Podcasts about kgzs

Krovni Zakon o kmetijstvu in še šest zakonov s tega področja je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo za zaprtimi vrati brez sodelovanja kmetov, trdijo na KGZS. Predlagana zakonodaja prinaša več birokracije in nova bremena, kako naj se mladi odločajo za kmetovanje, če jim za vrat natikajo nove zanke?

Delež lastnikov oz. nosilcev dejavnosti kmetij, mlajših od 35 let, se je v zadnjih petih letih znižal na zgolj 3,5 odstotka. Ali zanimanje za prevzem kmetije med mladimi upada? Katere so ovire pri prenosu kmetije na mlajše rodove? Posledice odhajanja mladih iz kmetijstva so za državo lahko hude: zaostajanje razvoja, učinkovitosti in ekonomski moči panoge, praznjenje podeželja in negativen vpliv na turizem. S katerimi ukrepi bo država ustavila negativne trende? O tem v Studio ob 17.00. Gostje: dr. Maša Žagar, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo, MGKP; dr. Jože Podgoršek, predsednik KGZS; Doris Letina, predstavnica ZSPM, ki prihaja s sadjarske kmetije na Goričkem; dr. Ilona Rac, agrarna ekonomistka, raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Slišali ste nekaj odzivov na rezultate konstitutivne seje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, mag. Tatjana Čop pa je v osrednjem delu spregovorila o aktualnih izzivih predelave in prodaje na domu, tudi na izkušnjah iz Francije.

Potem ko je Slovenija pred dnevi na EU komisijo vendarle naslovila prošnjo za sredstva iz t.i. kmetijske rezerve, ki bodo namenjena pomoči prizadetim v letošnji pomladanski pozebi in drugih vremenskih nevšečnostih, predvsem vinogradniki in sadjarji pričakujejo, da bo odločitev za dodelitev pozitivna. Tako na Zadružni zvezi Slovenije, kot tudi v KGZS so namreč ministrico že julija prosili, da se Slovenija pridruži Nemčiji in drugim državam, ki so za to pomoč zaprosile v drugem krogu, potem ko so sredstva v prvem krogu prejele le Poljska, Češka in Avstrija.

Za sodobnega človeka postaja čedalje pomembnejša blaginja živali. Toda pri reji perutnine in prašičev za nastanitev pogosto uporabljajo kletke, v katerih živali ne morejo zadovoljevati svojih naravnih potreb, ampak doživljajo stres in trpljenje. Različne državljanske pobude zahtevajo opustitev kletk v živinoreji. V Sloveniji trenutno teče kampanja »Slovenija proti kletkam«. Kakšni so odzivi stroke, gospodarstva in politike na te pobude civilne družbe, bo preverila Jernejka Drolec v oddaji Studio ob 17.00. Gostje bodo: Eva Knez, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo; Danilo Meolic, predsednik Strokovnega odbora za prašičerejo pri KGZS; Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri veterinarski fakulteti; Samo Curk, predstavnik aktivističnega društva AETP.

Ustavno sodišče Republike Slovenije se je izreklo za neustavnost 5. odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. O tem je moralo presojati na pobudo Državnega sveta, ki je v vsem zakonodajnem postopku že od vsega začetka opozarjal na kršitve raznih načel Ustave Republike Slovenije.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.

Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.

Po odločitvi ustavnega sodišča o zakonu o KGZS se vrstijo pozivi k odstopu kmetijske ministrice.V tekmo za predsednika Socialnih demokratov vstopa tudi gospodarski minister Han.Evropski parlament tarča ruskega vpletanja, belgijski pravosodni organi sprožili preiskavo.Slovenija v Varnostnem svetu Moskvo obtožila teptanja mednarodnega prava, slovenski uslužbenec na veleposlaništvu razglašen za nezaželeno osebo.Vodenje projekta drugi tir ocenjen kot nezadostno.Nadškof Zore: Tako kot je nadškof Uran, moramo tudi mi pred izzivi sodobnega časa ponavljati Da, Oče.Vreme: Jasno bo, popoldne lahko v hribovitem svetu nastane kopasta oblačnost.Pahor in Mattarella častna doktorja prava Univerze v Trstu.Papež bo septembra obiskal Indonezijo, Papuo Novo Gvinejo, Vzhodni Timor in Singapur.ŠPORT: Rokometašice proti Nemkam izgubile prvo kvalifikacijsko tekmo za nastop na olimpijskih igrah.

V soboto se bo med 8. in 14. uro na Pogačarjevem trgu v Ljubljani odvijalo Podeželje v mestu. Sodelujoče kmetije se bodo predstavile z izbranimi dobrotami, brez katerih si ne moremo zamisliti prihajajočih velikonočnih praznikov, pravi Tatjana Vrbošek s KGZS.

Janez Beja, sicer član UO Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije in član sveta KGZS je brez dlake na jeziku. Z njim smo se pogovarjali o izzivih pa tudi težavah hribovskega kmetijstva. Kako doseči, da se bo več mladih odločilo za prevzem hribovskih kmetij, kaj je pravilno gospodarjenje z divjadjo, da omogočamo pomlajevanje gozdov, kaj prenamnožene zveri pomenijo za živinorejo ...

Eden od zelo oprijemljivih sadov akcije Tradicionalni slovenski zajtrk je tudi e-katalog za naročanje živil v javne zavode. Kmetije, ki so se v katalog s svojimi izdelki vključile, beležijo precejšnje povpraševanje, pravi Gabrijela Salobir iz Sektorja za za varno hrano na KGZS.

Pred dnevi smo poročali, da je Upravno sodišče društvu Alpe Adria Green priznalo status stranke v postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za del kanalizacijskega kanala C0 med Črnučami in Brodom v Ljubljani. Na odločitev sodišča naj bi se danes uradno odzvali na Mestni občini Ljubljana, medtem pa lastniki zemljišč, na katerih poteka gradnja, že mesece opozarjajo, da gradbinci za to nimajo ustreznih soglasij. Pravno pomoč pri tem jim nudi KGZS.

Pred dnevi smo poročali, da je Upravno sodišče društvu Alpe Adria Green priznalo status stranke v postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za del kanalizacijskega kanala C0 med Črnučami in Brodom v Ljubljani. Na odločitev sodišča naj bi se danes uradno odzvali na Mestni občini Ljubljana, medtem pa lastniki zemljišč, na katerih poteka gradnja, že mesece opozarjajo, da gradbinci za to nimajo ustreznih soglasij. Pravno pomoč pri tem jim nudi KGZS.

Slovenski pridelovalci jabolk, združeni v zadrugo Tibona ter strokovnjaki Biotehniške fakultete in KGZS so se na kritične razmere na področju pridelave jabolk v Sloveniji odzvali z EIP projektom »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«. Projekt je namenjen vpeljavi inovacij ter razvoju in prenosu novih znanj s področja sodobne pridelave jabolk. Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk blagovne znamke BonitaSi, ki bo slovenskim pridelovalcem omogočila bolj konkurenčno, visoko-storilno in trajnostno pridelavo, slovenskih potrošnikom pa novo ponudbo visokokakovostnih jabolk slovenskega porekla.Trenutne razmere na področju slovenske pridelave jabolk so kritične, Slovenija danes ni več samooskrba z jabolki. Nizke odkupne cene ter neoptimalna tehnološka razvitost slovenskih pridelovalcev jabolk omejujejo možnosti nadaljnjih vlaganj in razvoja, izboljšanja njihove konkurenčnosti ter sposobnosti prilagajanja podnebnih spremembah, zahtevam zelenega prehoda in zaostreni tržni dinamiki.EIP projekt »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«, ki je trajal od 2019 do 2022, je v t. i. trikotniku znanja in inovativnem partnerstvu povezal več kot 13 slovenskih pridelovalcev jabolk iz celotne Slovenije, strokovnjake Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter terensko svetovalsko službo KGZS.Državna sekretarka Buzeti je ob zaključku EIP »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja« čestitala vsem sodelujočim partnerjem za uspešno izveden projekt in izpostavila, da so dokaz, da se prava moč skriva v sodelovanju ter da so znanje in inovacije ključnega pomena za uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. »Projekt resnično predstavlja primer dobre prakse v slovenskem kmetijstvu, saj je v tesno in inovativno partnerstvo povezal ključne pridelovalce jabolk, Biotehniško fakulteto in KGZS. Veseli nas, da se »Bonito« trenutno prideluje na več kot 20 kmetijah in da se je vzpostavilo skoraj 40 ha novih nasadov s to sorto jabolk, kar bo prispevalo tudi večji samooskrbi z jabolki.« Na koncu je poudarila, da bodo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še naprej podpirali tovrstne aktivnosti s področja inovativnosti in povezovanja, pri čemer pa je pomembno ustvarjanje primernega podpornega okolja ter podporo razvojnim projektom, ki ustvarjajo neposredno uporabno vrednost za slovenske kmete.Anton Koršič, ustanovitelj zadruge Tibona in pobudnik projekta je izpostavil: »Slovenski pridelovalci jabolk smo v zadnjih desetletjih doživljali vzpone in predvsem padce. Verjamem, da se prihodnost nahaja v uvajanju novosti in inovacij. Projekt je prinesel konkretne in merljivepozitivne rezultate za nas, kmete. Slovenski pridelovalci jabolk potrebujemo tovrstne razvojne projekte z neposredno uporabno vrednostjo, saj bomo le tako lahko izboljšali stanje v panogi in ponovno vzpostavili samooskrbo Slovenije z jabolki.«Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk visoke kakovosti v slovenski prostor ter razvoj in prenos znanj s področij sodobne pridelave, skladiščenja in trženja jabolk. V okviru projekta je bilo izvedenih več kot 5000 ur terenskega dela in zasajenih dodatnih 20 ha, tako da imamo danes v Sloveniji blizu 40 ha nasadov. Prvi pridelek je že v prodaji pod blagovno znamko BonitaSi.Dr. Jerneja Jakopič, vodja projekta in izredna profesorica na Biotehniški fakulteti (ki je bila tudi naša sogovornica), je izpostavila: »Projekt je v slovenski prostor vnesel nova znanja, spodbudil inovativne pristope ter medsebojno povezal različne pridelovalce kot tudi kmete z izobraževalno-razvojnimi organizacijami. Zato je jabolko znamke BonitaSi več kot samo navadno sadje – je jabolko, ki je dobro za potrošnika, naravo in slovensko kmetijstvo.«Bonita je klubska sorta jabolk, uglednih staršev sort Topaz in Cripps Pink (Pink Lady). Je hrustljavo in sočno jabolko, mamljive rdeče barve in prijetnega sladko-kislega okusa. Vzgojena je bila na Češkem na Institute for Experimental Botany v Pragi (Inštitut za eksperimentalno botaniko v Pragi). Lastnik sorte je KSB (Konsortium Südtiroler Baumschuler), priznani in ugledni konzorcij južno tirolskih drevesničarjev. Gre za novost v evropskem in svetovnem prostoru.Pridelava jabolk sorte Bonita je, v skladu s pravili licence, dovoljena le v tržne namene, kar zagotavlja visoko strokovnost pridelave in kakovost pridelka. Njihova prodaja je dovoljena le na domačem trgu, s čimer je v Sloveniji zagotovljeno 100% slovensko poreklo jabolk znamke BonitaSi. Zaradi odpornosti na bolezni se pri njeni pridelavi uporabi 20 % manj sredstev za varstvo kot pri običajni pridelavi jabolk. Krajše transportne poti, dobra genska sestava, ki je prilagojena podnebnim spremembam in trajnostna pridelava ustvarjajo pozitiven okoljski odtis jabolk znamke BonitaSi.

Vlada je v boju proti draginji in z namenom zaščite potrošnikov na spletu zagnala t.i. primerjalnik cen osnovnih živil. Ta po besedah kmetijske ministice Irene Šinko sodi med t.i. mehke ukrepe za zajezitev draginje. Ob tem so se oglasili na KGZS, kjer so prepričani, da pot, ki jo je ubrala vlada ne bo vodila do rešitve, ampak bo pomenila nov pritisk na pridelavo.

Vlada je v boju proti draginji in z namenom zaščite potrošnikov na spletu zagnala t.i. primerjalnik cen osnovnih živil. Ta po besedah kmetijske ministice Irene Šinko sodi med t.i. mehke ukrepe za zajezitev draginje. Ob tem so se oglasili na KGZS, kjer so prepričani, da pot, ki jo je ubrala vlada ne bo vodila do rešitve, ampak bo pomenila nov pritisk na pridelavo.

Nedeljska kmetijska oddaja je prinesla aktualne pogovore. Anton Jagodic vodja JSKS na KGZS je pojasnil, kaj je treba vedeti ob začetku letošnje subvencijske kampanje, mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat pa vse o dognojevanju ozimnih žit.

Mag. Andreja Stopar, načelnica UE Laško, je na decemberskem posvetu o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki ga je pripravila KGZS, predstavila sistemsko ureditev tega področja, in povedala precej uporabnih informacij…

Mag. Andreja Stopar, načelnica UE Laško, je na decemberskem posvetu o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki ga je pripravila KGZS, predstavila sistemsko ureditev tega področja, in povedala precej uporabnih informacij…

Samozaposleni, družbeniki in kmetje, ki želijo uveljavljati povračilo delno izgubljenega dohodka zaradi karantene ali obveznosti varstva otrok med lanskim julijem in koncem decembra, imajo za predložitev ustrezne vloge preko portala eDavki čas le še do sobote, opozarja Urška Ahlin Ganziti, višja sodelavka za področje socialne varnosti na KGZS.

Samozaposleni, družbeniki in kmetje, ki želijo uveljavljati povračilo delno izgubljenega dohodka zaradi karantene ali obveznosti varstva otrok med lanskim julijem in koncem decembra, imajo za predložitev ustrezne vloge preko portala eDavki čas le še do sobote, opozarja Urška Ahlin Ganziti, višja sodelavka za področje socialne varnosti na KGZS.

Kmetje in kmetice, ki so dopolnili 65 let starosti in niso prejeli solidarnostnega dodatka za upokojence so upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka. Kako ga uveljavljati pojasnjuje Urška Ahlin Ganziti, višja sodelavka za področje socialne varnosti na KGZS.

Kmetje in kmetice, ki so dopolnili 65 let starosti in niso prejeli solidarnostnega dodatka za upokojence so upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka. Kako ga uveljavljati pojasnjuje Urška Ahlin Ganziti, višja sodelavka za področje socialne varnosti na KGZS.

Samozaposlenim, družbenikom in kmetom v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok pripada od 250 evrov do 750 evrov tudi za obdobje julij – december 2021. Pojasnjuje Urška Ahlin Ganziti, višja sodelavka za področje socialne varnosti na KGZS.

Samozaposlenim, družbenikom in kmetom v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok pripada od 250 evrov do 750 evrov tudi za obdobje julij – december 2021. Pojasnjuje Urška Ahlin Ganziti, višja sodelavka za področje socialne varnosti na KGZS.

V odddaji smo potegnili črto pod uspešen dogovor o dodatnih sredstvih za področje kemtijstva v novem programskem obdobju. O tem smo poglobljen ogovor pripravili tudi s Cvetkom Zupančičem, kmetom, državnim svetnikom in prejšnjim predsednikom KGZS.

Potem ko je svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije zavrnil potrditev zadnjega predloga strateškega načrta kmetijstva po letu 2023, je to v nedeljski kmetijski oddaji pojasnil Roman Žveglič, predsednik KGZS. Tadeja Vodovnik Plevnik je povabila na letošnje Lomergarjeve dneve, slišali pa ste še nekaj drugih aktualnih prispevkov.

Rok setve prezimnih posevkov se zaradi letošnjih vremenskih okoliščin izjemoma podaljša iz 25. oktobra na 15. november, začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, pa iz 15. novembra na 5. december 2021.

Rok setve prezimnih posevkov se zaradi letošnjih vremenskih okoliščin izjemoma podaljša iz 25. oktobra na 15. november, začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, pa iz 15. novembra na 5. december 2021.

Prvega januarja letos se je začel uporabljati Zakon o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Gre za zakon, ki izpolnjuje marsikatera pričakovanja in potrebe kmetov, za katere so si na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije prizadevali vrsto let in rešuje kar dve težavi kmetov ob upokojitvi. Urška Ahlin Ganziti iz pravne službe KGZS pojasnjuje: »Prva je vštevanje dokupljenih kmečkih let v pokojninsko dobo brez dokupa, druga pa priznanje širšega obsega pravic kmetom, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja plačevali enako visoke prispevke kot t.i. združeni kmetje, katerim je bil že takrat priznan polni obseg pravic.«

Prvega januarja letos se je začel uporabljati Zakon o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Gre za zakon, ki izpolnjuje marsikatera pričakovanja in potrebe kmetov, za katere so si na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije prizadevali vrsto let in rešuje kar dve težavi kmetov ob upokojitvi. Urška Ahlin Ganziti iz pravne službe KGZS pojasnjuje: »Prva je vštevanje dokupljenih kmečkih let v pokojninsko dobo brez dokupa, druga pa priznanje širšega obsega pravic kmetom, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja plačevali enako visoke prispevke kot t.i. združeni kmetje, katerim je bil že takrat priznan polni obseg pravic.«

Urška Ahlin Ganziti iz pravnega sektorja KGZS je opozorila na določila Zakona o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so pomembna za kmete. Čas za oddajo vlog je še do konca junija.

Urška Ahlin Ganziti iz pravnega sektorja KGZS je opozorila na določila Zakona o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so pomembna za kmete. Čas za oddajo vlog je še do konca junija.

Osrednji gost v nedeljski kmetijski oddaji je bil kmet Janez Beja, ki je tudi predsednik Odbora za gozdarstvo in lovstvo na KGZS in predsednik Sveta za OMD, ki je posvetovalno telo ministra.

Kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti torej kmečki zavarovanci in so utrpeli škodo zaradi pozebe, lahko uveljavljajo zmanjšanje oziroma odpis prispevkov. Kako vložiti prošnjo nam bo pojasnila Urška Ahlin Ganziti iz pravnega sektorja KGZS.

Kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti torej kmečki zavarovanci in so utrpeli škodo zaradi pozebe, lahko uveljavljajo zmanjšanje oziroma odpis prispevkov. Kako vložiti prošnjo nam bo pojasnila Urška Ahlin Ganziti iz pravnega sektorja KGZS.

Jutri v četrtek v četrtek, 4. marca, med 9. in 12. uro vabljeni k udeležbi na spletnem seminarju o izzivih pridelave senenega mleka in mesa. Več informacij najdete na KGZS. Potrebna je prijava!

Jutri v četrtek v četrtek, 4. marca, med 9. in 12. uro vabljeni k udeležbi na spletnem seminarju o izzivih pridelave senenega mleka in mesa. Več informacij najdete na KGZS. Potrebna je prijava!

Z Brankom Ravnikom,direktorjem KGZS smo se pogovarjali o pogledu kmetov na sedmiprotikoronski sveženj zakonodaje. Marjana Cvirn, urednica revijedrobnica, pa je spregovorila o stanju v reji drobnice, ki je vednobolj na udaru zveri. V oddaji smo gostili tudi Darinko Sebenik,urednico mesečnika Glas dežele.

Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, ki skupaj z KGZS in MKGP srečanje organizira pravi, da bodo v strokovnem delu spregovorili o pomembnosti kvalitete življenja na kmetiji, medgeneracijskih odnosov in tudi projektu neMOČ podeželja.

Kmetijska oddaja na god svetega Miklavža bo zelo »ženska«, saj bodo naše gostje Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine in Andrejka Krt, vodja službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS. Spregovorile bodo o pomembnosti praznikov, predstavile delovna področja, ki jih zastopajo, razkrile, zakaj je povezovanje in sodelovanje pomembno ter na koncu izpostavile vlogo žensk na kmetijah.

V prvih letih projekta Tradicionalni slovenski zajtrk so kmetje (sodelovalo je 940 kmetij) oskrbeli z jabolki kar 707 vrtcev in pri tem podarili 9.470 kg jabolk in kar 16.636 litrov mleka. In pričelo se je povezovanje - kar 1/3 vrtcev in šol obišče lokalnega kmeta kot spremljevalna aktivnost, želja pa je, pravi Gabrijela Salobir s KGZS, da bi z vsemi navezali dobre prodajne poti za kvalitetne domače pridelke.

V tokratni oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo novega predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Romana Žvegliča, ki je v ponovljenem glasovanju za štiri glasove premagal protikandidata Marjana Podobnika. Socialni partnerji pred njega postavljajo visoka pričakovanja. Podajamo se v slovensko Istro, kjer je oljčna sezona na vrhuncu. Zaznamovana je z epidemijo, prav tako kot izobraževanja kmetov, ki jih pripravljajo Kmetijsko gozdarski zavodi. Ta bodo zato potekala prilagojeno razmeram. Za konec pa se odpravljamo še k vinogradniku in vinarju Valterju Mlečniku v Bukovico v Spodnje Vipavski dolini, ki prisega na naravno pridelavo in predelavo grozdja. Njegova vina so našla pot po vsem svetu, tudi na Japonsko.

Danes, ko se lahko z zadovoljstvom ozremo na opravljeno delo, to prevečkrat pozabimo. Uspešno delo pa temelji na prizadevnem delu kmetic in kmetov - članov zbornice, zaposlenih v zborničnem sistemu ter sodelovanju z različnimi društvi in organizacijami v kmetijstvu, je med drugim naglasil predsednik KGZS Cvetko Zupančič.

Od včeraj so znani tudi uradni rezultati letošnjih volitev v organe KGZS. Dosedanji predsednik te največje kmečke stanovske organizacije Cvetko Zupančič na vprašanje, zakaj se ni potegoval za tretji mandat, odgovarja, da je čas za mlajše moči.

Ustavilismo se ob pregledu aktualnega kmetijskega dogajanja, ki sta gazaznamovale končane volitve v KGZS in odstop kmetijske ministricedr. Aleksandre Pivec. V drugem delu je bila naša gostja mag.Tatjana Čop, urednica revije Predelava in prodaja, ki izhaja vmesečniku Kmetovalec.

Vabim vas, da se nedeljskih volitev udeležite in tako aktivno izkoristite svojo volilno pravico. Kakor si boste postlali, tako boste spali, je zapisal že Slomšek. Podobno razmišlja tudi Anja Fortuna iz Zveze podeželske mladine Slovenije. Polona Sladič, vodja pravnega sektorja na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pa je pojasnila, kdaj bodo znani rezultati nedeljskih volitev in kako potem potekajo postopki glede novega vodstva KGZS.

Polona Sladič, vodja pravnega sektorja na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije bo v minutah za kmetijstvo pojasnila, kako bo potekalo glasovanje na nedeljskih volitvah v to kmečko stanovsko organizacijo. Več informacij najdete na tem spletnem mestu.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije bo v letošnji jeseni izvedla že šeste volitve v svoje organe, objavljen je seznam potrjenih kandidatur. Aktivno v volilno kampanjo vstopajo tudi v Zvezi podeželske mladine Slovenije, kjer predvsem mlade nagovarjajo k udeležbi na volitvah, vsem, ki kandidirajo, pa polagajo na srce, da bodo delali v dobro slovenskega kmeta, kmetijstva in razvoja podeželja.

Pred nami so že šeste volitve v organe KGZS. Opolnoči (9. 9. 2020) se izteče rok za vložitev kandidatur. Polona Sladič iz pravnega sektorja KGZS opozarja, da pri tem velja rok dospetja in ne oddaje priporočene pošiljke na pošto.Vse vložene kandidature bo volilna komisija pregledala in najkasneje 12. septembra (za pravne osebe) oziroma 16. septembra 2020 (za fizične osebe) objavila razglas potrjenih kandidatnih list oziroma kandidatur po vrstnem redu, ki bo določen z žrebom.

Ukrepi t.i. mehanizma za okrevanje, ki ciljajo na vsa področja gospodarstva, tudi kmetijstvo in pridelavo hrane, postavljajo velike izzive. Še večje izzive pa prinaša oblikovanje slovenskih ukrepov novega obdobja skupne kmetijske politike. O tem je spregovoril Branko Ravnik, direktor KGZS.

Z namenom, da se tudi v Sloveniji v sklopu javne službe kmetijskega svetovanja vzpostavi sistem pomoči kmetom na temo duševnega zdravja, ki ga na avstrijskem koroškem izvajajo že od leta 2005, so se strokovnjaki KGZS konec julija srečali z avstrijskimi kolegi na Koroški kmetijsko gozdarski zbornici v Celovcu. Srečanje je potekalo v organizaciji Zveze slovenske podeželske mladine Slovenije v okviru Raziskave o svetovanju s področja duševnega zdravja za mlade v tujini, ki bo služila kot priprava na Erasmus+ projekt neMOČ PODEŽELJA.

V nedeljski kmetijski oddaji je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana prestavil možnosti izbire različnih strniščnih dosevkov. Mag. Martin Nose s KGZS pa je pojasnil obdavčitve na področju gozdarstva.

Medtem ko v zadnjih dneh prihajajo novice, da zaradi pojava koronavirusa tudi v ZDA vlada panika in prekomirno kopičenje zalog v gospodinjstvih, kar prispeva k velikim težavam tamkajšnjega trgovinskega oziroma oskrbovalnega sistema, pa na KGZS pozivajo vse kmetije, da svojo ponudbo pridelkov in predelanih izdelkov iz njih, predstavijo na posebni spletni strani Kupujmo domače www.kupujmodomace.si. Več v rubriki!

Nekaj nasvetov za to opravilo je v jutranji rubriki povedal dr. Jernej Demšar s KGZS.

Nekaj pojasnil za vse, ki boste uveljavljali ukrep Zelenjadnice je pripravil dr. Jernej Demšar s KGZS.

SIDG je nekaterim solastnikom Agrarnih skupnosti pošiljal zanimanje za nakup zemljišč. Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije protestira. Janez Beja, član sveta KGZS je spregovoril o letošnjem povišanju katastrskega dohodka in nadomestil za uporabo gozdnih cest. Jože Mori, vodja Sektorja za ukrepe v gozdovih na ZGS, pa je predstavil zanimiv poged na strukturo kupcev, ki si v teh dneh na 14. licitaciji vrednejših sortimentov lesa ogledujejo najkakovostnejši slovenski les.

Andrejka Krt, vodja službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS je predstavila Socialno varstvo - novo skupino dopolnilne dejavnosti na kmetiji in ponovno izpostavila, da so dopolnilne dejavnosti na kmetijah poslovna priložnost. Spregovorila je tudi o vsebinah Posveta o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki bo (je bil) 24. oktobra 2019.Ob koncu oddaje smo povabili na 14. posvet rejcev lisaste pasme govedi, ki bo (je bil) namenjen problematiki nog in parkljev.

Afriška prašičja kuga je velika grožnja v EU prostoru. Slovenija ostaja otok brez te bolezni, ki pa se z zaskrbljivo hitrostjo širi po nam bližnjih državah. V letošnjem letu je še posebej zaskrbljujoč velik porast primerov te bolezni pri divjih prašičih na Madžarskem in pa pojav Afriške prašičje kuge v rejah prašičev v Srbiji. Več o tej bolezni, predvsem pa ukrepih, ki se ne tičejo samo rejcev in lovcev, ampak prav vseh nas, smo spregovorili v tokratni Svetovalnici, naša gostja je bila odlična poznavalka tega področja, ga Gabrijela Salobir, vodja službe za rejo neprežvekovalcev in varno hrano pri KGZS.

KGZS jutri in v sredo pripravlja dve izobraževanji na temo ustanavljanja skupin in organizacij proizvajalcev. Jutri 24. septembra bo delavnica potekala na sedežu Kmetijsko gozdarskega Ptuj, v sredo 25. 9. 2019 pa na sedežu KGZS v Ljubljani. Med vsem drugim boste bili opozorjeni na morebitne probleme oziroma izzive pri vzpostavitvi, posebno pozornost pa bodo namenili predstavitvi potrebne dokumentacije za vzpostavitev skupine.

V kmetijski oddaji smo gostili Andrejo Krt, vodjo službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS .Spregovorila je o zgodbah, edinstvenosti, komunikaciji na kmetijah in omenila tudi akcijo S kmetije za vas. Vse seveda v luči trženja in prodaje na kmetijah.

Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so lahko pomembna poslovna priložnost, zato je zanimanje zanje vse večje. Ena od možnosti je Predelava primarnih kmetijskih pridelkov, kamor sodi tudi Predelava mesa. Naša gostja je bila Irena Kos, Svetovalka specialistka II (za predelavo mesa) pri na Zavodu Celje, ki deluje v okviru KGZS. .Slišali smo, katere pogoje moramo izpolnjevati, da lahko pričnem s prodajo mesa ali mesnih izdelkov, kako naj si uredimo prostore, pa tudi nekaj besed o Združenju predelovalcev mesa na kmetijah.

Zanimanje za odpiranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je vedno večje. Glavni vzrok je pomanjkanje delovnih mest, skrb za socialno varnost, poslovni izzivi in ne nazadnje tudi dodana vrednost kmetiji. V okviru desetih skupin dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je možnih več kot 120 različnih dopolnilnih dejavnosti. V današnji Svetovalnici smo govorili o DD Turizem na kmetiji.Naša gostja je bila Renata Kosi, strokovna sodelavka za področje razvoja turizma na kmetijah pri KGZS.