega področja ter 20 let izvajanja kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, ki velja za primer dobre prakse v evropskem prostoru. V Sloveniji deluje 152 invalidskih podjetij in 68 zaposlitvenih centrov, v katerih zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo, kako se spoprijemajo s konkurenco, saj so invalidska podjetja umeščena na običajen trg, kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako deluje sistem kvot in kakšni so rezultati letošnje analize učinkovitosti in upravičenosti subvencioniranja invalidskih podjetij? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Špela Jakša, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Tea Černigoj Pušnjak, poslovodja v invalidskem podjetju Dom dva topola, Društvo distrofikov Slovenije; mag. Vojka Martinčič, predsednica Zavoda invalidskih podjetij Slovenije in direktorica invalidskega podjetja Slovenske železnice - Železniško invalidsko podjetje; Zarja Ševala Ćehić, predsednica Zavoda zaposlitvenih centrov Slovenije in direktorica Zaposlitvenega centra. Avtorica oddaje Petra Medved.

Ta konec tedna je bil na naših cestah zgoščen promet, saj se končujejo prazniki in s tem čas, ki so ga številni izkoristili za počitnikovanje. Žal povratek ni minil povsem brez najhujšega, saj se je popoldne na primorski avtocesti pred počivališčem Studenec zgodila huda prometna nesreča. V trčenju treh vozil je bilo poškodovanih 8 ljudi, od tega 3 huje.

Philippe Sands je vrhunski strokovnjak za mednarodno pravo, je pa tudi pisatelj. Napisal je več pomembnih del, ki zanimivo in tehtno povezujejo zgodovino, pravo in osebne zgodbe, med njimi je tudi nedavno prevedena Vrnitev v Lemberg (prevod Marko Košan, Založba Beletrina). S Philippom Sandsom se je konec marca, ko je obiskal Ljubljano in sodeloval na Festivalu Fabula, pogovarjala Staša Grahek. Bere Igor Velše, ton in montaža Miha Klemenčič.

Mladi moški, ki se počutijo ogrožene, ker menda moškost izginja. Mladi moški, ki pravijo, da ljubijo ženske, pa jih na vsakem koraku diskreditirajo in zatirajo, mladi moški, ki pred bazenom v izklesanem telesu iščejo način, kako čim hitreje in najenostavneje čim več zaslužiti in ta nasvet prodati naprej.Netflixov dokumentarec Louis Theroux: Inside the Manosphere je v javnosti znova odprl razpravo o moškosferi, spletnem gibanju, ki v zadnjih letih predvsem na spletu nagovarja mlade moške. Dr. Žan Lep je socialni psiholog s Filozofske fakultete v Ljubljani. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

Medtem ko smo priča znanstvenemu dosežku človeštva, saj se je vesoljska človeška odprava od Zemlje oddaljila najdlje, pa Zemljo, svet, človeštvo pretresa dogajanje, ki se mu ni mogoče izogniti. Dosedanje vrednote in pravila, ki so – vsaj večinoma – veljali do zdaj, se umikajo nekemu drugemu svetu, ki ga vodijo politiki, ki so pravzaprav psihopatske osebnosti, in peščica najbogatejših. Ljudi ne usmerjajo več zavedanje skupnosti, spoštljivost in razumevanje, ampak spletni algoritmi, laži, gotovo tudi strah pred prihodnostjo. V kakšnem svetu živimo in kako razumeti sedanji čas, predvsem pa, kako ohraniti trezen razum? O tem bo v oddaji Intervju na Prvem govorila dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena filozofinja in sociologinja, predavateljica ter avtorica številnih knjig, člankov in kolumen.

Z nami je bila socialna delavka nadškofijske Karitas Ljubljana Andreja Ošlaj Janža, ki vodi program opolnomočenja za ljudi v stiski. Zanimalo nas je, kako se to razlikuje od zgolj nudenja pomoči in zakaj je pomembno, da imajo v tem procesu ljudje v stiski nekoga, ki stoji na njihovi strani. Povprašali pa smo jo tudi o konkretnih primerih poti od prve pomoči do samostojnosti - kako torej ljudje ponovno najdejo občutek, da zmorejo.

Klađenje je staro koliko i ljudska civilizacija a danas su kladionice sastavni deo naše stvarnosti. Kladiti se možemo na sve. To nisu uvek samo bezazlene stvari iz sveta sporta ili estrade, već i pobede na izborima, pa čak i ishodi ratova. Ljudi koji se klade nastoje da otkriju „kod“ stvarnosti, ali oni mogu čak i da – oblikuju stvarnost. Kako i zašto – pitanja su čijim su tragom pošli Maja Marić i Saša Bojić. Von Saša Bojić.

Proslavi iranske nove godine Nowruz počinje 21. marta s početkom proljeća u sjevernoj hemisferi. Tradicije proslave Nowruza sežu hiljadama godina unazad, prije islamskog razdoblja, korjene vuku iz antičkog doba, ali i dalje se poštuju. Ove godine rat je bacio sjenku na proslavu Nowruza za milione ljudi širom svijeta.

Jutri bomo zaznamovali svetovni dan Downovega sindroma. Letos poteka pod geslom »Skupaj proti osamljenosti«, s katerim mednarodna nevladna organizacija Down Syndrome International poziva ljudi in organizacije po vsem svetu, naj s svojim delovanjem spodbujajo vključevanje ter se tako borijo proti osamljenosti oseb z Downovim sindromom na vseh področjih življenja. V Društvu Downov sindrom Slovenija med drugim izvajajo številna usposabljanja in nudijo podporo za inkluzivno zaposlovanje. Narodna Galerija v Ljubljani je primer dobre prakse, kjer ljudi z Downovim sindromom vključujejo v delovni proces. Več pa v prispevku Petre Medved.

Najnovija studija njemačke vlade o borbi protiv diskriminacije pokazuje da se gotovo devet milijuna građana ove zemlje susrelo sa diskriminacijom u svakodnevici. Vlada najavljuje nova pravila, no postavlja se pitanje je li moguće protiv diskriminacije boriti se novim zakonima. O borbi protiv diskriminacije u svakodnevici Nenad Kreizer razgovara sa sociologom Krunoslavom Stojakovićem iz Zaklade Rosa Luxemburg i reporterkom Majom Marić. Von Nenad Kreizer.

Zvočna predstavitev programa Socialnih demokratov: Dogovor. Socialni demokrati razumemo, da je v času velikih sprememb nujno, da Slovenija doseže družbeno soglasje o svoji prihodnosti. Čas je, da nastavimo svojo strateško smer, odpravimo notranje ranljivosti in izboljšamo učinkovitost države, da velike spremembe uporabimo kot pospeševalnik za potrebno družbeno transformacijo, usmerjeno v doseganje naših strateških ciljev: miru, razvoja in blaginje. Vrnili bomo ljudem zaupanje v varno prihodnost. Še naprej si bomo prizadevali za pravičen in trajen mir, ki ga lahko zagotovi spoštovanje mednarodnega prava, utemeljenega na univerzalnih človekovih pravicah. To zahteva okrepljeno Evropsko unijo, da spet postanemo politični in gospodarski zgled svetu. Ljudi in skupnost moramo zavarovati pred prehransko draginjo, pred naravnimi nesrečami in posledicami podnebnih sprememb. Zato potrebujemo dogovor za mir. Ustvarili bomo inovativno gospodarstvo v dobro vseh. Z vlaganjem v inovacije in investicije ter z boljšimi pogoji za delo bomo vzpostavili moderno industrijsko politiko, kar bo omogočilo razvoj novih prebojnih tehnologij, izdelkov in rešitev, ki bodo produkt slovenskega znanja, inovacij in dizajna v vseh slovenskih regijah. Davčno bomo razbremenili tiste, ki živijo od svojega dela, in pravično obdavčili premoženje. Z jamstvi in shemami bomo spodbudili aktivacijo prihrankov ter razvili kulturo delavskega in državljanskega delničarstva. Zato potrebujemo dogovor za razvoj. Zagotovili bomo socialno varnost čez vse življenje. Izboljšati moramo delovanje javnega šolstva in zdravstva in vsem zagotoviti kakovostne javne storitve. Ljudem je potrebno zagotoviti dostop do zdravnika in skrajšati čakalne vrste. Izboljšati moramo položaj učiteljev in kakovost izobraževanja, pripravljenega na prihodnost. Poskrbeli bomo za varno starost in boljše pokojnine ter z medgeneracijskim partnerstvom poskrbeli za potrebe mladih in starejših. Zato potrebujemo dogovor za blaginjo. Mir, razvoj in blaginja. Ni enega brez drugega. Samo vsi skupaj omogočajo prihodnost, ki si jo vsi skupaj želimo. Brez miru ne more biti razvoja. Brez razvoja ne more biti blaginje. In brez blaginje ne more biti miru. Zato so za nas mir, razvoj in blaginja ključni cilji in gradniki dogovora, ki ga Slovenija potrebuje, da poskrbi za napredek ljudi in skupnosti. V prelomnih časih pred nami je odločilno, da vodenje države zaupamo preudarnim ljudem. Ljudem, ki bodo s spoštovanjem in dialogom delali za širok družbeni dogovor o tem, kako Slovenijo varno pripeljati skozi velike spremembe. Socialni demokrati. Za dogovor za prihodnost. Za mir, razvoj in blaginjo.

Ljudi se dijele na dvije grupe. Oni koji su nekad gledali family vlogging sadržaj na youtube-u... i normalni ljudi.Počastite nas kavom: https://www.buymeacoffee.com/mjestozlocinaPodržite nas na Patreonu i otključajte ekskluzivni sadržaj: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.patreon.com/mjestozlocina⁠⁠⁠Pratite nas na Instagramu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mjestozlocinapodcast⁠Pridružite nam se na Discordu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://discord.gg/2NU9cprjMd⁠

Dan po mednarodnem dnevu ozaveščanja o HPV smo tej temi posvetili tudi četrtkov svetovalni servis. Večina ljudi se s HPV okuži vsaj enkrat v življenju, virus je spolno prenosljiv in povzroča različne bolezni pri moških in ženskah, med drugim šest različnih vrst raka, tudi materničnega vratu. Eden najbolj učinkovitih ukrepov za preprečevanje okužb je cepljenje, vendar pa precepljenost proti HPV v Sloveniji ni dovolj visoka. Kdo je upravičen do brezplačnega cepljenja, kaj pomenijo rezultati brisa materničnega vratu in kdaj je izvid patološki? Na vprašanja odgovarja doc. dr. Nina Jančar, dr. med., s kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Izraelska in ameriška vojska sta danes sprožili nov val napadov na Iran, ki so v skladu z načrti Tel Aviva in Washingtona usmerjeni v uničenje vojaške infrastrukture in vladajočega režima. Od sobote je bilo v Iranu ubitih več kot 1200 ljudi, ranjenih pa več kot 5400. Drugi poudarki oddaje: - Zunanji ministri Unije in zalivskih držav ob stopnjevanju napetosti na Bližnjem vzhodu prepričani, da je diplomacija edina pot do trajne varnosti - Urad za makroekonomske analize in razvoj malenkost poslabšal napoved letošnje rasti. Namesto 2,1-odstotno pričakuje 2-odstotno - Ob nacionalnem dnevu branja predstavitev manifesta, ki se zavzema za razvoj bralne kulture od zgodnjega otroštva naprej

Varnostni svet Združenih narodov naj bi prav zdaj začel razpravo o razmerah na Bližnjem vzhodu. Iz Irana poročajo o več kot 200 smrtnih žrtvah izraelskih in ameriških napadov, ubitih naj bi bilo več visokih predstavnikov države. Po navedbah ameriških in izraelskih medijev naj bi bil med njimi tudi ajatola Ali Hamenej, a Iran to zavrača. Iranske sile nadaljujejo povračilne napade na več držav Bližnjega vzhoda, v katerih so ameriška vojaška oporišča, pa tudi na Izrael. Vse strani napovedujejo okrepitev napadov, ki naj bi trajali več dni.

Send a textLjudi nas ne nerviraju slučajno. Niti zato što zaista imaju moć nad našim životom.U ovoj epizodi pričam o tome zašto nas pogađaju ljudi koji žive potpuno svoje živote, donose svoje odluke i rade stvari koje nas lično ne ugrožavaju. Često nas ne dotiče ono što oni rade, nego ono što to budi u nama: dijelovi nas kojima nismo dali dozvolu, slobode koje sebi nismo priznali ili slabosti koje pokušavamo sakriti.Ako te ova tema dotiče, ovaj video je poziv da prestaneš posmatrati druge kao problem i da počneš slušati šta ti tvoje reakcije zapravo govore o tebi.Upis na NLP Practitioner je u toku. Sve informacije: https://martinadjokic.com/edukacija/nlp-practitioner/

Gostja sredinega intervjuja bo prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Strokovnjakinja, ki se je dolga leta ukvarjala z raziskovanjem zdravstvenih posledic izpostavljenosti azbestu in se trudila ozaveščati strokovno in laično javnost o rakotvornosti te snovi, ves čas opozarja, da bi morali sanirati območja, ki so degradirana zaradi vplivov umazane industrije, in da ne bi smeli dodatno obremenjevati že obremenjenega okolja. Odziva se tudi na aktualne poskuse izpuščanja stroke iz odločanja o pomembnih posegih v okolje. Z Metodo Dodič Fikfak se bo pogovarjala Cirila Štuber.

Po včerajšnji snežni ujmi na vzhodu države je več tisoč ljudi še vedno brez elektrike. Ekipe Elektra Maribor si jo ob pomoči kolegov iz drugih delov države ter gasilcev in pripadnikov civilne zaščite skušajo čim prej vnovič zagotoviti. Civilna zaščita bo na območje dobavila dodatne agregate, prednostno ranljivim skupinam.

Od Münchena do Melbournea, stotine tisuća ljudi okupile su se u znak prosvjeda protiv iranskog vjerskog vodstva, nakon brutalnog obračuna s prosvjednicima unutar zemlje. Iako se mišljenja razlikuju oko toga tko bi trebao zamijeniti aktualnu vlast, prosvjednici su jednoglasno izrazili želju za Iranom oslobođenim od represivnog sustava.

V tokratni oddaji Razkošje v glavi bomo spoznali doktorico in profesorico Petro Černe Oven, prodekanko za trajnost in komunikacijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ki se ukvarja z raziskovanjem širšega polja oblikovanja vizualnih komunikacij. Je predavateljica, raziskovalka, kustosinja, urednica in oblikovalka. Sodeluje pri nacionalnih in mednarodnih projektih, predava na mednarodnih konferencah, že 20 let sodeluje tudi v mednarodni tipografski organizaciji ATypl. Je prejemnica številnih nagrad in priznaj za oblikovanje. Rada povezuje ljudi ter širi svojo vizijo in znanje. Doktorico Petro Černe Oven je pred mikrofon povabila Petra Medved.

Od najobsežnejših poplav v zgodovini Slovenije je minilo dve leti in pol, največ škode so takrat utrpeli ljudje ob reki Savinji ter njenih pritokih. Da se katastrofa ne bi ponovila, je država med drugim konec prejšnjega leta javno razgrnila težko pričakovani Državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Finančna ocena ukrepov iz načrta je 490 milijonov evrov. A nekateri lokalni kmetje, pa tudi drugi prebivalci, z dokumentom niso zadovoljni. Kamen spotike so predvsem načrtovani suhi zadrževalniki; opozarjajo, da bodo zaradi njih izgubili več hektarjev najrodovitnejše zemlje, poplavna varnost se po njihovem ne bo povečala, ampak celo poslabšala, nekateri pogrešajo tudi več sonaravnih rešitev. Kako zaščititi kraje v porečju Savinje, kako na nasprotovanja in pomisleke odgovarjajo pristojni in kako se država loteva protipoplavnih ukrepov tudi v Zgornji Savinjski dolini ter v spodnjem toku pri Celju in Laškem, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje so: Sergej Hiti, vodja projekta priprave DPN-ja za Spodnjo Savinjsko dolino z Ljubljanskega urbanističnega zavoda; dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor; Alenka Zupančič, direktorica urada za planiranje in načrtovanje na direkciji za vode; Rok Sedminek, predstavnik kmetov Spodnje Savinjske doline; ddr. Ana Vovk, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

Zašto gubimo samopouzdanje tijekom velikih životnih promjena i zašto nam je tada potrebna prava podrška — ne izvana, nego iznutra.Klikni na link u opisu i saznaj više o programu samopouzdanja.Link za prijavu: https://forms.gle/XCSWtM8TEJ55QrKi9#samopouzdanje

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Vendarle se začenja reševanje problematike neurejenega odlagališča nevarnih odpadkov v mariborskem naselju Studenci. - Občina Ribnica s spremembami prostorskega načrta omogoča nadaljnji razvoj. Kaj bo z legalizacijo romskih naselij? - Čez teden dni se izteče rok za zamenjavo poškodovane strehe na osnovni šoli Dŕska, dela pa se sploh še niso začela. - Končana energetska prenova ljutomerske gimnazije.

U ovom videu govorim zašto mnogi ljudi predugo odgađaju promjenu posla ili pokretanje vlastitog biznisa, što se pritom događa iznutra i kako unutarnji konflikt, kronični stres i gubitak samopouzdanja blokiraju promjenu.

Evropa se je zaradi varovanja podnebja in okolja odločila, da se odreče fosilnim gorivom. Dve slovenski premogovni regiji – zasavska in savinjsko-šaleška, sta zato prisiljeni v prestrukturiranje. Nepravično bi bilo, da sami nosita vse posledice, in to priznava tudi Evropska unija, zato jim zagotavlja tudi izdatna sredstva. Po dolgotrajnih usklajevanjih med državo, lokalno skupnostjo, podjetjem in zaposlenimi je državni zbor v torek sprejel zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Ureja tehnične in postopkovne korake, financiranje in socialne ukrepe za zaposlene. Premog bodo opustili najpozneje do leta 2033, zapiralna dela končali do 2045, iz državnega proračuna pa namenili okoli 1,3 milijarde evrov.

"Ljudi koji se ne boje imaju živu vjeru i ne gledaju na Boga kao na posljednje rješenje. U najtežim okolnostima i u svakoj kušnji oni se u molitvi okreću Bogu." Darko Kovačević

Iran še naprej pretresajo množični protesti, ki so terjal že več kot 500 življenj. Teheran je sporočil, da so kljub grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa pripravljeni na dialog, a po drugi strani tudi na vojno. Ostali poudarki oddaje: Generalni sekretar NATA Mark Rutte ob vse večjih apetitih Washingtona po Grenlandiji: Arktika mora biti prioriteta zavezništva. Začetek volilnih opravil pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami. Kako k oddaji glasu privabiti mlade? Zlati globusi brez večjih presenečenj: največ nagrad filmu Ena bitka za drugo.

Venezuelo bo po ameriškem zajetju predsednika Nicolasa Madura začasno vodila podpredsednica Delcy Rodriguez, je sklenilo venezuelsko vrhovno sodišče. Ameriški predsednik Donald Trump je zagotovil, da bo Washington tisti, ki bo do mirne politične tranzicije upravljal državo in njene zaloge nafte. Kot vedno so v ozadju ekonomski interesi, pravi politolog Tomaž Deželan. V Venezueli danes sicer odmevajo navedbe, da je bilo v ameriškem napadu nanjo včeraj ubitih najmanj 40 ljudi. Ostali poudarki oddaje: - Švicarski preiskovalci doslej identificirali 24 smrtnih žrtev požara. - Nova zdravstvena zakonodaja še ne zagotavlja skrajšanja čakalnih vrst. - Švicarka Camile Rast po veleslalomu v Podkorenu zmagala še v slalomu.

Prije dvadeset godina tisuće ljudi slile su se u priobalnu četvrt Sydneya, Cronullu, na ono što je postalo nasilni skup usmjeren protiv doseljavanja ljudi s Bliskog istoka. Danas, stanovnici Cronulle i neki Australci bliskoistočnog podrijetla kažu da se stavovi mijenjaju. No, drugi su zabrinuti zbog novih, organiziranijih antiimigracijskih pokreta.

Matjaž Černila je upokojeni naravoslovec, ki je želel preostanek življenja preživeti nekje na toplem, po možnosti v državi z izjemno biotsko raznovrstnostjo. Pred desetimi leti si še ni predstavljal, da bo živel v vasi Mangily, se poročil z domačinko iz ribiškega plemena Vezo in posvojil dva majhna otroka, ki ju je že prej posvojila tudi ona: “Za otroka sem papa, onadva sta moja otroka. Ali sta biološka ali ne, zame nima nobenega pomena, za ženo pa sploh ne.” Koncept družine je na Madagaskarju drugačen, kakor ga poznamo zahodnjaki, prav tako način življenja. Malgaši živijo za tukaj in zdaj, za danes. Za pripravo hrane raje izberejo kurišče kot plinski gorilnik, ne ukvarjajo se s politiko, temveč drug z drugim.

Ako bismo pokušali da zamislimo kako izgleda svet nakon trenutka u kom roditelj izgubi dete, vrlo brzo bismo shvatili da se pred tim bolom i vreme i logika jednostavno uruše. Jer u stvarnosti, tuga nije vest, nego stanje. A upravo tada postaje vidljivo koliko teško umemo da se nosimo sa tuđom tragedijom. I upravo je zato 3. maj 2023. ogledalo svih naših slabosti. Ninela Radičević, majka devojčice Ane Božović, multitalentovane učenice petog razreda koja je osmehom i plesom topila svet, a koja je tog 3. maja ubijena u OŠ “Vladislav Ribnikar”, u novoj epizodi Radar Foruma, kao gošća psihološkinje Ane Mirković, govori o svojoj ličnoj, ali i kolektivnoj tragediji, a svaka njena tiha reč udara u najtvrđi deo našeg društvenog samozavaravanja. Govori o vremenu koje je stalo, o institucijama koje su se raspale baš kad su najviše bile potrebne, i o društvu koje se pravilo da ide dalje, iako je sve pod njim pucalo.

Empatija je jedna od onih reči koje svi izgovaramo, a retko zaista pustimo da se nastani u nama. Pričamo i o inflaciji samog pojma empatija koji se često zloupotrebljava. Odakle preispitivanje empatije i forsiranje novih termina, poput "hiperempatičnosti" kao neke super moći? Šta je sa odsustvom empatije u modernom društvu i istovremenim bombardovanjem sadržajima na društvenim mrežama kojima se izazivaju vrlo jake emocije u nama? Olivera i Roberto pokušavaju danas da empatiji priđu bez idealizovanja ljudi, bez očekivanja da budemo savršeni. Umesto toga, govore o tome kako izgleda pokušati razumeti drugog baš onda kada nam to ide najteže: dok smo umorni, povređeni, nesigurni ili prosto okupirani sopstvenim borbama. Kada i na koji način zaista osećamo empatiju? Šta je lažna ili pseudoempatija, i zašto je često bustujemo i bildujemo raznim podražajima, na primer, preplavljivanjem tuđom patnjom? Šta nam se servira umesto prirodne, normalne, ljudske empatije? Kako je to simpatija preteča empatije, i šta u stvari empatija znači? Kako nam empatija pomaže da budemo bolji ljudi? Olivera i Roberto otvaraju temu empatije kao veštine koja se gradi, koja ume da bude iscrpljujuća, i kao nečega što se uči više greškama nego uspehom. Govore o tome da empatija nije nikakva supermoć, već izbor koji pravimo iznova, često neuredno i nesavršeno, ali uvek iz neke iskrene želje da ne izgubimo kontakt sa ljudima do kojih nam je stalo. Baš tu se prirodno otvara i priča o promeni. Promena je, koliko god da je odlažemo, jedina konstanta koja nas prati. Ljudi koji teže rastu, koji pokušavaju da usklade posao, odnose, porodicu i lične potrebe, znaju da je promena sastavni deo svakog napredovanja. Ponekad tiha, ponekad nagla, ali uvek neizbežna. Kao voda koja uporno pronalazi svoj put, i mi tražimo onaj koji nam najviše odgovara, onaj koji nas vodi napred i čini hrabrijim. Empatija je često početak te promene, most između duša, trenutak u kojem pokušamo da razumemo sebe i druge bolje nego juče, jer najveći pomaci počinju onda kada dozvolimo sebi da budemo otvoreni, mekši i iskreniji prema sebi i svetu oko nas.

Marija Matokanović, stručnjakinja za digitalne proizvode, odlučila je odgovoriti na potrebu koju je primijetila u svome domu i obrazovanju. Nakon što su njezina djeca iskazala interes za tehnologiju i umjetnu inteligenciju, napravila je slikovnicu koja jednostavno i razumljivo govori o umjetnoj inteligenciji.Nastala slikovnica pod naslovom Mala škola umjetne inteligencije, namijenjena djeci od pet godina nadalje, ali i roditeljima i odgojiteljima s ciljem da se pojmovi vezani uz umjetnu inteligenciju približe na razumljiv način._______________0:00 Predstavljamo slikovnicu o AI-u!5:50 Kako Marija uči svoju djecu o AI-u?10:52 Hoćemo li braniti AI djeco kao mobitele?16:10 Kakav će bit odnos djece prema AI-ju?19:30 Ljudi će možda tražiti prijatelje u AI-u?23:50 Ovo su savjeti za roditelje...25:00 Amazon podijelio 14.000 otkaza35:10 TOP i FLOP35:20 YouTube će dijeliti otkaze!38:15 Jesmo li u AI Bubbleu?42:40 Mlaki top za užasan tjedan_______________

Na Festivalu slovenskega filma, ki se je končal pred dnevi, je vesno za najboljši celovečerni film prejela režiserka Urška Djukić. Takole piše v utemeljitvi: "Film Kaj ti je, deklica je zaradi izrazitega filmskega jezika, ki gradi na premišljenem prepletanju igre, zvoka in kamere, edinstveno estetsko doživetje. Z vpogledom v eksistencialno kompleksnost najstništva film prepričljivo in skrbno premišljeno razgrne širok spekter večnih tem – od prijateljstva, ljubezni in spolnosti do solidarnosti in izdaje. Empatična perspektiva, na kateri konsistentno gradi film, pri tem razpira prostor za organski soobstoj humorja in resnosti, ljubezni in prezira ter upanja in strahu." Z režiserko Urško Djukić, ki je pred leti soustvarila večkrat nagrajeni animirani film Babičino seksualno življenje, se je pogovarjala Petra Meterc. Foto: BoBo/Borut Živulović

Mariborska ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico, ki deluje v okvirih nadškofijske Karitas, je dopolnila 20 let delovanja. V tem času je osebje njenih prostovoljcev oskrbelo okoli tisoč ljudi iz kar 39 držav, čeprav je bila več kot polovica pomoči potrebnih državljanov Slovenije. Podobne »pro bono« ambulante delujejo še v Ljubljani, Kopru in Kranju. V tokratnem Studiu ob 17ih se bomo seznanili z njihovim delovanjem, pa tudi z upadom zanimanja mladih zdravstvenih delavcev za takšno delo, čeprav obeti kažejo, da obolelih brez zdravstvenega zavarovanja v prihodnosti zanesljivo ne bo manj. Oddajo pripravlja Stane Kocutar.

Ponekad jedna priča otvori vrata svima koji su ćutali.U prvoj epizodi nove sezone podkasta Dva i po psihijatra, psihijatar Roberto Grujičić razgovara sa Milanom Nikolićem, novinarom i autorom emisije Tabu na Insajder TV-u. Ovo je duboko lična ispovest o identitetu, suočavanju sa sobom i drugima, o odrastanju i sazrevanju u rigidnom okruženju, u zemlji koja se menjala brže nego što su ljudi stizali da je razumeju. Milan, iz ugla LGBT osobe, govori o svom odrastanju u malom gradu, o spoznaji da je drugačiji, o neprihvatanju, stidu, snazi, i o potrazi za sobom i pronalaženju sopstvenog puta u društvu koje se uvek kolebalo između moralnih normi i predrasuda.Ali ovo nije ni samo priča o jednom čoveku. To je ispovest čitave generacije rođene sedamdesetih i odrasle osamdesetih – generacije X u Srbiji. Ljudi koji su preživeli sve: ratove, tranziciju, gubitke, lažne ideale, i naučili da sami sebi budu oslonac. Gej ili hetero, svi su morali da nađu način da nauče šta znači biti svoj – čak i kad to znači biti protiv sveta, u godinama kada su granice bile jasne, svet crno-beli, a emocije često gušene. Od pritisaka sredine i očekivanja porodice, do neizbežnog trenutka kad moraš da odlučiš da li ćeš živeti istinu, ili tuđu predstavu o njoj.Topla, iskrena i dirljiva epizoda o samospoznaji, identitetu i hrabrosti da se živi istina, ma koliko ona bila teška za druge da je prihvate.Ova epizoda nije ispovest o patnji, već o snazi da se razumeš, oprostiš, i nastaviš dalje. Da pronađeš sebe u svetu koji se menja i da naučiš da promene nisu neprijatelj, već prilika da ponovo postaneš svoj. Kao što voda uvek nađe svoj put, tako i mi verujemo da svako može pronaći svoj — onaj koji najviše prija njegovoj prirodi.Menjam se sa osmehom. Menjam se jer rastem.

OpenAI je zapravo lansirao pješčanik za stvaranje AI agenata bezbolno kao gradnja kuli od pijeska. Razvoj agentske umjetne inteligencije postao je uz njihov AgentKit dječja igra kojom se mogu zabaviti svi. Što sada to znači za developere, popričali smo sa senior software inženjerom iz Infobipa Zvonimirom Petkovićem.0:00 Uvod0:49 Sada možemo stvarati AI agente bez kodiranja6:28 Dolazi li propast za firme koje grade AI agente?8:40 AI agent može nastati za dva sata?!11:40 "Danas je najvažnije developeriam dati vremena da isprobaju novu tehnologiju"15:15 Što bi Zvonimir volio vidjeti u AgentKitu i što nas očekuje u budućnosti?19:23 Hollywood je dobio AI glumicuTOP i FLOP26:50 Ljudi zlouporabljuju Soru 228:28 Discord je imao veliki proboj informacija30:53 Nakon digitalnog detoxa odmah po Nobela32:00 Njemačka odustaje od chipova i uzima lopate_______________

Izrael je okrepil napade na mesto Gaza, kjer humanitarne razmere postajo čedalje hujše. Nenehno bombandiranje tega gosto poseljenega območja, je znova prisililo tisoče Palestincev v beg. Eden od mnogih prebivalcev, ki so zapustili svoje domove, je razmere kot katastrofalne. Pojasnil je, da se zaradi neprekinjenih napadov celotne ulice rušijo na prebivalce, nihče pa ne odstranjuje ruševin, ne išče preživelih in ne poskrbi za trupla umrlih. V oddaji tudi: - Ameriški predsednik Trump načrtuje preimenovanje Ministrstva za obrambo v Ministrstvo za vojno. - Celovška cesta spet normalno prevozna, odprti vsi štirje priključki predora Šentvid. - Slovenski košarkarji po porazu s Francijo danes v dvoboju proti Belgiji. - Sončno bo, več oblačnosti le v Prekmurju.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, testna bralka lahkega branja.

U pokušaju da snimimo jednu normalnu epizodu, Srbija je odlučila da nam to ne dozvoli. Prvo nam je crkla zvučna kartica. Onda je crk'o i narod, ali od smeha na poruku iz Zemuna o jahanju majmuna. Naš drugar Darko je došao da objasni finese. Pričali smo o Đokoviću koji je postao vođa slobodnog sveta, o policiji koja je otkrila da možeš prosto da zaobiđeš njihov kordon, i o svadbenoj torti u Jagodini za koju se iskreno nadamo da nije jestiva. Gledajte, smejte se, plačite, pa se vidimo na ulici. Hvala vam što ste gledali još jednu epizodu! Ako želite da nas podržite i obučete se u duhu otpora, posetite naš shop!

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, besedilna bralka lahkega branja.

U 195. epizodi Njuz Podkasta detaljno analiziramo "rolerkoster" izbornog dana u Kosjeriću i Zaječaru. Od jurnjave za crnim džipovima i otkrivanja sumnjivih centrala, do uloge policije koja je i sama postala predmet sumnje. Seciramo neuobičajeno mlako obraćanje Aleksandra Vučića i pitamo se šta nam njegov govor tela zaista poručuje. Glavni deo posvećujemo i fenomenu "Ćacilenda" - od posete youtubera @nevenclips preko farse u Urgentnom centru sa ministrom Lončarom, do nove propagandne parole "Bolje Ćaci nego naci". Raspravljamo o tome da li je u Srbiji ostalo "časnih policajaca", kako dopreti do birača zarobljenih u medijskom mraku i da li posle svega ima mesta za optimizam.

Garfield, Hobit, Avatar in Aquaman so samo nekateri svetovno znani animirani liki, ki so nastali ob pomoči slovenske programske opreme Ziva VFX. Dr. Jernej Barbič, soustanovitelj podjetja Živa Dynamics in univerzitetni profesor, je zanjo dobil tehničnega oskarja za realistično animacijo v filmih. Zakaj je animirani pes med premikanjem videti tako dobro kot resnični pes in kdaj bi Hollywood lahko igralce začel nadomeščati z digitalnimi ljudmi? Kako uspeti v industriji, ki ima svetovno konkurenco, in kdaj ter kako slediti nenehnemu tehnološkemu napredku in trendom? Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si