Podcasts about ljudi

Zvočna predstavitev programa Socialnih demokratov: Dogovor. Socialni demokrati razumemo, da je v času velikih sprememb nujno, da Slovenija doseže družbeno soglasje o svoji prihodnosti. Čas je, da nastavimo svojo strateško smer, odpravimo notranje ranljivosti in izboljšamo učinkovitost države, da velike spremembe uporabimo kot pospeševalnik za potrebno družbeno transformacijo, usmerjeno v doseganje naših strateških ciljev: miru, razvoja in blaginje. Vrnili bomo ljudem zaupanje v varno prihodnost. Še naprej si bomo prizadevali za pravičen in trajen mir, ki ga lahko zagotovi spoštovanje mednarodnega prava, utemeljenega na univerzalnih človekovih pravicah. To zahteva okrepljeno Evropsko unijo, da spet postanemo politični in gospodarski zgled svetu. Ljudi in skupnost moramo zavarovati pred prehransko draginjo, pred naravnimi nesrečami in posledicami podnebnih sprememb. Zato potrebujemo dogovor za mir. Ustvarili bomo inovativno gospodarstvo v dobro vseh. Z vlaganjem v inovacije in investicije ter z boljšimi pogoji za delo bomo vzpostavili moderno industrijsko politiko, kar bo omogočilo razvoj novih prebojnih tehnologij, izdelkov in rešitev, ki bodo produkt slovenskega znanja, inovacij in dizajna v vseh slovenskih regijah. Davčno bomo razbremenili tiste, ki živijo od svojega dela, in pravično obdavčili premoženje. Z jamstvi in shemami bomo spodbudili aktivacijo prihrankov ter razvili kulturo delavskega in državljanskega delničarstva. Zato potrebujemo dogovor za razvoj. Zagotovili bomo socialno varnost čez vse življenje. Izboljšati moramo delovanje javnega šolstva in zdravstva in vsem zagotoviti kakovostne javne storitve. Ljudem je potrebno zagotoviti dostop do zdravnika in skrajšati čakalne vrste. Izboljšati moramo položaj učiteljev in kakovost izobraževanja, pripravljenega na prihodnost. Poskrbeli bomo za varno starost in boljše pokojnine ter z medgeneracijskim partnerstvom poskrbeli za potrebe mladih in starejših. Zato potrebujemo dogovor za blaginjo. Mir, razvoj in blaginja. Ni enega brez drugega. Samo vsi skupaj omogočajo prihodnost, ki si jo vsi skupaj želimo. Brez miru ne more biti razvoja. Brez razvoja ne more biti blaginje. In brez blaginje ne more biti miru. Zato so za nas mir, razvoj in blaginja ključni cilji in gradniki dogovora, ki ga Slovenija potrebuje, da poskrbi za napredek ljudi in skupnosti. V prelomnih časih pred nami je odločilno, da vodenje države zaupamo preudarnim ljudem. Ljudem, ki bodo s spoštovanjem in dialogom delali za širok družbeni dogovor o tem, kako Slovenijo varno pripeljati skozi velike spremembe. Socialni demokrati. Za dogovor za prihodnost. Za mir, razvoj in blaginjo.

Ljudi se dijele na dvije grupe. Oni koji su nekad gledali family vlogging sadržaj na youtube-u... i normalni ljudi.Počastite nas kavom: https://www.buymeacoffee.com/mjestozlocinaPodržite nas na Patreonu i otključajte ekskluzivni sadržaj: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.patreon.com/mjestozlocina⁠⁠⁠Pratite nas na Instagramu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mjestozlocinapodcast⁠Pridružite nam se na Discordu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://discord.gg/2NU9cprjMd⁠

Dan po mednarodnem dnevu ozaveščanja o HPV smo tej temi posvetili tudi četrtkov svetovalni servis. Večina ljudi se s HPV okuži vsaj enkrat v življenju, virus je spolno prenosljiv in povzroča različne bolezni pri moških in ženskah, med drugim šest različnih vrst raka, tudi materničnega vratu. Eden najbolj učinkovitih ukrepov za preprečevanje okužb je cepljenje, vendar pa precepljenost proti HPV v Sloveniji ni dovolj visoka. Kdo je upravičen do brezplačnega cepljenja, kaj pomenijo rezultati brisa materničnega vratu in kdaj je izvid patološki? Na vprašanja odgovarja doc. dr. Nina Jančar, dr. med., s kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Izraelska in ameriška vojska sta danes sprožili nov val napadov na Iran, ki so v skladu z načrti Tel Aviva in Washingtona usmerjeni v uničenje vojaške infrastrukture in vladajočega režima. Od sobote je bilo v Iranu ubitih več kot 1200 ljudi, ranjenih pa več kot 5400. Drugi poudarki oddaje: - Zunanji ministri Unije in zalivskih držav ob stopnjevanju napetosti na Bližnjem vzhodu prepričani, da je diplomacija edina pot do trajne varnosti - Urad za makroekonomske analize in razvoj malenkost poslabšal napoved letošnje rasti. Namesto 2,1-odstotno pričakuje 2-odstotno - Ob nacionalnem dnevu branja predstavitev manifesta, ki se zavzema za razvoj bralne kulture od zgodnjega otroštva naprej

Varnostni svet Združenih narodov naj bi prav zdaj začel razpravo o razmerah na Bližnjem vzhodu. Iz Irana poročajo o več kot 200 smrtnih žrtvah izraelskih in ameriških napadov, ubitih naj bi bilo več visokih predstavnikov države. Po navedbah ameriških in izraelskih medijev naj bi bil med njimi tudi ajatola Ali Hamenej, a Iran to zavrača. Iranske sile nadaljujejo povračilne napade na več držav Bližnjega vzhoda, v katerih so ameriška vojaška oporišča, pa tudi na Izrael. Vse strani napovedujejo okrepitev napadov, ki naj bi trajali več dni.

Send a textLjudi nas ne nerviraju slučajno. Niti zato što zaista imaju moć nad našim životom.U ovoj epizodi pričam o tome zašto nas pogađaju ljudi koji žive potpuno svoje živote, donose svoje odluke i rade stvari koje nas lično ne ugrožavaju. Često nas ne dotiče ono što oni rade, nego ono što to budi u nama: dijelovi nas kojima nismo dali dozvolu, slobode koje sebi nismo priznali ili slabosti koje pokušavamo sakriti.Ako te ova tema dotiče, ovaj video je poziv da prestaneš posmatrati druge kao problem i da počneš slušati šta ti tvoje reakcije zapravo govore o tebi.Upis na NLP Practitioner je u toku. Sve informacije: https://martinadjokic.com/edukacija/nlp-practitioner/

Gostja sredinega intervjuja bo prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Strokovnjakinja, ki se je dolga leta ukvarjala z raziskovanjem zdravstvenih posledic izpostavljenosti azbestu in se trudila ozaveščati strokovno in laično javnost o rakotvornosti te snovi, ves čas opozarja, da bi morali sanirati območja, ki so degradirana zaradi vplivov umazane industrije, in da ne bi smeli dodatno obremenjevati že obremenjenega okolja. Odziva se tudi na aktualne poskuse izpuščanja stroke iz odločanja o pomembnih posegih v okolje. Z Metodo Dodič Fikfak se bo pogovarjala Cirila Štuber.

Po včerajšnji snežni ujmi na vzhodu države je več tisoč ljudi še vedno brez elektrike. Ekipe Elektra Maribor si jo ob pomoči kolegov iz drugih delov države ter gasilcev in pripadnikov civilne zaščite skušajo čim prej vnovič zagotoviti. Civilna zaščita bo na območje dobavila dodatne agregate, prednostno ranljivim skupinam.

Od Münchena do Melbournea, stotine tisuća ljudi okupile su se u znak prosvjeda protiv iranskog vjerskog vodstva, nakon brutalnog obračuna s prosvjednicima unutar zemlje. Iako se mišljenja razlikuju oko toga tko bi trebao zamijeniti aktualnu vlast, prosvjednici su jednoglasno izrazili želju za Iranom oslobođenim od represivnog sustava.

V tokratni oddaji Razkošje v glavi bomo spoznali doktorico in profesorico Petro Černe Oven, prodekanko za trajnost in komunikacijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ki se ukvarja z raziskovanjem širšega polja oblikovanja vizualnih komunikacij. Je predavateljica, raziskovalka, kustosinja, urednica in oblikovalka. Sodeluje pri nacionalnih in mednarodnih projektih, predava na mednarodnih konferencah, že 20 let sodeluje tudi v mednarodni tipografski organizaciji ATypl. Je prejemnica številnih nagrad in priznaj za oblikovanje. Rada povezuje ljudi ter širi svojo vizijo in znanje. Doktorico Petro Černe Oven je pred mikrofon povabila Petra Medved.

Od najobsežnejših poplav v zgodovini Slovenije je minilo dve leti in pol, največ škode so takrat utrpeli ljudje ob reki Savinji ter njenih pritokih. Da se katastrofa ne bi ponovila, je država med drugim konec prejšnjega leta javno razgrnila težko pričakovani Državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Finančna ocena ukrepov iz načrta je 490 milijonov evrov. A nekateri lokalni kmetje, pa tudi drugi prebivalci, z dokumentom niso zadovoljni. Kamen spotike so predvsem načrtovani suhi zadrževalniki; opozarjajo, da bodo zaradi njih izgubili več hektarjev najrodovitnejše zemlje, poplavna varnost se po njihovem ne bo povečala, ampak celo poslabšala, nekateri pogrešajo tudi več sonaravnih rešitev. Kako zaščititi kraje v porečju Savinje, kako na nasprotovanja in pomisleke odgovarjajo pristojni in kako se država loteva protipoplavnih ukrepov tudi v Zgornji Savinjski dolini ter v spodnjem toku pri Celju in Laškem, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje so: Sergej Hiti, vodja projekta priprave DPN-ja za Spodnjo Savinjsko dolino z Ljubljanskega urbanističnega zavoda; dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor; Alenka Zupančič, direktorica urada za planiranje in načrtovanje na direkciji za vode; Rok Sedminek, predstavnik kmetov Spodnje Savinjske doline; ddr. Ana Vovk, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

Zašto gubimo samopouzdanje tijekom velikih životnih promjena i zašto nam je tada potrebna prava podrška — ne izvana, nego iznutra.Klikni na link u opisu i saznaj više o programu samopouzdanja.Link za prijavu: https://forms.gle/XCSWtM8TEJ55QrKi9#samopouzdanje

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Vendarle se začenja reševanje problematike neurejenega odlagališča nevarnih odpadkov v mariborskem naselju Studenci. - Občina Ribnica s spremembami prostorskega načrta omogoča nadaljnji razvoj. Kaj bo z legalizacijo romskih naselij? - Čez teden dni se izteče rok za zamenjavo poškodovane strehe na osnovni šoli Dŕska, dela pa se sploh še niso začela. - Končana energetska prenova ljutomerske gimnazije.

U ovom videu govorim zašto mnogi ljudi predugo odgađaju promjenu posla ili pokretanje vlastitog biznisa, što se pritom događa iznutra i kako unutarnji konflikt, kronični stres i gubitak samopouzdanja blokiraju promjenu.

Evropa se je zaradi varovanja podnebja in okolja odločila, da se odreče fosilnim gorivom. Dve slovenski premogovni regiji – zasavska in savinjsko-šaleška, sta zato prisiljeni v prestrukturiranje. Nepravično bi bilo, da sami nosita vse posledice, in to priznava tudi Evropska unija, zato jim zagotavlja tudi izdatna sredstva. Po dolgotrajnih usklajevanjih med državo, lokalno skupnostjo, podjetjem in zaposlenimi je državni zbor v torek sprejel zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Ureja tehnične in postopkovne korake, financiranje in socialne ukrepe za zaposlene. Premog bodo opustili najpozneje do leta 2033, zapiralna dela končali do 2045, iz državnega proračuna pa namenili okoli 1,3 milijarde evrov.

"Ljudi koji se ne boje imaju živu vjeru i ne gledaju na Boga kao na posljednje rješenje. U najtežim okolnostima i u svakoj kušnji oni se u molitvi okreću Bogu." Darko Kovačević

Kakšen analgetik so lahko ljudje okoli nas? V naših oddajah smo se z bolečino že precej ukvarjali. Vabljeni, da globoko pobrskate po arhivu oddaj, v katerih smo se pogovarjali o nociceptorjih, subjektivnemu zaznavanju bolečine, pa tudi o tem, zakaj pomaga, če, ko se udarimo v prst, zatulimo ali celo- zakolnemo. Pogovarjali smo se tudi o ljudeh, ki bolečine ne zaznajo in o tem, da fizična bolečina v možganih vzdraži ista omrežja kot duševna bolečina. Tokrat pa še pomemben in svež vpogled v to področje. Pridružila se nam bo psihologinja, asistentka na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jana Verdnik. Pripravlja: Mojca Delač.

Če pri nas govorimo o prazničnem decembru, v Rusiji ekvivalent predstavlja praznični januar. Na praznik krsta (19.1.) je v zadnjih letih v Rusiji zelo priljubljeno kopanje v ledeno mrzli vodi. Rusija ima največ snega v zadnjih 148 letih. Ob tem impresivnem podatku, se sprašujemo, kako se z obilico snega spopadajo v Moskvi? Med prazniki je bilo tudi nekakšno zatišje glede mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino. Kakšna so zadnja sporočila iz Kremlja?

Iran še naprej pretresajo množični protesti, ki so terjal že več kot 500 življenj. Teheran je sporočil, da so kljub grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa pripravljeni na dialog, a po drugi strani tudi na vojno. Ostali poudarki oddaje: Generalni sekretar NATA Mark Rutte ob vse večjih apetitih Washingtona po Grenlandiji: Arktika mora biti prioriteta zavezništva. Začetek volilnih opravil pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami. Kako k oddaji glasu privabiti mlade? Zlati globusi brez večjih presenečenj: največ nagrad filmu Ena bitka za drugo.

Mag. Mateja Lopuh je diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani, po raziskovalnem delu s področja humane genetike je v Parizu specializirala anesteziologijo in intenzivno terapijo. Svoje znanje je dopolnila s šolanjem s področja paliativne medicine v Nemčiji in opravila izobraževanje za pridobitev diplome iz specialnega zdravljenja bolečine v Avstriji. V Splošni bolnišnici Jesenice vodi Center za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo. Je tudi državna koordinatorica za razvoj paliativne oskrbe v Republiki Sloveniji pri Ministrstvu za zdravje in je vodja prve mobilne paliativne enote v Sloveniji. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.

Venezuelo bo po ameriškem zajetju predsednika Nicolasa Madura začasno vodila podpredsednica Delcy Rodriguez, je sklenilo venezuelsko vrhovno sodišče. Ameriški predsednik Donald Trump je zagotovil, da bo Washington tisti, ki bo do mirne politične tranzicije upravljal državo in njene zaloge nafte. Kot vedno so v ozadju ekonomski interesi, pravi politolog Tomaž Deželan. V Venezueli danes sicer odmevajo navedbe, da je bilo v ameriškem napadu nanjo včeraj ubitih najmanj 40 ljudi. Ostali poudarki oddaje: - Švicarski preiskovalci doslej identificirali 24 smrtnih žrtev požara. - Nova zdravstvena zakonodaja še ne zagotavlja skrajšanja čakalnih vrst. - Švicarka Camile Rast po veleslalomu v Podkorenu zmagala še v slalomu.

Na stičišču poti, kjer si podajajo roke Brkini, reka Reka in Čičarija, trčimo na cesti, ki vodi proti morju, ob krajevno oznako Harije. V vasi in istoimenski krajevni skupnosti deluje Kulturno etnološko-turistično-športno društvo Alojz Mihelčič, ki skrbi, da je življenje v teh krajih živo, da se domačini srečujejo na različnih prireditvah in dogodkih ter tako aktivno soustvarjajo skupnost, v kateri živijo. V Harijah niso mirovali niti med božičnimi prazniki, na štefanovo so pripravili tradicionalni blagoslov konj, že 27. leto zapored so izšle Harijske novice.

Prije dvadeset godina tisuće ljudi slile su se u priobalnu četvrt Sydneya, Cronullu, na ono što je postalo nasilni skup usmjeren protiv doseljavanja ljudi s Bliskog istoka. Danas, stanovnici Cronulle i neki Australci bliskoistočnog podrijetla kažu da se stavovi mijenjaju. No, drugi su zabrinuti zbog novih, organiziranijih antiimigracijskih pokreta.

Mariborčanka Sabina Fras Popović, nekdanja knjižničarka in bibliotekarka Mariborske knjižnice, danes predavateljica na ljubljanski filozofski fakulteti, je prejemnica mnogih strokovnih nagrad za ustvarjalne projekte in delo na področju promocije knjig, branja, bralne kulture in mladinske književnosti. Knjiga je moje življenje, pravi avtorica mladinske trilogije Prava hokejska banda in jo poklanja mladim športnikom in mladim bralcem. (foto: Maja Modrinjak)

"Pripravite put Gospodinu u srcu, ne u pustinji nego u životu svakoga čovjeka! Otvorimo se budućnosti, a budućnost se zove Isus Krist." Anto Gavrić

Matjaž Černila je upokojeni naravoslovec, ki je želel preostanek življenja preživeti nekje na toplem, po možnosti v državi z izjemno biotsko raznovrstnostjo. Pred desetimi leti si še ni predstavljal, da bo živel v vasi Mangily, se poročil z domačinko iz ribiškega plemena Vezo in posvojil dva majhna otroka, ki ju je že prej posvojila tudi ona: “Za otroka sem papa, onadva sta moja otroka. Ali sta biološka ali ne, zame nima nobenega pomena, za ženo pa sploh ne.” Koncept družine je na Madagaskarju drugačen, kakor ga poznamo zahodnjaki, prav tako način življenja. Malgaši živijo za tukaj in zdaj, za danes. Za pripravo hrane raje izberejo kurišče kot plinski gorilnik, ne ukvarjajo se s politiko, temveč drug z drugim.

Ako bismo pokušali da zamislimo kako izgleda svet nakon trenutka u kom roditelj izgubi dete, vrlo brzo bismo shvatili da se pred tim bolom i vreme i logika jednostavno uruše. Jer u stvarnosti, tuga nije vest, nego stanje. A upravo tada postaje vidljivo koliko teško umemo da se nosimo sa tuđom tragedijom. I upravo je zato 3. maj 2023. ogledalo svih naših slabosti. Ninela Radičević, majka devojčice Ane Božović, multitalentovane učenice petog razreda koja je osmehom i plesom topila svet, a koja je tog 3. maja ubijena u OŠ “Vladislav Ribnikar”, u novoj epizodi Radar Foruma, kao gošća psihološkinje Ane Mirković, govori o svojoj ličnoj, ali i kolektivnoj tragediji, a svaka njena tiha reč udara u najtvrđi deo našeg društvenog samozavaravanja. Govori o vremenu koje je stalo, o institucijama koje su se raspale baš kad su najviše bile potrebne, i o društvu koje se pravilo da ide dalje, iako je sve pod njim pucalo.

Empatija je jedna od onih reči koje svi izgovaramo, a retko zaista pustimo da se nastani u nama. Pričamo i o inflaciji samog pojma empatija koji se često zloupotrebljava. Odakle preispitivanje empatije i forsiranje novih termina, poput "hiperempatičnosti" kao neke super moći? Šta je sa odsustvom empatije u modernom društvu i istovremenim bombardovanjem sadržajima na društvenim mrežama kojima se izazivaju vrlo jake emocije u nama? Olivera i Roberto pokušavaju danas da empatiji priđu bez idealizovanja ljudi, bez očekivanja da budemo savršeni. Umesto toga, govore o tome kako izgleda pokušati razumeti drugog baš onda kada nam to ide najteže: dok smo umorni, povređeni, nesigurni ili prosto okupirani sopstvenim borbama. Kada i na koji način zaista osećamo empatiju? Šta je lažna ili pseudoempatija, i zašto je često bustujemo i bildujemo raznim podražajima, na primer, preplavljivanjem tuđom patnjom? Šta nam se servira umesto prirodne, normalne, ljudske empatije? Kako je to simpatija preteča empatije, i šta u stvari empatija znači? Kako nam empatija pomaže da budemo bolji ljudi? Olivera i Roberto otvaraju temu empatije kao veštine koja se gradi, koja ume da bude iscrpljujuća, i kao nečega što se uči više greškama nego uspehom. Govore o tome da empatija nije nikakva supermoć, već izbor koji pravimo iznova, često neuredno i nesavršeno, ali uvek iz neke iskrene želje da ne izgubimo kontakt sa ljudima do kojih nam je stalo. Baš tu se prirodno otvara i priča o promeni. Promena je, koliko god da je odlažemo, jedina konstanta koja nas prati. Ljudi koji teže rastu, koji pokušavaju da usklade posao, odnose, porodicu i lične potrebe, znaju da je promena sastavni deo svakog napredovanja. Ponekad tiha, ponekad nagla, ali uvek neizbežna. Kao voda koja uporno pronalazi svoj put, i mi tražimo onaj koji nam najviše odgovara, onaj koji nas vodi napred i čini hrabrijim. Empatija je često početak te promene, most između duša, trenutak u kojem pokušamo da razumemo sebe i druge bolje nego juče, jer najveći pomaci počinju onda kada dozvolimo sebi da budemo otvoreni, mekši i iskreniji prema sebi i svetu oko nas.

Gaja Brecelj, predsednica Umanotere, je opisala kolikšen ogljični odtis puščamo Slovenci s svojimi potrošniškimi navadami v okolju? Katere vsakdanje navade lahko spremenimo, na področju rabe energije, pri nakupovanja tekstilnih izdelkov - predvsem oblačil in obutve, ter hrane in prevoza? Pogovarjali smo se tudi zaradi predprazničnega obdobja, v katerem običajno nakupujemo več kot v preostalih mesecih leta in kupujemo stvari, ki jih verjetno niti ne potrebujemo.

Ljudski san o letenju je ostvaren – sa pojavom pomagala koja omogućavaju individualnom korisniku lebdenje, te vertikalno uzletanje i sletanje. Jedno od najatraktivnijih tehničkih dostignuća je "mlazni ruksak" (engl. Jetpack) koji ljudima omogućava da se vinu u vazduh do velikih visina i lete vrlo velikom brzinom. Ta tehnika postoji, i pri tome je vrlo bezbedna. Prepreke za njeno korišćenje su pravno-regulatornog tipa. O pomagalima za individualno letenje Vas informišu Saša Bojić i Nenad Krajcer. Von Sasa Bojic.

Ta teden je v znamenju tradicionalnega Tedna Karitas. Slovenska Karitas pomaga kar 91 tisoč ljudem, večinoma z materialnimi dobrinami, s hrano in plačilom položnic; vsako leto razdelijo več kot 3.700 ton hrane. S sogovorniki iz mariborske Nadškofijske karitas smo podrobneje osvetlili njihove programe na širšem mariborskem območju in spregovorili o stiskah ljudi, ki jih ta organizacija blaži. Z nami je bila tudi dolgoletna prostovoljka, ki med drugim pomaga v programu Donirana hrana in v Ljudski kuhinji v Mariboru.

Marija Matokanović, stručnjakinja za digitalne proizvode, odlučila je odgovoriti na potrebu koju je primijetila u svome domu i obrazovanju. Nakon što su njezina djeca iskazala interes za tehnologiju i umjetnu inteligenciju, napravila je slikovnicu koja jednostavno i razumljivo govori o umjetnoj inteligenciji.Nastala slikovnica pod naslovom Mala škola umjetne inteligencije, namijenjena djeci od pet godina nadalje, ali i roditeljima i odgojiteljima s ciljem da se pojmovi vezani uz umjetnu inteligenciju približe na razumljiv način._______________0:00 Predstavljamo slikovnicu o AI-u!5:50 Kako Marija uči svoju djecu o AI-u?10:52 Hoćemo li braniti AI djeco kao mobitele?16:10 Kakav će bit odnos djece prema AI-ju?19:30 Ljudi će možda tražiti prijatelje u AI-u?23:50 Ovo su savjeti za roditelje...25:00 Amazon podijelio 14.000 otkaza35:10 TOP i FLOP35:20 YouTube će dijeliti otkaze!38:15 Jesmo li u AI Bubbleu?42:40 Mlaki top za užasan tjedan_______________

Na Festivalu slovenskega filma, ki se je končal pred dnevi, je vesno za najboljši celovečerni film prejela režiserka Urška Djukić. Takole piše v utemeljitvi: "Film Kaj ti je, deklica je zaradi izrazitega filmskega jezika, ki gradi na premišljenem prepletanju igre, zvoka in kamere, edinstveno estetsko doživetje. Z vpogledom v eksistencialno kompleksnost najstništva film prepričljivo in skrbno premišljeno razgrne širok spekter večnih tem – od prijateljstva, ljubezni in spolnosti do solidarnosti in izdaje. Empatična perspektiva, na kateri konsistentno gradi film, pri tem razpira prostor za organski soobstoj humorja in resnosti, ljubezni in prezira ter upanja in strahu." Z režiserko Urško Djukić, ki je pred leti soustvarila večkrat nagrajeni animirani film Babičino seksualno življenje, se je pogovarjala Petra Meterc. Foto: BoBo/Borut Živulović

Mariborska ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico, ki deluje v okvirih nadškofijske Karitas, je dopolnila 20 let delovanja. V tem času je osebje njenih prostovoljcev oskrbelo okoli tisoč ljudi iz kar 39 držav, čeprav je bila več kot polovica pomoči potrebnih državljanov Slovenije. Podobne »pro bono« ambulante delujejo še v Ljubljani, Kopru in Kranju. V tokratnem Studiu ob 17ih se bomo seznanili z njihovim delovanjem, pa tudi z upadom zanimanja mladih zdravstvenih delavcev za takšno delo, čeprav obeti kažejo, da obolelih brez zdravstvenega zavarovanja v prihodnosti zanesljivo ne bo manj. Oddajo pripravlja Stane Kocutar.

Ponekad jedna priča otvori vrata svima koji su ćutali.U prvoj epizodi nove sezone podkasta Dva i po psihijatra, psihijatar Roberto Grujičić razgovara sa Milanom Nikolićem, novinarom i autorom emisije Tabu na Insajder TV-u. Ovo je duboko lična ispovest o identitetu, suočavanju sa sobom i drugima, o odrastanju i sazrevanju u rigidnom okruženju, u zemlji koja se menjala brže nego što su ljudi stizali da je razumeju. Milan, iz ugla LGBT osobe, govori o svom odrastanju u malom gradu, o spoznaji da je drugačiji, o neprihvatanju, stidu, snazi, i o potrazi za sobom i pronalaženju sopstvenog puta u društvu koje se uvek kolebalo između moralnih normi i predrasuda.Ali ovo nije ni samo priča o jednom čoveku. To je ispovest čitave generacije rođene sedamdesetih i odrasle osamdesetih – generacije X u Srbiji. Ljudi koji su preživeli sve: ratove, tranziciju, gubitke, lažne ideale, i naučili da sami sebi budu oslonac. Gej ili hetero, svi su morali da nađu način da nauče šta znači biti svoj – čak i kad to znači biti protiv sveta, u godinama kada su granice bile jasne, svet crno-beli, a emocije često gušene. Od pritisaka sredine i očekivanja porodice, do neizbežnog trenutka kad moraš da odlučiš da li ćeš živeti istinu, ili tuđu predstavu o njoj.Topla, iskrena i dirljiva epizoda o samospoznaji, identitetu i hrabrosti da se živi istina, ma koliko ona bila teška za druge da je prihvate.Ova epizoda nije ispovest o patnji, već o snazi da se razumeš, oprostiš, i nastaviš dalje. Da pronađeš sebe u svetu koji se menja i da naučiš da promene nisu neprijatelj, već prilika da ponovo postaneš svoj. Kao što voda uvek nađe svoj put, tako i mi verujemo da svako može pronaći svoj — onaj koji najviše prija njegovoj prirodi.Menjam se sa osmehom. Menjam se jer rastem.

OpenAI je zapravo lansirao pješčanik za stvaranje AI agenata bezbolno kao gradnja kuli od pijeska. Razvoj agentske umjetne inteligencije postao je uz njihov AgentKit dječja igra kojom se mogu zabaviti svi. Što sada to znači za developere, popričali smo sa senior software inženjerom iz Infobipa Zvonimirom Petkovićem.0:00 Uvod0:49 Sada možemo stvarati AI agente bez kodiranja6:28 Dolazi li propast za firme koje grade AI agente?8:40 AI agent može nastati za dva sata?!11:40 "Danas je najvažnije developeriam dati vremena da isprobaju novu tehnologiju"15:15 Što bi Zvonimir volio vidjeti u AgentKitu i što nas očekuje u budućnosti?19:23 Hollywood je dobio AI glumicuTOP i FLOP26:50 Ljudi zlouporabljuju Soru 228:28 Discord je imao veliki proboj informacija30:53 Nakon digitalnog detoxa odmah po Nobela32:00 Njemačka odustaje od chipova i uzima lopate_______________

Izrael je okrepil napade na mesto Gaza, kjer humanitarne razmere postajo čedalje hujše. Nenehno bombandiranje tega gosto poseljenega območja, je znova prisililo tisoče Palestincev v beg. Eden od mnogih prebivalcev, ki so zapustili svoje domove, je razmere kot katastrofalne. Pojasnil je, da se zaradi neprekinjenih napadov celotne ulice rušijo na prebivalce, nihče pa ne odstranjuje ruševin, ne išče preživelih in ne poskrbi za trupla umrlih. V oddaji tudi: - Ameriški predsednik Trump načrtuje preimenovanje Ministrstva za obrambo v Ministrstvo za vojno. - Celovška cesta spet normalno prevozna, odprti vsi štirje priključki predora Šentvid. - Slovenski košarkarji po porazu s Francijo danes v dvoboju proti Belgiji. - Sončno bo, več oblačnosti le v Prekmurju.

Jedan od najjačih potresa ikad na istoku Rusije pokrenuo cunami i evakuacije širom Pacifika. Vijeće naroda Republike Srpske odbilo veto Kluba Bošnjaka na uvođenje 'pomoćne' policije. Poslušajte i priču o  zakonu o crnogorskoj tajnoj službi, koji je predviđao prisluškivanje bez kontrole.

U Velikoj Britaniji rođeno je osam zdravih beba zahvaljujući eksperimentalnoj metodi koja koristi DNK tri osobe, a razvijena je kako bi se majkama pomoglo da ne prenesu rijetke, teške nasljedne bolesti na svoju djecu. Riječ je o mitohondrijskim mutacijama koje mogu utjecati na više organa, osobito na one koji zahtijevaju mnogo energije – poput mozga, jetre, srca, mišića i bubrega. Ova inovativna metoda izazvala je veliko zanimanje i u Australiji, gdje je zakonski dopuštena donacija mitohondrija.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, testna bralka lahkega branja.

U pokušaju da snimimo jednu normalnu epizodu, Srbija je odlučila da nam to ne dozvoli. Prvo nam je crkla zvučna kartica. Onda je crk'o i narod, ali od smeha na poruku iz Zemuna o jahanju majmuna. Naš drugar Darko je došao da objasni finese. Pričali smo o Đokoviću koji je postao vođa slobodnog sveta, o policiji koja je otkrila da možeš prosto da zaobiđeš njihov kordon, i o svadbenoj torti u Jagodini za koju se iskreno nadamo da nije jestiva. Gledajte, smejte se, plačite, pa se vidimo na ulici. Hvala vam što ste gledali još jednu epizodu! Ako želite da nas podržite i obučete se u duhu otpora, posetite naš shop!

Više od trećine ljudi u maloj pacifičkoj državi Tuvalu, za koju znanstvenici predviđaju da će biti potopljena porastom razine mora, je podnijelo zahtjev za klimatsku vizu kako bi bili u mogućnosti migrirati u Australiju. Viza je rezultat sporazuma između dviju zemalja kojim se nastoji podržati ova otočna nacija u borbi protiv klimatskih promjena.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, besedilna bralka lahkega branja.

U 195. epizodi Njuz Podkasta detaljno analiziramo "rolerkoster" izbornog dana u Kosjeriću i Zaječaru. Od jurnjave za crnim džipovima i otkrivanja sumnjivih centrala, do uloge policije koja je i sama postala predmet sumnje. Seciramo neuobičajeno mlako obraćanje Aleksandra Vučića i pitamo se šta nam njegov govor tela zaista poručuje. Glavni deo posvećujemo i fenomenu "Ćacilenda" - od posete youtubera @nevenclips preko farse u Urgentnom centru sa ministrom Lončarom, do nove propagandne parole "Bolje Ćaci nego naci". Raspravljamo o tome da li je u Srbiji ostalo "časnih policajaca", kako dopreti do birača zarobljenih u medijskom mraku i da li posle svega ima mesta za optimizam.

Garfield, Hobit, Avatar in Aquaman so samo nekateri svetovno znani animirani liki, ki so nastali ob pomoči slovenske programske opreme Ziva VFX. Dr. Jernej Barbič, soustanovitelj podjetja Živa Dynamics in univerzitetni profesor, je zanjo dobil tehničnega oskarja za realistično animacijo v filmih. Zakaj je animirani pes med premikanjem videti tako dobro kot resnični pes in kdaj bi Hollywood lahko igralce začel nadomeščati z digitalnimi ljudmi? Kako uspeti v industriji, ki ima svetovno konkurenco, in kdaj ter kako slediti nenehnemu tehnološkemu napredku in trendom? Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

V izraelskih napadih na Gazo je bilo v zadnjem dnevu ubitih skoraj 100 ljudi, v enklavo je sicer prišlo nekaj pomoči. Izraelski premier Benjamin Netanjahu ne popušča pritiskom in zatrjuje, da se bo vojna nadaljevala, dokler cilji ne bodo doseženi. Kot je dejal, bo na koncu tega procesa palestinska enklava pod izraelskim vojaškim nadzorom, Hamas pa poražen. Drugi poudarki oddaje: - Vlada danes o noveli zakona o vrtcih; ta ohranja možnost povečanja števila otrok v oddelkih. - Prešernovo gledališče bo vodil dozdajšnji vršilec dolžnosti Rok Bozovičar. - Prvi finalist domačega rokometnega prvenstva Slovan, nasprotnik bo znan v soboto.

U naredne četiri epizode, domaćin Radar Foruma biće Vukašin Milićević, teolog i predsednik fondacije “Ljuba Davidović” a njegov prvi gost bio je glumac Branisalv Trifunović. U atmosferi u kojoj, kako Trifunović kaže, „živimo farsičnu reprizu tragedije iz devedesetih“, tema razgovora vodi kroz destruktivnost, snagu humora kao oružja otpora i kulturu nasilja koju vlast propagira u oblikovanju javnog prostora. Sagovornici analiziraju mehanizme manipulacije, lažnog predstavljanja žrtavama, urušavanje građanske svesti, ali i nadu koja leži u novim generacijama. Podstičući građansku svest, Milićević ističe da je „odgovornost svih da jasno izgovore ono što ih brine, bez straha od odmazde“.

Biti majka nije uloga, to je nešto najlepše na svetu, ali nije sve što jedna žena može i treba da bude, priča u novoj Mamazjaniji Marta Lović, poznatija na mrežama kao Mada Faka Maka, mama četvoromesečnog Tadije, koji je njenom suprugu i njoj stigao kao „novogodišnji paketić“. Želja da postane majka, kod Marte se, kaže, javila, onda kad je shvatila da više ne želi da bude sebična. „Bilo je vreme da moje potrebe padnu na drugo mesto, prosto svi smo mi sebični dok smo mladi i bez dece i to je normalno i skroz u redu. Međutim, kad sam upoznala mog muža i zaljubila se, jako brzo smo se i venčali, poželela sam da tu ljubav podelimo sa trećim bićem, a onda i sa četvrtim, petim, videćemo“, sa osmehom priča naša gošća. Na nju nisu mnogo uticala upozorenja, predviđanja i zastrašivanja koja su stizala sa svih strana i koja često okružuju trudnice sa pričama o mogućim komplikacijama na porođaju, teškoćama sa bebom u prvim mesecima, problemima u braku zbog hormona, psiho-fizičkih promena i tome slično. „Očekivala sam da se nešto od toga obistini, ali nije, nekako je sve do sada išlo lagano i bez stresa. Tadija je divna beba, toliko da ne smem svima to da pričam jer ima majki koje mesecima ne spavaju. On se do ujutru ne budi, a zaspi u osam uveče. Dobro jede, veseo je, a sa nama učestvuje i u videima koji su duhovitog sadržaja. Nekako sa njim je sve lakše, daje nam dodatnu energiju i inspiraciju“. Ljubav i međusobna podrška između Marte i njenog supruga, doprineli su da i Tadija bude mirna i zadovoljna beba. „Verovatno ima veze sa našim odnosom u kući, jer nekako toliko smo ga želeli i bili presrećni kad se rodio, da beba to oseća. Kad nismo kod kuće, samo čekamo da se vratimo i da budemo sa njim jer nam nedostaje. Sve te priče da ću ‚tek videti kako će nam biti i šta me čeka‘, još se ne dešavaju, a nadam se i da neće, ali ljudi iz najbolje namere imaju potrebu da upozore, pa to nekad dobije neočekivne razmere i ne zvuči baš dobronamerno“, priča Marta. Ona ističe da je na porođaju, a kasnije sa bebom super prošla, ali da ima pomoć njene i Lazarove majke, pre svega, ali tu su i drugarice i ona i suprug koji sve dele. Ipak, nisu svi te sreće. „Ima žena koje su same sa detetom i nije im lako. Majke koje rade kao preduzetnice, recimo, nemaju nikakve benefite, niti privilegije u društvu, a o tome niko ne govori“. Takođe, ženama često treba pomoć nakon porođaja, jer nisu sve u dobrom psihičkom stanju, ističe ona, i normalno je da dođe do promena, ali ovde podrška izostaje, što mora da se menja. „Kao neko ko se bavi društvenim mrežama, meni nije bilo teško da se brzo vratim na posao, iz porodilišta sam snimala video i izvinjavala se pratiocima što kasnim, jer ‚eto, porodila sam se‘. Iako mi često treba predah i od mog posla, drugačije je onima koje rade same, vode firmu i izdržavaju porodicu. Previše očekivanja je danas na ženama, koje su i majke“, objašnjava Marta. Okolina je ta koja postavlja imperative i očekivanja. „Kad smo suprug i ja otišli jednom na rođendan, a Tadija je imao samo mesec dana, ‚razapeli‘ su me na mrežama. Kako sam mogla da ostavim dete, zašto foliram da se dobro provodim na rođendanu, kad je to nemoguće i tome slični komentari. Ljudi prosto sebi mnogo daju za pravo. Mi smo savesni i brižni roditelji, a imamo pravo i jedno na drugo, ipak smo nas dvoje par, a ljudi često zaborave da su u braku jer se opsesivno posvećuju deci. Dete je srećnije, ako su roditelji srećni, zadovoljni i ostvareni jer onda i sa decom imaju bolji i kvalitetniji odnos“, zaključuje Marta.

Ob selitvi na Malto pred dobrima dvema letoma je morala Barbara Lipovšek marsikaj začeti znova. Nič več ni bila pevka ali učiteljica petja. Privajanje na novo okolje so ji olajšali pogovori z drugimi priseljenci s podobnimi izkušnjami. Sčasoma je vzpostavila krog prijateljev. Zgodbe prišlekov pa začela javno objavljati. Kupila je tudi kombi in ga preuredila v prijetno potujočo kavarno. Z družino na Malti najbolj uživajo v mesecih, ko ni pretirane vročine in vedno večjega števila turistov.Povezave: The Expatriates of Malta Café Connect Malta Malta sets new record for tourist arrivals Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si