Podcasts about potem

  • 545PODCASTS
  • 1,848EPISODES
  • 35mAVG DURATION
  • 5WEEKLY NEW EPISODES
  • Jun 17, 2025LATEST

POPULARITY

20172018201920202021202220232024

Categories



Best podcasts about potem

Show all podcasts related to potem

Latest podcast episodes about potem

Nowy Ład
Kolejne miliony z zagranicy dla lewicowych fundacji. Ideologiczna kolonizacja Polski - Adamus, Kita

Nowy Ład

Play Episode Listen Later Jun 17, 2025 34:23


‼️ WYDAJ Z NAMI NOWY NUMER POLITYKI NARODOWEJ: https://zrzutka.pl/77de7wKolejne ponad 80 milionów euro trafi do działających w Polsce fundacji i stowarzyszeń. Rozdzielać je będzie m. in. fundacja Sorosa. Czym są tzw. fundusze norweskie?Ideologiczna kolonizacja Polski trwa od dekad. Czy wreszcie informacje o niej przebijają się do szerszego odbiorcy?Co można z tym zrobić? Czy Karol Nawrocki złoży w tej sprawie projekt ustawy, gdy zostanie prezydentem?Czas na repolonizację polskiej debaty publicznej - miliony z zagranicy muszą przestać wykrzywiać naszą politykę i mediaWspierani są m.in. aktywiści zaangażowani w przemyt imigrantów do Polski przez granicę z Białorusią. Potem ci sami ludzie będą oskarżać prawicę o wspieranie PutinaO tym rozmawiają Kacper Kita i Damian Adamus-35% od ceny okładkowej na książki wydawnictwa Prześwity z kodem: nowyładKsiążki do nabycia na stronie: https://mtbiznes.pl/

Duhovna misel
Ovira ali priložnost

Duhovna misel

Play Episode Listen Later Jun 15, 2025 1:50


V starih časih je neki kralj položil velik kamen na sredo ceste. Potem se je skril in opazoval, če ga bo kdo odstranil. Nekateri mogočniki ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Zrcalo dneva
Izrael in Iran drugi dan nadaljujeta smrtonosne medsebojne spopade.

Zrcalo dneva

Play Episode Listen Later Jun 14, 2025 6:02


Izrael in Iran drugi dan nadaljujeta smrtonosne medsebojne spopade. Potem ko je judovska država napovedala stopnjevanje napadov, je iranska državna televizija posvarila pred težkimi in uničojčimi napadi islamske republike, ki naj bi jih izvedli v prihodnjih urah. Izraelska vojska je danes napadla več ključnih ciljev, med drugim največje nahajališče zemeljskega plina na svetu, kjer je izbruhnil požar.

Z pasją o mocnych stronach
#265 Co projektowanie UX ma wspólnego z byciem opiekunem rozwoju dziecka? Rozmowa z Marcinem Kręciochem

Z pasją o mocnych stronach

Play Episode Listen Later Jun 12, 2025 69:31


Z Marcinem Kręciochem znamy się z czasów wspólnej pracy w jednej firmie. Potem obserwowałem go gdy współprowadził Edisondę – firmę projektującą użyteczne i przemyślane interfejsy. Dziś zajmuje się czymś zupełnie innym: wspólnie z Hubertem Turajem stworzyli Fiklon, miejsce, które wspiera rozwój dzieci. Rozmawiamy o tym, co z doświadczenia projektanta UX przydaje się w pracy z dziećmi – i okazuje się, że całkiem sporo. Rozmawiamy też o tym, co łączy brief z klientem z rozmową z rodzicem, o obecności, o słuchaniu, o tworzeniu dobrej przestrzeni do rozwoju – niezależnie od tego, czy chodzi o produkt, czy o człowieka. To spokojna, konkretna rozmowa o zmianie zawodowej drogi, o budowaniu miejsca od zera i o tym, co naprawdę znaczy „projektować dobre doświadczenia”. Zapraszam do słuchania! Podsumowanie odcinka Kim jest Marcin Kręcioch? Marcin przez wiele lat współtworzył i współprowadził Edisondę – firmę specjalizującą się w projektowaniu UX i użyteczności. Obecnie współprowadzi Fiklon – przestrzeń rozwoju dzieci, w której jest współtwórcą środowiska rozwoju dla najmłodszych. To miejsce, które – jak sam mówi – jest jego nowym zawodowym domem, ale też naturalną kontynuacją wcześniejszych doświadczeń. Główne tematy rozmowy

Sonder. Nieznane historie
Najpierw dokonał zbrodni, a potem... poszedł grać w teatrze

Sonder. Nieznane historie

Play Episode Listen Later Jun 10, 2025 37:40


Daniel był aktorem w lokalnym teatrze. Nikt nie przypuszczał, że kilka godzin przed występem, dokonał czegoś strasznego...Instagram @konradshymanskyhttps://www.instagram.com/konradshymansky/Autor podcastuKonrad SzymańskiOpracowanieMagdalena JabłońskaŹródła: https://ntpd.eu/epkKEkontakt/współpraca: codypresents@gmail.com

Radio Wnet
Kmdr. prof. Andrzej Makowski: Historia programu "Orka" to materiał na porządny doktorat

Radio Wnet

Play Episode Listen Later Jun 10, 2025 20:43


Patrząc na historię projektu budowy okrętów "Orka" dochodzimy do lat 2003-2004. A okrętu podwodnego jak nie było, tak nie ma - mówi w programie Magdaleny Uchaniuk komandor prof. Andrzej Makowski.Magdalena Uchaniuk rozmawia z komandorem prof. Andrzejem Makowskim, specjalistą z zakresu sztuki wojennej i obronności państwa.Wojskowy i naukowiec przyznaje, że kiedy sięgamy wstecz w dokumentację programu "Orka", dochodzimy aż do lat 2003-2024.Potem kolejne programy modernizacyjne, rok 2012. A okrętu podwodnego jak nie było, tak nie ma. W sumie trochę złośliwie powiem, że materiał programu wystarczy na porządny doktorat. Jeżeli przyjrzymy się faktom, to możemy powiedzieć tak: niedecyzyjność i budżet- wskazuje na bolączki przedsięwzięcia komandor.Ekspert zwraca uwagę, że obecnie mamy pięciu oferentów, którzy są rozpatrywani przez Agencję Uzbrojenia.Mamy pięciu oferentów, tak można powiedzieć, którzy są rozpatrywani przez Agencję Uzbrojenia. W następnym etapie agencja skieruje sprawę do Rady Modernizacji Technicznej MON.Patrząc na kalendarz, jeżeli podejmiemy w tym roku jeszcze taką decyzję, to pierwszy okręt podwodny przy bardzo takich optymistycznych założeniach to jest rok 2031, a przy mniej optymistycznych to tak gdzieś 2035- przewiduje komandor.

Ocene
Vermiglio

Ocene

Play Episode Listen Later Jun 6, 2025 3:22


Vasica, ki je v središču filma, se imenuje Vermiglio in leži visoko v Alpah. Nekje daleč se bijejo zadnje bitke druge svetovne vojne v Italiji. Čeprav vojne ne vidimo, se njene posledice kažejo v odsotnosti moških in nenehnih molitvah za mir. Umirjeno in urejeno življenje številne družine Graziadei, ki jo suvereno vodi oče Cesare, sicer vaški učitelj, se zamaje, ko se v Vermiglio zatečeta dezerterja, sosed Attilio in njegov prijatelj Pietro s Sicilije. Med Pietrom in Cesarejevo najstarejšo hčerko Lucio vzplameni romanca, in ker v odročni vasi ljudje stvari ne zapletajo, je kmalu na vrsti poroka. Pietro se odloči ostati v Vermigliu, vendar mora pred tem obiskati Sicilijo, da bi o poroki obvestil svojo mater. Obljubi, da bo pisal, vendar Lucia zaman čaka na njegove besede in družina o Pietrovi usodi izve šele iz časopisov. Čeprav je Lucijina zgodba osrednja nit filma, režiserka Maura Delpero zavzeto prikazuje tudi življenja preostalih članov številne družine. Med njimi najbolj izstopa druga najstarejša sestra Ada, ki živi obremenjena z grehom zaradi očitne, toda nikoli zares priznane spolne nagnjenosti do žensk, predvsem do lokalne svobodne duše Virginie. Potem je tukaj najstarejši sin Dino, ki mu nikoli ne uspe narediti nič, kar bi bilo prav očetu, mlajša sestra Flavia pa se kot tista z najboljšimi ocenami bori z vednostjo, da bo edina v družini lahko deležna izobrazbe. Čeprav se iz opisa raznolikosti junakov zdi, da so samo sporočilni elementi, ki ne presežejo stereotipov v službi prikaza raznolikosti vaškega življenja, režiserka izostreno tke njihove niti v popolnoma prepričljivo tapiserijo. Ta gledalcu ne poda le vtisa, da opazuje prikaz življenja izpred osemdesetih let, temveč občutek, da je Vermiglio tudi obiskal. Filmske zgodbe in prikaz življenja temeljijo na pričevanjih sorodnikov in predvsem sorodnic režiserke Maure Delpero, tako da prek usod junakov dobimo tudi izostren vpogled v življenje, pravice in usode žensk v takratni družbi. Pri tem se avtorica izogne pretirano ideološkemu narativu, tako da ne dobimo eksplicitnih prizorov zatiranja, to pa seveda naredi vdanost junakinj v njihove družbene usode toliko bolj tragično. Tako film v njihovih zgodbah prikaže soočanje z depresijo, prisiljenost v nenehno rojevanje brez prave zmožnosti skrbi za vse dojenčke, izredno omejene karierne možnosti in neizbrisno obvezo do družine in skupnosti. Čeprav je feministična nota prisotna, pa ta ne odvrne pozornosti od pristnosti prikaza Vermiglia, umirjenega življenjskega tempa, želje po znanju in izobrazbi, premagovanja na videz nemogočih ovir, iskanja svobode znotraj skupnosti in sreče v drobnih rečeh. Recenzijo je napisal Igor Harb, bere Igor Velše.

Aktualna tema
Študentje sveta stran od ZDA

Aktualna tema

Play Episode Listen Later Jun 6, 2025 9:38


Univerza Harvard – simbol ameriške akademske odličnosti – se je znašla v središču politične vojne. Potem ko ni ustregla zahtevam nove administracije in denimo omejila študentskih protestov v podporo Palestini, jo je Trumpova administracija označila za antisemitsko, posegla v njeno financiranje in začasno ustavila izdajo vizumov za tuje študente. A to je le del širšega spopada med Belo hišo in ameriškim akademskim prostorom – s posledicami, ki segajo dlje od univerzitetnih kampusov. O tem smo se pogovarjali s Tomažem Deželanom, koordinatorjem doktorskega programa Ameriških študij na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. .

teologia z Katowic
#34 O Tradycji, cz. 2 (Kempa & Słomka)

teologia z Katowic

Play Episode Listen Later Jun 6, 2025 50:50


Informacje o podkaście, odcinkach i autorach: https://teologiazkatowic.pl  Kontynuujemy naszą rozmowę o Tradycji (zob. #29). Pierwszą część zakończyliśmy omówieniem wypowiedzi Soboru Trydenckiego o tradycjach spisanych i niespisanych. Tę część rozpoczynamy od stwierdzenia z Dei Verbum 10: „Święta Tradycja i Pismo Święte stanowią jeden święty depozyt słowa Bożego powierzony Kościołowi.”  Najpierw rozmawiamy o treściach składających się na Tradycję: pokazujemy, że nie da się utworzyć katalogu tych treści i choć mają różną wagę, nie zawsze łatwo jest ich wagę ocenić i porównać. Potem zastanawiamy się nad naturą przekazywania, czyli samym życiem Tradycji. Istotą tego przekazu jest wiara przeżywana i przekazywana. Podejmujemy też wątek kultury, która jest istotnym elementem owego przekazu Tradycji. Na końcu analizujemy trzy metafory Tradycji: żywy organizm (wprowadził w piątym wieku Wincenty z Lerynu), rzeka, pamięć Kościoła (te dwie wprowadził Franciszek). Przyznajemy, że nie podjęliśmy wszystkich pytań, jakie postawiliśmy i pozostawiliśmy bez odpowiedzi w pierwszej części. Przede wszystkim: nie omówiliśmy kwestii relacji Pisma Świętego i Tradycji. W trakcie rozmowy pada stwierdzenie, że wzmianka o tradycjach spisanych i niespisanych pojawiła się już w listach św. Pawła. Chodzi o ten tekst:  „Przeto, bracia, stójcie niewzruszenie i trzymajcie się tradycji, o których zostaliście pouczeni bądź żywym słowem, bądź za pośrednictwem naszego listu” (2 Tes 2, 15) 

Dziennik Zmian (i pogodny raczej stan) - Miłka O. Malzahn
Od radzieckiej telewizji po „Zaginione skarpetki” – refleksje o bajkach dla dzieci #304

Dziennik Zmian (i pogodny raczej stan) - Miłka O. Malzahn

Play Episode Listen Later Jun 5, 2025 9:09


Od radzieckiej telewizji po „Zaginione skarpetki” – refleksje o bajkach dla dzieciAch, to będzie trochę na poważnie, a trochę z tego powodu, że nie chodzę do kina na bajki. Jeśli bajki – to tylko w domu i... najchętniej te stare, i najchętniej radzieckie. Klątwa pokoleniowa taka.Jestem z pokolenia, które nie miało telewizorów u zarania swoich dziejów. Potem miało czarno-białe, ale że mieszkałam przy granicy z ówczesnym CCCP – to odbierała najładniej radziecką TV. To było normalne na mojej wsi, że się oglądało po rosyjsku – filmy, bajki. Przy szczęśliwych wiatrach – to na szczęście polska tv też była. No.I te bajki, wzruszające historie – są moim punktem odniesienia dla tego, co teraz dzieci mają w kinach i streamingach. Bo gdy czasem rzucę okiem... to się wzdragam. Sprawdzałam zatem – czy słusznie.W tym odcinku przyglądam się temu, jak dzieci traktują bajki TV, czy istnieje wciąż „magia ekranu”, bo czy wielki ekran naprawdę daje więcej niż mały? Dla mnie największą magię miał bohater malutkich ekranów – Czeburaszek. Zwierzak, który przypadkiem trafił do obcego miasta, szukał przyjaciół i znalazł krokodyla Gieniię. Prosta lekcja bliskości i przyjaźni jak z innego świata. Ok - z innego świata. Rozmawiam z rodzicami, autorką książek o zaginionych skarpetkach - Justyną Bednarek oraz Urszulą Komstą, szefową kina Helios, o tym, czego szukamy w filmach dla dzieci. Czy chodzi tylko o rozrywkę, czy może o coś więcej? O odwagę, przyjaźń, empatię?A może i Wy odnajdziecie w tych opowieściach kawałek swojego dzieciństwa albo inspirację na rodzinny seans?

Svet kulture
Začeli so se jubilejni Slovenski dnevi knjige

Svet kulture

Play Episode Listen Later Jun 5, 2025 17:47


Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

Intervju - Radio
Marij Čuk: Če zavesti o slovenstvu ni, potem tudi manjšina nima smisla

Intervju - Radio

Play Episode Listen Later Jun 4, 2025 41:15


Več obrobja v središče in več središča v obrobje. To si je za eno od nalog ob prevzemu vodenja Društva slovenskih pisateljev zadal Marij Čuk. Društvo mora vnovič postati družbena in "politična sila", hkrati pa dom in zatočišče vseh ustvarjalcev, je prepričan tržaški literat. Kako je zadovoljen z doseženim v pol leta, koliko obrobja je pripeljal v središče in kako je s slovensko literarno ustvarjalnostjo na drugi strani državne meje? O vsem tem pa tudi o kritični samozavesti rojakov, pogumu, ki ga včasih malo zmanjka, in priložnostih, ki jih ponuja evropska prestolnica kulture, Marij Čuk pripoveduje v Intervjuju. Prisluhnite mu!

Zapisi iz močvirja
Zate. Dovolj!

Zapisi iz močvirja

Play Episode Listen Later Jun 3, 2025 7:26


Ko se v že tako ali tako prepirljivem narodu začnejo prepirati pop zvezde, je čas, da izostri uho tudi analitična oddaja, kot je naša. Kajti ustvarjalci, umetniki in kreativci naj bi s svojo duhovno rastjo ob ukvarjanju z lepim presegli nizkotnost prepira, ki je rezervirana za politike in običajneže. Ker pa so se v zadnjem tednu spoprijeli Nika, Aleš in Marjetka, ki skupaj predstavljajo velik odstotek slovenskega popa, se bomo v prepir zakopali tudi mi. Najprej in na začetku; s slovenskim popom se nam na srečo ni treba vsakodnevno ukvarjati. Z njim se morajo ukvarjati glasbeni uredniki, ki pa zaradi tega dobijo dodatek k plači in imajo beneficiran delovni staž. Ob zadnjih prepirih na slovenski pop sceni pa je bil na svet RTV podan predlog, da bi lahko bili glasbeni uredniki, vsaj v službi, tudi oboroženi. Toliko prahu, strasti in natolcevanj se je namreč pojavilo v javnem prostoru, ko sta Aleš in Marjetka Vovk zahtevala umik videospotov Nike Zorjan s pretočne platforme, češ da sta avtorja glasbe in besedil. Skratka, spor se je vrtel okoli pogodb in avtorskih pravic. Ker pa so mediji dandanašnje šlampasti, so se samo naslajali nad prepirom, nihče pa se ni poglobil v materijo samo. Vse do danes, ko je na sporedu vaša priljubljena obrekovalska oddaja. Ker ste melodijam in kontrapunktu slovenskega popa izpostavljeni vsakodnevno, se danes posvetimo le besedilni komponenti, ki se skriva v jabolku spora. Torej, okoli česa so se sprli Aleš, Marjetka in Nika in kaj je temni predmet poželenja, ki toženim in tožečim obljublja na desettisoče evrov odškodnine. Vzeli smo javno dostopno besedilo pesmi, ki nosi naslov "Zate dovolj …" Avtorja glasbe in besedila sta Aleš in Marjetka, oz. Raay in Maraya, poje pa Nika. Objavili bomo, v upanju da ne bo padla tožba, le prve tri kitice. Oz. dve kitici in refren. Vem, nisem vsak dan dobra družba, včasih zmanjka mi besed, včasih zmanjka mi besed. Le ti, ti me vidiš v srce in stopiš me kakor led in stopiš me kakor led. Vedno sem zate dovolj, v meni vidiš le lepó. In ti, ti me nasmeješ, me ogreješ, ko me pogledaš, tako je topló. Potem smo, samo za kontekst, naprosili umetno inteligenco, naj poskusi napisati besedilo ljubezenske pop pesmi o neprilagojeni junakinji, ki naj vsebuje topljenje ledu. V petnajstih sekundah smo dobili tole: Ni vedno glas razuma, včasih raje gre po svoje, z vinom v roki, z vetrom v laseh – beži pred prazne dvoje. V očeh ji gori upor, na ustih tiha kletev, a v srcu skriva nevihto, ki jo le on lahko razplete. Prijatelji bežijo stran, pravi: "Ne maram pravil," v njej žari svoboda, a ne ve, kaj bi z njo storila. Ko stopi on v prostor, vse se v njej spremeni, kot da bi jo sonce poljubilo – in noč postane dni. Ob njem se ne pretvarja, nežna je in bosa, ledene stene v njej razpadejo – brez glasu, brez joka. Na svetu ni popravnega, a v njegovem objemu ve: čeprav je vihar v njej doma, zanj je vedno spet dekle. Potem smo prosili učenko šestega razreda OŠ, zaradi ortodontskega aparata socialno anksiozno, če nam napiše besedilo pop pesmi z danimi parametri. To smo dobili: Stopil si v moj svet tišine gluhe, uhodil stare si poti Kot pomlad zimski led stopi Srce se te moje veseli. Vem, da sem včasih tuja, Divja plešem vse noči A ne boj se, ne bom za vedno taka Ko mine puberteta, se mi oko zbistri. Le ti me čutiš In poznaš moj pin Le ti si v nočeh obupa, Moj tihi sotrpin Potem smo naprosili še delno uveljavljenega pesnika starejše generacije, gospoda Franca iz Vrbe, če nam lahko on pošlje nekaj verzov, ki bi se lepo podali pod naslov: »Zate dovolj«. Zanimivo, da je stari lisjak med besedama zate in dovolj, postavil vejico. Alešu vedno Nika laže, hrast, ki led na tla Ga zimski trešče On živi in umrje brez dnarja. Zdaj nam je približno jasno, okoli česa so se sporekli in okoli česa se tresejo vsi ti desettisoči evrov avtorskih pravic, odškodnin in gaž od špilov. Je pa ena resnica oz. dve. Če bi zaprosil Aleša, Marjetko in Niko, da napišejo pesem o recimo –"poletni noči, ki bila je najin dom", bi za raven, na kateri so bili popevkarji pred pol stoletja, potrebovali približno dvesto let. In če si sedanji slovenski pop glasbeniki za svoja skrpucala resnično delijo na tisoče evrov, bi morala Elza Budau živeti v graščini, obkrožena s služabniki.

Czechostacja
Od pogromów do Zagłady. Tysiąc lat trudnej historii Żydów w Czechach

Czechostacja

Play Episode Listen Later Jun 3, 2025 41:57


O Żydach w Czechach jako pierwszy pisał ich rodak, podróżnik Ibrahim ibn Jakub, który odwiedził Pragę w połowie dziesiątego wieku. Przez kolejny tysiąc lat historia Królestwa Czeskiego była nierozerwalnie związana z Żydami. Dzięki nim państwo się rozwijało, oni sami płacili zwykle za swoją krwią. Do pierwszego wielkiego pogromu doszło w Pradze w XII wieku, ten pod koniec XIV był jednym z największych w ówczesnej Europie.Właśnie ze strachu przed przemocą chrześcijan miał się narodzić legendarny Golem - gliniany olbrzym ożywiony przez kabalistę Jehudę Löwa ben Becalela, praskiego uczonego i rabina, który wcześniej przewodził żydowskiej gminie w... Poznaniu.Pod panowaniem Habsburgów przemocy było mniej, ale kolejni cesarze Żydów to wypędzali, to - gdy okazywało się, że bez nich pada handel i gospodarka - ściągali z powrotem. W przeciwieństwie do Polski, w mieszczańskich i racjonalnym Królestwie Czech nie rozwinął się mistyczny chasydyzm, doskonale rozwijała się natomiast Haskala - żydowskie oświecenie.W XIX wieku zaś wielu Żydów postanawiało wyruszyć drogą asymilacji - tyle, że w ówczesnych Czechach asymilacja mogła biec w dwóch różnych kierunkach - czeskim i niemieckim.Potem czescy żydzi walczyli w armii cesarza na wszystkich frontach Wielkiej Wojny, wielu z nich również w Czechosłowackich Legionach.W pierwszej Republice wydawało się, że w końcu znaleźli swoje miejsce - na tle innych krajów regionu ówczesna Czechosłowacja - a przynajmniej Czechy, były właściwie wolne od antysemityzmu.Ale druga wojna światowa w okupowanych Czechach dla tutejszych Żydów, niezależnie od tego, czy czuli się Żydami, Czechami czy Niemcami, oznaczało Zagładę.Niemiecką okupację przeżył co dziesiąty, pozostałych wypędzili komuniści. Dziś w Czechach zostało ich kilka tysięcy, ale ślady po tym, jak przez tysiąc lat współtworzyli ten kraj, są w wielu miejscach. A najwięcej w samej Pradze.-------------------------------------------------------------------------------Jeśli podcast Wam się podoba i chcecie pomóc go rozwijać, możecie zostać Patronami lub Patronkami Czechostacji w serwisie Patronite. W tym tygodniu zdecydowali się na to:Aleksander, Inka, Marlena i ZbigniewBardzo Wam dziękuję

Aktualna tema
Torkov kontakt: Se bojite medvedov?

Aktualna tema

Play Episode Listen Later Jun 3, 2025 20:16


Pred dnevi je medvedka napadla in huje poškodovala 59-letnico na območju Škofljice, kasneje se je izkazalo, da je pred tem napadla in opraskala tudi sprehajalca. Potem se je v soboto zgodilo še eno srečanje – verjetno z isto medvedko. Ali ste že srečali, videli medveda v naravi, kakšna je vaša izkušnja, ali se bojite medvedov ?

Kulturna panorama
Cankarjeva in Stritarjeva nagrada, potem pa trikrat EPK in dvakrat v Maribor

Kulturna panorama

Play Episode Listen Later May 31, 2025 50:52


V četrtek je bila podeljena Cankarjeva, v soboto pa Stritarjeva nagrada. Evropska prestolnica kulture vabi na bienale mladih umetnikov, razstavo Sijoče nevidno mesto in bienale tekstilne umetnosti. V Mariboru se končujejo Slovenski dnevi knjige, pripravljajo pa se že na začetek Borštnikovega srečanja. Urednik oddaje Vlado Motnikar, avtorji prispevkov Vlado Motnkar, Karin Zorn Čebokli, Eva Furlan, Aljana Jocif, Sara Zmrzlak in Irena Kodrič Cizerl, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Franci Moder, urednik oddaje Vlado Motnikar.

Niezłe Aparaty
Ukradli moje zdjęcia. A potem mnie... pozwali

Niezłe Aparaty

Play Episode Listen Later May 30, 2025 32:10


To nie jest clickbait. To prawdziwa historia jednego z fotografów, któremu ukradli zdjęcia – a potem jeszcze został straszony przez firmę, która je ukradła. Posłuchaj, co robić, gdy ktoś kradnie Twoje zdjęcia.Patronem podcastu jest Fotoforma: https://fotoforma.pl/ - ulubiony sklep wszystkich fotografów i filmowców

Ameryka i ja - Lidia Krawczuk w RMF Classic
291. Polska astrofizyczka w Ameryce: Zuzanna Kocjan o Fulbrightcie i badaniu Wszechświata

Ameryka i ja - Lidia Krawczuk w RMF Classic

Play Episode Listen Later May 27, 2025 52:15


Wszystko zaczęło się od książek o gwiazdozbiorach. Potem przyszły filmy, pierwsze szkolne fascynacje i decyzja: wyjazd z Polski, by zrozumieć, jak działa Wszechświat. Dziś Zuzanna Kocjan bada galaktyki i tworzy symulacje kosmosu na jednej z amerykańskich uczelni – w ramach programu Fulbrighta. W rozmowie opowiada o swojej naukowej drodze, życiu w Stanach a także tym, jak to jest być kobietą w świecie astrofizyki.

Radijska tribuna
Maribor ima podžupanjo in podžupana

Radijska tribuna

Play Episode Listen Later May 21, 2025 40:20


Potem ko se je v Mariboru zaradi odstopa Sama Petra Medveda izpraznilo podžupansko mesto, je župan Arsenovič napovedal kar dve novi – mesto podžupanje in podžupana. O tem razvoju dogodkov smo govorili v Radijski tribuni

Top Hit | Codzienna dawka Słowa
Top Hit | 21 maja 2025 | Czy jestem wierny?

Top Hit | Codzienna dawka Słowa

Play Episode Listen Later May 20, 2025 7:16


Autor rozważań: kl. Kamil Szczurek Czyta: kl. Marek Węglarz J 15, 1-8 Jezus powiedział do swoich uczniów: «Ja jestem prawdziwym krzewem winnym, a Ojciec mój jest tym, który go uprawia. Każdą latorośl, która nie przynosi we Mnie owocu, odcina, a każdą, która przynosi owoc, oczyszcza, aby przynosiła owoc obfitszy. Wy już jesteście czyści dzięki słowu, które wypowiedziałem do was. Trwajcie we Mnie, a Ja w was będę trwać. Podobnie jak latorośl nie może przynosić owocu sama z siebie – jeżeli nie trwa w winnym krzewie – tak samo i wy, jeżeli we Mnie trwać nie będziecie. Ja jestem krzewem winnym, wy – latoroślami. Kto trwa we Mnie, a Ja w nim, ten przynosi owoc obfity, ponieważ beze Mnie nic nie możecie uczynić. Ten, kto nie trwa we Mnie, zostanie wyrzucony jak winna latorośl i uschnie. Potem ją zbierają i wrzucają w ogień, i płonie. Jeżeli we Mnie trwać będziecie, a słowa moje w was, to proście, o cokolwiek chcecie, a to wam się spełni. Ojciec mój przez to dozna chwały, że owoc obfity przyniesiecie i staniecie się moimi uczniami». Jesteśmy również na YouTubie: https://www.youtube.com/@rozwazania

How To Żyć
Miłe rzeczy: najpierw zupa, potem rave.

How To Żyć

Play Episode Listen Later May 19, 2025 38:42


Hejka! W tym odcinku będzie spokojniej – opowiem Wam, co w zeszłym roku naprawdę sprawiło, że miałam uśmiech od ucha do ucha: koncerty, nowe rodzinne tradycje, sporty wodne, które mnie totalnie wkręciły, oraz techno, techno i jeszcze raz techno.Opowiem też, jak ogarniam prawko w Anglii (czyli moja własna saga bez happy endu) i jak to jest być „starym dziadem” na koncercie – gdzie trybuny to luksus, o którym nie śniłam.Na deser dorzucam sprawdzone sposoby, jak zebrać ziomków, ugotować coś, co rozpieści kubki smakowe, urządzić kotu urodziny i odważyć się na własny biznes – nawet po kilku klapach. Bo czasem warto postawić na siebie i powiedzieć „idę na swoje”, nawet jeśli wewnętrzny krytyk ciągle Cię sabotuje.Napisz do mnie ! Mój instagram https://www.instagram.com/howtozyc/Email: howtozyc@gmail.comLinki do profili, o których wspominałam w odcinkuMoje dziecko Funky Vits ! https://www.instagram.com/funkyvits/Zlecenie na obraz kierujcie do Anety https://www.instagram.com/ruda_franca/Najlepsza tatuatorka, jaką znam!https://www.instagram.com/marlenapuszek/

Duhovna misel
Marko Rijavec: Vzgoja za lepoto

Duhovna misel

Play Episode Listen Later May 19, 2025 5:48


Rad imam sončne zahode. So pač nekaj tako zelo lepega, da se mi zdi skorajda greh, če vsak večer, ko je za to možnost, ne vsaj za nekaj trenutkov obstaneš pred zardelim nebom in brez besed preprosto gledaš in se čudiš. Vedno sem si mislil, da podobno razmišljajo tudi drugi ljudje. Pa ne. Večina lepoto na nebu samo na hitro ošine in se spusti naprej v divjanje. To me boli. Še bolj pa me boli, če kdo slučajno pride mimo in ga opozoriš na ta čudež, pa se samo namrdne, zamahne z roko in gre svojo pot. Saj mi ni težko, če komu sončni zahodi pač niso nič kaj takega. Težko mi je zato, ker vem, da je ta njihova gesta samo dokaz, da jim lepota ni pomembna. Da taki ljudje tudi sicer ne znajo najti ničesar lepega, ničesar, čemur bi se čudili, ničesar, pred čimer bi jim vzelo sapo in jih očaralo, ničesar, v čemer bi uživali in si s hvaležnostjo napolnili od hoje po svetu izpraznjene duše. Človek, ki se ne zna čuditi, ki ne zna videti lepega, je zagrenjen in črnogled. Nima upanja in nima volje. Nima življenja v sebi. In zato nima prihodnosti. Na splošno se mi zdi, da nam je težavnost časa tako omračila um in srce, da res ne zmoremo več videti lepega. Ne lepega v naravi, ne lepega v dogodkih, ne lepega v ljudeh. Da so na naših očeh kakor luskine dogodkov, porazov in razočaranj našega sveta. Da je zato vse, česar smo sposobni, samo nerganje nad tem in onim, nerganje, za katerega smo vsi že davno ugotovili, da ne bo ničesar popravilo, ničesar izboljšalo, pa se ga še kar poslužujemo. Ker je teža vsega pač prevelika in se nam zdi, da jo to vsaj za malo zmanjša, ko jo prenese na sogovorca. Pa je ne. In tako je velikokrat. Življenje je težko. Kar pa ne pomeni, da v njem ni lepote. Le da lepota pripada tistim, ki so jo pripravljeni iskati vedno, tudi v težkih časih. Lepote tako ni sposoben videti, kdor je ne išče, kdor si je ne želi, kdor se ne bori zanjo. Treba jo je v svojem življenju zahtevati. Potem jo najdemo. Nujno si je treba vzeti čas za lepoto. Iti v hribe ali na sprehod, občudovati lepoto narave, brati, pogovarjati se, se igrati z otroki, biti razigran, vzeti si čas za mir in tišino. Iskati lepoto v stvarstvu in v ljudeh okoli nas, in sicer vseh ljudeh. Vzeti si torej čas, da bi spet spoznali, opazili in se prepričali o lepoti življenja, lepoti ljudi in lepoti sveta. Preprosto zato, da bi jo znali potem najti tudi tam, kjer se na prvi pogled zdi, da je ni. V vsakdanjih opravkih in teži dneva, v napornih in žalostnih dneh, v ljudeh, ki so nam ljubi in prav tako v tistih, ki jih težko prebavljamo. Da bi bili vedno sposobni ustaviti svoj korak, odmisliti besede in dejstva, ki nam jih vsiljuje svet, in v vsem in vsakomur poiskati lepo. Kajti lepota je vedno in povsod. In težji kot so časi, bolj moramo iskati lepoto in tega učiti tudi druge. Vedno in povsod, ker je lepota v vsem in v vsakomur. Če temu ne verjamemo, potem že potrebujemo te vzgoje. Ne vzgoje v sanjače, temveč vzgoje v tiste, ki so sposobni videti dlje, globlje in bolje. Vzgoje v tiste, ki si želijo prihodnosti. Ker je prihodnost samo za tiste, ki iščejo in si želijo lepote.

Aha Super
[Aha Super 061] Wszystko jest teatralne

Aha Super

Play Episode Listen Later May 18, 2025 73:02


Maj zimny jak nigdy. Według Chata GPT średnie temperatury w wielu regionach kraju są nawet o 3–5°C niższe od normy wieloletniej.Tytułem przydługiego wstępu chwalę się iż od 3 miesięcy 2x w tygodniu regularnie chodzę na siłownie ze starszym synem. To świetny father-son time a i kręgosłup zdrowszy. Ponadto konkurs rozwiązany.Zaczynamy od TLOU, trochę o serialu, trochę o grze. Szycha był na imprezie Bethesdy bo premiera DOOMa. No i Clair Obscur: Expedition 33 nas nie porwał. Inaczej Atomfall który bardzo mi się podobał..Seriale i filmy. Love, Death & Robots, Alien: Romulus, ASH - Stary nie poleca choć jest halucynogennie. Ta ładna aktorka to Eiza González (Baby Driver, Alita). Ja z kolei polecam nie nastawiać się na Mickey 17. Miejscami ładny ale strasznie nudny. Musiałem przepraszać rodzinę ze zmarnowałem im 2 godziny życia. The Four Seasons na Netflixie jest jednak godny polecenia. Osiem razy pol godziny wciąga. Producentka (a także współscenarzystka) to Tina Fey czyli ta "żona ze starego dobrego małżeństwa”. Potem polecajka serialu z Kevinem Baconem czyli “ Łowca nagród”. Na Prime.Polecam Towarzysza czyli “Companion” z Jack Quaid. To piękne nawiązanie o którym zapomniałem podczas nagrywania to “Ex Machina z Temu”. Serial The Studio na Apple TV+ JEST KAPITALNY. BlackBerry to dziwny film ale imo też warto zobaczyć.Wstępniak.(00:01) Sport jest istotny(04:45) Konkurs rozwiązany, nagrody już wysłane(06:15) Konkurs “Ostatni z nas” u StaregoTematy główne.(07:30) The Last of Us, po S02E04 [HBO Max](12:30) Śniadanie Slayera(16:30) DOOM: The Dark Ages(21:30) Odbiłem się od Clair Obscur: Expedition 33(24:20) Atomfall(32:20) Love, Death & Robots SE4(38:30) Alien: Romulus [Disney+](43:30) ASH [Prime](47:10) Mickey 17, reż. Joon-ho Bong(53:00) Andor SE2, będziemy oglądać [Disney+](54:40) The Four Seasons [Netflix](60:00) Łowca nagród [Prime](62:00) Towarzysz [Prime](65:00) The Studio [Apple TV+](69:00) BlackBerry [Netflix]O nas więcej, tu też wszystkie linki! https://www.ahasuper.plFajnie? Niefajnie? Napisz do nas! ahasuper@ahasuper.plWspółpraca reklamowa: info@digitalaudio.plGdzie nas słuchać? https://anchor.fm/bartosz-drozdowski Gdzie nas oglądać? https://www.youtube.com/@ahasuperAha Super na fejsie, https://www.facebook.com/AhaSuper01Aha Super na insta! https://www.instagram.com/AhaSuper01

Duhovna misel
Emanuela Žerdin: Pravica do starosti

Duhovna misel

Play Episode Listen Later May 16, 2025 6:28


Lepo majsko jutro. Sonce je pozlatilo nebo, trava je dvignila svoje mokre cvetove in zazelenela z najbolj zeleno barvo na svetu, ptice so v gručah začele izvajati svoj neponovljivi jutranji koncert! Toliko sonca, toliko upanja, veselja, da te kar vrže iz postelje. Potem pa … stopim pred ogledalo in se zazrem v obraz, ki me gleda. Obraz, ki ni nič podoben cvetočemu maju, obraz, ki je zjutraj ves prepreden z malimi in večjimi gubami in gubicami, lasje, ki so na sencih začeli počasi, toda vztrajno siveti, veke, ki so se povesile, podbradek, ki raste in raste… Ja, staram se, cvetoča pomlad je zunaj, toda človeški obraz se spreminja in se ne obnavlja z vsako pomladjo kot narava, ampak z vsakim novim rojstnim dnevom doda kašno starostno spremembo. In tako se nehote spomnim na velike napore mnogih ljudi, posebej žena, posebej tistih v javnosti, ki jih gledamo na vse mogočih zaslonih in plakatih. Kaj vse naredijo, da bi čim dlje ostale mlade, zanosne, cvetoče in sijoče. Kako močna industrija stoji za temi ženskimi željami po večni mladosti in nespremenljivi lepoti! Nehote se nasmehnem. Ne želim biti del tega sveta, ki ne dovoli, da je videti drugače kot pred dvajsetimi leti! Ne želim biti del sveta, ki občuduje ženo predvsem zato, ker je čim dlje časa mlada in sijoča, ki je tudi pri šestdesetih videti kot pri dvajsetih! Mislim, da bi si žene morale izbojevati pravico do starosti, do tega, da so lahko tudi stare. Da so pri šestdesetih enako vredne, tudi če niso več poskočne in cvetoče, tudi če imajo deset gub na obrazu več kot pred enim letom in tudi če so njihovi lasje vse bolj sijoče srebro. Lepota žene, tista prava lepota, o kateri govori Sveto pismo, ni v zunanji podobi. Lepota žene je v njenem srcu, v njenih dejanjih in besedah. Vprašajte otroke, vnuke, tudi mlade! Ali imajo manj radi svoje mame in babice, ko se postarajo in jih ne morejo več uloviti na dvorišču? Oni vedo, da pravo lepoto daje ljubezen, tista tako sijoča in cvetoča ljubezen, ki jo rodi materinstvo, vendar zna žensko srce, tudi če ni telesna mati, vzljubiti tako kot nobeno drugo srce. Obrnem ogledalo narobe in se glasno zasmejem. Dovolite mi, da sem danes stara toliko, kot sem, toda moje srce je ostalo mlado, zato vas ljubim enako kot pred dvajsetimi ali tudi petdesetimi leti. Dobro jutro, moja starost!

Duhovna misel
Simon Potnik: Bog, če ne gre drugače...

Duhovna misel

Play Episode Listen Later May 14, 2025 5:47


Ko sem pripravljal to razmišljanje, mi je uspelo, tako se mi je zdelo, ujeti nekaj misli … To, da na eni strani svet ponuja rešitev, ki jo sicer v tej tekmi drago plačujemo, na drugi strani pa prav zato ostajamo ali postajamo nezadovoljni, žalostni ali celo jezni. Vedno malo napeti. Vedno več je telesnih in duševnih alergij in disforij. Potem pa mi je prišla na misel Jezusova beseda: Brez mene ne morete ničesar storiti. No, ampak glej, kaj vse delamo in smo naredili in ustvarili … Pa se prikrade vprašanje: kako uspešno pa je? Kakšen smisel ima vse to dognanje, znanje, imetje, zdravje in lepota, če potem toliko ljudi ni srečnih, če so nezadovoljni s seboj, svojim videzom, spolom, s svetom, v katerem živijo, z življenjem? Jezus, kaj želiš povedati? Če sprejmem, da brez tebe res ne morem nič, ali to tudi pomeni, da s teboj lahko vse? In spet Jezusova beseda … Nisem prišel izvrševat vseh vaših želja, prišel sem kot pot, resnica in življenje. Prišel sem izvrševat Očetovo voljo. Če si daleč, trpeč in žalosten, vrni se k Očetu. On te ljubi. Ne obupaj. S tabo sem na tvoji poti. Začni danes, zdaj. Če že dolgo nisi molil, začni danes. Ne znaš? Moli s srcem. Stopi v cerkev, pridi k maši. Najdi prijatelja pri iskanju. Jaz bom s teboj. Jaz bom tvoja moč. Z menoj boš zmogel.

Duhovna misel
Stanislav Kerin: Polnost sreče

Duhovna misel

Play Episode Listen Later May 10, 2025 6:37


Informacije o dogodkih po svetu redko pridejo do vseh ljudi. Vseeno smo izvedeli kaj se je zgodilo v Parizu, kaj se dogaja po svetu. So tudi dogodki, ki jih ne moremo zaslediti v medijih. Vedno znova je potrebno pomagati človeku, da bi svoje hrepenenje po sreči prav udejanjil v svojem življenju. Dogodki zadnjih let kažejo, koliko ljudem je to ukradeno ali celo uničeno. Ob beguncih smo postali prestrašeni, skušali smo se temu izogniti. Pri sprejemanje beguncev na obalah otoka Lampedusa v Sredozemlju je zdravnik Petro Bartolo naredil vse kar je lahko. Vsak je prinesel s seboj svojo zgodbo. Najbolj pretresljive so bile zgodbe otrok. Tihotapili so jih za prodajanja njihovih organov. Potem so jih odvrgli na smetišče. Veliko dogodkov niti ne pride v medije. Teh dogodkov ne vidimo in o njih ne slišimo. Vse to je življenje danes. Odprte človeške oči opazijo propadanje civilizacije, ki je storila veliko dobrega za vse človeštvo. Kaj se dogaja? Mislim, da nas pritegne govorjenje o pravici do sreče. Do nje skušamo priti preko raznih oglaševalcev, ki nam s svojimi izdelki zagotavljajo pravo pot k sreči. In mi temu verjamemo! TODA! Sreča sama po sebi ne obstaja. Vedno je povezana z ljudmi okoli nas. Zaprti v svoje lastne želje in trenutne občutke sreče, začnemo propadati. Nikakor ne moremo priti do obljubljene sreče in veselja. Zakaj nihče o tem ne govori? Zakaj nihče ne usmerja ljudi v pravo smer. NAPAKA! Veliko ljudi govori o svoji poti, o svojem zgrešenem pojmovanju življenja in o pravih vrednotah. Med njimi je uspešen mlad poslovnež Jean – Marc Potdevin, ki sam o sebi pravi, da je pri 40 letih imel vse kar si človek želi: imel je dobro službo, imel je dovolj denarja, imel ugled v družbi, privoščil si je lahko vse kar si je zaželel. Ob tem je prišel do spoznanja, da mu zavidanja vreden uspeh ni potešil globlje želje, želje po sreči. Spremenil je svoje življenje. Postal je svoboden, ker je imel pogum zapustiti lažno svobodo iz oseminšestdesetih let – pravzaprav suženjstva razpuščenih nagonov (tako sam pravi). Vedno znova potrebujemo spodbude, zglede, ki bi nas usmerjali v pravo smer. Vprašanje je ali vidimo te zglede? Polnost sreče ne najdemo v trenutkih veselja, polnost sreče najdemo v prizadevanju za druge, za srečo in veselje drugih. Potrebno je veliko odpovedovanja, premagovanja samega sebe. Na tej poti hitro omagamo, zato so potrebni ljudje, ki nas spodbujajo in nam stojijo ob strani. Vsak izmed nas lahko postane opora in zgled za druge. To je odločitev za življenje, za kulturo življenja, to je odločitev za srečo. Odločitev je naša!

Zagret za tek
251 - Jernej Nejc Pikel, trail, kamniški hribi, ultre, stomiljke, izgorelost in depresija

Zagret za tek

Play Episode Listen Later May 8, 2025 96:55


Rowery, nie bajki
Berlin na receptę, czyli jedziemy rowerem z FlixBusem. A potem na rowerze po Berlinie

Rowery, nie bajki

Play Episode Listen Later May 8, 2025 50:44


Podróżowanie na rowerze to bajka. Kto zasmakował, ten już jest stracony. Ale podróżowanie z rowerem to inny wymiar. Kto nie drżał na dworcu, czy mu kolej łaskawie zabierze rower, ten nie zrozumie. U FlixBusa rowery zabierają bez łaski, a właściwie za co łaska, bo za 5 zł niezależnie od destynacji. Zakładają na raki rowerowe, no i ziut, gdzie was oczy poniosą. Mnie poniosło do Berlina. I o tym też będzie w tym podkaście. Berlin na receptę, bo to „Rowery, nie bajki”. W tym odcinku Juliusz Ćwieluch rozmawia z Michałem Lemanem z FlixBus (flixbus.pl). (00:00) Najciekawsze fragmenty (00:56) Wstęp do odcinka (01:15) O podróży Julka Ćwielucha autobusem FlixBus z rowerem do Berlina (03:05) O przewożeniu rowerów autobusem i jak to zrobić (07:53) O otwarciu Europy i o tym, gdzie można dojechać pociągiem, a gdzie autobusem (10:20) Kto jeździ autobusem? (12:40) 5 zł za przewożenie roweru! (17:52) Berlin: rowerowa Mekka? (21:35) O kręceniu rowerem w biurach Flixbusa (24:20) Budowanie ścieżek rowerowych: dlaczego nie ma ich wystarczająco dużo? (29:35) Amerykańskie autobusy: Greyhound! (36:10) O kontroli paszportowej (43:05) Jak wygląda „rowerowość” naszego gościa? (47:45) Czy rower może czuć się zagrożony przez autobusy? (50:10) Podsumowanie. Chcesz dowiedzieć się więcej? Wykup dostęp do Polityka.pl i odkryj bogaty zbiór materiałów na tematy od sportu, polityki i historii po kulturę. Skorzystaj z kodu ROWERY30, aby otrzymać 30% zniżki na subskrypcję.

Zapisi iz močvirja

Med vsemi pomembnimi maji, ki se imajo zgoditi v petem mesecu leta, je prišel in neopaženo odšel tudi četrti maj. Ujet med delom in zmago je njega dni označeval smrt Josipa Broza - Tita. In kar je bilo letos četrtega maja še posebej zanimivo: kljub nedelji, ko mediji sami po sebi niso najbolj dejavni, smo njegovo smrt prvič kolektivno prezrli. Večina spletnih medijev in portalov, ki se hvalijo, da so dejavni štiriindvajset ur na dan, sedem dni v tednu, so o Titovi smrti molčali, nekaj drugih medijev ga je pospravilo ob konec novičarskega bloka pred šport in vreme. In zdaj se upravičeno sprašujemo, kaj naj bi pomenila takšna ignoranca do Tita? Oziroma kaj nam govori o Titu, o času in o nas. Poskusimo. Tito je kot človek, kot voditelj in kot simbol prehodil ves krog. Od obskurnosti nikogar v zgodnjem dvajsetem stoletju do ene osrednjih figur istega stoletja, od objokovanja konec osemdesetih let do vnovične obskurnosti v prvi polovici enaindvajsetega stoletja. Takšna je usoda tako diktatorjev kot herojev in v zgodovini je bila videna že ničkolikokrat. Letošnja Titova smrt v medijih je poglavje zase. Če bi pred 45 leti kdo problematiziral ali, nezamisljivo, ignoriral Titovo smrt, bi bil v Jugoslaviji postavljen pred zid; celo v tujini so bili uvodniki spoštljivi, kar je posledično pripeljalo do ikoničnega pogreba, ki je danes zasenčil tako njegove diktatorske kot tudi herojske dosežke. Zatem je Titova smrt vijugala po luknjasti cesti zgodovine. Prva leta smo poslušali sirene pet minut pred petnajsto uro, ko so te utihnile, so se začela dve desetletji dolga prerekanja o tem, ali je bil heroj ali zločinec. Medtem smo dobili izjave in zgodbe stranskih likov, kot so kuharice, zdravniki, žene in ljubice. Potem še nekaj malega o otrocih in potomstvu, dokler ni vse potihnilo. Do 4. maja 2025, ko se ga večina nekdanjih jugoslovanskih medijev ni spomnila niti z generičnim zapisom. Tisti, ki so se ga, pa so pod novičko komaj nabrali nekaj deset komentarjev, kajti, kot vemo, šele komentarji opolnomočijo spletni medij. Kar pa je zanimivo … Medtem ko smo Titovo smrt zatajili, pa imamo prav te dni veliko veselje z obletnico konca druge svetovne vojne. Vsakomur, ki ima vsaj malo uvida v dogajanje pred osemdesetimi leti, je jasno, da je o drugi svetovni vojni, sploh pa o njenem koncu na našem območju, nemogoče govoriti, ne da bi se kot ključno figuro sočasno obravnavalo Tita. Hočemo povedati, da smo Tita kot človeka vrgli na smetišče zgodovine, njegov čas, njegovo epoho, če hočete, pa smo z veseljem obdržali. Zakaj je tako, je mogoče razložiti na dva načina: ali je človek še bolj zapleten in kompleksen kot njegov čas in kot tak prezahteven za vsakdanjo medijsko reciklažo ali pa smo iz njega iztisnili vse, kar se je dalo, medtem ko obdobje še skriva nekaj soka, s katerim se lahko osveži dnevna politika. Titova simbolna smrt, ki jo doživljamo z medijsko ignoranco 45 let po dejanski smrti, pa ima še eno, recimo ji izobraževalno noto. Čeprav je pozabljen, se osrednji igralci današnje slovenske politike neposredno napajajo pri njem. Ali ideološko ali s slogom vladanja so zdajšnje slovenske politične elite še vedno vezane na Tita. Tudi tisti, ki danes besnijo proti krivicam in zablodam socialističnega ali pač komunističnega repertorija, dolgujejo svoj raison dʼêtre Josipu Brozu. Čeprav pozabljen, vpliva na naša življenja zdaj in tukaj veliko bolj, kot si želimo ali upamo priznati. In s tega stališča je zanimivo še nekaj. Številni se sprašujejo, kdaj bomo presegli slovenske politične razkole, kdaj bodo politični dejavniki, ki nas obvladujejo že trideset let, končno pozabljeni. Z letošnjo Titovo medijsko smrtjo smo dobili odgovor. Na Kučana in Janšo bomo pozabili leta 2070.

Jutranja kronika
Potem ko se je polegel dim sinočnjih kresov, ob prazniku dela godbeniki budijo z jutranjimi budnicami

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later May 1, 2025 20:58


Danes je praznik dela - državni praznik in dela prost dan, ko na predvečer po državi tradicionalno zagorijo kresovi, ob katerih se pogosto vrstijo opozorila o delavskih razmerah. Tako je bilo tudi na sinočnji osrednji sindikalni prireditvi na Rožniku v Ljubljani, kjer je Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov ocenil, da je sindikalizem na preizkušnji, saj se znati prilagajati. Druge teme: - Ukrajina in Združene države podpisala sporazum o redkih rudninah. - Od evropskih proračunskih pravil zaradi oboroževanja bo odstopila več kot polovica Unije. - Srbijo pred novimi protesti obiskala evropska komisarka za širitev Marta Kos.

Duhovna misel
Poznati pastirja

Duhovna misel

Play Episode Listen Later May 1, 2025 1:58


Po slovesni večerji je neki hollywoodski igralec razveseljeval goste s čudovitim branjem Shakespearja. Potem ga je starejši ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

COSMO Radio po polsku
Vincent Helbig: chcę być Niemcem wszystkich Polaków

COSMO Radio po polsku

Play Episode Listen Later Apr 29, 2025 31:01


Vincent Helbig – młody niemiecki policjant - rozpoczął swoją przygodę z Polską od podróży śladami swoich dziadków. Potem dojrzewała jego miłość – do pewnej Polki i do Polski. Dziś mieszka w Krakowie, ma polską rodzinę, perfekcyjnie mówi po polsku, jest popularnym instagramerem i autorem książki „Wasz Niemiec. Jak pokochałem Polskę”. O swojej miłości i misji poprawy stosunków polsko-niemieckich opowiada Maciejowi Wiśniewskiego. Von Maciej Wisniewski.

Historie Biblijne
65 - Prokurator

Historie Biblijne

Play Episode Listen Later Apr 28, 2025 14:29


Słowo prokurator kojarzy się z Poncjuszem Piłatem, który sądził Jezusa. Jest to słowo pochodzenia łacińskiego. Dziś w języku polskim prokurator to ktoś kto oskarża, ale co znaczyło to słowo w czasach biblijnych? Czy Piłat był prokuratorem? Jaka była jego funkcja i co o nim mówią źródła pozabiblijne?Nowy Testament został spisany po grecku, a słowo prokurator jest łacińskim wyrażeniem. Można je znaleźć w łacińskim przekładzie, w Wulgacie. W Mateusza 20:8 czytamy: “dicit dominus vineae procuratori suo”. Po polsku w tym miejscu czytamy: “mówi pan winnicy do rządcy swego”. Jasno z tego wynika, że prokurator był zarządcą. Prokurator Judei był więc zarządcą Judei.W oryginale greckim występuje jednak słowo “hēgemōn”. Tak określono Piłata, Feliksa i Festusa. Np. w Mateusza 27:2 czytamy: “Związali go więc, odprowadzili i przekazali namiestnikowi Piłatowi”. Greckie słowo “hegemon” zostało przetłumaczone jako namiestnik. Podobnie w Dziejach 23:24 czytamy: “Kazał też trzymać w pogotowiu zwierzęta juczne, aby wsadzić na nie Pawła i odstawić go cało do namiestnika Feliksa”.Tak więc Piłat, Feliks i Festus byli po grecku hegemonami, a po polsku namiestnikami. Czy jednak po łacinie byli prokuratorami? Rzymscy namiestnicy rządzili w Judei mniej więcej w latach od 6 do 136. Piłat był 5 namiestnikiem, Feliks 11, a Festus 12. Wszyscy oni byli namiestnikami, ale czy byli także prokuratorami? Przez długi czas tak myślano, bo wiemy, że Feliks i Festus byli prokuratorami, a ponieważ Piłat rządził w Judei przed nimi, więc także jego nazywano prokuratorem.W 1961 roku w nadmorskiej Cezarei odkryto tzw. kamień Piłata. Ten rzymski namiestnik zbudował lub odbudował coś w tym portowym mieście. Ta informacja nie jest jasna, ale wyraźnie da się odczytać jego tytuł. Piłat nie był prokuratorem ale prefektem. Judeą rządziło 7 prefektów do 41 roku. Wtedy na 4 lata Judeą rządził król Herod Agrypa I. Gdy on zmarł w 44 roku Rzymianie ponownie przysłali namiestników, których od tego momentu nazywali prokuratorami.Prokuratorzy rządzili w Judei do wybuchu powstania żydowskiego w 66 roku. Potem namiestnicy na te tereny byli nazywani legatami. Tak więc Piłat był prefektem, a nie prokuratorem. Ten błędny tytuł można znaleźć u Józefa Flawiusza oraz Tacyta. Flawiusz żył w okresie, kiedy rzymscy namiestnicy nazywani byli prokuratorami, a więc pisząc o wcześniejszym Piłacie także określił go tym terminem. Również Tacyt używa tego terminu pisząc o Piłacie. Czy popełnili błąd?Łacińskie słowo procurator oznaczało kogoś kto reprezentował sprawy kogoś innego. W tym znaczeniu prokurator Judei reprezentował interesy cesarza na tym terenie. Szczególnie interesy finansowe. Cesarzy rzymskich interesował pokój w prowincjach aby mogły płacić podatki. Właśnie takie było zadanie namiestników, którzy w pewnym okresie nosili tytuł prokuratora. Chociaż więc Piłat nie miał tytułu prokuratora, ale prefekta, to jednak był prokuratorem w tym znaczeniu, że reprezentował cesarza.Przypominając kontekst historyczny - w Judei rządził Herod Wielki, a po jego śmierci krótko jego syn. Potem władzę w tym regionie sprawowali prefekci. Piłat był piątym z siedmiu namiestników o tym tytule. W okresie 41-44 władzę w Judei dostał Herod Agryppa I. Po nim wrócili rzymscy namiestnicy mający już tytuł prokuratora. W latach 66-70 Żydzi się zbuntowali. Od tego okresu Rzymianie nazywali swoich namiestników Judei legatami.W oryginale greckim Nowego Testamentu Piłata, Feliksa i Festusa określa się słowem hegemon. To słowo weszło do wielu języków europejskich, między innymi do języka polskiego. Oznacza kogoś sprawującego władzę najwyższą. Kimś takim byli rzymscy namiestnicy dla Żydów w Judei. Także słowo łacińskie prokurator weszło do języka polskiego. Wprawdzie łacińskie znaczenie wiązało się z zarządzaniem oraz podatkami u nas to słowo weszło jako określenie sądowe. Dlaczego tak się stało?Może warto przypomnieć, że wszyscy trzej namiestnicy wymienieni w Biblii do 1961 roku byli nazywani prokuratorami. Biblia wszystkich ich trzech wiąże ze sprawami sądowymi. Piłat sądził Jezusa, a Feliks i Festus przesłuchiwali apostoła Pawła. Nic więc dziwnego, że dla czytających Nowy Testament ci trzej kojarzyli się bardziej z sądem niż z podatkami. Chyba właśnie z tego powodu prokurator w języku polskim to termin sądowy.Piłat w pewnym sensie wyznaczył sposób sprawowania władzy przez kolejnych namiestników. Ten piąty prefekt Judei postanowił wejść do Jerozolimy z rzymskimi symbolami. Chodziło o orły, odznakę legionów rzymskich oraz o podobiznę cesarza. Żydzi się zbuntowali. Piłat nakazał zatrzymać tę rebelię. Ostatecznie jednak musiał ustąpić, bo cezar chciał spokoju i podatków. Kolejni prefekci i prokuratorzy rządzili, ale starali się nie denerwować Żydów.Piłat, a w późniejszym okresie także Feliks i Festus ustępowali Żydom. Widać to wyraźnie w procesach Jezusa i Pawła. W Ewangelii Jana 19:6 czytamy: “Rzekł do nich Piłat: Weźcie go wy i ukrzyżujcie, ja bowiem winy w nim nie znajduję”. Wynika z tego, że sami mogli wykonać wyrok. Było jednak dla nich wygodniej, by zrobili to Rzymianie i Piłat ugiął się. W jego ślady poszli kolejni rzymscy namiestnicy.W Dziejach Apostolskich 24:27 czytamy: “pragnąc okazać Żydom przychylność, Feliks pozostawił Pawła w więzieniu”. Paweł miał rzymskie obywatelstwo, a więc nie można go było skazać na śmierć jak Jezusa, ale można go było dalej trzymać w więzieniu. Później w Dziejach Apostolskich 25:9 czytamy: “Ale Festus, chcąc zyskać przychylność Żydów, odpowiedział Pawłowi tymi słowy: Czy chcesz pojechać do Jerozolimy”. Festus prawdopodobnie zdawał sobie sprawę, że tam dojdzie do zamachu. Paweł skorzystał wtedy ze swoich praw i odwołał się do Cezara.W 64 roku kolejnym prokuratorem Judei został Gesjusz Florus. Dostał to stanowisko bo jego żona przyjaźniła się z żoną Nerona. Według Józefa Flawiusza sprowokował on Żydów do buntu, który wybuchł w roku 66. Jego następcą był Marek Antoniusz Julianus, który piastował urząd prokuratora w czasie wojny żydowskiej czyli w latach 66-70. Był on ostatnim piastującym ten urząd. Od 70 roku w Judei rządzili już rzymscy legaci.Podsumowując. Błędne nazwanie Piłata prokuratorem nie jest winą Biblii. Tak określali Piłata historycy tacy jak Józef Flawiusz i Tacyt. Nowy Testament został napisany po grecku i tam występuje słowo hegemon na określenie Piłata, Feliksa i Festusa. Wszyscy oni byli namiestnikami Judei i tak jest to zwykle tłumaczone w polskich Bibliach. Łacińskie słowo procurator można znaleźć w łacińskim przekładzie, ale nie na określenie tych trzech, ale w Mateusza 20:8 gdzie mowa o zarządcy winnicy. Chociaż więc Piłat nie miał tytułu prokuratora Judei to można go tak określać jako przedstawiciela cesarza w tym regionie.A gdy nastał wieczór, mówi pan winnicy do rządcy swego: Zwołaj robotników i daj im zapłatę, a zacznij od ostatnich aż do pierwszych.https://biblia-online.pl/Biblia/Warszawska/Ewangelia-Mateusza/20/8Związali go więc, odprowadzili i przekazali namiestnikowi Piłatowi.https://biblia-online.pl/Biblia/Warszawska/Ewangelia-Mateusza/27/2Kazał też trzymać w pogotowiu zwierzęta juczne, aby wsadzić na nie Pawła i odstawić go cało do namiestnika Feliksa.https://biblia-online.pl/Biblia/Warszawska/Dzieje-Apostolskie/23/24A gdy go ujrzeli arcykapłani i słudzy, krzyknęli głośno: Ukrzyżuj, ukrzyżuj! Rzekł do nich Piłat: Weźcie go wy i ukrzyżujcie, ja bowiem winy w nim nie znajduję.https://biblia-online.pl/Biblia/Warszawska/Ewangelia-Jana/19/6Po upływie dwóch lat nastał po Feliksie Porcjusz Festus; pragnąc okazać Żydom przychylność, Feliks pozostawił Pawła w więzieniu.https://biblia-online.pl/Biblia/Warszawska/Dzieje-Apostolskie/24/27Ale Festus, chcąc zyskać przychylność Żydów, odpowiedział Pawłowi tymi słowy: Czy chcesz pojechać do Jerozolimy i tam być o to przede mną sądzony?https://biblia-online.pl/Biblia/Warszawska/Dzieje-Apostolskie/25/9

Zapisi iz močvirja
Pravi demokrati – drugi del

Zapisi iz močvirja

Play Episode Listen Later Apr 15, 2025 8:14


Spoštovana zvesta poslušalca oddaje … Današnji zapis je nadaljevanje zapisa iz lanskega novembra. Takrat je dr. Anže Logar ustanovil svojo stranko, imenovano »Demokrati« in prah, ki ga je s tem dvignil, se na slovenski politični sceni še vedno ni polegel.Tako smo po skoraj pol leta iz bogato obložene police slovenskih političnih sporov ponovno vzeli tega posebneža med špetiri … Spor za današnjo pridigo je zelo enostaven v svoji zapletenosti, kot je zapleten v svoji enostavnosti. Ter kot tak povsem ustreza strogim kriterijem naše oddaje, ki se načeloma ne ukvarja z banalnostmi. A gremo lepo po vrsti, kot so prepiri v Trsti. Stranka SDS na upravnem sodišču toži ministrstvo za notranje zadeve, ker je dovolilo registracijo stranke Demokrati. Kot pojasnilo ... Stranko SDS vodi Janez Janša, stranko Demokrati pa Anže Logar. Kdo danes vodi ministrstvo za notranje zadeve, ni povsem jasno. Kakorkoli … Enostavneje bi bilo, če bi stranka SDS tožila neposredno stranko Demokrati, ampak to bi bilo preveč enostavno; tožba, ki se nanaša na Demokrate in se kanalizira prek notranjega ministrstva, zveni mnogo bolj resno, kot če bi se stranki v postopku tožili, ali pač zmenili medseboj. Ampak v katerem grmu tičijo demokrati? Pri SDS ne brez argumentov trdijo, da se bodo lahko volivci na volišču zmedli. Predsednik Demokratov je bivši član SDS, njegovi stranki do največje opozicijske manjka le pridevnik ali dva in volivci bodo vodili Demokrate, čeprav bodo v resnici hoteli voliti SDS. V takšnem primeru gre za zlorabo volitev, ampak ministrstvo, na katerega je bila tožba naslovljena, jo je tokrat poceni odneslo. Zakon o političnih strankah sicer ustanoviteljem nalaga, da se morajo imena in kratice strank, kot tudi drugi strankarski simboli med seboj razlikovati, a če se slovenske politične stranke malo ali nič ne razlikujejo v vsebini, se še manj ali nič razlikujejo v imenih. Sodišče je v tem sporu poenostavljeno rečeno razsodilo oziroma pojasnilo, da se v čudovitem svetu parlamentarizma imena pač ponavljajo. Ker so slovenske stranke v glavnem registrirane v Sloveniji, imamo v njihovih imenih kolikor hočete Slovenije. Ker je popularno in privlačno, pa tudi politično všečno biti demokrat, je v Sloveniji na veliko uporabljan tudi ta antični pojem. Potem pa je v imenih še nekaj svetovnonazorskih oznak, da pa je bilo sodišče kar se daplastično, je kot precedenčni primer navedlo slovenske zelene stranke, ki jih je kar nekaj, vse pa imajo v imenu tako Slovenijo, kot barvo zdrave zavisti, ki je zelena. Ampak vrnimo se k sporu. Jasno je, da so se Logarjevi Demokrati ugnezdili med imena, kjer že tako ali tako vlada precejšna gneča in bo na volitvah lahko resnično nastala zmeda. Zato čudi, da na novoustanovljene stranke ne sežejo po bolj kreativnih rešitvah, ki so bile kdaj v zgodovini že uporabljene. Če bi recimo namesto Slovenski demokrati uporabili ime stranke »Slovenski avtokrati«, bi bili zagotovo tako opaženi, kot tudi nezmotljivo drugačni. Da ne govorimo, kakšna velika škoda se dela, ker smo tako po nemarnem pozabili na cel spekter potencialnih strankarskih imen, ki nam jih je in nam jih še vedno ponuja marksistično- leninistična dogma. Se pravi, na vse mogoče izpeljanke s socialističnim ali s komunističnim. Slovenski socialisti ali Slovenska komunistična stranka bi bili edini v parlamentarnem prostoru; za ideološki predznak pa se tako ali tako ni bati, saj se recimo nekatere konservativne stranke z velikim veseljem ideološko primerjajo z neoliberalno kapitalistično prakso. Če parafraziramo nesmrtnega barda: »Stranka enako dišala bi z imenom drugim!« V nadaljevanju je škoda, ker se ne uporabljajo pridevniki tipa »radikalen«. Recimo Slovenska radikalna stranka se sicer sliši zlovešče, a radikalen je lahko sodoben človek na mnogih področjih, od katerih jih je večina povsem benignih. Pozabili smo tudi na izpeljanke revolucionarnih imen, na drugi strani pa za čuda nimamo več resne stranke s krščansko ali katoliško referenco v imenu. Kakorkoli; praznega prostora je pri imenih ogromno in škoda se zdi, da so se vsi nagnetli med slovenske demokrate. In Janez Janša je storil edino, kar se zdi v tem primeru razumno. Takoj za njim pa je isto storil še Anže Logar. Še pomnite, kako so na začetku internetnega buma spretneži, ki so vedeli, kam bo pes pomolil taco, vnaprej registrirali računalniške domene podjetij ali posameznikov, ki so jih potem tem prodali za velik denar. Tako sta tudi Janez in Anže pri uradu za intelektualno lastnino preventivno registrirala imeni strank, ki imata v korenu Demokrate in Slovenijo. Se pravi: Slovenski demokrati, Demokrati Slovenije in pa Slovenska demokratska stranka. Ta imena, če bodo pravnomočno registrirana, bodo tako zamrznjena in jih ne bo več mogoče uporabljati, ter se na ta način zastonj kititi s tujim perjem. Ampak kot vedno, jo je politiki zagodla slovenščina. Izpeljank za ime stranke, ki bi imela v korenu tako Demokrate kot Slovenijo je še kar nekaj, in če se hočeta tako Logar kot Janša znebiti morebitnih konkurentov in neupravičenih jezdecev na njunem minulem delu, je treba vnaprej registrirati vse možnosti. In sicer: Demokrati iz Slovenije, Stranka slovenskih demokratov, Slovenskih demokratov stranka, Demokratični Slovenci, Stranka Slovenske demokracije. Demokrati na Slovenskem, Slovenskademokracija, Demokracija po slovensko in pa seveda Stranka Slovencev in demokracije. Če pa držijo zlobna natolcevanja, da sta Janša in Logar tako ali tako dogovorjena, in je nova stranka samo slepilni manever, potem je volivcem resnično vseeno, koga volijo. In ime tako združene stranke bi se glasilo: Slovenska demokratska stranka demokratov.

Jutranja kronika
Finančni ministri članic Unije podprli pristop Evropske komisije k ameriškim carinam

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Apr 12, 2025 18:35


Potem ko so se carinska zaostrovanja med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo začasno nekoliko umirila, 27-erica opozarja, da ne opušča možnosti povračilnih ukrepov. Njihov odlog za 90 dni pa so finančni ministri povezave v Varšavi označili za korak v pravo smer. Drugi poudarki oddaje: - Rusija novo srečanje z ameriško stranjo o Ukrajini označila za produktivno. - V Srbiji spet protesti: v Beogradu podporniki predsednika Vučića, v Novem Pazarju študentje. - Radovljica v znamenju 17-ega Festivala čokolade.

Dogodki in odmevi
Tudi Evropska unija za 90 dni zamaknila uvedbo carin, potem ko so to včeraj storile Združene države

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Apr 10, 2025 31:02


Mednarodna skupnost pozdravlja zamrznitev ameriških carin. Nenadno odločitev predsednika Donalda Trumpa, da začasno, za 3 mesece, zamrzne zvišanje carin in za to obdobje na 10 odstotkov zniža tako imenovane vzajemne carine, je pozdravila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Evropska komisija je na Trumpovo potezo nemudoma odgovorila z zamrznitvijo evropskih protiukrepov, ki so jih ravno včeraj potrdile članice povezave. Druge teme: - Francoski predsednik Macron: v prihodnjih mesecih nameravamo priznati palestinsko državo. - Za spodbujanje dela starejših predlog, da bi upokojenci ob plači prejemali polno pokojnino. - Komisija za preprečevanje korupcije: mariborski podžupan Medved kršil integriteto; KPK poziva k njegovi razrešitvi.

Poranna rozmowa w RMF FM
Najpierw msza, potem okrzyki "morderco". Kulisy starcia Kaczyńskiego z Giertychem

Poranna rozmowa w RMF FM

Play Episode Listen Later Apr 8, 2025 22:34


"Mogłoby dojść do nieszczęścia" - tak wicemarszałek Sejmu Piotr Zgorzelski tłumaczył w Porannej rozmowie w RMF FM swoje prośby do Romana Giertycha, by ten zszedł z mównicy podczas ubiegłotygodniowej awantury w Sejmie z udziałem posła KO i Jarosława Kaczyńskiego. Gość Tomasza Terlikowskiego wytknął politykom opozycji, że najpierw wzięli udział we mszy św. w sejmowej kaplicy, a potem krzyczeli "morderco" do Romana Giertycha.

TOK FM Select
"Mów mi wuju". I prześladowanie katolików parkomatami. Lista 707.

TOK FM Select

Play Episode Listen Later Apr 4, 2025 9:24


Jak bardzo nie chcielibyśmy spuścić nad tym wydarzeniem w Sejmie zasłony milczenia to – nie da się, bo na samym początku Listy Przebojów TOK FM umówiliśmy się, że będziemy w niej prezentować nie tylko rzeczy zabawne i ciekawe, ale też najbardziej pamiętne wypowiedzi mijającego tygodnia. A, chcąc nie chcąc, ten żenujący incydent z udziałem byłego (o wszechwstydzie) premiera i byłego (o wszechwstydzie) wicepremiera w rządzie wspomnianego byłego premiera przeszedł już właściwie do historii. Zwłaszcza dlatego, że moim osobistym zdaniem jest on symbolicznym początkiem politycznego końca Jarosława Kaczyńskiego. Zmieńmy jednak nastrój: w dniu emisji Listy Przebojów mamy przecież piękną, wiosenną, ciepłą pogodę. Dlatego Listę zaczynamy od cytatów lekkich, intelektualnie powabnych. Potem, owszem, jest ostry zjazd, który z intelektem nie ma już nic wspólnego, bo wskazuje na rzekome prześladowanie katolików parkomatami. Ale od wspomnianego mułu szybko się uwalniamy, bo możemy pochichotać słysząc, jak posłowie przegrywają ze sobą walkę o elementarną językową poprawność, co nie przeszkadza im uderzać w patetyczne tony. Na finał przychodzi zaś wyciszenie, uspokojenie w niebywale w Sejmie rzadkiej życzliwej atmosferze. Do premier w najnowszej Liście dołączają krótkie cytaciki z Adriana Zandberga i Rafała Trzaskowskiego, przepełnione homeostatyczną równowagą, bo najpierw jest o robieniu flaszki ale zaraz potem o ożywczych walorach kefiru: to nagranie w poprzednim notowaniu Listy zajęło pierwsze miejsce. Na drugim Mateusz Morawiecki o swych marzeniach o zbiednieniu, na trzecim zaś ex aequo Donald Tusk i Adam Luboński – ten drugi w sejmowej inwokacji do swojej własnej teściowej. Słuchajcie, głosujcie, możecie też pisać: lista@tok.fm

Umetnost Lenarjenja
#38 doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med. - preprečevanje raka

Umetnost Lenarjenja

Play Episode Listen Later Apr 4, 2025 89:13


Kaj bi rekli, če bi vam povedal, da si lahko sami znižate tveganje, da kadarkoli zbolite za rakom, za 40%? Sliši se kot napihnjen uvod v reklamno sporočilo, v resnici pa gre za podatke Evropskega kodeksa proti raku. Z gostjo dr. Urško Ivanuš, specialistko javnega zdravja, ki se že desetletja ukvarja s preprečevanjem rakavih bolezni, sva najprej odgovorila na osnovna vprašanja o tej zahrbtni bolezni - kako nastanejo mutacije v celicah? In kako jih telo popravlja? Potem pa sva predstavila dvanajst priporočil Evropskega kodeksa proti raku in jih umestila v bolj praktičen, vsakdanji okvir. Od kajenja do prehrane, presejalnih programov, tipanja testisov, športa, počitka, slikanja pljuč in umetnosti lenarjenja.Zgibanko 12 nasvetov za boj proti raku najdeš na: https://www.protiraku.si/Portals/0/Zgibanka_12_Nasvetov_Proti_Raku.pdfBrezplačen svetovalni telefon za odvajanje od kajenja: 080 2777Zvezo Slovenskih združenj za boj proti raku najdeš na: https://www.protiraku.si/Današnja epizoda podkasta je nastala v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje RS.

Zapisi iz močvirja
Nič nas ne sme presenetiti

Zapisi iz močvirja

Play Episode Listen Later Apr 1, 2025 7:30


Da je vrag odnesel šalo, nam je pred kratkim sporočila evropska komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje. Resor, priljubljen tudi med Slovenci, je namreč pripravil seznam zalog, ki jih moramo imeti pripravljene v primeru grozeče vojne. Komisarka nam je potrebščine naštela v posebnem video sporočilu, ki je bilo intonirano lahkotno, skoraj zabavno, kajti Evropejci lahko izgubimo domovino, imovino, celo življenja, le smisla za humor ne. Ker je danes primeren datum, da na vojne potrebščine pogledamo tudi bolj norčavo, analizirajmo posamezne sestavine, ki sodijo v vašo torbo za pod posteljo. A še prej moramo analizirati famoznih 72 ur. Prevedeno v dneve, so to trije dnevi. Se pravi, da imamo zalog za tri cele dneve, ki jih v Evropski komisiji imenujejo: »Prvi trije dnevi!« Pomeni, da bo za prvimi tremi dnevi, še več dni – če boste imeli srečo. Nikjer ni namreč pojasnjeno, kaj se zgodi po prvih treh dneh. Morebiti boste do takrat že osvobojeni, ali pa boste že okupirani, morebiti pa boste imeli ultimativno smolo. V vsakem primeru zalog iz paketa po treh dneh ne boste več uporabljali. Ampak zdi se, da so trije dnevi izbrani povsem birokratsko, ker pač toliko zalog lahko povprečen človek nosi s seboj, ali pa se evropskih uradnikov še vedno drži covidna izreka: »Prvi trije dnevi bodo ključni!« Drugi del analize je voda, kaj voda, reka na naš mlin. Kot vemo, ne obstajajo le evropska priporočila o zalogah za prvih 72 ur ruskega napada. Predvsem države na severu in vzhodu Evrope imajo s tem veliko veselje, tudi gospodinjstva v naši sosedi Avstriji so že dobila navodila pred rdečo nevarnostjo, Skandinavci pa izdajajo obsežne brošure. In v vseh teh tiskovinah, kot tudi v evropskem priporočilu komisarke Hadie, je eden glavnih predmetov ki absolutno ne sme manjkati v torbi – radio. Radio na baterije. Oh, kako nežno nas poboža takšna medijska pozornost evropskih apokaliptikov. Ne priporočajo vam, da s seboj tovorite televizorje, časopise in revije, še knjige ne ali interneta, facebooka, TikToka, laptopov, pametnih telefonov ... Ne! Zapoved evropske združene brambe je, da s seboj vzamete radio. To pa je to, kar mi že ves čas trdimo. Radio je bog in Val 202 je njegov prerok. Potem pa se ustavimo še pri enem zanimivem detajlu. Kot vemo, imamo priporočene izdelke v primeru katastrofe tudi v Sloveniji. Ampak slovenska priporočila so nekoliko drugačna. Druge države imajo zdravo mero robinzonskega čuta. Predlagajo kar nekaj orodja, recimo švicarski nož, svetilke, sveče, rezervna oblačila, polnilce za elektronske naprave in podobno. Slovenska priporočila pa se bolj kot ne osredotočajo na hrano. In to v podrobnosti. Švedi napišejo recimo osnovna živila, moko, sladkor, sol, Slovenci pa pišemo tudi recepte … »Rdeča pesa mora biti v kisu, zelje mora biti kislo, sok mora biti jabolčni, zraven gresta tako maslo, kot margarina, pločevinke pa so dobre tiste z ribami, testenine pa naj bodo polnovredne.« Mogoče se bomo Slovenci prisiljeni odreči svobodi, nikoli pa ne damo pridevnikov pred samostalniki gastronomije. Ob tem pa naše ministrstvo opozarja še na higienske pripomočke in zdravila. In medtem ko bodo severni Evropejci s švicarskimi nožki kopali predore iz okupiranih velemest, bomo Slovenci dobro jedli in ob kopici higienskih izdelkov tudi primerno dišali. Za konec pa moramo opraviti še socialno analizo zalog za primer vojne. Sicer se bomo vsi znašli v istem zosu, a v zaklonišču se le mora poznati, kdo je kdo. Če imate v Ljubljani troje stanovanj, rovokopača in deset albanskih sužnjev, če ste torej pripadnik slovenske elite, naslednjim vrsticam prisluhnite še posebej pozorno. Še opozorilo: naslednji odstavek vsebuje promocijska sporočila, ki pa v vojni nenadoma ne bodo več tako zelo pomembna … Že pri enostavnih stvareh, kot so zaloge vode, se lahko osmešite. Večina jih bo šla v zaklonišča s standardno dvolitrsko embalažo kakšne Zale, Ode, Izvira, ali bog pomagaj, s pollitrskimi mehkimi embalažami, ki so ostale od zadnjega silvestrovanja v podjetju. Za elito je sprejemljiva le voda ROI iz Rogaške, za dan zmage po 72 urah pa mogoče steklenica nemške vode Nevas za 100 evrov po steklenici. Glede pločevink pa … Coca cola je znamenje slabega okusa, Red bull znamenje panike in nuje, zato je priporočena konservirana pijača zeleni čaj v pločevinki, ali v skrajnem primeru konzervirani Nespresso. In seveda … Ona bo v zaklonišču sijala s smučarskim kompletom, on pa naj vztraja pri športni eleganci golf-igrišča. Naslednjič: Kako naj prvih 72 ur preživijo vegani? In pa: Ali lahko letalski alarmi pozdravijo ADHD vedenjsko motnjo pri otrocih.

Sonder. Nieznane historie
Poleciała w kosmos, a potem... do więzienia. Miłosny skandal w NASA

Sonder. Nieznane historie

Play Episode Listen Later Mar 25, 2025 30:25


Lisa Nowak zrobiła błyskotliwą karierę w NASA. Jednego dnia zaprzepaściła wszystko, na co pracowała całe życie.Instagram: https://instagram.com/konradshymansky/Autor podcastu: Konrad SzymańskiOpracowanie: Filip BrzezińskiŹródła: https://ntpd.eu/9Zbw3kontakt/współpraca: codypresents@gmail.com

Jutranja kronika
ZDA nadaljujejo prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Mar 25, 2025 21:24


Potem ko sta se v nedeljo v Riadu sešli ameriška in ukrajinska delegacija, so se včeraj tam več kot 12 ur pogovarjali še ameriški in ruski predstavniki. Na ameriškem zunanjem ministrstvu pravijo, da se lahko mirovna pogajanja med Ukrajino in Rusijo začnejo šele po uveljavitvi popolnega premirja, pot do prekinitve ognja pa vodi prav prek pogovorov v Savdski Arabiji, kamor se je vrnil ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov, na še en krog pogovorov z Američani. Drugi poudarki: - Ob nadaljevanju koalicijskih pogajanj v Nemčiji ustanovna seja parlamenta, v katerem bo več kot petina skrajnih desničarjev. - Po končanih pogajanjih socialnih partnerjev o pokojninski reformi bo vsebino dogovorjenega danes pretresalo malo gospodarstvo. - Liter bencina zunaj avtocest cenejši za 1,3 centa in dizla za 3,7 centa, liter kurilnega olja se je pocenil za 4 cente.

Radio Naukowe
#241 My i oni – dlaczego neandertalczycy wyginęli, a homo sapiens przetrwali? | prof. Małgorzata Kot

Radio Naukowe

Play Episode Listen Later Mar 20, 2025 74:04


Ludzie współcześni przez tysiące lat żyli równolegle z innymi hominidami, np. znanymi chyba wszystkim neandertalczykami (ale nie tylko). Nie żyliśmy w jednych grupach, ale na pewno się spotykaliśmy, a przez jakiś czas również się z nimi krzyżowaliśmy. Potem przestaliśmy (to zresztą bardzo ciekawe dlaczego, o czym niżej), ale raczej nie oznaczało to wrogości, nie mamy żadnych znalezisk świadczących o obopólnej agresji. Dzięki dostępności badań genetycznych nasza wiedza o innych hominidach gwałtownie się poszerzyła w ciągu ostatnich 20 lat. O aktualnym stanie wiedzy i niesamowitych perspektywach rozmawiam z prof. Małgorzatą Kot z Wydziału Archeologii UW, która za parę miesięcy ponownie wyrusza do Azji Centralnej, w wysokie góry zachodniego Tienszanu i Pamiro-Ałtaju, by tam szukać śladów relacji ludzi współczesnych z innymi hominidami, tym razem w projekcie finansowanym z grantu ERC Consolidator Grant.Od dawna wiemy, że człowiek współczesny wyewoluował w Afryce i stamtąd wywędrował na inne kontynenty. Genetyka mówi nam więcej: wyjść było kilka. Pierwsze trzy populacje, które dotarły do Europy, po prostu wymarły. My jesteśmy potomkami tej czwartej. Nasi przodkowie poradzili sobie w lodowatej Europie, choć byli przystosowani do warunków afrykańskich. – Brak morfologicznego dostosowania nadrobiliśmy kulturowo – opowiada badaczka. Czyli nauczyliśmy się, jak się ubrać, jak polować i jak mieszkać, by przeżyć. Dość szybko straciliśmy ciemny pigment, częściowo w wyniku ewolucji, a w dużej mierze dzięki krzyżowaniu się z neandertalczykami.Tajemnicza sprawa jest taka, że wcale nie trwało to długo. – Wiemy, że my z neandertalczykiem krzyżowaliśmy się tak naprawdę bardzo krótko, to było jakieś 4-5 tysięcy lat – mówi prof. Kot. A przecież spotykaliśmy się o wiele, wiele dłużej. Hominidy wędrowały w grupach rodzinnych po 8-10 osób. W grupach liczyło się pochodzenie „po mieczu”, mężczyźni byli ze sobą genetycznie spokrewnieni, a córki odchodziły do innych grup. Nie wiemy, jak to dokładnie przebiegało, ale pojedynczej kobiecie na pewno trudno byłoby przeżyć samotnie, więc do wymian musiało dochodzić przy okazji spotkań grup. – Myślę, że każde spotkanie z grupą ludzką było wtedy wartościowe, czy to byli neandertalczycy, czy denisowianie – tłumaczy badaczka. To była szansa na wzbogacenie puli genetycznej. Co ciekawe, nie znaleziono ani jednych szczątków neandertalczyka z genami ludzi współczesnych. Przypuszcza się, że kobiety ludzi współczesnych nie były w stanie urodzić dziecka neandertalczyka – to były dzieci większe, z dużo większą głową. Są też dowody na krzyżowanie się neandertalczyków z denisowianami, a stan wiedzy zmienia się z każdym nowym znaleziskiem.W odcinku usłyszycie też, jak się przygotować do badań w górach Uzbekistanu, dlaczego prof. Kot wierzy, że znajdzie tam ślady denisowian (byli genetycznie dostosowani do życia w wysokich górach!) i dlaczego to inne populacje wyginęły, choć my też byliśmy na granicy wymarcia. Jestem totalnie zafascynowana tym tematem (i panią profesor!)  Polecam gorąco!

Jutranja kronika
Včerajšnji dan je minil v luči novih uspehov slovenskih športnikov

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Mar 9, 2025 18:39


Potem ko je smučarski skakalec Domen Prevc na svetovnem nordijskem prvenstvu v Trondheimu osvojil naslov svetovnega prvaka, kolesar Tadej Pogačar pa je vnovič zmagal na legendarni klasiki Strade Bianche, je sinoči slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej še tretjič zapored osvojila srebrno medaljo na dvoranskem evropskem prvenstvu v atletiki. Druge teme: - Nadaljevanje pogovorov za podaljšanje premirja v Gazi. - V Nemčiji za prihodnji teden napovedan začetek koalicijskih pogajanj. - Nova zakonodaja na področju kmetijstva in lovstva prinaša nepremišljene rešitve, opozarjajo na Lovski zvezi.

Idź Pod Prąd NOWOŚCI
Matecki zatrzymany! Nareszcie! Pakt Trump-Putin?! | IPP

Idź Pod Prąd NOWOŚCI

Play Episode Listen Later Mar 7, 2025 74:41


Matecki zatrzymany. Nareszcie. Dziś rano ABW zatrzymała posła Dariusza Mateckiego. Zarzuca mu się ustawianie konkursów z Funduszu Sprawiedliwości i wyprowadzanie publicznych pieniędzy do powiązanych z nim organizacji. Dziś ma być przesłuchany przez prokuraturę. Potem do aresztu. Czy będzie tak samo jak z Romanowskim i Rysiem Czarneckim? I czy jeszcze dziś wieczorem będzie wypuszczony? Porozmawiamy też o sytuacji międzynarodowej. Keith Kellogg, wysłannik Trumpa do negocjacji z Rosją, ogłasza RESET z Rosją. Były minister spraw zagranicznych Litwy mówi, że Pakt Trump Putin już istnieje i że jest nowym paktem Ribbentrop Mołotow. Tymczasem Rosja oskarża Estonię o łamanie praw człowieka. Czy Estonia będzie następna? #matecki #Trump #Putin ----------------------------------------------------

Jutranja kronika
Trump napovedal 25-odstotne carine na uvoz iz EU

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Feb 27, 2025 20:26


Ameriški predsednik Donald Trump nadaljuje carinsko vojno s svetom. V Združenih državah že veljajo 10-odstotne carine na uvoz iz Kitajske, čez slaba dva tedna naj bi začele veljati 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija. Potem ko sta bili v zadnjih tednih v središču ameriški sosedi Kanada in Mehika, pa se Trump znova obrača tudi na drugo stran Atlantika. Na včerajšnji prvi seji vlade je napovedal 25-odstotne carine na izdelke iz Unije, med drugim na avtomobile. Drugi poudarki oddaje: - Izrael in Hamas zadnjič v prvi fazi premirja izmenjala ujetnike. - Svet ZPIZ-a danes o novem generalnem direktorju. - Slovenski les v svetu ostaja cenjena surovina.

Hammerzeit Podcast
H#251: Kapitan Ameryka: Nowy wspaniały świat

Hammerzeit Podcast

Play Episode Listen Later Feb 22, 2025 73:21


MCU umarło. MCU wróciło. Potem znowu umarło i znowu wróciło. Oto marvelowa sinusoida ostatnich kilku lat. Po dłuższej przerwie Kevin Feige raz jeszcze zaprasza do znanego uniwersum, ale tym razem żeby znowu rozbudować świat i zachęcić do czekania na kolejne przygody Avengers. Czy nowy Kapitan Ameryka w osobie Sama Wilsona ma szansę sprostać temu zadaniu? Czy Czerwony Hulk powinien być częścią marketingu? Czy Giancarlo Esposito jeszcze umie grać? Zapraszamy na spoilerową pogadankę o Nowym wspaniałym świecie, który nie jest ani nowy, ani wspaniały.

Jutranja kronika
Trump Zelenskega oklical za diktatorja

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Feb 20, 2025 21:28


Potem ko so ameriške oblasti razburile evropske zaveznice z neposrednimi pogovori z Rusijo o končanju vojne v Ukrajini, so transatlantske odnose dodatno razburkale najnovejše obtožbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski neizvoljen diktator. Druge teme: - Hamas pripravljen izpustiti vse talce, a v zameno za popoln umik izraelskih sil. - Tožilstvo za predsednika Republike srbske Dodika zahteva 5 let zapora, sodba prihodnji teden. - Peticija za omejitev uporabe mobilnikov v šolah.