Podcasts about ljudi

Piše Miša Gams, bereta Maja Moll in Jure Franko. Pesnik in pisatelj Samo Kreutz je avtor dvanajstih knjig v slovenskem jeziku in šestih v angleščini. V kratkoprozni zbirki Lomljene poti ponuja v branje osem zgodb, v katerih vsakič znova vznika sodobni “zlomljeni” človek, ki razgalja potrošniško družbo 21. stoletja, iz katere na vsak način želi pobegniti. Bodisi prekine z dobro plačano službo in družino bodisi postane pozoren na razpoke v neoliberalni ideologiji, ki zazevajo ob ravnanju z brezdomci, vaškimi posebneži, neindoktriniranimi protestniki in nič hudega slutečimi živalmi … Stil pisanja variira med realističnim, nadrealističnim, znanstveno-fantastičnim in poetičnim in na trenutke se zazdi, da se znajdemo v možganih protagonista, o katerem ugotavljamo ali je umetniški genij, psihotik ali le izjemno senzibilno bitje, ki se v polni meri zaveda vpliva nezavednega na manifestacijo stvarnosti. Čeprav nas naslovnica s fotografijo dveh dečkov in razrite zemlje v ozadju navdaja z mislijo, da gre za realistično zasnovan potopis, nas že prvi zgodbi Dom, ki se zgodi in Prvič s prababico k maši “prizemljita” s svojim poetično-filozofskim slogom in polemiziranjem na temo begunstva in krščanskih stereotipov. V zgodbi Indigo in jaz, ki v podpoglavjih razpne ves barvni spekter refleksij pisarniške delavke, ki se poleg pritiska nadrejenih in sodelavcev morebiti sooča tudi s svojo avtističnostjo, ugotavljamo preplet subjektivnih misli in objektivne realnosti. Protagonist zgodbe Ugrez v obdobju korone ugotavlja, da vsi ljudje niso ujeti v ideološki diskurz o “reševanju drugega”, čeprav v procesu razsvetljevanja izgubi soprogo in sina in tudi delovno mesto. Zdi se, da ga preplavi notranji mir prav ob ugotovitvi, da se tam zunaj nahajajo ljudje, podobni njemu, z zasejanim dvomom o celem naboru rekvizitov in strategij, vpeljanih skupaj z novodobnim medicinskim imperativom: “In začutil je olajšanje. Vseobsegajoče. Morda zato, ker je bil končno zunaj, izven dosega te družbe, in je popoldanski piš vstal, da bi prevetril prostor pred njim. Mogoče. Ali pa morebiti zaradi tega, ker jih je videl. Ljudi. Ogromno njih, kako so hodili sem in tja. Počasi, sproščeno. Predvsem pa … brez mask. Zdaj si je lahko spet domišljal, niso še vsi – prodani.” Čeprav se zgodba zasuka v smer maščevanja bogatemu in nadutemu šefu, pisatelj ne pozabi omeniti taborov, ki so se oblikovali v času epidemije covida, in medsebojnega obtoževanja naših in vaših, cepilcev in “antivakserjev”. Zgodba je zanimiva tudi zato, ker ponuja pogled v delovanje možganov in ustvarjanje prepričanja na podlagi retoričnih fraz in vizualizacij, ki lahko pripeljejo do dramatičnih razsežnosti. Primer magičnega realizma, ki ga povzroča lucidna samohipnoza, je zgodba, Simon med stvarmi. Brezdomec Simon, ki je s svojo prisotnostjo tako rekoč sestavni del velikega trgovskega centra, namreč izgine, njegovo dušo pa zajamejo izpovedi goloba, otroka iz soseske, ženske in varnostnika in s svojimi pričevanji odkrivajo koščke mozaika njegovega življenja in izginotja. V nekem trenutku se pojavi Simonovo vsevidno oko in se zlije s poletom ptice, ki zakriči: “Izginotje je zlitje s tem, kar ljudje spregledajo.” In v nadaljevanju: “Kot bi zamaknjenost v trenutku popustila, so se mimoidoči začeli prisiljeno nasmihati drug drugemu. Niso več vedeli, zakaj so se zbrali tukaj. Ali pa so potihoma govorili o nekom, ki asfalt spreminja v vodo.” Čudeži, ki se dogajajo protagonistom zgodb so možni zaradi prekrivanja različnih dimenzij subjektivne realnosti v skupinsko hipnozo, pisatelj pa z njihovimi citati tke simbolne vezi, s katerimi vnaša v fizikalni svet magijo kot čarovnik, ki se zaveda vpliva besed na konkretna dejanja. Tudi zadnje tri zgodbe so polne ekspresionističnih refleksij in simbolike, povezane z zvokom, glasbo, barvami in doživljanjem vojne oz. miru, ki ga protagonist zgodbe Beethoven ni odgovoril tako vztrajno išče. V dnevnik si zapiše: “Mir ni odsotnost sovražnika. Mir je takrat, ko lahko sovražniku rečeš – ti si del moje simfonije.” Zgodbi Kleejeva zanka in Tri spirale modrine sta poklon dvema imenitnima slikarjema, Paulu Kleeju in Van Goghu, ki sta se navduševala nad metafiziko svetlobe, barv in glasbe. Pisatelj odslikava zgodbi, kot bi nanašal barve na platno, in se pri tem poigrava z ekspresionizmom in nadrealizmom. Čeprav v opisih lahko začutimo tudi pisateljevo bit, kako vibrira z bitjo umrlih umetnikov, pod njo zaslutimo (z)lomljenost sodobnega človeka, ki išče prizemljitev za svoja hrepenenja in besede, s katerimi bi lahko opisal svojo razcepljenost v poblaznelem svetu nadrealnih pričakovanj, klasifikacij in semantičnih paberkovanj, ki se dostikrat vrtijo v začaranem krogu. Kratkoprozna zbirka Sama Kreutza Lomljene poti, ki v uvodu nosi domiselno posvetilo “tistim, ki nosijo namesto zemljevidov – brazgotine”, je namenjena posamezniku, ki se zaveda svojih ran in brazgotin, ki jih prekrije čas, je počastitev skozi uprizoritev njegovih notranjih bitk, ki jih zrcali sodobna družba. Avtorja moramo pohvaliti za inovativen stil, ki se na določenih mestih pojavi kot nadrealističen kolaž različnih žanrov, in za strukturo zbirke, zastavljene kot luciden hologram, ki ga lahko hkrati beremo na več diskurzivnih ravneh.

Na območju Omiša na hrvaški obali so se gasilci vso noč bojevali z velikim požarom, ki se je ponoči zelo hitro razširil do samega mesta. Več sto ljudi so evakuirali, poškodovanih je najmanj 36. Od teh jih je 14 v bolnišnici, 7 v smrtni nevarnosti, enega pa pogrešajo. Zgorelo je več hiš in avtomobilov, jadranska magistrala je na kraju požara zaprta. Dopoldne so se razmere umirile. Gori pa tudi na polotoku Pelješac. V oddaji boste slišali še: - Slovenska gospodarska rast v drugem četrtletju močno pospešila in je najvišja v Uniji - Kmetje iščejo sezonske delavce za obiranje sadja, zanimanja vsako leto manj - V Črni na Koroškem že 70-ič pripravili Koroški turistični teden

Kako izgleda kad 25 godina gradiš posao u kom ljudi ostaju decenijama, a najveća vrednost firme postanu kolege i klijenti?

Na področju zaposlovanja invalidov letos zaznamujemo dve pomembni obletnici: 50 let od začetkov sistemskega urejanja tega področja ter 20 let izvajanja kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, ki velja za primer dobre prakse v evropskem prostoru. V Sloveniji deluje 152 invalidskih podjetij in 68 zaposlitvenih centrov, v katerih zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo, kako se spoprijemajo s konkurenco, saj so invalidska podjetja uvrščena na običajen trg, kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako deluje sistem kvot in kakšni so rezultati letošnje analize učinkovitosti in upravičenosti subvencioniranja invalidskih podjetij? Odgovori vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Špela Jakša, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Tea Černigoj Pušnjak, poslovodja v invalidskem podjetju Dom dva topola, Društvo distrofikov Slovenije; mag. Vojka Martinčič, predsednica Zavoda invalidskih podjetij Slovenije in direktorica invalidskega podjetja Slovenske železnice - Železniško invalidsko podjetje; Zarja Ševala Ćehić, predsednica Zavoda zaposlitvenih centrov Slovenije in direktorica Zaposlitvenega centra.

In Australia, you might see three flags flying together: the Australian National Flag, the Aboriginal Flag and the Torres Strait Islander Flag. Aboriginal peoples and Torres Strait Islander peoples are the two distinct Indigenous peoples of Australia, each with their own histories, cultures, languages and flag. For many Torres Strait Islander people, the flag is a powerful symbol of identity and belonging, whether they live on the islands, the mainland or overseas. - U Australiji se često mogu vidjeti tri zastave koje se vijore jedna uz drugu - australska državna zastava, aboridžinska i zastava otočja Torresovog tjesnaca. Zašto Australija ima tri zastave? Odgovor počinje s prvim narodima Australije. Aboridžini i žitelji otočja Torresovog tjesnaca dva su zasebna autohtona naroda Australije, svaki sa svojom poviješću, kulturom, jezicima i zastavom. Zastava otočja Torresovog tjesnaca sastoji se od zelene, plave, crne i bijele boje. Na njoj se nalazi bijelo tradicionalno pokrivalo za glavu, poznato kao dari, te bijela zvijezda u središtu. Zastava predstavlja žitelje otočja Torresovog tjesnaca i njihovu povezanost s kopnom, morem, kulturom i zajednicom. Za mnoge žitelje otočja Torresovog tjesnaca zastava je snažan simbol identiteta i pripadnosti, bez obzira žive li na otocima, australskom kopnu ili u inozemstvu. Da bismo razumjeli zašto zastava toliko znači mnogim ljudima, potrebno je krenuti od samog Torresovog tjesnaca.

Sredi poletne sezone smo, kar prinaša tudi marsikatere nevšečnosti. Slovenske ceste danes hromijo zastoji, kot boste slišali v oddaji, pa na turistične destinacije vse bolj vplivajo tudi vročinski valovi. Naslednji k nam prihaja sredi tedna, v Španiji in Franciji pa so visoke temperature tudi eden glavnih vzrokov katastrofalnih požarov: - V omenjenih državah zaradi ognjenih zubljev skupno evakuirali že 250 tisoč ljudi - Bližnjevzhodni konflikt zaostrujejo še medsebojni napadi Savdske Arabije in jemenskih hutijevcev - Ustavno sodišče odločilo v enem izmed volilnih sporov v zvezi z domnevnim tujim vplivom

Jedna sasvim obična vožnja tramvajem postaje poticaj za duboko promišljanje o ljudskosti, obzirnosti i suosjećanju. Zašto nam je ponekad vlastita udobnost važnija od dostojanstva drugoga? Jesmo li zaboravili primjećivati ljude pokraj sebe? Kako odgajamo nove naraštaje i kakav primjer ostavljamo? U ovoj duhovnoj misli Stjepan Lice kroz svakodnevne životne prizore otvara važna pitanja o odgovornosti, odgoju, empatiji i smislu ljudskosti te završava iskrenom molitvom da budemo ljudi jedni prema drugima.

Dr. Veronika Fikfak je redna profesorica mednarodnega prava in človekovih pravic na Univerzitetnem kolidžu v Londonu in direktorica Inštituta UCL za človekove pravice. Prav mednarodno pravo, javno pravo in človekove pravice so področja, na katerih je raziskovalno izjemno prodorna in uspešna ter strokovno mednarodno priznana. Za svoje raziskave je prejela več nagrad in raziskovalnih sredstev, objavlja v uglednih revijah, kot sodnica ad hoc sodeluje pri Evropskem sodišču za človekove pravice, je strokovna članica svetovalnega odbora pri Svetu Združenih narodov za človekove pravice in članica Stalnega arbitražnega sodišča. O aktualnih izzivih za mednarodno pravo, med katere sodijo tudi klimatske spremembe in umetna inteligenca, njenih aktualnih projektih, stikih s Slovenijo in izkušnjah življenja in dela v tujini se bo s prof. Veroniko Fikfak pogovarjala Mojca Delač.

Življenje Milene Vrenčur je bilo desetletja tesno povezano s šolo. Zdaj upokojena profesorica zgodovine je bila veliko let tudi ravnateljica Srednje šole Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Tudi zdaj, v tretjem življenjskem obdobju, ostaja dejavna v kraju oziroma občini Ivančna Gorica in s številnimi zamislimi in dejavnostmi skrbi za boljše sožitje ljudi različnih generacij. Gostili smo jo v eni od prejšnjih oddaj. Z njo se je pogovarjala Darja Groznik.

Da li je na mitingu bilo 207 hiljada ljudi ili 4 Marakane? Gde izvire Karleušina reka na Bulevaru? I šta se desi kada Vučić i roboti Milutin i Dragutin zaigraju Moravac?

Smo sredi prvega letošnjega vročinskega vala, ki kar ne pojenja. Po Evropi padajo temperaturni rekordni, število smrti povezanih z vročino se povečuje. V tokratnem Studiu ob 17tih preverjamo, kakšno je stanje pri nas. Kako se zavarovati pred vročino, kako je potrebno poskrbeti za delavce, za živali in kako se pravilno ohladiti, da to ne bi ogrozilo vašega zdravja.

In Australia, you might see three flags flying together: the Australian National Flag, the Aboriginal Flag and the Torres Strait Islander Flag. Aboriginal peoples and Torres Strait Islander peoples are the two distinct Indigenous peoples of Australia, each with their own histories, cultures, languages and flag. For many Torres Strait Islander people, the flag is a powerful symbol of identity and belonging, whether they live on the islands, the mainland or overseas. - U Australiji možete vidjeti tri zastave kako se vijore zajedno: australsku nacionalnu zastavu, aboridžinsku zastavu i zastavu stanovnika Torresovog moreuza. Aboridžinski narodi i narodi Torresovog moreuza dva su različita autohtona naroda Australije, svaki sa svojom vlastitom historijom, kulturom, jezicima i zastavom. Za mnoge stanovnike Torresovog moreuza, ova zastava predstavlja snažan simbol identiteta i pripadnosti, bez obzira na to žive li na otocima, na australskom kopnu ili u inostranstvu.

Send us Fan Mail

Kaj se dogaja z delavskimi pravicami domačih in tujih delavcev? Kako se ponovno vračajo prakse izkoriščanja, za katere smo že mislili, da so stvar preteklosti? Obiskali smo Festival delavskega filma Kamerat v Hrastniku in Delavsko svetovalnico v Ljubljani. Sogovorniki: - režiser Matevž Luzar; - srbski režiser Vladimir Šojat; - hrvaški režiser Srđan Kovačević; - Goran Lukić, Delavska svetovalnica; - Hana Radilović, Delavska svetovalnica; - Laura Orel, Delavska svetovalnica; - predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj; - namestnica varuhinje človekovih pravic Dijana Možina Zupanc; - izvršni sekretar ZSSS Matija Drmota; - Peter Gole, avtor knjige Podobe od kdo ve že kdaj; - programski vodja festivala Kamerat Simon Tanšek; - obiskovalci Festivala delavskega filma Kamerat. 

Nakon svega što sam doživjela, i dalje vjerujem da su ljudi dobri. Tema epizode je kako naša uvjerenja o drugim ljudima utječu na samopouzdanje, odnose i kvalitetu života.Pozivam te da se prijaviš u moj tromjesečni program individualnog coachinga. Link za prijavu: https://forms.gle/XCSWtM8TEJ55QrKi9Email: dvorskidaniela@gmail.com

Normalizacija sovražnega govora je nevarnaZa sodobno digitalizirano družbo je značilna velika polarizacija pogledov na svet in vse manj strinjanja o tem, kaj so dejstva in kaj so mnenja, kje se konča resnica in začne laž, manipulacija, propaganda in sovraštvo. Kako razumeti inflacijo sovražnega govora in njegovo normalizacijo, če pa raziskave kažejo, da veliko večino ljudi pri nas sovražni govor zelo moti in ga ne podpirajo? Na to in številna druga vprašanja odgovarja monografija Sovražni govor v Sloveniji. Gre za prvo poglobljeno interdisciplinarno študijo sovražnega govora v slovenskem družbenem, pravnem in digitalnem okolju. V oddaji Glasovi svetov smo se pogovarjali z urednico monografije doktorico Veroniko Bajt z Mirovnega inštituta.

Uskoči u biz ARENU: https://radimposvom.com.hr/biz-arenaU prvih 7 mjeseci biz ARENA je generirala više od 150.000 € prihoda, okupila stabilnih 300+ članova i postala jedna od najuspješnijih ponuda unutar #radimposvom brenda.No biz ARENA nije moj prvi membership. U ovoj epizodi dijelim što sam naučila kroz nekoliko pokušaja kreiranja membershipa, zašto ga ne bih preporučila svakom poduzetniku i koja su, po meni, 3 najveća izazova pretplatnog modela.Pričamo o odljevu članova, korištenju sadržaja i stalnoj prodaji, ali i o konkretnim odlukama koje sam donijela unutar biz ARENE kako bih riješila svaki od tih izazova.Ako razmišljaš o pokretanju membershipa ili te jednostavno zanima kako izgleda graditi jedan ovakav program iza kulisa, ova epizoda će ti se svidjeti!SLIČNE EPIZODE:#177: Moj plan do prvih 5.000 € - da danas krećem od nule#176: Kako planiram skalirati biznis u 2026. - Prodajni lijevak, doseg, automatizacije#163: Posao u skladu sa životom - navike, membership i tihe faze rasta / Ivana ZaherOSTANI U TOKU:Prijavi se na newsletter: https://www.radimposvom.com.hr/newsletter/Piši mi na Instagramu: https://www.instagram.com/teazavackiTIMESTAMPS:(00:00) Kako je nastala biz ARENA(01:19) 300+ članova i 150.000 € prihoda u prvih 7 mjeseci(04:03) Moj prvi neuspjeli membership(05:52) Membership koji nikada više nismo lansirali(07:25) Zašto membership nije za svakoga(08:28) Najveći izazov #1: Odljev članova (churn)(09:22) Kako zadržati članove duže u programu(12:09) Najveći izazov #2: Ljudi ne koriste sadržaj(13:21) Kako izgleda sadržaj u biz ARENI(16:20) Najveći izazov #3: Nikada ne prestaješ prodavati(17:45) Kako planiramo skalirati biz ARENU(20:50) Trebaš li pokrenuti vlastiti membership?

Tužilac Radovan Lazić u razgovoru sa sudijom Miodragom Majićem otvoreno govori o greškama u proceni kolega, ceni napredovanja u pravosuđu i neophodnosti velikog reseta nakon promene režima. U novom izdanju Radar Foruma, sudija i pisac Miodrag Majić ugostio je Radovana Lazića, tužioca Apelacionog javnog tužilaštva u Novom Sadu, predsednika Upravnog odbora Centra za pravosudna istraživanja i člana Predsedništva Udruženja tužilaca Srbije. Predstavljajući svog gosta, Majić je istakao da je Lazić jedan od retkih tužilaca koji je uvek bio spreman da otvoreno govori o problemima u sistemu, ali je naglasio i da se njihova mišljenja o pojedinim društveno-pravnim procesima i te kako razlikuju, što ih, kako kaže, nikad nije sprečavalo da vode civilizovani dijalog. Na samom početku razgovora, Majić je otvorio pitanje dometa ustavnih reformi koje su, prema proklamovanim ciljevima, trebalo da donesu osamostaljivanje tužilačke organizacije. Radovan Lazić se osvrnuo na prethodna normativna rešenja, ali je naglasio da se pozitivni efekti ne mogu posmatrati izolovano od dubokih promena i buđenja koje se u međuvremenu dogodilo u samom društvu. „Iako je prošlo nekoliko godina od te reforme, sadržinski i dalje mislim isto što i tada. Kada je reč o normativnim rešenjima za tužilaštvo – jer se sudstvom nisam toliko bavio – podsetiću da je prema prethodnom Ustavu sve tužioce, koji su tada zapravo bili samo šefovi tužilaštava, birala Skupština na predlog Vlade. Takođe, i sve članove Državnog veća tužilaca birala je Narodna skupština, iako je bila vezana preliminarnim izborima kandidata u samom tužilaštvu. Ali šta nam je u praksi donelo to normativno okruženje? Teško je posmatrati izolovano njegove pozitivne efekte, jer su se u međuvremenu dogodile ozbiljne društvene promene. Pre svega, pokrenuo se studentski pokret i društvo se probudilo. Ljudi su postali svesni dugotrajne uzurpacije institucija – i tu više ne govorim o preuzimanju, već o otvorenom otimanju.“

Ovaj video objašnjava kako tvoja slika o sebi oblikuje sve što doživljavaš u životu i zašto se pravi napredak počinje tek kada promijeniš način na koji vidiš sebe.

Na področju zaposlovanja invalidov letos zaznamujemo dve pomembni obletnici - 50 let od začetkov sistemskega urejanja tega področja ter 20 let izvajanja kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, ki velja za primer dobre prakse v evropskem prostoru. V Sloveniji deluje 152 invalidskih podjetij in 68 zaposlitvenih centrov, v katerih zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo, kako se spoprijemajo s konkurenco, saj so invalidska podjetja umeščena na običajen trg, kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako deluje sistem kvot in kakšni so rezultati letošnje analize učinkovitosti in upravičenosti subvencioniranja invalidskih podjetij? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Špela Jakša, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Tea Černigoj Pušnjak, poslovodja v invalidskem podjetju Dom dva topola, Društvo distrofikov Slovenije; mag. Vojka Martinčič, predsednica Zavoda invalidskih podjetij Slovenije in direktorica invalidskega podjetja Slovenske železnice - Železniško invalidsko podjetje; Zarja Ševala Ćehić, predsednica Zavoda zaposlitvenih centrov Slovenije in direktorica Zaposlitvenega centra. Avtorica oddaje Petra Medved.

Ta konec tedna je bil na naših cestah zgoščen promet, saj se končujejo prazniki in s tem čas, ki so ga številni izkoristili za počitnikovanje. Žal povratek ni minil povsem brez najhujšega, saj se je popoldne na primorski avtocesti pred počivališčem Studenec zgodila huda prometna nesreča. V trčenju treh vozil je bilo poškodovanih 8 ljudi, od tega 3 huje.

Philippe Sands je vrhunski strokovnjak za mednarodno pravo, je pa tudi pisatelj. Napisal je več pomembnih del, ki zanimivo in tehtno povezujejo zgodovino, pravo in osebne zgodbe, med njimi je tudi nedavno prevedena Vrnitev v Lemberg (prevod Marko Košan, Založba Beletrina). S Philippom Sandsom se je konec marca, ko je obiskal Ljubljano in sodeloval na Festivalu Fabula, pogovarjala Staša Grahek. Bere Igor Velše, ton in montaža Miha Klemenčič.

Mladi moški, ki se počutijo ogrožene, ker menda moškost izginja. Mladi moški, ki pravijo, da ljubijo ženske, pa jih na vsakem koraku diskreditirajo in zatirajo, mladi moški, ki pred bazenom v izklesanem telesu iščejo način, kako čim hitreje in najenostavneje čim več zaslužiti in ta nasvet prodati naprej.Netflixov dokumentarec Louis Theroux: Inside the Manosphere je v javnosti znova odprl razpravo o moškosferi, spletnem gibanju, ki v zadnjih letih predvsem na spletu nagovarja mlade moške. Dr. Žan Lep je socialni psiholog s Filozofske fakultete v Ljubljani. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

Proslavi iranske nove godine Nowruz počinje 21. marta s početkom proljeća u sjevernoj hemisferi. Tradicije proslave Nowruza sežu hiljadama godina unazad, prije islamskog razdoblja, korjene vuku iz antičkog doba, ali i dalje se poštuju. Ove godine rat je bacio sjenku na proslavu Nowruza za milione ljudi širom svijeta.

Ljudi se dijele na dvije grupe. Oni koji su nekad gledali family vlogging sadržaj na youtube-u... i normalni ljudi.Počastite nas kavom: https://www.buymeacoffee.com/mjestozlocinaPodržite nas na Patreonu i otključajte ekskluzivni sadržaj: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.patreon.com/mjestozlocina⁠⁠⁠Pratite nas na Instagramu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mjestozlocinapodcast⁠Pridružite nam se na Discordu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://discord.gg/2NU9cprjMd⁠

Dan po mednarodnem dnevu ozaveščanja o HPV smo tej temi posvetili tudi četrtkov svetovalni servis. Večina ljudi se s HPV okuži vsaj enkrat v življenju, virus je spolno prenosljiv in povzroča različne bolezni pri moških in ženskah, med drugim šest različnih vrst raka, tudi materničnega vratu. Eden najbolj učinkovitih ukrepov za preprečevanje okužb je cepljenje, vendar pa precepljenost proti HPV v Sloveniji ni dovolj visoka. Kdo je upravičen do brezplačnega cepljenja, kaj pomenijo rezultati brisa materničnega vratu in kdaj je izvid patološki? Na vprašanja odgovarja doc. dr. Nina Jančar, dr. med., s kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Izraelska in ameriška vojska sta danes sprožili nov val napadov na Iran, ki so v skladu z načrti Tel Aviva in Washingtona usmerjeni v uničenje vojaške infrastrukture in vladajočega režima. Od sobote je bilo v Iranu ubitih več kot 1200 ljudi, ranjenih pa več kot 5400. Drugi poudarki oddaje: - Zunanji ministri Unije in zalivskih držav ob stopnjevanju napetosti na Bližnjem vzhodu prepričani, da je diplomacija edina pot do trajne varnosti - Urad za makroekonomske analize in razvoj malenkost poslabšal napoved letošnje rasti. Namesto 2,1-odstotno pričakuje 2-odstotno - Ob nacionalnem dnevu branja predstavitev manifesta, ki se zavzema za razvoj bralne kulture od zgodnjega otroštva naprej

Send a textLjudi nas ne nerviraju slučajno. Niti zato što zaista imaju moć nad našim životom.U ovoj epizodi pričam o tome zašto nas pogađaju ljudi koji žive potpuno svoje živote, donose svoje odluke i rade stvari koje nas lično ne ugrožavaju. Često nas ne dotiče ono što oni rade, nego ono što to budi u nama: dijelovi nas kojima nismo dali dozvolu, slobode koje sebi nismo priznali ili slabosti koje pokušavamo sakriti.Ako te ova tema dotiče, ovaj video je poziv da prestaneš posmatrati druge kao problem i da počneš slušati šta ti tvoje reakcije zapravo govore o tebi.Upis na NLP Practitioner je u toku. Sve informacije: https://martinadjokic.com/edukacija/nlp-practitioner/

Od Münchena do Melbournea, stotine tisuća ljudi okupile su se u znak prosvjeda protiv iranskog vjerskog vodstva, nakon brutalnog obračuna s prosvjednicima unutar zemlje. Iako se mišljenja razlikuju oko toga tko bi trebao zamijeniti aktualnu vlast, prosvjednici su jednoglasno izrazili želju za Iranom oslobođenim od represivnog sustava.

Od najobsežnejših poplav v zgodovini Slovenije je minilo dve leti in pol, največ škode so takrat utrpeli ljudje ob reki Savinji ter njenih pritokih. Da se katastrofa ne bi ponovila, je država med drugim konec prejšnjega leta javno razgrnila težko pričakovani Državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Finančna ocena ukrepov iz načrta je 490 milijonov evrov. A nekateri lokalni kmetje, pa tudi drugi prebivalci, z dokumentom niso zadovoljni. Kamen spotike so predvsem načrtovani suhi zadrževalniki; opozarjajo, da bodo zaradi njih izgubili več hektarjev najrodovitnejše zemlje, poplavna varnost se po njihovem ne bo povečala, ampak celo poslabšala, nekateri pogrešajo tudi več sonaravnih rešitev. Kako zaščititi kraje v porečju Savinje, kako na nasprotovanja in pomisleke odgovarjajo pristojni in kako se država loteva protipoplavnih ukrepov tudi v Zgornji Savinjski dolini ter v spodnjem toku pri Celju in Laškem, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje so: Sergej Hiti, vodja projekta priprave DPN-ja za Spodnjo Savinjsko dolino z Ljubljanskega urbanističnega zavoda; dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor; Alenka Zupančič, direktorica urada za planiranje in načrtovanje na direkciji za vode; Rok Sedminek, predstavnik kmetov Spodnje Savinjske doline; ddr. Ana Vovk, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

Zašto gubimo samopouzdanje tijekom velikih životnih promjena i zašto nam je tada potrebna prava podrška — ne izvana, nego iznutra.Klikni na link u opisu i saznaj više o programu samopouzdanja.Link za prijavu: https://forms.gle/XCSWtM8TEJ55QrKi9#samopouzdanje

U ovom videu govorim zašto mnogi ljudi predugo odgađaju promjenu posla ili pokretanje vlastitog biznisa, što se pritom događa iznutra i kako unutarnji konflikt, kronični stres i gubitak samopouzdanja blokiraju promjenu.

Iran še naprej pretresajo množični protesti, ki so terjal že več kot 500 življenj. Teheran je sporočil, da so kljub grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa pripravljeni na dialog, a po drugi strani tudi na vojno. Ostali poudarki oddaje: Generalni sekretar NATA Mark Rutte ob vse večjih apetitih Washingtona po Grenlandiji: Arktika mora biti prioriteta zavezništva. Začetek volilnih opravil pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami. Kako k oddaji glasu privabiti mlade? Zlati globusi brez večjih presenečenj: največ nagrad filmu Ena bitka za drugo.

Venezuelo bo po ameriškem zajetju predsednika Nicolasa Madura začasno vodila podpredsednica Delcy Rodriguez, je sklenilo venezuelsko vrhovno sodišče. Ameriški predsednik Donald Trump je zagotovil, da bo Washington tisti, ki bo do mirne politične tranzicije upravljal državo in njene zaloge nafte. Kot vedno so v ozadju ekonomski interesi, pravi politolog Tomaž Deželan. V Venezueli danes sicer odmevajo navedbe, da je bilo v ameriškem napadu nanjo včeraj ubitih najmanj 40 ljudi. Ostali poudarki oddaje: - Švicarski preiskovalci doslej identificirali 24 smrtnih žrtev požara. - Nova zdravstvena zakonodaja še ne zagotavlja skrajšanja čakalnih vrst. - Švicarka Camile Rast po veleslalomu v Podkorenu zmagala še v slalomu.

Prije dvadeset godina tisuće ljudi slile su se u priobalnu četvrt Sydneya, Cronullu, na ono što je postalo nasilni skup usmjeren protiv doseljavanja ljudi s Bliskog istoka. Danas, stanovnici Cronulle i neki Australci bliskoistočnog podrijetla kažu da se stavovi mijenjaju. No, drugi su zabrinuti zbog novih, organiziranijih antiimigracijskih pokreta.

Matjaž Černila je upokojeni naravoslovec, ki je želel preostanek življenja preživeti nekje na toplem, po možnosti v državi z izjemno biotsko raznovrstnostjo. Pred desetimi leti si še ni predstavljal, da bo živel v vasi Mangily, se poročil z domačinko iz ribiškega plemena Vezo in posvojil dva majhna otroka, ki ju je že prej posvojila tudi ona: “Za otroka sem papa, onadva sta moja otroka. Ali sta biološka ali ne, zame nima nobenega pomena, za ženo pa sploh ne.” Koncept družine je na Madagaskarju drugačen, kakor ga poznamo zahodnjaki, prav tako način življenja. Malgaši živijo za tukaj in zdaj, za danes. Za pripravo hrane raje izberejo kurišče kot plinski gorilnik, ne ukvarjajo se s politiko, temveč drug z drugim.

Ako bismo pokušali da zamislimo kako izgleda svet nakon trenutka u kom roditelj izgubi dete, vrlo brzo bismo shvatili da se pred tim bolom i vreme i logika jednostavno uruše. Jer u stvarnosti, tuga nije vest, nego stanje. A upravo tada postaje vidljivo koliko teško umemo da se nosimo sa tuđom tragedijom. I upravo je zato 3. maj 2023. ogledalo svih naših slabosti. Ninela Radičević, majka devojčice Ane Božović, multitalentovane učenice petog razreda koja je osmehom i plesom topila svet, a koja je tog 3. maja ubijena u OŠ “Vladislav Ribnikar”, u novoj epizodi Radar Foruma, kao gošća psihološkinje Ane Mirković, govori o svojoj ličnoj, ali i kolektivnoj tragediji, a svaka njena tiha reč udara u najtvrđi deo našeg društvenog samozavaravanja. Govori o vremenu koje je stalo, o institucijama koje su se raspale baš kad su najviše bile potrebne, i o društvu koje se pravilo da ide dalje, iako je sve pod njim pucalo.

Empatija je jedna od onih reči koje svi izgovaramo, a retko zaista pustimo da se nastani u nama. Pričamo i o inflaciji samog pojma empatija koji se često zloupotrebljava. Odakle preispitivanje empatije i forsiranje novih termina, poput "hiperempatičnosti" kao neke super moći? Šta je sa odsustvom empatije u modernom društvu i istovremenim bombardovanjem sadržajima na društvenim mrežama kojima se izazivaju vrlo jake emocije u nama? Olivera i Roberto pokušavaju danas da empatiji priđu bez idealizovanja ljudi, bez očekivanja da budemo savršeni. Umesto toga, govore o tome kako izgleda pokušati razumeti drugog baš onda kada nam to ide najteže: dok smo umorni, povređeni, nesigurni ili prosto okupirani sopstvenim borbama. Kada i na koji način zaista osećamo empatiju? Šta je lažna ili pseudoempatija, i zašto je često bustujemo i bildujemo raznim podražajima, na primer, preplavljivanjem tuđom patnjom? Šta nam se servira umesto prirodne, normalne, ljudske empatije? Kako je to simpatija preteča empatije, i šta u stvari empatija znači? Kako nam empatija pomaže da budemo bolji ljudi? Olivera i Roberto otvaraju temu empatije kao veštine koja se gradi, koja ume da bude iscrpljujuća, i kao nečega što se uči više greškama nego uspehom. Govore o tome da empatija nije nikakva supermoć, već izbor koji pravimo iznova, često neuredno i nesavršeno, ali uvek iz neke iskrene želje da ne izgubimo kontakt sa ljudima do kojih nam je stalo. Baš tu se prirodno otvara i priča o promeni. Promena je, koliko god da je odlažemo, jedina konstanta koja nas prati. Ljudi koji teže rastu, koji pokušavaju da usklade posao, odnose, porodicu i lične potrebe, znaju da je promena sastavni deo svakog napredovanja. Ponekad tiha, ponekad nagla, ali uvek neizbežna. Kao voda koja uporno pronalazi svoj put, i mi tražimo onaj koji nam najviše odgovara, onaj koji nas vodi napred i čini hrabrijim. Empatija je često početak te promene, most između duša, trenutak u kojem pokušamo da razumemo sebe i druge bolje nego juče, jer najveći pomaci počinju onda kada dozvolimo sebi da budemo otvoreni, mekši i iskreniji prema sebi i svetu oko nas.

Marija Matokanović, stručnjakinja za digitalne proizvode, odlučila je odgovoriti na potrebu koju je primijetila u svome domu i obrazovanju. Nakon što su njezina djeca iskazala interes za tehnologiju i umjetnu inteligenciju, napravila je slikovnicu koja jednostavno i razumljivo govori o umjetnoj inteligenciji.Nastala slikovnica pod naslovom Mala škola umjetne inteligencije, namijenjena djeci od pet godina nadalje, ali i roditeljima i odgojiteljima s ciljem da se pojmovi vezani uz umjetnu inteligenciju približe na razumljiv način._______________0:00 Predstavljamo slikovnicu o AI-u!5:50 Kako Marija uči svoju djecu o AI-u?10:52 Hoćemo li braniti AI djeco kao mobitele?16:10 Kakav će bit odnos djece prema AI-ju?19:30 Ljudi će možda tražiti prijatelje u AI-u?23:50 Ovo su savjeti za roditelje...25:00 Amazon podijelio 14.000 otkaza35:10 TOP i FLOP35:20 YouTube će dijeliti otkaze!38:15 Jesmo li u AI Bubbleu?42:40 Mlaki top za užasan tjedan_______________

Na Festivalu slovenskega filma, ki se je končal pred dnevi, je vesno za najboljši celovečerni film prejela režiserka Urška Djukić. Takole piše v utemeljitvi: "Film Kaj ti je, deklica je zaradi izrazitega filmskega jezika, ki gradi na premišljenem prepletanju igre, zvoka in kamere, edinstveno estetsko doživetje. Z vpogledom v eksistencialno kompleksnost najstništva film prepričljivo in skrbno premišljeno razgrne širok spekter večnih tem – od prijateljstva, ljubezni in spolnosti do solidarnosti in izdaje. Empatična perspektiva, na kateri konsistentno gradi film, pri tem razpira prostor za organski soobstoj humorja in resnosti, ljubezni in prezira ter upanja in strahu." Z režiserko Urško Djukić, ki je pred leti soustvarila večkrat nagrajeni animirani film Babičino seksualno življenje, se je pogovarjala Petra Meterc. Foto: BoBo/Borut Živulović

Mariborska ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico, ki deluje v okvirih nadškofijske Karitas, je dopolnila 20 let delovanja. V tem času je osebje njenih prostovoljcev oskrbelo okoli tisoč ljudi iz kar 39 držav, čeprav je bila več kot polovica pomoči potrebnih državljanov Slovenije. Podobne »pro bono« ambulante delujejo še v Ljubljani, Kopru in Kranju. V tokratnem Studiu ob 17ih se bomo seznanili z njihovim delovanjem, pa tudi z upadom zanimanja mladih zdravstvenih delavcev za takšno delo, čeprav obeti kažejo, da obolelih brez zdravstvenega zavarovanja v prihodnosti zanesljivo ne bo manj. Oddajo pripravlja Stane Kocutar.

Ponekad jedna priča otvori vrata svima koji su ćutali.U prvoj epizodi nove sezone podkasta Dva i po psihijatra, psihijatar Roberto Grujičić razgovara sa Milanom Nikolićem, novinarom i autorom emisije Tabu na Insajder TV-u. Ovo je duboko lična ispovest o identitetu, suočavanju sa sobom i drugima, o odrastanju i sazrevanju u rigidnom okruženju, u zemlji koja se menjala brže nego što su ljudi stizali da je razumeju. Milan, iz ugla LGBT osobe, govori o svom odrastanju u malom gradu, o spoznaji da je drugačiji, o neprihvatanju, stidu, snazi, i o potrazi za sobom i pronalaženju sopstvenog puta u društvu koje se uvek kolebalo između moralnih normi i predrasuda.Ali ovo nije ni samo priča o jednom čoveku. To je ispovest čitave generacije rođene sedamdesetih i odrasle osamdesetih – generacije X u Srbiji. Ljudi koji su preživeli sve: ratove, tranziciju, gubitke, lažne ideale, i naučili da sami sebi budu oslonac. Gej ili hetero, svi su morali da nađu način da nauče šta znači biti svoj – čak i kad to znači biti protiv sveta, u godinama kada su granice bile jasne, svet crno-beli, a emocije često gušene. Od pritisaka sredine i očekivanja porodice, do neizbežnog trenutka kad moraš da odlučiš da li ćeš živeti istinu, ili tuđu predstavu o njoj.Topla, iskrena i dirljiva epizoda o samospoznaji, identitetu i hrabrosti da se živi istina, ma koliko ona bila teška za druge da je prihvate.Ova epizoda nije ispovest o patnji, već o snazi da se razumeš, oprostiš, i nastaviš dalje. Da pronađeš sebe u svetu koji se menja i da naučiš da promene nisu neprijatelj, već prilika da ponovo postaneš svoj. Kao što voda uvek nađe svoj put, tako i mi verujemo da svako može pronaći svoj — onaj koji najviše prija njegovoj prirodi.Menjam se sa osmehom. Menjam se jer rastem.

OpenAI je zapravo lansirao pješčanik za stvaranje AI agenata bezbolno kao gradnja kuli od pijeska. Razvoj agentske umjetne inteligencije postao je uz njihov AgentKit dječja igra kojom se mogu zabaviti svi. Što sada to znači za developere, popričali smo sa senior software inženjerom iz Infobipa Zvonimirom Petkovićem.0:00 Uvod0:49 Sada možemo stvarati AI agente bez kodiranja6:28 Dolazi li propast za firme koje grade AI agente?8:40 AI agent može nastati za dva sata?!11:40 "Danas je najvažnije developeriam dati vremena da isprobaju novu tehnologiju"15:15 Što bi Zvonimir volio vidjeti u AgentKitu i što nas očekuje u budućnosti?19:23 Hollywood je dobio AI glumicuTOP i FLOP26:50 Ljudi zlouporabljuju Soru 228:28 Discord je imao veliki proboj informacija30:53 Nakon digitalnog detoxa odmah po Nobela32:00 Njemačka odustaje od chipova i uzima lopate_______________

Izrael je okrepil napade na mesto Gaza, kjer humanitarne razmere postajo čedalje hujše. Nenehno bombandiranje tega gosto poseljenega območja, je znova prisililo tisoče Palestincev v beg. Eden od mnogih prebivalcev, ki so zapustili svoje domove, je razmere kot katastrofalne. Pojasnil je, da se zaradi neprekinjenih napadov celotne ulice rušijo na prebivalce, nihče pa ne odstranjuje ruševin, ne išče preživelih in ne poskrbi za trupla umrlih. V oddaji tudi: - Ameriški predsednik Trump načrtuje preimenovanje Ministrstva za obrambo v Ministrstvo za vojno. - Celovška cesta spet normalno prevozna, odprti vsi štirje priključki predora Šentvid. - Slovenski košarkarji po porazu s Francijo danes v dvoboju proti Belgiji. - Sončno bo, več oblačnosti le v Prekmurju.

U pokušaju da snimimo jednu normalnu epizodu, Srbija je odlučila da nam to ne dozvoli. Prvo nam je crkla zvučna kartica. Onda je crk'o i narod, ali od smeha na poruku iz Zemuna o jahanju majmuna. Naš drugar Darko je došao da objasni finese. Pričali smo o Đokoviću koji je postao vođa slobodnog sveta, o policiji koja je otkrila da možeš prosto da zaobiđeš njihov kordon, i o svadbenoj torti u Jagodini za koju se iskreno nadamo da nije jestiva. Gledajte, smejte se, plačite, pa se vidimo na ulici. Hvala vam što ste gledali još jednu epizodu! Ako želite da nas podržite i obučete se u duhu otpora, posetite naš shop!

U 195. epizodi Njuz Podkasta detaljno analiziramo "rolerkoster" izbornog dana u Kosjeriću i Zaječaru. Od jurnjave za crnim džipovima i otkrivanja sumnjivih centrala, do uloge policije koja je i sama postala predmet sumnje. Seciramo neuobičajeno mlako obraćanje Aleksandra Vučića i pitamo se šta nam njegov govor tela zaista poručuje. Glavni deo posvećujemo i fenomenu "Ćacilenda" - od posete youtubera @nevenclips preko farse u Urgentnom centru sa ministrom Lončarom, do nove propagandne parole "Bolje Ćaci nego naci". Raspravljamo o tome da li je u Srbiji ostalo "časnih policajaca", kako dopreti do birača zarobljenih u medijskom mraku i da li posle svega ima mesta za optimizam.

Garfield, Hobit, Avatar in Aquaman so samo nekateri svetovno znani animirani liki, ki so nastali ob pomoči slovenske programske opreme Ziva VFX. Dr. Jernej Barbič, soustanovitelj podjetja Živa Dynamics in univerzitetni profesor, je zanjo dobil tehničnega oskarja za realistično animacijo v filmih. Zakaj je animirani pes med premikanjem videti tako dobro kot resnični pes in kdaj bi Hollywood lahko igralce začel nadomeščati z digitalnimi ljudmi? Kako uspeti v industriji, ki ima svetovno konkurenco, in kdaj ter kako slediti nenehnemu tehnološkemu napredku in trendom? Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si