POPULARITY
Categories
Ponoči so ognjeni zublji pogoltnili najvišje ležečo kmetijo pri nas. Potem ko so požari v zadnjih letih uničili koče na Korošici, Okrešlju, Golteh in Osankarici, je tokrat zagorelo pod Raduho. Drugi poudarki oddaje: Na čelu NPU bo Darka Muženiča zamenjal Borut Franc Keir Starmer napovedal odstop s položaja britanskega premierja V Tolminu se tudi letos odpira turistična ambulanta
Igor Jarosz miał prosty plan: iść do bierzmowania, zamknąć temat Kościoła i żyć dalej. Brzmi znajomo? No właśnie. Tylko że Bóg najwyraźniej miał wobec tej historii trochę inny scenariusz.
Piše Katarina Mahnič, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Britanska pisateljica Samantha Harvey je za roman V orbiti leta 2024 prejela prestižno Bookerjevo nagrado, kar pri tako drobnih delih (140 strani) ni prav pogosto. Ena od članic žirije je zapisala, da knjiga sicer ni obsežna, vendar je v njej zbrano vse življenje, neki drugi žirant pa, da je to ljubezensko pismo našemu planetu ter presunljiva potrditev tako posamezne kot kolektivne vrednosti vsakega človeškega življenja. V orbiti ni roman v klasičnem pomenu, v katerem bi se zgodilo kaj izrednega ali bi imel izrazitega glavnega junaka. Kljub premočrtni pripovedi, začinjeni s spomini, je vzdušje tisto, ki ohranja bralčevo pozornost, ga nenehno izziva in preseneča. Seveda pa je izjemno tudi okolje, v katerem se zgodba dogaja: mednarodna vesoljska postaja, kjer je šest astronavtov in kozmonavtov iz petih držav (Velike Britanije, ZDA, Italije, Japonske in Rusije) na devetmesečni misiji. Spremljamo en dan njihovega življenja, v katerem šestnajstkrat obkrožijo Zemljo in v 24 urah vidijo šestnajst sončnih vzhodov in zahodov, šestnajst dni in noči. Med urjenjem so jim zabičali, da si morajo zabeležiti vsak dan, ko se prebudijo, in si reči: To je jutro novega dne. Kajti v svetu tega omejenega, nečloveškega okolja brez gravitacije, z liofilizirano hrano, ponavljajočimi se opravki in raziskavami, spanjem v zraku, strogimi telesnimi treningi, pomanjkanjem prostora in širše človeške skupnosti je treba realni čas kar naprej miselno ozaveščati. In čeprav se počutijo kot povsem rutinski astronavti na dvorišču Zemlje, so tako odmaknjeni od vsega znanega, da tam zgoraj nehote ustvarijo svoj svet in svoja razmerja, drug drugemu nadomeščajo vse druge ljudi »prežema jih občutek zlitja, vse manj so si različni«. Iz svoje perspektive dojemajo in na novo odkrivajo dotlej znane stvari. Odkrivajo, kako bi moralo biti. Kot bi bila esenca človeštva zbrana v tej peščici ljudi in bi med njimi ne bilo več begajočih razlik in oddaljenosti, temveč bi vse postalo bližnje in otipljivo. Ko japonsko astronavtko doseže novica o smrti matere, pomisli, da bi bilo vse v redu, če bi lahko ostala v orbiti do konca življenja, saj bo njena mati mrtva šele, ko se bo vrnila. »Ko planet drvi skozi vesolje in ti drviš za njim skozi svetlobo in temo in so tvoji možgani okajeni od nedoumevanja časa, se nič ne more končati. Mogoče pa sploh ni konca, samo to večno kroženje.« Angleška astronavtka prebira besede, ki ji jih je njen mož zapisal na fotografijo zvezdnega neba: »Tukaj si. Tukaj si bila. Do takrat, ko boš to prejela, boš že osem- ali devetkrat okoli sveta. Moraš priznati, da je težko imeti ženo, ki ti leti nad glavo sedemindvajset tisoč kilometrov na uro. Nikoli ne veš, kje je ali kje jo najti.« Potem ko italijanski astronavt poje svoje kosmiče in pritrdi žlico na magnetni pladenj, razmišlja, k čemu se bo z veseljem vrnil, ko bo napočil čas. »K stvarem, ki jih ne potrebujem. K odvečnosti. K nekemu odvečnemu okrasku na polici. K preprogi.« Pa čeprav bi, ko bi ležal na njej, spet sanjal o vesolju. Ko se šesterica pogovarja o svojih vesoljskih sprehodih, vsi opisujejo nekakšen déjà vu – vedo, da so tam že bili. Ruski kozmonavt pravi, da je to morda povezano z nedosegljivimi spomini iz maternice. »Tak občutek dobim med lebdenjem v vesolju. Da še nisem rojen.« Poleg osebnih uvidov in popolne zavezanosti vesolju so (kljub nespečnosti, bolečim sinusom, propadanju mišic, zmanjševanju kostne gostote, pogrešanjem bližnjih ...) najmočnejši astronavtski pogledi na Zemljo, okoli katere krožijo, ki v devetdesetminutnih razmakih utripa pred njihovimi očmi in se jim razkriva povsem drugače, kot so je vajeni, in katere pojave (med njimi tudi krepitev tajfuna) lahko samo nemočno opazujejo, se jim čudijo, jih občudujejo. »Tukaj je prišla Evropa in že je izginila tam.« Poleg časa, ki se skrči v točko na polju puste beline, konkreten in nesmiseln, padejo tudi meje; vidijo odsotnost meja, z izjemo tistih med kopnim in morjem. Ne vidijo držav, zgolj vrtečo se, nedeljivo kroglo, ki ne pozna možnosti ločevanja, kaj šele vojne. »Tukaj ni nobenih sten ali ograd – nobenih plemen, nobene vojne ali korupcije ali posebnega povoda za strah.« Roman V orbiti Samanthe Harvey v tenkočutnem prevodu Igorja Harba je čudovito brati, vendar je o njem zelo težko pisati. Čeprav je poln tudi znanstvenih dejstev in tehničnih podrobnosti, je pisan v gostem, poetičnem jeziku, ki zahteva počasno použivanje, zbrano razmišljanje in skoraj meditativno stanje duha. Napisan je tako popolno, da smo že ob vstopanju v deseto orbito (poglavja so namreč razdeljena v šestnajst orbit, prav toliko, kot jih vsak dan izkusijo astronavti) dodobra izmučeni, odlično odmerjeno izmenjavanje klavstrofobije in čistega čudenja terja svoj davek. Poleg svežega pogleda na našo mater Zemljo iz zelo posebne perspektive njenih opazovalcev in njihovih razmišljanj o smislu življenja, ljubezni, smrti in preživetju knjiga postavlja tudi druga zelo aktualna vprašanja, vendar drugače od zguljenih okoljevarstvenih manter: o človeškem uničevanju in svinjanju našega planeta, o pohlepu in osvajanjih, s katerimi zaradi nenasitnih potreb spreminjamo naravni svet, o nepovezanosti ljudi, ki nas dela nesrečne ... Pa čeprav se Zemlja z vesoljske postaje zdi »ne majhna, temveč skoraj neskončno povezana, epska pesem v tekočih verzih. V orbiti je droben roman z mogočnim sporočilom: Ali ljudje res ne morejo skleniti miru drug z drugim, miru z Zemljo?
Ameriški predsednik Donald Trump je kot ničkolikokrat doslej znova obrnil ploščo. Potem ko je grmel o tem, da bo Iran doživel najhujše napade, je sinoči umaknil grožnje. Medtem iz Teherana sporočajo, da še ni nobenega končnega dogovora. Drugi poudarki oddaje: Nov evropski pakt o migracijah in azilu se začenja izvajati v celoti, na kar naša država še ni povsem pripravljena. Za slovesno odprtje Borštnikovega srečanja bo drevi poskrbel španski plesni spektakel Svetovno prvenstvo v nogometu se je začelo z zmagama Mehike in Južne Koreje
W języku greckim istniało słowo angelos oznaczające posłańca. W Nowym Testamencie użyto go jako tłumaczenie hebrajskiego terminu malah, czyli posłaniec. Oczywiście Biblia używa tych terminów malah i angelos w odniesieniu do posłańców duchowych, czyli aniołów. Ale czasami te terminy odnoszą się do ludzi. Gdy jednak Jezus wybierał apostołów użył innego słowa. Greckie słowo angelos to po prostu posłaniec przynoszący jakąś wieść, ale słowo apostolos oznacza kogoś kto jest oficjalnym przedstawicielem. Termin ten oznacza wysłanego, delegata czy emisariusza. W świecie greckim i żydowskim miał silniejsze znaczenie niż zwykły posłaniec, bo wskazywał na osobę działającą z upoważnienia tego, kto ją wysłał.Co ciekawe tego słowa użyto też wobec Jezusa w Hebrajczyków 3:1 w przekładzie Biblii Tysiąclecia czytamy: “Dlatego, bracia święci, uczestnicy powołania niebieskiego, zwróćcie uwagę na Apostoła i Arcykapłana naszego wyznania, Jezusa”. Biblia Warszawska tłumaczy to jako posłańca, czytamy tam: “zważcie na Jezusa, posłańca i arcykapłana naszego wyznania”.Tego słowa używano też wobec innych wysłanników. O Tytusie w 2 Koryntian 8:23 czytamy: “Co do Tytusa, jest on moim towarzyszem i współpracownikiem wśród was; co zaś do naszych braci, są oni posłańcami zborów, chwałą Chrystusową”. Tytus został nazwany “posłańcem zborów”. W przekładzie Biblii Wujka lub Biblii gdańskiej przeczytamy w tym miejscu, że był apostołem zborów. Dokładnie w ten sam sposób Paweł był apostołem. Jednak w tej audycji skupię się na 12 apostołach wybranych przez Jezusa. Listę 12 apostołów wymieniają trzej ewangeliści: Mateusz w rozdziale 10 (Mateusza 10:2-4), Marek w 3 (Marka 3:16-19), a Łukasz w 6 (Łukasza 6:13-16). Listę 11 apostołów (bez Judasza) wymieniono jeszcze w Dziejach Apostolskich 1:13. Wszystkie te listy są dość podobne. Ewangelista Jan opisuje jak Jan Chrzciciel wskazał dwóm swoim uczniom Jezusa, którzy zaraz poszli za nim. W Jana 1:40 czytamy: “Andrzej, brat Szymona Piotra, był jednym z tych dwóch, którzy to słyszeli od Jana i poszli za nim”. On zaraz poszedł po swojego brata Szymona, któremu Jezus od razu zmienił imię na Kefas, czyli Piotr. Prawdopodobnie drugim uczniem był sam Jan, który przyprowadził swojego brata Jakuba. Ta czwórka zawsze znajduje się na początku każdej listy apostołów.Później Jezus udał się do Galilei, być może idąc z czterema pierwszymi uczniami. Kolejnym był Filip. W Jana 1:44 czytamy: “Filip był z Betsaidy, miasta Andrzeja i Piotra”. Filip odszukał Natanaela. W kolejnym rozdziale Jan opisuje wesele w Kanie Galilejskiej. Co ciekawe właśnie stamtąd pochodził ten Natanael o czym czytamy w Jana 21:2. Tak więc Piotr, Andrzej, Jakub i Jan zostali uczniami Jezusa prawdopodobnie nad Jordanem gdzie działał Jan Chrzciciel. Potem udali się razem do Galilei idąc przez Betsaidę gdzie być może uczniem został Filip, a potem poszli do Kany gdzie uczniem został Natanael. Myślę, że tak to mogło wyglądać, ale to tylko przypuszczenia.Jak czytaliśmy w Jana 1:44 Piotr i Andrzej pochodzili z Betsaidy, z której był też Filip. Później jednak chyba przenieśli się do Kafarnaum. Tam mieszkała teściowa Piotra. Być może więc Piotr pochodził z Betsaidy, ale po ślubie przeniósł się do żony do Kafarnaum. Wydaje się, że po tym jak tych 6 uczniów spędziło czas z Jezusem wrócili oni do swoich zajęć, w tym pierwsza czwórka do rybołówstwa. W Łukasza 5:3 czytamy o Jezusie “A wszedłszy do jednej z tych łodzi, należącej do Szymona, prosił go, aby nieco odjechał od brzegu; i usiadłszy, nauczał rzesze z łodzi”.Ewangelia Jana wyjaśnia, że Jezus znał już Szymona Piotra, a więc jego prośba, aby wykorzystać tę łódź do wygłoszenia kazania do ludzi na brzegu nie była zaskoczeniem. Także późniejsze słowa Jezusa do Piotra i pozostałych, aby pozostawili rybołówstwo i stali się rybakami ludzi. Ich decyzja, że od razu porzucili wszystko i poszli za nim też jest bardziej zrozumiała gdy uświadomimy sobie, że oni już znali Jezusa i spędzili z nim jakiś czas, np. wesele w Kanie Galilejskiej. Tych czterech mieszkało wtedy w Kafarnaum.Jezus oczywiście obchodził wszystkie miasta i wioski, ale jego bazą, czyli miastem gdzie przebywał chyba najwięcej jest Kafarnaum. W Mateusza 4:13 czytamy: “opuściwszy Nazaret, przyszedł i zamieszkał w Kafarnaum”. W Marka 2:1 czytamy: “I znowu, po kilku dniach, przyszedł do Kafarnaum i usłyszano, że jest w domu”. Jest to ważne aby zrozumieć gdzie został powołany Mateusz, w jego Ewangelii czyli w Mateusza 9:9 czytamy: “odchodząc stamtąd, ujrzał Jezus człowieka, siedzącego przy cle, imieniem Mateusz, i rzekł do niego: Pójdź za mną. A on wstał i poszedł za nim”. Gdzie to było? Pierwszy werset tego rozdziału mówi: “przeprawił się na drugi brzeg i przybył do swego miasta” czyli do Kafarnaum.Ostatni apostoł, którego chyba znamy pochodzenie to Judasz. W Łukasza 6:16 czytamy: “I Judasza Jakubowego, i Judasza Iskariotę, który został zdrajcą”. Co oznacza ten przydomek? W Jana 6:71 czytamy: “mówił o Judaszu, synu Szymona z Kariotu, bo ten miał go wydać, a był jednym z dwunastu”. Iskariot to był przydomek oznaczający kogoś z Kariotu. Isz Kariot dosłownie znaczy człowiek z Kariot. Była to miejscowość na południu Judy. Wygląda na to, że Judasz był jedynym Judejczykiem spośród apostołów. Skąd wiemy, że był jedynym Judejczykiem?Po wydaniu Jezusa, Judasz popełnił samobójstwo. Gdy później opisano spotkanie zmartwychwstałego Jezusa z uczniami nazwano ich Galilejczykami. W Dziejach Apostolskich 1:11 czytamy: “I rzekli: Mężowie galilejscy, czemu stoicie, patrząc w niebo? Ten Jezus, który od was został wzięty w górę do nieba, tak przyjdzie, jak go widzieliście idącego do nieba”. Większość uczniów pochodziła z północy z Galilei. Dużo mniej z południa, z Judy. Wygląda na to, że na ostatnim spotkaniu z Jezusem byli tylko Galilejczycy. Było ono na północy więc nic w tym dziwnego.Właśnie Judaszowi powierzono wspólną sakiewkę. W Jana 12:6 czytamy: “A to rzekł nie dlatego, iż się troszczył o ubogich, lecz ponieważ był złodziejem, i mając sakiewkę, sprzeniewierzał to, co wkładano”. Oczywiście dostał on to zadanie zanim zaczął kraść. Zachodzi jednak pytanie, czemu wspólną kasą zajmował się Judasz, a nie były poborca podatkowy Mateusz. Warto przypomnieć, że ludzie byli wtedy uprzedzeni do poborców. Być może także inni apostołowie nie ufali Mateuszowi. Jak jednak traktowano Judasza i jak on traktował innych apostołów?Judasz jako jedyny prawdopodobnie pochodził z Judy. Mówił prawdopodobnie innym dialektem niż apostołowie z Galilei. Możemy sobie wyobrazić Jezusa w Polsce jak wybiera 11 apostołów z Podlasia i jednego z Warszawy. Nie wiemy czy to był powód zdrady Judasza, ale być może zdradził bo czuł się lepszy. Tak jak czasem Warszawiak wywyższa się ponad kogoś z Podlasia. Oczywiście nie wszyscy Warszawiacy wyśmiewają ludzi z prowincji i podobnie nie wszyscy Judejczycy wyśmiewali gwarę galilejską. Biblia wymienia chciwość oraz wpływ Szatana jako powód zdrady Judasza.Po śmierci Judasza pozostało 11 apostołów. Doszli oni do wniosku, że potrzebny jest ktoś na miejsce zdrajcy. Jakie były kryteria? W Dziejach Apostolskich 1:21 czytamy: “Trzeba więc, aby jeden z tych mężów, którzy chodzili z nami przez cały czas, kiedy Pan Jezus przebywał między nami”. Było dwóch uczniów, którzy byli z Jezusem od samego początku, a nie zostali wybrani do grona 12 apostołów. Spośród tej dwójki wybrano Macieja. Wygląda na to, że ich głównym zadaniem było świadczenie o służbie i zmartwychwstaniu Jezusa. Gdy dużo później apostoł Jakub został ścięty nie wybrano nikogo na jego miejsce.Gdy po śmierci Szczepana wybuchło prześladowanie, chrześcijanie się rozproszyli, ale jak podają Dzieje Apostolskie 8:1, apostołowie pozostali w Jerozolimie. Później jednak Herod Agrypa I kazał ściąć apostoła Jakuba, brata Jana (Dzieje 12:2). Jak czytamy dalej w tym 12 rozdziale, apostoł Piotr wydostał się z więzienia i opuścił Jerozolimę. Być może był to moment, gdy również pozostali apostołowie zaczęli opuszczać miasto i podejmować działalność w innych regionach. Piotr pisał później swoje listy z Babilonu. Bibliści dyskutują, czy należy rozumieć tę nazwę dosłownie, czy symbolicznie. Z kolei apostoł Jan pod koniec życia przebywał na wyspie Patmos niedaleko Efezu, na zachodnim wybrzeżu dzisiejszej Turcji. O szczegółach działalności większości apostołów wiemy niewiele, ponieważ Dzieje Apostolskie skupiają się głównie na działalności apostoła Pawła.W zasadzie nie wiemy co później działo się z apostołami, bo Dzieje Apostolskie skupiają się na apostole Pawle. Ale jak już mówiłem był on apostołem czyli posłańcem zborów, a nie apostołem należącym do 12-ki wybranej przez Jezusa. Podsumowując. Słowo apostolos ma podobne znaczenie do słowa angelos. Oba oznaczają posłańców. Jednak apostolos to posłaniec, który ma prawo reprezentować tego, który go posłał i nawet podejmować decyzje w jego imieniu. Biblia używa tego słowa wobec samego Jezusa czy wysłanników zborów. Np. zbór w Antiochii Syryjskiej wysłał Barnabę i Pawła czyli byli oni apostołami tego zboru. Oczywiście nam słowo apostoł kojarzy się głównie z 12 uczniami wybranymi przez Jezusa. Wydaje się, że 11-u było Galilejczykami, a tylko Judasz pochodził z Judy. Na jego miejsce wybrano Macieja, który od samego początku także podążał za Jezusem.
– Donald Tusk początkowo uznał, że sprawa jest dobrą okazją do zaatakowania prezydenta Karola Nawrockiego. Kiedy jednak zobaczył reakcję opinii publicznej, bardzo szybko zmienił zdanie – mówił na antenie Radia Wnet Robert Bagiński.
#myszoneklecisamolotem #książkidladzieci #samolot #wakacjezmamą #aktywneczytanie Pierwsze loty samolotem… masz to za sobą? A dzieci? Bo Myszonek właśnie leci samolotem z mamą w jej podróż służbową. To wielkie przeżycie, bo przecież Myszonek nigdy nie leciał. Być może pamiętasz, że płynął na statku we wspaniały rejs, ale samolotem nie było okazji podróżować.ZAPISZ SOBIE TĘ KSIĄŻKĘ A w ogóle znasz serię o Myszonku? Jest już bardzo rozbudowana, a Aktywne Czytanie patronuje wszystkim częściom. Są tu historie dla wieku 3-6 lat i ta dzisiejsza właśnie taka jest. Ale są też książki przeznaczone dla początkujących czytelników, czyli wiek 6-7 lat i w górę.Myślę, że ta część świetnie się sprawdzi do czytania z dziećmi, które nie podróżowały jeszcze samolotem. Jest tu poranna pobudka i to bardzo wcześnie. Potem jazda taksówką na lotnisko i cały ten rozgardiasz związany z kontrolą. Dla Myszonka to wszystko jest zupełnie nowe, bardzo ciekawe, ale też trochę przytłaczające. Jest więc szczęśliwy, kiedy w końcu udaje się dotrzeć do samolotu.Tam czekają kolejne przeżycia, ale mama cierpliwie wszystko tłumaczy. Na przykład jak skorzystać z toalety, dlaczego kapitan odzywa się przez głośnik. Jest też jedzenie i to dziwne, bo niemal każda część jest zapakowana w osobny woreczek.Kto zna serię o Myszonku, ten wie, że tu tu jest zwyczajnie i bez fajerwerków. Autorce chodzi o pokazanie dzieciom nowych sytuacji z perspektywy malucha i tym razem też tak jest.Ja lubię to wolne tempo, bo przecież właśnie tak wyjaśnia się skomplikowane sprawy. A zapewniam, że wizyta na lotnisku i pierwszy lot samolotem są ogromnym przeżyciem dla każdego dziecka.To jak z lotami? Jaki kierunek planujesz? ------------------------Zapisz się na NEWSLETTER, nie przegapisz wieści żadnych wieści: https://aktywneczytanie.pl/newsletter
Potem ko je predsednik vlade Janez Janša prevzel posle od svojega predhodnika Roberta Goloba, so se na prvi seji vlade sešli novoizvoljeni ministri. Jernej Vrtovec in Anže Logar sta postala podpredsednika vlade. Za šefa Sove je bil imenovan Janez Stušek, ki je obveščevalno službo vodil že v obdobju tretje Janševe vlade, policijo prevzema Danijel Lorbek, Finančno upravo pa kot vršilec dolžnosti direktorja Janko Preac. Na novo izvoljene ministre sicer danes čaka prevzem poslov od predhodnikov. Drugi poudarki oddaje: - Voditelji evropskih ustanov, članic Unije in držav Zahodnega Balkana danes v Črni gori tudi o novi francosko-nemški pobudi za pospešitev širitvenega procesa. - Ukrajinski predsednik Zelenski ruskega kolega Putina pozval k srečanju, da bi se dogovorila o končanju vojne. - Prva tekma z novim nogometnim selektorjem Boštjanom Cesarjem pred domačim občinstvom se je končala z remijem proti Cipru.
Količina zavržene hrane v Sloveniji v zadnjih letih ni upadla, celo povečala se je. Potem so tu ostanki iz prehrambene industrije in kmetijstva ter blato iz čistilnih naprav. Odpadkov, ki jih lahko predelamo v bioplin in metan, je dovolj. Zakaj torej takšno pridobivanje elektrike, toplote in goriva - vsaj pri nas - ostaja neizkoriščen vir energije? So posredi morda okoljski in politični zadržki? V tokratnih Podobah znanja gostimo doc. dr. Sabino Kolbl Repinc, ki na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter Kemijskem inštitutu raziskuje razne postopke predelave odpadkov v bioplin in metan.
Voditelji članic Evropske unije so se na vrhu s kolegi z zahodnega Balkana v Črni gori zavzeli za pospešitev širitve zdajšnje 27-erice, s čimer se strinja tudi premier Janez Janša. Kot je dejal, je slabo, da se to še vedno dogaja v formalnih okvirjih. V oddaji tudi o tem: - Potem ko so palestinsko zastavo včeraj sneli z vladne palače, so jo danes obesili na predsedniški. - Varnostni izzivi so med osrednjimi temami vrha Evropska unija - zahodni Balkan v Tivtu. - Izolska bolnišnica bo skušala morebitne okvare opreme ob izpadih elektrike preprečiti s postavitvijo sončne elektrarne.
W nocy z 24 na 25 grudnia na drodze między Połańcem a Zrębinem brutalnie zamordowano 18-letnią ciężarną Krystynę, jej męża Stanisława i 12-letniego Miecia. Zbrodnia odbyła się na oczach kilkudziesięciu osób.Potem cała wieś pogrążyła się w zmowie milczenia, bo zabójcą był „Król Zrębina” - Jan Sojda.W podcaście wykorzystano materiały pochodzące z serii dokumentalnej "Opowiem ci o zbrodni", emitowanej w telewizji Crime + Investigation Polsat.
✉️ Darmowy Newsletter: http://bit.ly/e1t1-newsletter ----
W tym odcinku zaczynamy klasycznie od Hydeparku, gdzie rozgrzewamy się rozmową o Xboxach, sprzętowych ciekawostkach i tym, co ostatnio wpadło nam w ręce. Potem wjeżdża Mixtape — segment pełen luźnych wrażeń, polecajek i rzeczy, które totalnie nie powinny do siebie pasować, a jednak działają.W drugiej części wskakujemy w Aphelion, czyli świeże spojrzenie na kosmiczne klimaty, narrację i to, jak małe gry potrafią zaskoczyć bardziej niż wielkie premiery. A na koniec — temat główny: Forza Horizon 6. Wracamy do korzeni serii, analizujemy, dlaczego jej formuła zadziałała od pierwszej części i jak zmieniła krajobraz wyścigówek.Odcinek pełen kontrastów: od konsolowych dygresji, przez muzyczne i growe miksy, aż po jedną z najważniejszych marek w historii Xboxa.(00:00:00) Hydepark - Xboxy i inne(00:32:15) Mixtape(00:54:39) Aphelion(01:16:45) Temat główny: Forza Horizon 6Możecie komentować pod odcinkiem, na naszym fanpage'u oraz możecie wysłać do nas maile. Poza tym jesteśmy na Youtube'ie i Spotify.Newsletter: https://forms.gle/iVS3Q1su9b6aUXzj8Patronite: Bezimienny Podcast Ogólny: podcast@bezimienny.pl Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.
Obejrzałem Love is Blind Polska. Moja psychika została zdemolowana. I nie wiem, co mnie bardziej niepokoi: to, że zostałem psychicznie zbrukany, czy to, że mi się podobało.W sześćdziesiątym piątym odcinku Gorzkich Wrzali rozliczam się z tym programem publicznie — bo z tym wszystkim sam zostać nie mogę. Mówię o alkoholu, izolacji i mechanizmach produkcji, które mają mało wspólnego z eksperymentem o miłości, a dużo wspólnego z dramaturgią na zamówienie. Przytaczam pozwy zbiorowe z amerykańskiej wersji, sprawę Renee Poché i NDA wartości miliona dolarów. Potem wchodzę w polską edycję: Krzysztof jedzie do Czech przez Zimbabwe, Julia przeskakuje między trybami jak przełącznik światła, matka klaszcze z zadowoleniem, a Kamil Uno zostaje zerem przez czekoladki. Na koniec mówię o tym, czego nie mogłem przemilczeć — o asymetrii w traktowaniu uczestników na Reunion. I o tym, że mimo wszystkiego, co powiedziałem, jeśli Netflix nakręci drugą polską edycję, to ją obejrzę.Jestem już zbyt głęboko w tym bagnie.
Potem ko je mandatar za sestavo vlade Janez Janša v državni zbor vložil seznam 15-ih ministrskih kandidatov, so že sklicane seje pristojnih parlamentarnih odborov. Osem od 15-ih kandidatov bo zaslišanih v ponedeljek, preostalih sedem pa v torek. Državni zbor bo o seznamu predvidoma odločal v četrtek.
– Najważniejszą rzeczą dla Filipińczyków jest rodzina. Zaraz po Bogu to właśnie rodzina zajmuje najważniejsze miejsce w naszym życiu – mówi mieszkanka filipińskiej wyspy Samal Island, z którą podczas rodzinnego przyjęcia rozmawiała dziennikarka Małgorzata Kleszcz.
Bartosz Bocheńczak rozpoczyna kampanię na prezydenta Krakowa od mocnego uderzenia w obecne i poprzednie władze miasta. Kandydat Konfederacji mówi o „gigantycznym kolesiostwie”, „sprzeniewierzaniu pieniędzy” i zapowiada szeroki audyt magistratu. – Tych ludzi należy bezczelnie rozliczyć – przekonuje.
Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump sinoči sporočil, da so z Iranom dosegli okvirni dogovor in da se pogovarjajo še o podrobnostih, iz Teherana prihajajo poročila, da sta v pogajanjih ostajata odprti največ dve točki. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je ob robu obiska v Indiji izrazil optimizem. Po njegovih besedah bi nove informacije v zvezi z dogovorom lahko sporočili še danes, vendar bo to prepustil Trumpu. Ob tem je potrdil napredek v pogajanjih in ponovil, da Iran ne sme imeti jedrskega orožja. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vrstijo se obsodbe na že tretjo rusko uporabo rakete orešnik v Ukrajini - Iz zdravstva mešani odzivi na napovedi nove koalicije na tem področju - Najpomembnejši nagradi v Cannesu filmoma Fjord in Minotaver
Pred skoraj letom dni smo na Prvem spoznali družino, ki se je odločila za precej drzno potezo — za 11 mesecev so zapustili vsakdan, službo, šolo, rutino in se z dvema otrokoma odpravili na pot okoli sveta. Pred nekaj dnevi so se Olivera, Gregor, 10-letni Luka in 5-letna Klara Rosulnik vrnili s pustolovščine njihovega življenja. V začetku junija 2025, pred potovanjem, smo z Gregorjem in Olivero Rosulnik govorili o načrtovanju in pripravah, pričakovanjih in pogumu. Potem pa smo jih spremljali tudi med potjo — javila sta se nam konec lanskega avgusta iz Vietnama in januarja letos iz Peruja, torej iz različnih držav, različnih časovnih pasov in vedno polna različnih zgodb. Pred nekaj dnevi pa so se Rosulniki po enajstih mesecih vrnili domov. Vsi štirje so nam povedali, kako po skoraj letu dni izgleda vrnitev v običajno življenje, kaj je bilo na poti najlepše, kaj najtežje in kako takšna izkušnja spremeni družino ter pogled na svet in dom. Družini Rosulnik lahko na poti po svetu sledite na Instagramu, Facebooku, YouTube-u, TikToku in LinkedInu.
Potem ko smo v sredo, 20. maja, zaznamovali svetovni dan čebel, smo v oddaji Obrazi sosednje ulice spoznali Karin Glazer, mlado čebelarko iz Trčove pri Malečniku. Iz družinske tradicije ustvarja svojo – sodobno čebelarsko zgodbo; z gostjo smo se pogovarjali tudi o mladih na podeželju, o kreativnosti pri novih izdelkih in skrbi za čebele.
“The POC must deliver a fully functional production capable MVP.” Autentyczny cytat od klienta, który Łukasz wyciąga z Teamsów jak dowód rzeczowy w sprawie o zbiorowe pomieszanie pojęć. Brzmi znajomo?
W tym odcinku Macoholików zaczynamy od rzeczy najważniejszych: Michał zakłada marynarkę, Grzegorz analizuje zdjęcia w garniturze, a gdzieś w tle pojawia się ślub, Apple Watch Ultra i bardzo niepokojące masło orzechowe jedzone z łyżeczki. Potem robi się już prawie technologicznie. Grzegorz opowiada o przygodzie z konfiguracją Apple Watcha dla dziecka, eSIM-em, Multi SIM-em, T-Mobile'em i połączeniami, które niby są, ale jednak ich nie ma. Jest też praktyczna rada: jeśli kupujecie Apple Watcha z myślą o tym, że kiedyś może trafić do dziecka, warto rozważyć wersję Cellular. Nie zabrakło też basenu, nocnego maratonu pływackiego, w którym Grzegorz prawie wziął udział, oraz refleksji nad tym, czy trening bez zegarka w ogóle się wydarzył. Na koniec rozmawiamy o przyszłości Apple, lokalnych modelach AI, mocy obliczeniowej po stronie użytkownika i o tym, dlaczego „Jan Termos” może oznaczać więcej, niż się wydaje. Czy Apple naprawdę gra długą grę w świecie sztucznej inteligencji? Czy lokalne modele będą sposobem na sprzedawanie nowego sprzętu? I czy Ryan Gosling ma z tym coś wspólnego? Na koniec zapraszamy do wysłuchania naszych wrażeń na temat serialu Pluribusa i filmu Projekt Hail Marry.
29-letnia Caroline poznała idealnego mężczyznę, nie wiedząc, że kilka miesięcy później jego sekret całkowicie zniszczy jej życie.Instagram @konradshymanskyhttps://www.instagram.com/konradshymansky/Autor podcastuKonrad SzymańskiOpracowanieRafał GałązkaŹródła: https://ntpd.eu/Ba0QMkontakt/współpraca: codypresents@gmail.com
Potem ko so Združene države Amerike januarja uvedle blokado dobave energentov na Kubo, so razmere tam vse bolj kritične. Prebivalstvo je tudi po 20 ur na dan brez električne energije, primanjkuje osnovnih dobrin, zdi se, da je padec komunističnih oblasti, ki so vse od začetka pod nadzorom dinastije Castro, le še vprašanje časa. Več o aktualnem dogajanju na Kubi in ameriško-kubanskih odnosih v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Tone Hočevar, nekdanji dopisnik iz Kube; dr. Štefan Bogdan Šalej, poslovnež; Urša Geršak, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Maj je mesec ljubezni. To predvsem vedo ptički – čisto neumni so in brezglavo letajo – in študenti, ki uživajo na majskih igrah. Polni so jih študentsko naselje, Tivoli in Rožnik. Starejši se še spomnimo dneva mladosti, ko smo tudi mi z veseljem rogovilili. Zadnje dni se je precej shladilo. Gospa Zima nam je s snegom in neurjem prišla dat poslovilni poljub. Potem pa bo dvignila svojo krinolino in odvršala v svoj skrivni brlog. Ampak dež in mraz nam ne bosta vzela veselja do življenja. Drug teden se bo topel maj vrnil. Predvsem pa je tu spet tretja nedelja v mesecu in Mojca Blažej Cirej vas vabi v svojo družbo.
Piše Silvija Žnidar, bere Eva Longyka Marušič Pisave pisateljice Eve Mahkovic, tudi dramaturginje in dramatičarke, se že od začetka njenega literarnega ustvarjanja drži oznaka avtofikcija, o kateri je zadnje čase, sploh na naših tleh, veliko govora, nemalo se je tudi piše. A pri Evi Mahkovic lahko vselej računamo na to, da nas bo z vsako novo knjižno izdajo presenetila z novo slogovno pa tudi vsebinsko prizmo formiranja avtofikcije, na podlagi česar se nam zdi, da vselej vpademo v malce drugačno sfero piske, ki razpreda o svojih interierjih in eksterierjih. S knjigo na tak dan najbolj trpi mastercard je ustvarila svojevrstne facebookovske dnevniške zapise, skorajda v poetično-aforistični maniri s pridihom takšne drugačne ironije in sarkazma, s TOXICom pa nas je potegnila v divji svet avtofikcijskega romanesknega hibrida, sestavljenega iz različnih manierizmov, oblik pisave. Potem imamo še Vinjete straholjubca, ki niso avtofikcijske, ampak delo fascinantne domišljije z afiniteto do nadrealistične groteske, ki se lahko postavi ob bok pisateljicam, kot so Dorothea Tanning, Leonora Carrington in Leonor Fini. V samem začetku Pogovorov z Bogom avtorica zapiše: »Ko sem napisala: Oseba je lahko toliko stvari hkrati, sem se zlagala. Jaz seveda ne bi mogla biti nič drugega kot Eva Mahkovic«. A deluje, kot da se avtorska oseba zaveda, da je vsak jaz performativen, nenehno podrejen transformacijam, maskiranju, re-invencijam; že samo spominjanje nekega preteklega jaza je posredna, olepšana ali pomanjkljiva naracija – ravno zato je Eva Mahkovic kot avtorica izjemo intrigantna, saj nas k temu, kar naj bi bili njeno sebstvo in percepcija materialnosti, v katerega je le to položeno, pripušča skozi različne jezikovne formacije, refleksije. Ne prepričuje nas v avtentičnost, ki je v naši post-»tisto in ono« že tako ali tako iztrošen in pomanjkljiv pojem, temveč računa na afektivnost, moč izraznosti v pisavi. Mnogo bralstva, najsibo strokovnega ali »občega«, ji je očitalo ravno pomanjkanje pristnosti, univerzalnosti. A kar avtorica vedno znova dokaže, je, da nobena bolečina, izkustvo ni univerzalno, ampak sta bridko lastna, in da ju bralstvu najbolje približamo ravno s pravšnjim razmerjem ranljivosti in moči govorice, in to dokazuje piska tudi v zadnjem delu. Kako bi torej opredelili delo Pogovori z Bogom? Lahko bi si sposodili romantični, Schleglov termin univerzalne progresivne poezije, ki leporečno govori o hibridni književnosti, vsebujoči razne zvrsti, od poezije, proze, drame do kritike, filozofije, avtorefleksije, z vsemi možnimi stilskimi prijemi. V osnovi tako lahko rečemo, da gre za avtofikcijske zapise o osebni tragediji v času napovedujočih se podnebnih kriz, ki se ne držijo linearne narativne linije, temveč so polni digresij, stranskih refleksij, nizanja popkulturnih, zgodovinskih in umetniških referenc, mešanj »visokega in nizkega« tako v registrih vsebine kot stila; intertekstualnih paralel, izmed katerih najbolj izstopa Kleistova drama Katica iz Heilbronna, ki zaradi momenta požara oziroma preizkusa z ognjem postane pomemben interpretacijski ključ. Pogovori z Bogom so nekakšno hibridno telo raznovrstnih tekstov, ki bi jim lahko nadeli različna imena: dnevniški zapisi, samorefleksije, vrtinci seznamov, alineje strahu, narativne razglednice, dialogi s popkulturnimi fenomeni, sekularne alegorije, vizije posvetne mističarke itd. Vsekakor pestro branje, ki pa sicer ne deluje tako naostreno in intenzivno kot pri TOXICu. Specifična kaotičnost notranjosti in zunanjosti, ki sta vselej v prepustnem prepletu, se odvijata počasneje, mehkeje, z več melanholične ranljivosti. Kljub različnim stranpotem, fragmentiranosti ali »slepim rokavom« teksta se celota bere gladko, sledimo jasnemu dramaturškemu loku, z »vrhuncem« v družinski tragediji, ki nato avtorico popelje do novih razmislekov o sebi in svojih odnosih do raznih fenomenov, ljudi in stvari. Kot namiguje že naslov knjige, gre v tem hibridnem romanu za nagovor Boga, ki pa je bolj kot dogmatičen svetopisemski Bog bitje različnih pojavnosti, kar pač trenutno »molivka« rabi od presežne entitete. Knjiga je nekakšen retoričen aparat artikulacije notranjosti. Bog je kot nekakšen dnevnik, h kateremu se obračamo v času lastne akutne krize, samote, da objasnimo sebe, predamo svoja čustva višji sili, za katero vemo, da verjetno ne bo urgirala, ampak nam že sama konfesija ponuja jasnejšo sliko, če ne ravno striktnih odgovorov in rešitev. Eva Mahkovic si je knjigo sicer zamislila v obliki strukture krščanske maše, vendar je, kot bralstvo kmalu opazi, to mišljeno precej ohlapno oziroma, kot »priznava« piska, prilagojeno njenim predstavam. Zanimivo bi bilo sicer gledati na roman kot na izpoved moderne, sekularne mučenice, mističarke na ozadju potrošništva in podnebne apokalipse. Torej ženske, ki trpi zaradi družinske tragedije, ki jo globoko, duhovno transformira, hkrati pa jo žrejo tegobe nelagodja v telesu, ki se zdi tuje, necelovito, fragmentarno, kot je zrcalno razdrobljena celotna pripoved, v telesu, podrejenemu počasnemu propadanju, stigmatiziranemu z neizprosnimi znaki staranja. Dodatno komponento trpljenja povzroča neznosno stanje vročičnega okolja, zapisanega apokalipsi, ki jo napovedujejo podnebne spremembe, zaradi česar se nekateri avtoričini uvidi zdijo kot vizije gorečega sveta, materije. Če beremo študije preučevalk misticizma, mučenic, svetnic in religioznih zadev, kot so Marina Warner, Amy Hollywood in Rachel J. D. Smith, izvemo, da telo pri mističarkah in mučenicah ni bilo nasprotje duha, temveč njegov medij, proizvajalec pomena skozi bolečino, primarno prizorišče religijskega izkustva. Melanholija, ki večinoma spremlja takšna mistična, mučeniška stanja, pa ni zgolj razpoloženje, temveč epistemološko stanje, generator vednosti, kot na primer že od Roberta Burtona in Dürerja naprej. Pisateljici različne preizkušnje, tragedije in telesna nelagodja omogočajo pogled v neko širšo vednost o sebstvu pa tudi o stanju okolja in o poziciji ženskega spola in telesa v družbi, pri čemer pa knjiga ne vztraja pri tem, da ima končne, totalne odgovore, raje vztraja v odprtosti. Piska seveda mitov ženske telesnosti ne utrjuje, temveč jih s tem, ko jim tudi občasno podlega, učinkovito secira, analizira, subvertira. Takšno branje se zdi privlačno, čeprav bi bilo morda enostavneje reči, da gre za nekakšno potencirano, časovno večsmerno elegijo: avtorica v raznih manirah žaluje za ranami, ki jih zada trenutna nesreča ali pa so jih zadali drugi pretekli dogodki, hkrati pa že vnaprej piše žalostinko za izginjajočim svetom. Za upodabljanje tega sveta, kot stkanega iz vročične nočne more, uporablja konkretne, efektivne, neposredne, neolepšane opise, morbidno razpoloženje stopnjuje z motivi in podobami mrtvih živalic, ki skupaj z drugimi izvirnimi prispodobami prerastejo v čudovito metaforično mrežo znamenj nasilja, strahu in smrti. Skozi celotno knjigo je vzdušje primerno vročično, skorajda halucinatorno, somnambulno, kot pri Katici iz Heilbronna, avtorica gradi na primerni paleti barv, ki poudarja katastrofo ognja in njegovih pomenskih sledov. Na vse skupaj bi lahko prišili tudi termin morbidne fascinacije nad stanji nesreče in raznimi smrtmi, a če ta idiom naznanja nekakšno vznemirjenje, radovednost nad takšnim stanjem stvari, pa pri Evi Mahkovic pomeni tudi nekakšno globljo povezanost z žalobnim podtokom celotnega življa. Čeprav vročičen svet na začetku in koncu knjige teži k nekemu kaosu, entropiji, kar je tudi čudovito barvno uprizorjeno, piska vselej ohranja »drobce božjega v svetu« vročine, nekakšno milost, lepoto, možnost celjenja. Pogovori z Bogom so fascinantni in čudoviti zaradi notranjih napetosti in kontradikcij: zaradi nekakšne baročnosti vsebine, neštetih seznamov tega in onega, mrgolečih asociacij, hkrati pa melanholičnosti uprizoritve le tega. Zaradi neumornega zanimanja za telesno, ki pa je vselej že prizorišče bistrega »duha«. Zaradi neskončne žalosti, ki jo generirajo različne tragedije, hkrati pa zaradi sijajno svetlečih se drobcev, ki toliko nežneje pobožajo v temini.
Svet stranke Resnica je sklenil, da stranka ne bo del prihodnje vlade, bo pa podprla Janeza Janšo za mandatarja. Potem, ko so vstop v koalicijo že podprli Nova Slovenija in Demokrati, bo to v ponedeljek po pričakovanjih storila še SDS. V oddaji tudi o tem: - Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek poudarja, da je pokop žrtev povojnih pobojev mednarodna obveznost Slovenije - V Londonu dva množična protestna shoda. Policija operacijo označila za eno najzahtevnejših v zadnjih letih. - V domačem Tomaju so se spomnili pesnika Srečka Kosovela. Večer prinesel tudi nova spoznananja o njem.
W dzisiejszym odcinku zaczynamy od klasycznego Hydeparku, gdzie na tapecie lądują Xboxy, sprzętowe rozkminy i kilka pobocznych historii, które jak zwykle wymykają się spod kontroli.Potem wskakujemy w Diablo 4: Lord of Hatred — analizujemy, co Blizzard kombinuje, czy rozszerzenie ma szansę odbić markę i czy w ogóle jest jeszcze o co walczyć w Sanktuarium.Następnie bierzemy na warsztat Vampire Crawlers, czyli turbo‑wariację na temat Vampire Survivors. Sprawdzamy, czy ta dzika mieszanka ma sens i czy faktycznie potrafi wciągnąć na „jeszcze jedną rundkę”.W dalszej części wracamy do emocji i narracji w Life Is Strange: Reunion — co działa, co nie działa i czy seria znalazła dla siebie nowy kierunek.Na koniec temat główny: HOMM: Olden Era — nostalgiczna podróż do czasów, kiedy Heroesy były królem strategii. Rozkładamy projekt na czynniki pierwsze, sprawdzamy, co twórcy chcą wskrzesić i czy to w ogóle ma szansę zadziałać w 2026 roku. Zapraszamy!(00:00:00) Hydepark - Xboxy i inne(00:29:21) Diablo 4: Lord of Hatred(00:49:34) Vampire Crawlers: The Turbo Wildcard from Vampire Survivors(01:07:38) Life Is Strange: Reunion(01:21:12) Temat główny: HOMM: Olden EraMożecie komentować pod odcinkiem, na naszym fanpage'u oraz możecie wysłać do nas maile. Poza tym jesteśmy na Youtube'ie i Spotify.Newsletter: https://forms.gle/iVS3Q1su9b6aUXzj8Patronite: Bezimienny Podcast Ogólny: podcast@bezimienny.pl Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.
Potem ko so organi Logarjevih Demokratov kot prva stranka nastajajoče koalicije potrdili vstop v vlado z SDS ter NSi, SLS in Fokusom, so danes dali zeleno luč vstopu v četrto Janševo vlado še v Novi Sloveniji. Kot je po izredni seji povedal predsednik NSi Jernej Vrtovec, je svet stranke na predlog izvršilnega odbora potrdil predlog koalicijskega sporazuma za mandatno obdobje 2026-2030 in vstop v nastajajočo desnosredinsko koalicijo. O kadrovskem razrezu organi stranke po besedah Vrtovca niso razpravljali. Koalicijsko pogodbo bodo koalicijski partnerji podpisali predvidoma v začetku prihodnjega tedna.
Potem ko se ledeni možje letos niso izneverili in bo Zofka v petek mokra, kar je pregovorno dobro, smo v Svetovalnici gostili Mišo Pušenjak, svetovalko specialistko za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem Zavodu Maribor.
Piše Vid Bešter, bere Dejan Kaloper. Vsaka pesem v pesniški zbirki Tatjane Pregl Kobe Potem ima na razpolago dve strani. Na levi strani je pod naslovom v poševnem tisku zapisana trivrstičnica, ‒ nekakšen moto k daljši pesmi na desni strani. Vsaka daljša pesem je dolga natanko eno stran. Nekaj pesmi ima še oštevilčena nadaljevanja, ki pa so prav tako vsa dolga natanko eno stran. Ker pa imajo nekatere pesmi vendarle več besed kot druge, variira dolžina vrstice. Dolžina vrstice je torej očitno podrejena enakomerni dolžini pesmi: vsaka ima enaintrideset vrstic. Iz tega že lahko izpeljemo ugotovitev, da verz kot vsebinska in ritmična enota za zbirko Potem ni prav zelo pomemben. Kakor imajo vse pesmi enako postavitev na strani, tako so enakomerno urejene tudi v štiri dele in ti v celoto. V vsakem od štirih delov, ki so zasnovani na ohlapnih vsebinskih vezeh, je devet pesmi. Skupaj torej šestintrideset daljših pesmi, ki jih spremlja šestintrideset trivrstičnic, vse skupaj pa uvaja sedemitrideseta pesem, sestavljena iz štirih trivrstičnic ... Bralcu je ob tem redu, ki vlada v zbirki gotovo prijetno ‒ kot v lepo urejenem in obdelanem vrtu. Trivrstičnice so po vsebini in vlogi podobne haikuju, čeprav nimajo oblikovnih značilnosti te japonske pesemske zvrsti. Nekako nakazujejo razpoloženje ali nagib, s katerim se bere daljša pesem na nasprotni strani. Morda pa kažejo tudi na obljubo in pogled v trenutku, ko je bila pesem napisana. Pravzaprav so kot tiste semenske vrečice, ki jih nataknjene na paličice ali položene pod kamne puščamo ob gredicah, da ne pozabimo, kaj smo zasejali. Daljše pesmi v takšni družbi spominjajo na tisto japonsko literarno zvrst, ki haikuju pridruži kratko prozno besedilo ‒ impresijo ali dnevniški zapis, poln podob. Tudi pesmi v zbirki Potem nimajo močnega ritma, po retorični legi so bliže prozi kakor liriki, na vsebino pa pomembno vplivajo trenutni vtisi, misli in spomini. Njihova liričnost pa se skriva v toku podob, sestavljenem večinoma iz prostih asociacij. Podobe v pesmih zato težijo k abstrakciji, ki pa vendarle ne prevlada ‒ podobe še kažejo tako na zunanji kot na čustveni svet. Izmenjavanje metafore in abstraktnejše osvobojene asociativne podobe ustvarja napetost in gibanje. Zdaj prevzame pobudo veriga asociacij in pesem steče, skoraj zdrvi, drugič prevladata metafora in njen pomen, pa pesem stopi počasneje, opisuje in pripoveduje. Kljub temu pa od podob ni mogoče pričakovati preveč. Bralcu, ki bi rad preveč razumel, utegne na njih spodrsniti kot na spolzkem kamenju. Ni povsem jasno, ali so na teh mestih zakodirani kakšni skriti pomeni in kje iskati ključ do njih ..., če so nam sploh namenjeni. Bralcu bo bolje, če bo pesmi prebiral tako, da ga bodo asociacije nosile s sabo. A tudi svobodni polet domišljije na krilih asociacij znajo pesmi dokaj grobo prekiniti. Čeprav je podobam puščene veliko svobode, je pesnici sporočilnost vendarle pomembnejša in rada zategne vajeti. Tako so pesmi napete med podobami, ki so preabstraktne, da bi lahko razbrali njihovo sporočilo, in tistimi, ki so preveč nadzorovane, da bi sporočilo v njih bralci lahko izsanjali. Poleg bogato razbohotenih podob je za pesmi značilno skoraj deklarativno izjavljanje. Neposredno izrečena oziroma zabeležena opažanja, stališča, spomini, občutki se vrivajo med podobe ‒ skoraj kot nepovabljene misli. Morda z največjim učinkom v drugem delu Tiha polja. Tu v zbirki najbolj prevladujejo podobe narave, lahko bi dejali pogledi skozi razna okna. Narava je v zbirki Potem tudi sicer pomemben motiv in pogosto jedro, ki spodbudi nizanje podob. Govorka skuša v pesmih ubesediti in posredovati osupljivo lepoto, ki ji je priča. A se ji vmešajo misli na begunce, žrtve genocida, vojne in drugih družbenih krivic. In narava se svoji lepoti zazdi ravnodušna in brezčutna. Podoben proces vmešavanja tudi v drugih delih zbirke gradi tematska osišča. V prvem delu Vsi moji mrtvi se na primer v spomine na bližnje mešajo misli na sedanjost ‒ in nelagodje nad političnimi obeti, ki grozijo prihodnjim rodovom. V tem delu je mešanje registrov manj posrečeno in se približuje teznosti. Ta plast izjavljanja, ki se vmešava med podobe, je pogosto enoznačna in vsakdanja. V njih se nam govorka seveda najbolj razkrije. Pokaže svoj okus in gledišče: da so ji všeč določene slike in pesniki, da ima določena politična prepričanja, pripada določenemu rodu in naravo opazuje na določenih krajih. Drugače povedano: ima osebnost in ta je pravzaprav osrednja vsebina zbirke. “Jaz”, ki govori v pesmih, ni le abstraktna slovnična nujnost ‒ je subjekt, ki svet opazuje in se očitno čuti dolžno izreči in opredeliti. Sam se nam ponuja sklep, da je naloga teh pesmi, da beležijo pesničine občutljivosti. Pesmi v zbirki ne govorijo o svetu, kakršen je, pač pa nam poročajo o odzivih neke osebnosti. Ni tako pomemben razgled skozi okno, ampak tisto, kar govorka ob njem občuti. Zato ne govori o vojni, ampak o strahu pred vojno. In ne govori o beguncih, ampak o svojem sočutju. Najjasnejši primer tega so morebiti impresije ob slikah, ki prevladujejo v tretjem delu Angel. Tu je glas sicer najmanj oseben, a skuša z rabo asociacij in podob očitno ubesediti specifičen občutek in trenutek gledanja, ki je vendar toliko več od sporočila neke slike. Zbirka Tatjane Pregl Kobe Potem je po temeljnem odnosu do sveta precej impresionistična. Pesnica motri lastne odzive na dražljaje sveta tam zunaj ‒ ni nenavadno, da jo vleče k naravi. Kot naravnost pove v zadnjem delu Vpogled, v katerem se ukvarja s poetološkimi temami, jo najbolj zanima: “Kako najti besedo, ki ni le beseda? / Besedo, ki preseva moč skozi čutno zaznavo?” Bralec pa se, ko lista med gredicami zbirke Potem, počuti kot gost v tujem vrtu, kamor je zataval morda po naključju. Gotovo občuduje bohotne podobe, ki so na vrtu zasejane. Marsikaj najbrž razume, velikokrat najbrž kaj tudi zgreši … včasih začuti piš vetra s pejsaža, včasih pa se z nelagodjem prestopa ob pogovoru neznancev … Kako pa se bo po obisku počutil, pa je odvisno od tega, kako dobro se bo sporazumel z gostiteljico, ki svoj vrt razkazuje.
A mówiłem, apelowałem, tłukłem dechą w bęben opamiętania, jeździłem kijem po sztachetach rozsądku, żeby zadania maturalne z matmy były realistyczne i nic. Do niecodziennego wydarzenia doszło na arkuszu maturalnym z matematyki. Treść zadania: Klient wpłacił do banku 10 000 złotych na lokatę dwuletnią. Po każdym rocznym okresie oszczędzania bank dolicza odsetki w wysokości 6 procent bieżącego kapitału znajdującego się na lokacie, zgodnie z procentem składanym. Po dwóch latach oszczędzania łączna wartość doliczonych odsetek na tej lokacie, nie uwzględniając podatków, jest równa. I trzeba dać odpowiedź. Autorze, dej nazwę banku, który 10 tysi na dwa lata na 6 procent przyjmie. I nie uwzględni podatku. To jest karmienie młodej psychiki science fikcją ułudy. Sprawdziłem w Internecie. Banki max 4 procent dają na lokaty, i to max 3-6 miesięcy. W jednym banku jest lokata na 6 procent w skali roku na dwa miesiące. I jest wyłącznie lokata powitalna. Lokata pożegnalna nie jest oprocentowana. Potem idzie ktoś do banku i mówi: mam tu 10 tysięcy i chcę umieścić na dwuletniej lokacie na 6 procent rocznie, procent składany. To pani w banku krzyknie: ej! Chodźcie tu wszyscy. Powtórz gościu, Marek cicho! Powtarza klient. Rozlega się śmiech, turling po wykładzinie, popuszczanie siku w majtki, później pracownicy banku robią sobie z niedoszłym klientem selfiacze. Ale też, trzeba uważać z tymi 6-cioma procentami, bo w niektórych bankach taka propozycja klienta może zostać uznana za napad na bank. Ech!
W dzisiejszym odcinku zaczynamy od luźnego Hydeparku, gdzie na tapecie lądują Xboxy, sprzętowe rozkminy i kilka pobocznych historii, które jak zwykle wymknęły się spod kontroli.Potem przechodzimy do tematu głównego: Pragmata — gry, która miała być wielkim powrotem Capcomu do sci‑fi, a stała się jednym z najbardziej zagadkowych projektów ostatnich lat. Analizujemy, co poszło nie tak, co wciąż intryguje i czy ten tytuł ma jeszcze szansę na odkupienie.Na koniec dorzucamy omówienie Mouse: P.I. For Hire — stylowego, animowanego kryminału w klimacie noir, który łączy oldschoolową energię z nowoczesnym sznytem. Zapraszamy!(00:00:00) Hydepark - Xboxy i inne(00:43:53) Temat Główny: Pragmata(01:25:44) Mouse: P.I. For HireMożecie komentować pod odcinkiem, na naszym fanpage'u oraz możecie wysłać do nas maile. Poza tym jesteśmy na Youtube'ie i Spotify.Newsletter: https://forms.gle/iVS3Q1su9b6aUXzj8Patronite: Bezimienny Podcast Ogólny: podcast@bezimienny.pl Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.
Mk. 2,13-17 (13) Potem znów wyszedł nad jezioro. A gdy zebrał się przy Nim tłum ludzi, rozpoczął nauczanie. (14) Po drodze zobaczył Lewiego, syna Halfeusza, który urzędował przy stole celnym. Wtedy zwrócił się do niego: Chodź za Mną. Lewi wstał i poszedł za Nim. (15) Gdy następnie Jezus wraz z uczniami siedział przy stole w jego domu, towarzyszyło Mu wielu celników i grzeszników, bo też wielu za Nim chodziło. (16) A gdy znawcy Prawa należący do faryzeuszów zobaczyli, że jada z grzesznikami, a szczególnie celnikami, zaczęli podpytywać Jego uczniów: Dlaczego On z takimi ludźmi zasiada przy jednym stole? (17) Gdy Jezus to usłyszał, powiedział im: Chorzy, a nie zdrowi potrzebują lekarza. Nie przyszedłem wzywać sprawiedliwych, lecz grzeszników. Nauczanie z dnia 26 kwietnia 2026
"Bieguny" to koncertowa odsłona autorskiego musicalu o ikonicznym konflikcie dwóch wieszczów. To opowieść o Adamie Mickiewiczu i Juliuszu Słowackim w rockowym wydaniu. Premiera koncertu już 23 kwietnia na festiwalu OFF Północna w Łodzi. Na musical musimy poczekać do 2027 roku. Z aktorką Jolantą Litwin-Sarzyńską rozmawiała Katarzyna Sobiechowska-Szuchta z redakcji kulturalnej RMF FM.
Plačujemo premije zavarovanja in na koncu nič ne dobimo, si pogosto rečemo. Potem sledi: ah, meni se to ne bo zgodilo. Nekateri se zato ne odločajo za zavarovanja ali pa so podzavarovani, ker ne dobijo nečesa materialnega ali pa ne vidijo rasti ali upada portfelja kot pri vlaganju v vrednostne papirje — skratka nimajo občutka, da so si s tem kupili zaščito. Velikokrat se zgodi, da plačujemo premije za stvari, ki jih zlahka nadomestimo, pustimo pa nezavarovano tisto, kar nam lahko pokuri naše prihranke. Denimo: 5.000 evrov na dan v bolnišnici v tujini. Hiša zavarovana za 150 tisoč evrov, obnova stane 300 tisoč. Potres povzroči požar, zavarovalnica pa potem ne izplača zavarovalnine. Kaj moramo vedeti o zavarovanjih? Pred mikrofonom: Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja *epizoda se je prenašala v živo na YouTube 14. aprila ob 14:00 Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo. Koliko kapitala je treba imeti, da mesečno prejemamo 500 ali 1.000 evrov neto dividend? Poigrajte se z dividendnim simulatorjem za SBITOP. Simulator je prosto dostopen. ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ Bootcamp INR v živo: kako izbrati račun, naložbe in strategije Termini: Ljubljana - 23. april 2026 med 17.00 in 20:00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ___________________ Bootcamp za začetnike Termini: 21. april 2026 med 17.00 - 20:00 (v živo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani) 21.maja 2026 med 17:00 - 20.00 (v živo on-line) Info: https://money-how.si/dogodki/ ______________________ Bootcamp za mlade Vse, kar mora vaš otrok vedeti o upravljanju denarja Termini: Ljubljana - 28. april 2026 med 10.00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ____________________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke - vsa INR orodja (primerjalnik, iskalnik, strategije) ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 21. april 2026 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki/ __________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/
Potem ko je Državna volilna komisija v torek tudi uradno potrdila izid volitev v državni zbor, bo jutri ustanovna seja državnega zbora, ki jo je sklicala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Poslanke in poslanci bodo potrdili mandate, potem bo sledil ključni del seje, izvolitev predsednika ali predsednice državnega zbora. Ker ta na tajnem glasovanju potrebuje najmanj 46 glasov podpore, izvolitev že lahko pomeni, da se je oblikovala koalicija, ki bi lahko izvolila tudi predsednika vlade. Ali se je že oblikovala ustrezna politična večina, kje se lahko zaplete, kako bodo naprej stekli postopki za oblikovanje vlade? Kakšna je tokratna sestava državnega zbora in zakaj je ta vse bolj le podaljšek vlade? O vsem tem pred prvo sejo novega sklica parlamenta v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Janez Pogorelec, ustavni pravnik; dr. Gregor Virant, nekdanji predsednik državnega zbora; dr. Milan Brglez, nekdanji predsednik državnega zbora. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.
Teresa i Krzysztof Lysonowie wyjechali do Teksasu w latach 80. jako młodzi lekarze. Po dwóch latach wrócili do Polski. I bardzo szybko zaczęli się zastanawiać, czy to była dobra decyzja. Kilka lat później spróbowali jeszcze raz — tym razem na poważnie. To rozmowa o tym, jak naprawdę wygląda droga do zawodu lekarza w USA: egzaminy, rezydentura, lata pracy i decyzje, które trzeba podejmować po drodze. Wracamy też do momentów, które tę historię definiowały — od życia w PRL-u, przez pierwsze doświadczenia w Ameryce, po pandemię i pracę w szpitalu w czasie COVID-19. I o tym, jak po latach trafili z Teksasu do Waszyngtonu — już na zupełnie innym etapie życia.
Antoni Orłoś jest twórcą kanału @AntośOrłoś i serii "Witam". Rozmawiamy o życiu w cieniu swojej biografii, oraz biografii znanego ojca. Ale to nie jest wcale główna część naszej rozmowy, bo jest o depresji i wychodzeniu z depresji. Jest o postaciach takich jak Jarosław Jakimowicz, Michał Kempa i Kuba Karaś. Pojawia się słynny klub Plan B, w którym Antoś spędził osiem lat swojego życia. Będzie też i Maciej Orłoś. Będzie Kuba Wojewódzki, będzie twarz Warszawy, jakiej pewnie duża część z Was nie zna. No i gra w karteczki, oraz śmigło. Wspaniały to podcast, mam nadzieję że przypadnie Wam do gustu, zapraszam.
Ameriška in izraelska vojska sta okrepili napade na Iran. Tarče so bili most nedaleč od Teherana, stoletje star center za medicinske raziskave v prestolnici in jeklarne. Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump sinoči zatrdil, da je bil uničen najvišji most v Iranu, je davi dodal, da bodo sledili še drugi. Napovedal je tudi obstreljevanje elektrarn. Dan prej je Islamski republiki zagrozil, da jo bodo vrnili v kameno dobo, in zatrdil, da bodo napadali še dva ali tri tedne. Ker Združene države ne nameravajo odpreti Hormuške ožine, ta ostaja bolj ali manj zaprta. Cena nafte se bo tako najverjetneje še zviševala. V oddaji tudi o tem: Pretres v Pentagonu - zamenjali načelnika generalštaba kopenske vojske, Trump odpustil še pravosodno ministrico - Začenja se velikonočno tridnevje, v rimskem Koloseju zvečer križev pot. V cerkvah ni maš, velja strogi post - Odbojkarji ACH Volleyja se za letos poslavljajo od Evrope; hokejisti Olimpije tretjič izgubili proti Pustertalu
Rok 1986. Dwudziestoparoletnia dziennikarka radiowa z Elbląga dostaje od systemu paszport – prowokację, na którą nikt nie spodziewał się, że odpowie. Wsiada na prom do Finlandii. Bilet w jedną stronę. Zostawia za sobą mamę, brata, chłopaka, przyjaciół, język, zawód – wszystko, co znane. Kiedy Ewa Danela Burdon opowiedziała mi tę historię rok temu w Oslo, wiedziałem, że muszę ją zaprosić do podcastu. Potem przeczytałem jej książkę Stąd i stamtąd i dostałem coś innego, niż się spodziewałem. Spodziewałem się opowieści historyczno-społecznej. Dostałem opowieść o człowieku. O tym, jak się buduje siebie od nowa, kiedy wszystko, co cię definiowało, zostaje po drugiej stronie granicy. O drodze od bohatera do zera – i z powrotem. Ta rozmowa jest o odwadze, która bywa samotna. O tacie-robotniku, który nocami słuchał Radia Wolna Europa i nauczył córkę, że bycie sobą to najwspanialszy rodzaj wolności. O przebaczaniu, które albo jest, albo go nie ma. I o tym, że nie warto zarzucać tamtej wersji siebie czegokolwiek – bo byliśmy takimi, jakimi mogliśmy być. Posłuchajcie. Ta historia zostaje w głowie. Gościni Ewa Danela Burdon – pisarka, prezeska Norwesko-Polskiej Izby Handlowej (NPCC), executive coach. Od 40 lat mieszka w Norwegii. Autorka książki Stąd i stamtąd – osobistego zapisu ucieczki z PRL-u i budowania życia od nowa nad […] The post #286 Odwaga bycia tym, kim naprawdę jesteś, jest najwspanialszym rodzajem wolności. Rozmowa z Ewą Danelą Burdon appeared first on Near-Perfect Performance.
Ker sta nas oba redna poslušalca opozorila, naj že enkrat nehamo skakati okoli vrele kaše in končno komentiramo pretekle volitve, moramo v javnem interesu to tudi storiti. Ne nazadnje smo po tem, ko so komentirali volitve tudi v glasbi po željah in kmetijskih nasvetih, ena zadnjih rubrik nacionalnega radia, ki tega še ni storila. Težava je namreč ta, da komentiranje volitev ni racionalna rabota. Ker stranke so pred volitvami zatrjevale, da bo po volitvah vse drugače, po volitvah pa je isto, kot je bilo pred njimi. Z drugimi besedami; če je razumni komentiral predvolilno dogajanje, ni nobene potrebe, da komentira povolilno dogajanje, ker je le to enako predvolilnemu. Ampak poskusimo … Kot smo videli, s klasičnimi metodami ne gre. Še najbolj ne gre z matematiko, ki je nacepljena na egotripe, napuh in omejen razum slovenske politične elite. Kakorkoli že seštevajo, nobena stran ne more do 46 glasov. Menda so poskusili tudi z umetno inteligenco, pa so sesuli server in so jih iz Silicijeve doline prosili, če tega ne bi več počeli. Tako smo pri nas ubrali povsem drugačno pot in poklicali na pomoč starodavno modrost, ki je skrita v bajeslovni tradiciji našega roda. Takole gre. »Živel je kmet. Imel je devetindvajset glasov in nekaj malega denarja. Odšel je na sejem, da si tam kupi nekaj dobrin, s katerimi bi Slovenijo popeljal do boljšega jutri. Tako je najprej nabavil volka, ki je imel osemindvajset glasov ter nepredvidljivo, v glavnem pa popadljivo nrav. Potem je kupil kozo, ki je imela devet glasov, devet življenj in troje vimen. Nato je kupil zeljno glavo. Zeljna glava je imela šest glasov, bila je levo usmerjena in rahlo nagnita. Z vsemi temi novimi nakupi, s katerimi je kmet poskušal izboljšati življenje sebi in Sloveniji, je prišel do desnega brega reke. Reka je bila precej nova, narasla in je imela šest glasov ter v glavnem ni imela pojma, v katero smer naj teče. Ob robu reke je ležal čoln. Rahlo je razpadal, užival je v vožnji na levi breg, drugače pa je bil soliden čoln s petimi glasovi. V čolnu je bilo teslo, oprostite veslo, prav tako s petimi glasovi, ki ni znalo drugega, kot mlatiti po reki. Ko je tako prišel na desni breg, je kmet uvidel problem. Vsega trojega ne bo mogel prepeljati, ker so imeli on, volk, koza in zeljna glava pretežke karakterje ter bi čoln potopili. Čoln je bil prešibek, reka predivja, teslo, pardon veslo, pa neuporabno. Tako je moral čez reko svoje nakupe popeljati posamezno. Enega po enega torej. Ampak kako? Če prepelje volka in pusti na desnem bregu kozo in zeljno glavo, bo koza pojedla zelje. Enako se zgodi, ko ju oba prepelje na levi breg. Prav tako ne more najprej prepeljati zelja ter pustiti na desnem bregu koze z volkom, ker bo volk požrl kozo; še bolj pa jo bo požrl na levem bregu, ker, kot je bilo znano, volkovi, kljub temu da so se tam rodili, na levem bregu povsem znorijo. Ko je kmet tako razmišljal, a se ni mogel domisliti rešitve, ker resnici na ljubo – kmet je bil bolj kratke pameti – se je na nebu pokazal stric iz ozadja in mu ponudil rešitev problema. Kmet naj prepelje na levi breg najprej kozo, nato prepelje zelje, ker zelja ne sme pustiti s kozo, vrne kozo na desni breg, kamor spada, pobere volka in se vrne nazaj po kozo. Torej opravi eno vožnjo več, oziroma naredi korak nazaj. Kmetu tako stric iz ozadja svetuje, kako naj sestavi koalicijo, a kmet ni pripravljen narediti koraka nazaj, oziroma opraviti ene vožnje več, ker je, kot rečeno, rahlo omejen, len in se mu ne ljubi. Zato nabaše v čoln vse troje in se poda na reko. S teslom, pardon, veslom, mlati po reki, ki teče, bog ve, v katero smer; koza začne gristi zelje, volk napade kozo, čoln se zamaje in potopi, reka pogoltne kozo, kmeta, volka in zelje, le teslo, pardon veslo, ostane na gladini. Z udeleženci te povesti se potopijo tudi vsi glasovi, zato je mati Demokracija našla novega kmeta, ki je šel ponovno na tržnico, in je ponovno, da bo njegovo življenje in življenje vseh Slovencev boljše, kupil kozo, volka in zeljno glavo.
Uničujoč veter se bo predvidoma nekoliko umiril ponoči, a bo še vedno močan. Pripadniki pristojnih služb se pri odpravljanju posledic osredotočajo na zagotavljanje osnovnih življenjskih razmer, pojasnjuje poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan, ki dodaja, da prekrivanje strehe ni delo interventnih služb. Druge teme: - Prvi povolilni sestanek peterice strank od sedmih, ki so se uvrstile v parlament, pričakovano ni prinesel odgovora o sestavljanju koalicije. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pozvala vse stranke, naj sestankujejo vsak dan, saj si zaradi razmer v svetu želi čimprejšnjega oblikovanja vlade. Ob seznanitvi s pripravljenostjo Slovenske vojske pa je pozdravila napredek in pozvala k dodatnim prizadevanjem. - Ob nadaljevanju iranskih raketnih napadov na Izrael ta napoveduje razširitev svojih napadov na Islamsko republiko. Medtem se vrstijo namigi o pripravah na pogovore med Washingtonom in Teheranom za končanje konflikta. - Potem ko so v Planici preložili prve polete žensk na letalnici bratov Gorišek, je veter odnesel poskusno serijo skakalcev. Ti so posamično tekmo začeli pred pol ure, njihove kolegice bodo trening predvidoma izpeljale med serijama.
Potem ko je največji naftni trgovec včeraj zvišal cene na črpalkah ob avtocestah in hitrih cestah, kjer jih lahko določa neregulirano, so pogonska goriva od danes dražja tudi zunaj avtocest. Tam jih sicer določa vlada, ki je trošarine spustila na najmanjše možne in začasno ukinila CO2-dajatev. Kljub temu se je zaradi visokih cen črnega zlata v zadnjih dveh tednih liter bencina podražil za 11 centov in pol. Liter dizelskega goriva je dražji skoraj za 17 centov, kurilnega olja pa za 18 centov, kar je precej več od vladnih napovedi prejšnji teden. Regulirane cene naftnih derivatov bodo po novem spreminjali vsak teden. Drugi poudarki oddaje: - Iran trdi, da so navedbe ameriškega predsednika Trumpa o pogovorih med državama lažne in namenjene manipuliranju naftnih trgov. - Danes nov parlament volijo na Danskem. Ankete napovedujejo šibko zmago vladajočih socialnih demokratov, a vlado bodo težko sestavili. - V Ljubljani bo v vseh stanovanjskih soseskah parkiranje na javnih površinah plačljivo z dovolilnicami za stanovalce.
Dan po rednih prelomnih volitvah smo dobili informacijo, da bi bila lahko volilna udeležba še precej višja. Skoraj stoodstotna, ampak mnogi volivci niso uspeli na volišča, ker v avtomobilih niso imeli bencina, na črpalkah, pa ga je zmanjkalo. Mi starejši smo reagirali nagonsko. Pogledali smo na registrsko številko avtomobila, če je bila parna, smo se lahko odpeljali, ali pa smo v denarnici poiskali bencinski bon. Mlajši in bencinsko-krizno neizkušeni pa so bili zmedeni in jim zaradi tega ni uspelo oddati glasu.Glavni krivec naj bi bil Petrol, in sicer sta za odsotnost goriv na Petrolovih črpalkah – po mnenju obrekovalnic in bifejev – dva razloga … Prvi je, ker so lastniki Petrola frendi z Janezom Janšo in so malo zaprli pipice, da je lahko Janša po volitvah upravičeno požugal: »Ali je res država brez bencina, država, kot si jo želimo?« Druga verzija, sicer bolj verjetna, pa govori o tem, da petrolovci neradi prodajajo ceneje, če lahko počakajo kak dan in prodajajo dražje. Ker so vse to govorice, mi pa smo kot natančna in vestna redakcija, avantgarda raziskovalnega novinarstva, smo se podali v bleščeč Petrolov bencinski servis, da iz prve roke preverimo, kako stvari stojijo na terenu. Žal pa je naš reporter neuspešen pesnik srednje generacije. NA PETROLOVI ČRPALKI Na Petrolovi črpalki lahko kupiš:časopise, revije, izdelke za osebno higienomed njimi tudi brivsko peno;pa marmelade, pomade, vrtnice v celofanu incopate za mamoLe neosvinčenega bencina 95 ne. Na Petrolovi črpalki lahko kupiš:Srečke za loterijo, napovedi za športno stavo -ker tam imajo postavljenokompletno infrastrukturo za hazardersko zabavo.Potem lahko kupiš hrano za male živalihrano za vso družino,če bo večerja slavnostna, celokakovostno slovensko vino.Le stooktanskega bencina ne Na Petrolovi črpalki dobiš:pregrešno drago kavo, rogljiček, sendvič,sok, pico, krof,presto, žemljo, mleko, jogurt in kefir.Le dizla ne. Na Petrolovi črpalki lahko kupiš:karte za smučanje, vstopnice za koncert,viski, če si pozen na zabavo,čips, smoki infine male čokolade …Tam še vedno imajjo glasbene CD-jein erotične DVD-je.Le kurilnega olja ne. Obstaja pa še tretja možnost. Da je goriva po vsej državi zmanjkalo zaradi popolnega viharja na trgu energetike: najprej slovenske šparovne nature, ki je zaradi prihranka treh evrov pripravljena do onemoglosti stati v vrsti in napolniti vsako kozico v gospodinjstvu z bencinom, nato dementnih starcev, ki se nad puščavo igračkajo z raketami, in končno zaradi domačih politikov, ki rastejo in uspevajo samo v kriznih razmerah.
Ciril in Jure sta poletela globoko na jug ZDA doživet spektakel groma imenovan “The Great American Race.” Na legendarnem ovalu Daytone sta doživela polnovredno zvočno-bencinsko terapijo ognjenega orkestra V8 strojev in se prepričla, da je NASCAR še vedno dirkanje na nož z vso svojo tetatralnostjo, surovostjo in nenazadnje tudi tveganjem. Pobje ga na ovalu res ne “šparajo” in v stampedu blizu tristotice dobesedno tepejo za vsak inč asfalta. Potem pa so tu še ceste Ameriškega juga z vso svojo nebrzdano konjenico, glamurozno bravitostjo in bahavostjo predelav, ob katerem bi evropski homologacijski uradi doživeli armagedom. Tokrat nič o elektriki, razen tega, da je cybertruck v živo še bolj kontroverzen. Florido Atmosferca enostavno nista mogla zapustit brez najbolj hipnega pospeška na mehanski način. Seveda je pokalo! 1000 metrov na sekundo je bila hitrost krogel, s katerimi sta tarče cefrala na 100-metrski tarči. Ciril je tudi z glockom hudičevo natačen!.Zapiski:V8 masaža notranjih organov:https://www.instagram.com/jure_gregorcic/reel/DUz-PFIDrS2/Cirilov VLOG iz ZDA:https://www.youtube.com/watch?v=63ASFQd9VWM&t=1sCirilov prvi obisk Daytone 1. del:https://www.youtube.com/watch?v=aEahfN22Jsw&t=316sCirilov prvi obisk Daytona 2. del:https://www.youtube.com/watch?v=hTkfghhBByAAtmosferci in V8 burger:https://www.youtube.com/watch?v=njfjkzDn2zg"Malenkost" dvignjen Ford F250:https://www.youtube.com/shorts/RXTKiSKAVDEPickup kot šleper?https://www.youtube.com/shorts/pKLPmCJK8DMNajvečja bencinska črpalka na Floridi:youtube.com/shorts/U-qPCWyrwdkNa strelišču s puško iz bivše Juge!https://www.instagram.com/komotar_minuta/reel/DUvQlbOkZh0/.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2PODPRI ATMOSFERCE - https://app.vibeit.co/en/atmosferciPODPRI KOMOTAR MINUTO - http://shop.komotarminuta.com/enJURE GREGORČIČ INSTAGRAM - https://www.instagram.com/jure_gregorcic/CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - https://www.instagram.com/komotar_minuta/SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/
Witamy w 379 odcinku Shufflecast! Przez miesiąc nazbierało się sporo "grubych tematów. We wstępniaku pogadamy chwilę o potwierdzonej premierze GTA VI. Potem omówimy sobie (ze spoilerami) 2 sezon Fallouta i Rycerza siedmiu królestw. Okazał się on absolutnym sukcesem oraz niemałym zaskoczeniem nawet dla samych twórców. Niewątpliwą "gwiazdą" ostatnich dni był Samsung z nową rodziną Galaxy S26 i niechlubnym powrotem do Exynosa, a Google pokazało kompletnie nieciekawego Pixela 10a. Zapraszamy! 00:05 - Wstępniak: GTA VI 07:01 - nie(polecajki): Fallout S2, Król i Zdobywca, Rycerz siedmiu królestw (UWAGA SPOILERY, jak nie chcesz słuchać skocz do 40:10) 40:10 - Pixel 10a 44:48 - Beats Powerbets Fit 54:35 - Galaxy Buds 4 01:00:18 - Galaxy S26, S26 i S26 Ultra Zachęcamy do obserwowania podcastu na Twitterze, Facebooku oraz do zostawienia subskrypcji na YouTube. A także naszych prywatnych profili: Sławek & Damian
W najnowszym odcinku serii „Powojnie” zająłem się tematem wkroczenia Armii Czerwonej do Polski w ostatnich miesiącach II wojny światowej. Potem przez dziesięciolecia komunistyczna propaganda przekonywała, że był to akt "wyzwolenia" spod niemieckiej okupacji. Rzeczywistość okazała się jednak znacznie bardziej brutalna. Jeden terror został zastąpiony kolejnym. Miejsce gestapowców i esesmanów zajęli funkcjonariusze NKWD oraz żołnierze sowieckiej armii. Wraz z ich pojawieniem się rozpoczęła się fala grabieży, przemocy i samowoli. Najeźdźcy ze wschodu rabowali majątek prywatny i państwowy. Dochodziło do podpaleń i zbrodni. W tym czasie sowieccy komendanci wojenni przejmowali pełnię władzy, nie licząc się z polską administracją ani lokalną społecznością. „Wyzwoliciele” bardzo szybko pokazali swoje prawdziwe oblicze.W wielu miejscach początkowo witano ich z nadzieją — były kwiaty, uściski dłoni, atmosfera ulgi po latach niemieckiego terroru. Jednak nie wszędzie. W części miejscowości od pierwszych dni dochodziło do brutalnych działań. Więcej na ten temat w najnowszym odcinku serii „Powojnie”.
Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori vnovič v Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka; Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout; dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji; Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.