POPULARITY
Jak je připraveno odvolání v kauze Čapí hnízdo, které začne příští týden projednávat soud? A co mohou státní zástupci dělat, aby zamezili rostoucí dětské kriminalitě? „Soud v civilním řízení na náš návrh ukládá různá výchovná opatření a já se budu ptát, zda jsou efektivní. Zda jsme při jejich ukládání dospěli k závěru: ano, tato ekonomicky nákladná cesta je efektivní,“ říká v pořadu Dvacet minut Radiožurnálu nejvyšší státní zástupkyně Lenka Bradáčová.
Jak je připraveno odvolání v kauze Čapí hnízdo, které začne příští týden projednávat soud? A co mohou státní zástupci dělat, aby zamezili rostoucí dětské kriminalitě? „Soud v civilním řízení na náš návrh ukládá různá výchovná opatření a já se budu ptát, zda jsou efektivní. Zda jsme při jejich ukládání dospěli k závěru: ano, tato ekonomicky nákladná cesta je efektivní,“ říká v pořadu Dvacet minut Radiožurnálu nejvyšší státní zástupkyně Lenka Bradáčová. Všechny díly podcastu Dvacet minut Radiožurnálu můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.
Shameen Prashantham je profesor ekonomije v Šanghaju. Rojen je bil v Veliki Britaniji, ima indijsko-šrilanške korenine, od leta 2015 živi in dela na Kitajskem. Napisal je knjigo z zanimivim naslovom “Plesati z gorilami”. V njej analizira razmerja med zagonskimi podjetji in velikimi korporacijami. Razloži kompleksnost kitajsko-evropskih odnosov. Pojasni ozadja carinske vojne. Argumentira, zakaj je svet veliko več od ZDA.
Rusko jako velmoc? Zdařilá simulace. Co se (ne)stalo v Istanbulu. O bezpečnosti s prezidentem. Rusové se vyžívají v krutém mučení ukrajinských vězňů. V Polsku se ve volbách prezidenta rozhoduje, jestli bude Tuskova vláda skutečně vládnout.
Novoizvoljeni papež Leon XIV. danes na srečanju s kardinali, znana tudi datuma umestitvene maše in prve avdience.Kakšno otroštvo je imel Robert Francis Prevost, ki je odraščal v Chicagu?Pakistan in Indija po posredovanju ZDA dosegla dogovor o takojšnji prekinitvi ognja.Voditelji Nemčije, Francije, Velike Britanije in Poljske na obisku v Ukrajini.Nastopil je volilni molk pred jutrišnjim referendumskim glasovanjem o zakonu o dodatkih k pokojninam umetnikov.Vreme: Danes in jutri dokaj sončno z občasno povečano oblačnostjo.V redovniških vrstah v novem svetem očetu vidijo misijonarja, človeka miru in vere.Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne Nova Slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave, Vseposvojitev in Prebudimo Slovenijo pozivajo k zakonski obsodbi zločinov revolucije.Lekarniška zbornica opozarja na kadrovsko podhranjenost lekarn.
Z romanom Milenij v Beogradu se v 47 poglavjih pred bralci razvija organizem mesta, ki so mu v preteklosti nadeli imena, kot so Rajsko naselje, Hiša vojn za vero ali Vrata vojn. Vladimir Pištalo, eden izmed najbolj priznanih povojnih srbskih pripovednikov, ki je študijsko kar nekaj let prebival v ZDA, kjer je predaval tudi tamkajšnjo zgodovino, na zgodovinsko, dokumentarni podlagi izrisuje biografijo mesta in ji dodaja mitske, fantazijske in sanjske vsebine. Prvoosebni pripovedovalec s kroniko mesta, zaznamovanem s konci različnih epoh, tako objavlja nekakšen dnevnik kolektivnih in individualnih usod. Čeprav med njimi iščemo portrete resničnih oseb, so ti zabrisani v meglene podobe duhov dvojnikov, vseeno pa se za nekaterimi liki skrivajo poteze znanih ljudi in sledi avtobiografskih motivov iz pisateljevega življenja. Brezkompromisna zgodba – mestoma zelo duhovita – o času in prostoru, konkretnem družbenem in političnem dogajanju, o prijateljstvih, ljubeznih in vojni, je razpeta od Titove smrti leta 1980 do leta 2000, ko je delo v izvirniku tudi izšlo. Avtorja, sicer direktorja Narodne knjižnice Srbije, ki ga v naši prevodno literarni krajini poznamo predvsem po romaneskni literarni biografiji Tesla, portret med maskami in po noveli Aleksandrida, zanima predvsem raziskovanje in pisanje v smeri avtogeografije. Roman je prevedla Đurđa Strsoglavec.
Češka vlada potrdila digitalni davek. V Franciji bodo kljub grožnjam ZDA obdavčili tehnološke velikane. Avstrija sprejela digitalni davek, obeta si 200 milijonov na leto. To so več let stari naslovi spletnih člankov. Kaj pa Slovenija leta 2025? Tehnološki giganti tudi v našo državo prinašajo ekonomske in družbene težave, zakaj torej nimamo digitalnega davka? Niti transparentnega vpogleda v to, koliko Google, Meta, TikTok in drugi v naši državi zaslužijo? Medijski strokovnjak in profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević pravi, da bi v vseh državah, tudi v naši, morali zvoniti vsi alarmi. Zapiski: Borut Mekina, Mladina: Obdavčimo digitalne velikane Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si
Letos so v ZDA umrli že trije otroci, o štirih smrtih poročajo iz RomunijeZaradi nedavnega izbruha v Združenih državah Amerike so družbena omrežja in svetovni mediji postali pozorni na ošpice. Te so zelo nalezljive, pa tudi nevarne. Po zadnjih podatkih so v ZDA od januarja zaradi ošpic umrli že trije otroci, o štirih smrtih pa poročajo tudi iz Romunije. Na zadnji izbruh ošpic v Združenih državah so se odzvale tudi ustvarjalke popularne slovenske facebook skupine Science Mamas' Forum. Iztok Konc se je na Fakulteti za farmacijo srečal s prof. dr. Natašo Karas Kuželički. V Ultrazvoku bosta osvetlila različne trditve o ošpicah in cepivu proti ošpicam ter preverila trditev, da ošpice preprečuje in zdravi vitamin A. Informacije o izbruhu v ZDA (CDC) TUKAJ Stanje ošpic v Sloveniji (NIJZ) TUKAJ z informacijami o cepivu in cepljenju Foto: CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ Public domain
80 let od konca druge svetovne vojne govorimo o mednarodnem denarnem sistemu, s katerim so zahodne države na čelu z ZDA oblikovale pravila povojnega kapitalizma in institucionalizirale ameriško ekonomsko hegemonijoDobro vemo, da so prav s koncem druge svetovne vojne, od katerega te dni mineva 80 let, Združene države resnično začele igrati vlogo osrednje svetovne geopolitične sile. Tega pa ni omogočila samo njihova vojaška premoč, ampak tudi dejstvo, da so z uveljavitvijo dolarja kot svetovne rezervne valute ZDA dokončno zamenjale Veliko Britanijo na mestu najbolj vplivnega gospodarstva na svetu. V času, ko so spričo sprememb, s katerimi utegne Donald Trump temeljito premešati delovanje svetovne ekonomije, naše oči še bolj kot sicer uperjene čez Atlantik, se bomo v Intelekti posvetili temu, kako se je gospodarska prevlada ZDA in ameriškega dolarja sploh vzpostavila. Vrnili se bomo torej na sredino 40. let preteklega stoletja, ko so voditelji zavezniških držav oblikovali tako imenovani brettonwoodski sistem, mednarodno denarno ureditev, ki je po eni strani omogočila povojno okrevanje in gospodarsko rast tudi državam poraženkam, po drugi strani pa ZDA postavila v samo središče svetovnega gospodarstva in njeno vojaško zmago prevedla tudi v institucionalno ekonomsko in finančno moč. O tem, kako so si zahodni voditelji še v času druge svetovne vojne zamislili mednarodna denarna pravila povojnega sveta, kakšni razmisleki in interesi so jih pri tem gnali, kaj je ta sistem prinesel različnim delom sveta in kakšna je njegova dediščina danes, pol stoletja po razpadu Brettonwoodskega sistema in v odsotnosti novega dogovora te vrste, nam bodo pomagali razmišljati dr. ekonomskih znanosti in znanosti s področja zgodovine Neven Borak, dr. Kornelija Ajlec z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete in ekonomist dr. Urban Sušnik z NLB Lease&Go. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Pixabay
V Romuniji je potekal prvi krog ponovljenih predsedniških volitev, kaj razplet prvega polčasa pomeni za nadaljevanje? Protesti študentov in njihovih podpornikov se nadaljujejo, pravijo, da zahteve niso izpolnjenje. Več kot pol leta je že od zrušenja nadstreška novosadske železniške postaje, je videti kakšno rešitev? Predsednik Aleksandar Vučić je bil v ZDA, a se je od tam predčasno vrnil zaradi, kot so sporočili, zdravstvenih težav. Ampak obstaja veliko špekulacij o tem, kaj se je zares dogajalo med ambiciozno zastavljenim obiskom. Bo Vučič odšel na parado v Moskvo 9. maja, kar mu je med drugim odsvetovala tudi komisarka Marta Kos?
V Cankarjevem domu je na ogled zanimiva razstava z naslovom Šest let vojne, en dan osvoboditve, ki jo je zasnoval kustos Muzeja tiska Ali Žerdin. Na razstavi lahko vidimo časopisne izvode iz obdobja druge svetovne vojne, ki so bili natisnjeni v Sloveniji, Srbiji, Nemčiji, Sovjetski zvezi, pa tudi v ZDA in Italiji. Razstavo so pripravili ob skorajšnji 80. obletnici konca druge svetovne vojne v Sloveniji, ki jo zaznamujemo 9. maja. Zadnjih dvajset let so v muzeju po bolšjih sejmih, antikvariatih, kleteh in podstrešjih zbirali stare časopisne izvode, ki pričajo o vzponu, nasilju ter zlomu nacizma in fašizma. Za Nedeljsko reportažo si je razstavo skupaj s kustosom Alijem Žerdinom ogledal Miha Žorž.
Praznik dela so zaznamovala prvomajska srečanja, med drugim na Celjski koči, Šmohorju, Križni Gori in Lisci. Že več desetletij se pohodniki zbirajo tudi na Graški Gori na stičišču Šaleške doline in Koroške, kjer so opozorili na pomen današnjega praznika, ki da ga moramo obdržati tudi v prihodnje. Ugotavljajo, da je še preveč podjetij in delodajalcev, ki kršijo pogodbe ter ne spoštujejo pravil varnega in zdravega dela. Druge teme: - Tri tisoč ljudi na pohodu prijateljstva, ki je povezal Novo Gorico in Gorico. - V Kijevu prepričani, da bodo z dogovorom z ZDA o izkoriščanju redkih rudnin v Ukrajini okrepili gospodarstvo in varnost. - Napetosti medn Indijo in Pakistanom se stopnjujejo, Islamabad v pričakovanju indijske vojaške akcije.
Svet linkbuildingu so Zdeňkom Dvořákom, známym pod značkou Linki. Dozviete sa, čo webové odkazy skutočne znamenajú pre SEO, ako vzniká dôveryhodná sieť medzi webmi, prečo nestačí mať len dobrý obsah a v čom je linkbuilding podobný networkingu. Zdeňěk prezradí aj: Prečo nie sú všetci linkbuilderi "agenti s teplou vodou" a poradí ako zbytočne nemíňať a nenechať sa oklamať. V čom sú linkbuilderi ako reverzní inžinieri a ako preniknúť do tajov algoritmov Googlu. Či webové odkazy stále fungujú (aj keď menej než kedysi), kedy sa s nimi oplatí začať a čo rozhoduje o ich sile. Kedy linkbuilding má alebo nemá zmysel a akú taktiku zvoliť, keď chceme vytvárať prepojenia. Ak vás prostredníctvom epizódy konvertujeme na vyznávačov linkbuildingu alebo sa budete chcieť dozvedieť niečo viac, pripájame prepojenia na Zdeňka: https://linki.cz/seo-audit/ a https://www.zdenekdvorak.cz/seo-linkbuilding/. #272 LINKBUILDING BUDUJE VZTAHY: Není to málo muziky za spoustu práce? Svět linkbuildingu se Zdeňkem Dvořákem, známým pod značkou Linki. Dozvíte se, co webové odkazy skutečně znamenají pro SEO, jak vzniká důvěryhodná síť mezi weby, proč nestačí mít jen dobrý obsah a v čem je linkbuilding podobný networkingu. Zdeňěk prozradí také:Proč nejsou všichni linkbuildeři „agenti s teplou vodou“ a poradí, jak zbytečně neutratit a nenechat se oklamat.V čem jsou linkbuildeři jako reverzní inženýři a jak proniknout do tajů algoritmů Googlu.Zda webové odkazy stále fungují (i když méně než kdysi), kdy se s nimi vyplatí začít a co rozhoduje o jejich síle.Kdy linkbuilding má nebo nemá smysl a jakou taktiku zvolit, když chceme vytvářet propojení. Pokud vás prostřednictvím epizody konvertujeme na vyznavače linkbuildingu nebo se budete chtít dozvědět něco víc, připojujeme odkazy na Zdeňka: https://linki.cz/seo-audit/ a https://www.zdenekdvorak.cz/seo-linkbuilding/.
Kurjenje kresov na predvečer prvega maja, praznika dela, ni le družabni dogodek, temveč tudi opomin na nujnost zagotavljanja delavskih pravic. Na to bodo na številnih dogodkih opozorili tudi sindikalisti. Kot pravi Jolanda Lašič iz zveze svobodnih sindikatov, glavno vodilo ostaja slogan "Vsi za enega, eden za vse". Na spoštovanje svojih pravic posebej opozarjajo tudi mladi, pri katerih ena največjih težav ostaja prekarno delo. V oddaji tudi o tem: - Za odstop od proračunskih pravil Unije neuradno zaprosila tudi Slovenija. - Kijev za preučitev novih dokumentov iz ZDA glede dogovora o redkih rudninah potrebuje še nekaj časa. - Nasprotovanje sodelovanju z anhovsko družbo Alpacem predstavo v okviru EPK premaknilo na Cerje.
Oblasti v Španiji in na Portugalskem, kjer so po včerajšnjem obsežnem izpadu električnega omrežja znova dobili dostop do elektrike, nadaljujejo iskanje vzroka. Španski upravljalec električnega omrežja navaja, da prve ocene izključujejo morebitni kibernetski napad. Španski premier Pedro Sanchez je dejal, da so v trenutku ostali brez 15-ih gigavatov moči, kar je po njegovih besedah obsegalo 60 odstotkov takratnih potreb države. Na prizadetih območjh so po večini vnovič odprte šole, po dolgih zamudah spet obratuje javni prevoz, bolnišnice lahko nadaljujejo nemoteno delo. Ostali poudarki oddaje: Kanadski liberalci po zmagi na volitvah napovedujejo konec starih odnosov z ZDA. Kremelj čaka na ukrajinski začetek neposrednih pogajanj za premirje. Po zastrupitvi z vodo v ljubljanskem Maximarketu bolnišnično oskrbo iskalo 7 ljudi.
Ime tedna je postal Andrej Smrekar, kustos in nekdanji direktor Narodne galerije v Ljubljani, ki mu je Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo podelilo nagrado Izidorja Cankarja za življenjsko delo. S svojim raziskovalnim delom na področju likovne umetnosti na Slovenskem je pomembno pripomogel k razvoju muzealske oziroma galerijske stroke ter k ohranjanju umetnostne dediščine v Sloveniji.Kandidata sta bila še: Nika Kuplenk Golobič, fotografinja, ki je na mednarodnem tekmovanju zveze fotografov živali v ZDA osvojila prestižno nagrado fotografinja živali 2025. Na tekmovanju, ki so ga organizirali ameriški poklicni fotografi, je zmagala v kategoriji Psi na prostem. Na fotografiji, poimenovani Duh, je združila dve fotografiji: portret psa in fotografijo zamegljene vode. Ven Jemeršić, glasbenik, direktor fotografije in režiser, ki je za videospot Satelita skupine Siddharta na mednarodnem filmskem festivalu Santa Cruz v Argentini osvojil nagrado za najboljši videospot. Zaradi režije številnih oglasov, televizijskih oddaj in predvsem glasbenih spotov se ga je prijel naziv guru slovenskega videospota.
Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je postavil piko na i sanjski pomladi. Na najstarejši enodnevni dirki Liege-Bastogne-Liege je zmagal še drugič zapored, skupno tretjič. Prvi kolesar sveta je tako osvojil svoj deveti spomenik in se na večni lestvici povzpel na tretje mesto.Drugi poudarki oddaje: - Ob dnevu boja proti okupatorju pozivi k miru in svarila pred populizmi - ZDA za čimhitrejšo sklenitev miru v Ukrajini, sicer se lahko umaknejo kot posrednik - Frančiškov grob že obiskalo na tisoče vernikov, v baziliki Marije Snežne so se zbrali tudi kardinali
Svet se je poslovil od papeža Frančiška, na njegovo zadnjo pot ga je pospremilo več kot 250 tisoč ljudi.Kardinal Giovanni Battista Re /džovani batista ré/ pri homiliji: Zdaj mi prosimo tebe, da moliš za nas!Pokojni sveti oče je pokopan v rimski baziliki svete Marije Velike, verniki bodo grob 266. rimskega škofa lahko obiskali že jutri.Ob robu pogreba papeža Frančiška tudi dvostranska srečanja, med drugim predsednikov ZDA in Ukrajine.Izredni volilni kongres SLS prinesel preobrat, nova strankina predsednica postala Tina Bregànt.Umrl misijonar Danilo Lisjak, nazadnje je deloval v Ugandi.Vreme: Popoldne bo dež oslabel in ponehal, jutri se bo postopno jasnilo.
Iz Vatikana so danes sporočili, da bo pogreb papeža Frančiška v soboto ob 10-i uri. 266-ega rimskega škofa bodo v skladu z njegovimi željami pokopali v rimski baziliki Marije Velike. Pred pogrebom bodo krsto s papeževimi posmrtnimi ostanki jutri prepeljali v baziliko svetega Petra v Vatikanu, kjer se bodo lahko od njega poslovili verniki. Druge teme: - Mednarodni denarni sklad ob povečani negotovosti znižuje napovedi - Ameriški mediji: ZDA predlagajo zamrznitev frontne črte v Ukrajini, Putin pa ustavitev invazije - Koalicija zavrnila podporo kandidatoma za guvernerja Banke Slovenije
Bernarda Škrabar Damnjanović je mednarodno priznana strokovnjakinja na področju gospodarske obveščevalne in preiskovalne dejavnosti. Certificirana mednarodna preiskovalka s skoraj 20-letnimi izkušnjami je magistra in doktorandka varstvoslovja. Je direktorica Detektivsko varnostne agencije, soustanoviteljica tehnološkega podjetja Next Sight, predsednica Inštituta za varnost in strateške raziskave ter članica izvršnega odbora Council of International Investigators (CII) v ZDA. Kot častna dekanja detektivske šole v Bukarešti in vodja programa za globalno izmenjavo preiskovalcev je pionirka na področju detektivske dejavnosti.
Blaž Štefe je osem let živel na Kitajskem, dela v avtomobilski industriji, povezati skuša slovenske in kitajske poslovneže. Pogovarjamo se o carinski vojni ZDA in Kitajske, priložnostih Evropske unije, očitkih o kitajskem kopiranju zahodnih tehnologij. Tudi o modernih avtomobilih in hitrih vlakih. Kitajski poslovni kulturi.Zapiski: -Blaž Štefe o kitajski mobilnosti v podkastu Zelena luč. -APM: Kako deluje kitajska avtomobilska industrija?
Kadar naši kinematografi gostijo film, ki ga oglašujejo kot eno največjih azijskih uspešnic, je to po navadi žanrski izdelek, recimo epski film z borilnimi veščinami, kriminalka ali grozljivka. Seveda v Aziji snemajo tudi filme drugih žanrov, a zaradi kulturnih specifičnosti se komedije in drame v Evropi pogosto ne obnesejo ali pa veljajo za umetniške filme, ki pritegnejo le majhen krog občinstva. Ob omejeni distribuciji in brez večje promocije bo to sicer veljalo tudi za film Babičin sin, čeprav gre za mednarodno najuspešnejši tajski film vseh časov, ki je prebil kulturne meje po vsem svetu in sprožil tako viralne meme TikToka kot tudi resnične družbene spremembe. Babičin vnuk ima preprosto in univerzalno premiso. 78-letna Mengju si želi, da bi se njeni potomci bolje razumeli, in prepričana je, da bi bil velik grob na lepem pokopališču dober prostor za njihovo druženje po njeni smrti, pa si ga žal ne more privoščiti. Ko družina ugotovi, da ima Mengju raka v zadnjem stadiju, se njen leni vnuk M nekoliko oportunistično odloči, da bo, medtem ko pri šolanju pavzira, skrbel zanjo v upanju, da mu bo zapustila hišo. Ob pristnem druženju se sčasoma zbližata in M ugotovi, da sta nega babice in njena bližina vredni več kot kakršen koli denar. A zgodba še zdaleč ni tako naivna in preprosta, kot bi bilo mogoče sklepati po tej premisi. Režiser in scenarist sta jo razvijala več let in jo delno utemeljila na svojih izkušnjah in družinskih vezeh. Ob pomoči naturščkov v vlogi babice in vnuka sta ustvarila izredno univerzalno družinsko zgodbo, s katero se lahko marsikdo poistoveti. To se je tudi zgodilo. Potem ko je film postal uspešnica v domovini, je pritegnil množice tudi na Kitajskem, Filipinih in v Singapurju, nato pa še v Evropi in ZDA. Skupno naj bi si ga ogledalo več kot 10 milijonov ljudi. Pogosto so filmi iz oddaljenih kultur zanimivi zaradi drugačnosti v estetiki, zgodbi in načinu pripovedništva. Marsikateri film tako gledalcem ponudi prvi vpogled v drugo kulturo, nato pa je odvisno od posameznika, ali bo s to izkušnjo gradil močnejšo empatijo do nje ali pa le fetišiziral drugačnost. Vendar to ne velja za film Babičin sin, saj med prikazom družinskih odnosov, ki so hkrati ravno tako toksični in ljubeči kot pri nas, številne kulturne razlike popolnoma zbledijo. Vsi imamo v razširjenih družinah sorodnike, ki ne obiskujejo svojih ostarelih staršev, odkar so obogateli, pa take, ki so zakockali ves denar in pridejo samo po posojilo, in seveda tudi take, kot je M-jeva mati, ki so pripravljeni pomagati, a ob nočnih izmenah in pogostih nadomeščanjih v nizko plačanih službah tega preprosto ne zmorejo. Z demografskimi spremembami v večini sveta nastajajo vse starejše družbe z vse manjšimi razširjenimi družinami in to prinaša epidemijo osamljenosti, ki jo številni že občutijo. A medtem ko svet počasi drsi v to smer, nas lahko umetnost prebudi in pokaže drugo pot. In točno to se zgodi s filmom Babičin vnuk. Čeprav tu in tam prikupno humorna, nas usoda te družine gane prav zaradi svoje vsakdanjosti, ki je niti eksotika Bangkoka ne more narediti tuje. Po ogledu razumemo, zakaj so v Singapurju ob vstopnici delili robce, zakaj je film v Aziji sprožil debate o skrbi za ostarele in zakaj naslednjič na obisku pri sorodnikih ne bomo pogledovali proti uri in čakali, kdaj lahko odidemo.
Bernarda Škrabar Damnjanović je mednarodno priznana strokovnjakinja na področju gospodarske obveščevalne in preiskovalne dejavnosti. Certificirana mednarodna preiskovalka s skoraj 20-letnimi izkušnjami je magistra in doktorandka varstvoslovja. Je direktorica Detektivsko varnostne agencije, soustanoviteljica tehnološkega podjetja Next Sight, predsednica Inštituta za varnost in strateške raziskave ter članica izvršnega odbora Council of International Investigators (CII) v ZDA. Kot častna dekanja detektivske šole v Bukarešti in vodja programa za globalno izmenjavo preiskovalcev je pionirka na področju detektivske dejavnosti. Njeno strokovno delo pokriva širok spekter področij, od korporativne varnosti, notranjih preiskav in preverjanja poslovnih partnerjev do kibernetske varnosti, forenzičnih analiz. Leta 2024 je postavila prvi globalni sistem izmenjave preiskovalcev, ki omogoča detektivom pridobivanje znanj in vpogled v preiskovalne prakse po svetu. Kot govorka in mentorica sodeluje pri razvoju varnostnih politik na nacionalni in mednarodni ravni. Fun fact: Bernarda je na ena redkih žensk v detektivskem svetu na svetu, ki je dosegla tako visoko prepoznavnost in bila povabljena tudi na Europolove konference o kibernetskem kriminalu in varnostnih strategijah prihodnosti. Najljubši citat: "Find a job you love and you'll never work a day in your life." – Konfucij. Opazujte in poslušajte več kot govorite. Najljubša knjiga: Tao Te Jing (Knjiga poti) ali Daodedžing, na kratko Dao, je zbirka verzov, ki jih je v šestem stoletju pred našim štetjem napisal kitajski mislec Lao Tzu. Verzi govorijo o Tau ali Dau, kar v slovenščini prevajamo kot »Pot«, toda pomen besede je mnogo širši, saj glede na rabo v stavku lahko pomeni tudi vodenje po poti, kar se lahko nanaša na filozofsko razsvetlitev oziroma na etično in moralno vodstvo. Nekateri verzi so preprosti, vsakomur razumljivi, kot na primer: »Dober človek se ne prepira, tisti, ki se, pa ni dober.« Drugi vabijo, da se vanje poglabljamo in osmišljamo z zavestnim ubiranjem Poti, v iskanju presežne, vseprisotne modrosti. Najljubša serija: Sem človek dokumentarcev. Hobiji: Potovanja, slikanje, igralska šola, golf, tenis, jahanjeNajljubša hrana: Rada kuham, rada imam jedi na žlico, slow foodNajljubši podjetnik: nekaj jih je, ampak ne bi delala krivice in nekoga posebej izpostavila, pa drugih ne. Predvsem so mi navdih ljudje, ki so sami ustvarili nekaj iz nič, so vizionarji in si upajo iti svojo pot ter uspejo tudi v tujini. Zaključni nauki za poslušalce:· Varnost in preventiva sta ključ do uspeha – Ne čakajte, da se zgodi težava, ampak vedno razmišljajte korak naprej.· Resnica vedno pride na dan. Bolje prej, kot slej. – Poštenost in sistematično delo vedno obrodita sadove.· Znanje in mreženje odpirata vrata – Vedno vlagaj v svoje znanje in bodi povezan s pravimi ljudmi. Upaj si biti sam svoj in samosvoj!
Mezi aktivním a pasivním investováním je vedená jistá zákopová válka. David a Martin se proto pokusili na základě dat a studií zjistit, jak se celý spor má. Zda má pasivní investování opravdu negativní vliv na fungování trhů, nebo tomu je právě naopak. Podívali se, jak se daří aktivním investorům porážet indexy a jak to jde konkrétně třeba Danielu Gladišovi, jenž si myslí,že poruchy trhu způsobené pasivními investicemi nabízí zajímavé příležitosti. Zároveň jsme prozkoumali nástroje, které umožňují porovnat si české i zahraniční podílové fondy a ETF.Celý díl naleznete na: https://herohero.co/moneypenny nebo https://moneypenny.gazetis.to/
Mezi aktivním a pasivním investováním je vedená jistá zákopová válka. David a Martin se proto pokusili na základě dat a studií zjistit, jak se celý spor má. Zda má pasivní investování opravdu negativní vliv na fungování trhů, nebo tomu je právě naopak. Podívali se, jak se daří aktivním investorům porážet indexy a jak to jde konkrétně třeba Danielu Gladišovi, jenž si myslí, že poruchy trhu způsobené pasivními investicemi nabízí zajímavé příležitosti. Zároveň jsme prozkoumali nástroje, které umožňují porovnat si české i zahraniční podílové fondy a ETF.Celý díl naleznete na: https://herohero.co/moneypenny nebo https://moneypenny.gazetis.to/
Marine Le Penová, hlavní tvář francouzské strany Národní shromáždění, byla odsouzena za zpronevěru. Té se měla dopustit tím, že z financí určených na provoz europoslanecké kanceláře v Bruselu platila i stranické aktivity ve Francii. Součástí trestu je okamžitý pětiletý zákaz kandidovat do veřejných funkcí. Jelikož Le Penová momentálně vede ve volebních průzkumech prezidentských voleb v roce 2027, mnozí to považují za nepřípustné zasahování soudců do politické soutěže. Zda tomu tak opravdu je, jaké má Le Penová možnosti rozsudek zvrátit a jaký to bude mít vliv na politický vývoj ve Francii, o tom debatovali bývalý velvyslanec ve Francii Petr Drulák, politolog z Metropolitní univerzity v Praze Vít Hloušek a analytik Matěj Široký.
Osemletni Matic iz Škofje Loke bo odšel na zdravljenje v ZDA, njegova družina v štirih mesecih s pomočjo dobrotnikov zbrala dovolj sredstev.Družine z najmanj tremi otroki dobile letni dodatek. Anin sklad opozarja: število prosilcev za pomoč se povečuje, potrebe različne.Kakšen bo epilog v zadevi Trenta? Nekdanji ustavni sodnik pravi, da je problem, če ni več zaupanja v sodstvo.Slovenska karitas Ukrajini od začetka vojne preko donacij in zunanjega ministrstva namenila že več kot pet milijonov evrov. Slovenija v pričakovanju novega nuncija, dosedanji odhaja na Nizozemsko.V zadnjih letih je občutno upadla tudi dolgotrajna brezposelnost.V UKC-ju po epizodi s stropom stekla sanacija, delo preselili v druge laboratorije.Evropska unija povečuje podporo Palestincem.Šport: Pogačar drugi na kolesarski klasiki med Parizom in Roubaixom (Rubêjem).Vreme: Spremenljivo bo, danes še večinoma suho, jutri oblačno in deževno.
Papež Frančišek na Trgu sv. Petra za hip zopet med verniki, v procesiji z zelenjem sodelovala tudi dijaka Škofijske klasične gimnazije.Politični analitik doktor Boštjan Marko Turk o reformah aktualne vlade in pričakovanjih ob vstopu v predvolilno obdobje.V Ljubljani jutri že 21. shod za čisto pitno vodo.ZDA iz vzajemnih carin izvzele pametne telefone in računalnikeSrbski predsednik Vučić: Ne bomo imeli prehodne vlade, ampak pošteno srbsko vlado.V japonski Osaki začetek Expa 2025. Slovenija se predstavlja kot zelena in razvojna država.Šport: Klara Lukan bronasta na evropskem prvenstvu v cestnih tekih na 10 km.Vreme: Predvsem na zahodu bo občasno rahlo deževalo. Jutri bo podobno.
Mineva 80 let od smrti ameriškega predsednika, ki je s svojimi socialnimi reformami iz hude krize rešil ameriški kapitalizem, ključno pripomogel k zmagi v drugi svetovni vojni in prej izolacionistične ZDA vzpostavil kot osrednjega akterja svetovne politike in ekonomijeV zgodovini je malo političnih osebnosti, še manj pa demokratično voljenih voditeljev, ki so tako zelo preoblikovali svet, kot ga je ameriški predsednik, od smrti katerega te dni mineva točno 80 let. Franklin Delano Roosevelt ni bil le človek, odločilen za to, da so Združene države, ki so bile v 30. letih preteklega stoletja še vedno močno izolacionistične, v drugi svetovni vojni najprej z oskrbo z orožjem, potem pa tudi neposredno, stopile na stran zaveznikov in pomagale premagati nacistično Nemčijo; ni bil le človek, ki je kljub otroški paralizi, ki ga je prizadela še preden je prvič zasedel predsedniški položaj, postal eden najmočnejših svetovnih voditeljev in edini ameriški predsednik v zgodovini, ki je bil kar štirikrat izvoljen na to funkcijo in jo zasedal vse do smrti; bil je tudi človek, ki je s svojim pogledom na vlogo države v gospodarstvu in družbi vzpostavil to, kar danes razumemo kot moderno ameriško državo in ZDA pretvoril ne samo v svetovno velesilo, ampak v politično tvorbo, ki je kljub svoji individualistični ideologiji vendarle dopuščala nekakšno javno vlogo pri varovanju narave, zamejevanju vpliva velekapitala in uveljavljanju delavskih pravic in zaščite najšibkejših - bil je torej človek, ki je pred slabimi stotimi leti zasnoval tisto malo socialne države, kolikor je ZDA danes premorejo in ki jo trenutna administracija pospešeno razgrajuje. Za nekatere tako rekoč socialist, za druge rešitelj kapitalizma v času hude gospodarske krize, ko je grozil njegov zlom - kdo je bil Franklin Delano Roosevelt in kakšno zgodovinsko vlogo je odigral, se bomo v tokratnih Glasovih svetov pogovarjali z dr. Kornelijo Ajlec z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Franklin Delano Roosevelt novembra 1944, Wikimedia, javna last Vabljeni tudi k poslušanju oddaje Ars humana o Ljudski zgodovini Združenih držav: »Zgodovina, ki ohranja živ spomin na ljudske upore, nudi drugačno razumevanje moči.«
Kitajske znamke telefonov že mamijo z daljšo avtonomijo baterije. Kdaj lahko spremembe pričakujemo na zahodnem trgu in kaj za okolje, uredbe Evropske unije in uporabnike pomenijo baterije s silicijem v anodi? Kaj pa pametne ure, sesalci ali skiroji? Je prihodnost elektronskih naprav dolgotrajnejša?Z Marušo in Anžetom debatira urednik portala Tehnozvezdje Matjaž Ropret. Odbita zapiski Battery life is about to get WAY better - YouTube OPPO Find N5 - Ultra Slim Foldable Phone | OPPO Global Apple pred uvedbo carin v ZDA poslal za pet letal iPhonov - Forbes Slovenija Odbit Discord Maruša na Bluesky Anže na Bluesky Poglavja: 00:00:07 Frame TV ja ali ne? 00:02:51 Kako bo življenje baterij dolgotrajnejše? 00:06:02 Povprečna doba telefona (pri enem lastniku) je tri leta 00:12:29 Kaj konkretno to pomeni za avtonomijo baterije 00:14:51 Baterije v drugih elektronskih napravah 00:21:46 Kaj pa okolje? 00:24:10 Zamenljive baterije v EU 00:28:11 Vpliv Trumpovih carin 00:31:03 Trg električnih avtomobilov
V svetu se krepijo strahovi pred recesijo. Borze so ob skoku vrednosti delnic - potem ko so ZDA za 90 dni preložile uvedbo carin za uvoz blaga - spet previdnejše. Vlagatelje skrbi predvsem vse globlja trgovinska vojna med Združenimi državami in Kitajsko. Medtem ameriški finančni minister Scott Bessent poudarja, da so pripravljeni prisluhniti vsaki državi, ki se želi pogajati. Drugi poudarki oddaje: - V Srbiji se začenjajo množični shodi v podporo vladi, nadaljujejo se tudi študentski protesti. - Najvišje priznanje v likovni umetnosti - nagrada Riharda Jakopiča - slikarju in grafiku Črtomirju Frelihu. - Celjski nogometaši na prvi tekmi četrtfinala konferenčne lige prikazali dobro igro, a izgubili proti favorizirani Fiorentini.
V luči negotove carinske politike po vsem svetu so danes v Varšavi zasedali finančni ministri Unije. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je sporočil, da bodo ameriške carine bolj prizadele ameriško gospodarstvo kot evropsko. Druge teme: - ZDA za hitrejšo pot do končanja vojne v Ukrajini; Moskva kritično o evropski politiki do Rusije - Marijan Papež ostaja na čelu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. - Župani haloških občin proti postavitvi vetrnic v občinah Žetale in Rogatec
Borzne krivulje so se po nekaj letni rasti borznih indeksov po uveljavitvi ameriških carin obrnile navzdol. Kapitalske trge prežemajo negotovost in strah pred recesijo. Po besedah borznika Igorja Štembergerja lahko pričakujemo povratne carine. V oddaji tudi: - ZDA od zaveznic v Natu pričakujejo, da se bodo zavezale k dvigu obrambnih izdatkov vse do 5-tih odstotkov BDP-ja - Referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti bo 11-tega maja - Pristojni pred napovedano pozebo kmetovalcem med drugim svetujejo škropljenje dreves z biostimulanti
Človeška spolnost je močna sila. Je zapletena in skrivnostna, verjetno se tudi zato toliko ukvarjamo z njo. Lahko je sila, ki zbližuje, lahko pa je tudi uničevalna. Družba je na področju spolnosti v zadnjih desetletjih doživela velikanske spremembe. Danes v spolnosti skoraj ni več omejitev, pogosto jo dojemamo kot potrošniško dobrino, saj živimo v svetu, v katerem seks prodaja skoraj vse. Spolnost lahko v določenih primerih začne povzročati težave, lahko ima celo hude posledice. Naraščajo namreč zasvojenosti s seksualnostjo, tudi z internetnim seksom oziroma pornografijo, ki je zaradi digitalne dostopnosti vseprisotna . Eden od največjih paradoksov pornografije se kaže v stiski, ki jo doživljajo v spolnosti predvsem mladostniki. V preteklosti so pornografske revije in posnetke uporabljali za raziskovanje spolnosti, pripravo ali zmanjšanje napetosti pred resničnim spolnim odnosom z drugim človekom in kot vir vzburjenja. Danes pornografija ne predstavlja vira spodbude k spolnim odnosom s partnerjem, ampak prej oviro, saj se ob resničnih partnerjih ne vzburijo tako, kot to lahko dosežejo s pornografijo. Raziskava Ministrstva za zdravje na Japonskem je pokazala, da velikega števila mladih fantov, starih med 16 in 19 let, seks z resničnimi ženskami ne zanima več ali pa do njega čutijo celo odpor. Število takih moških je od leta 2008 do 2010 naraslo s 17, 5 na 36,1 odstotka. Podobno pomanjkanje zanimanja za seks z drugo osebo so v isti raziskavi izrazili tudi starejši moški in ženske.Kako na področju spolnosti postaviti mejo med zdravim oziroma običajnim, normalnim na eni strani in patološkim na drugi? Je ta meja enaka za vse ljudi? Gre za bolezensko stanje ali le vedenjsko težavo? Je spolno izražanje vedno stvar izbire? Kako opredeliti stanje, ko oseba izgubi nadzor nad svojim seksualnim vedenjem in z njim nadaljuje kljub negativnim posledicam?O vsem tem v svoji knjigi Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi piše Peter Topić, psihoterapevt, ki je specialistični študij na področju zasvojenosti s seksualnostjo in travm zaključil na mednarodnem inštitutu IITAP (International Institute for Trauma and Addiction Professionals) pri svetovno priznanem strokovnjaku dr. Patricku Carnesu v Londonu in ZDA in tako postal prvi Slovenec in peti Evropejec z uglednim nazivom CSAT (Certified Sex Addiction Therapist). Danes je gost Intelekte, ob njem pa tudi gostja, partnerska in spolna terapevtka Špela Gornik. Foto:Mig Gilbert, Wikipedia
CELÝ ROZHOVOR V DÉLCE 60 MIN. JEN NA HTTPS://HEROHERO.CO/CESTMIR A HTTPS://FORENDORS.CZ/CESTMIRMít playback je podle něj hanba. Správné je zpívat živě, a nejlépe to, co si o světě myslí, popisuje zpěvák a milovník přírody Dan Bárta. Sám si nepřipouštěl, že by mu takový přístup mohl přinést nějaké nevýhody, ale zároveň nikdy neuvažoval nad tím, že by svůj život vzal za špatný konec. V hudebním světě i dnes nachází mladé muzikanty, kteří hrají tak, jak on podle svých slov už nikdy hrát nebude. „Zjistil jsem ale, že muzika existuje objektivně, jako matematika – tři plus tři je v ní šest,“ říká muzikant o tom, jak se při společném vystupování „propojil“ s americkým hudebníkem Bobbym McFerrinem, se kterým měl možnost si zahrát v roce 2010. V nové dokumentární sérii Krajina Dana Bárty hudebník a přírodovědec upozorňuje na to, co lidé kolem sebe často přehlížejí. „Člověk je často sebestředný. V přírodě vnímá jen to, jak ovlivní jeho vlastní prostředí. Zda bude mít jedovatou mrkev, nebo nebude mít kde sportovat,“ kritizuje vystudovaný ekolog, ale zároveň si myslí, že strašit lidi alarmistickými titulky nemá smysl. Bárta v rozhovoru vysvětluje, že když má člověk děti, jeho pohled na budoucnost se „rozplizne“ a začne přemýšlet i nad tím, aby svým potomkům sám nepřidělal práci. Jak se vyrovnává se stárnutím? Jak vnímá ekologické aktivisty a proč se svět nedokáže domluvit na společných krocích k ochraně přírody? Poslechněte si.
V tokratni epizodi seciramo trgovinsko politiko Donalda Trumpa in vpliv na kapitalske trge. Razpravljamo o retoriki predsednika ZDA, strategijah pogajanja ter o tem, kako se trgi odzivajo na njegove ukrepe. Analiziramo tudi sektorje, ki bi lahko profitirali od carin, ter vpliv gospodarske negotovosti na investicije. Umetna inteligenca in recesija sta prav tako pomembni temi, skupaj z vprašanjem, kako se Trumpova strategija odraža v ameriškem gospodarstvu in evropski obrambni industriji. Kako investirati v tako nihajnem okolju? Kakšne naložbene strategije izbrati? Pred mikrofonom: Blaž Hribar, član uprave, Pokojninska družba A
O menej než mesiac začne platiť transakčná daň. Fenomén, ktorý okrem Maďarska a Slovenska nezaviedla vláda žiadnej inej krajiny Európskej únie. A ak sa pozrieme na celý svet, má ju možno ešte Venezuela. Vláda si od nej sľubuje veľa, už tento rok chce cez ňu vybrať vyše pol miliardy eur a o rok na to ešte o pár stoviek miliónov viac. Odborníci sú však skeptickí, poukazujú na chyby v dani a na potrebu ďalšej novelizácie, prípadne na chýbajúce informácie týkajúce sa rôznych špecifických situácií. Podľa daňového odborníka a konzultanta Petra Furmaníka je jednou z takých situácií aj to, keď živnostník okrem toho, že podniká, prenajíma aj nehnuteľnosť. „Kombinácie týchto režimov v texte zákona nie sú. Môžeme ale napríklad vychádzať z výkladu samotných autorov zákona. Tí hovoria, že aj platby súvisiace s prenájom by mali podliehať dani. Ja sa ale s takýmto výkladom veľmi nestotožňujem,“ objasňuje Furmaník. Podobných nejasností je podľa neho viac a nechýbajú ani časti, ktoré zákon síce upravuje, v praxi sa však budú realizovať ťažko. Napríklad oznámenie podnikateľa, ktoré transakcie na jeho účte nesúvisia s podnikaním a preto z nich nemá stŕhať daň. „Neviem si predstaviť, ako to robí nejaká stredne veľká firma s päťdesiatimi zamestnancami a množstvom dodávateľov, ktorá denne realizuje desiatky platieb. Bude mať nejakého dispečera špeciálne na účely transakčnej dane a komunikáciu s bankou? Neviem,“ pýta sa daňový expert. Kto teda vlastne bude transakčnú daň platiť, čo sa zmenilo, odkedy zákon schválila vláda, na čo si prípadne dať pozor a ako postupovať v niektorých konkrétnych komplikovaných prípadoch? V Indexe na otázky Evy Frantovej odpovedá Peter Furmaník, odborník v oblasti daňového poradenstva, konzultant a tiež zakladateľ portálu ĽudskouRečou.sk, kde tieto a podobné témy vysvetľuje. V rozhovore sa dozviete: 0:00 Úvod 1:16 Čo je transakčná daň. 1:50 Kto ju platí a v akej výške. 3:45 Kto má z platenia dane výnimku. 7:55 Prenájom nehnuteľnosti a transakčná daň. 11:12 Právnická osoba a transakčný účet. 12:52 Čo, ak banka omylom odvedie daň. 14:17 Povinnosť platiť daň pri neziskovke. 15:20 Pozastavená živnosť a transakčná daň. 17:03 Čo sú preúčtované náklady? 27:35 Zdaňovanie zahraničných firiem so zahraničným účtom. 29:59 S čím rátať od 1. apríla. 33:44 Ako si znížiť výdavky súvisiace s daňou. 37:20 Kto daň najviac pocíti. – Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na podcastindex@sme.sk – Odoberajte aj týždenný ekonomický newsletter Index na sme.sk/indexodber – Všetky podcasty denníka SME nájdete na sme.sk/podcasty – Ďakujeme, že počúvate podcast Index.See omnystudio.com/listener for privacy information.
Čerstvý díl NHL INSIDER z produkce Zimáku přináší exkluzivní hodinový rozhovor s Davidem Krejčím. Vítěz Stanley Cupu a jeden z nejváženějších hokejistů celé historie Boston Bruins se opět ponoří do situace ve svém bývalém působišti, která není nejradostnější. Klub jeho srdce totiž stojí na rozcestí a už v příštích dnech může být jasné, jakým cestou se vydá v příštích letech. Zda setrvá v pozici klubu doufajícího v možnost získat Stanley Cup, anebo se rozhodne pro vybudování nové generace. To však může zabrat dlouhé roky. A je otázkou, zda by se toho procesu chtěl účastnit David Pastrňák, nyní v podstatě jediná velká globální hvězda z budovy TD Garden, které se hodně daří. V otevřené části NHL INSIDERu se ještě vrátíme k nedávnému turnaji 4 Nations Face-Off. Z nenápadné novinky se vyklubala show, která zvlášť v USA strhla desítky milionů lidí a velmi zaujala i Davida Krejčího. Sám má zajímavý návrh, jak celou akci posunout dál. A vyjadřuje se i k novému modelu střídání ZOH a Světového poháru od roku 2026. Část hokejového světa má za to, že mistrovství světa už nebudou hráči NHL tak hodnotně navštěvovaná, DK46 má však jiný názor. Jako hanácký patriot samozřejmě sledoval i extraligové počínání Olomouce, za níž v sezoně 2022/23 hrál. Co říká na sesun do baráže a jak vnímá budoucnost klubu a vůbec celého regionu, kde hokej v posledních letech spíš strádá? A vidí sám sebe v budoucnu v nějaké roli v rámci olomouckého hokeje?
Britanski premier Keir Starmer danes v Londonu gosti neformalni vrh o vojni v Ukrajini. Pred srečanjem je napovedal oblikovanje načrta za konec ukrajinske vojne, ki ga bodo nato skupaj s Francijo predstavili ZDA. Druge teme: - Izrael ustavil dostavo pomoči v Gazo, Hamas vztraja, da je treba začeti drugo fazo dogovora o premirju - Malo razlogov za optimizem glede podnebnih politik - Na pustno nedeljo po državi vrsta karnevalskih prireditev, med drugim na Ptuju in v Cerknici
V svetu odmeva sinočnji prepir ob obisku ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Beli hiši. Napovedanega podpisa sporazuma o dostopu ZDA do ukrajinskih rudnin ni bilo, Zelenski pa je že dopotoval v London, kjer bo jutri neformalno zasedanje evropskih voditeljev o vojni v Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: - Brez preboja o drugi fazi se končuje prva faza dogovora o prekinitvi ognja v Gazi. - Pokojnine oziroma upokojenci očitno v središču neuradne volilne kampanje. - 3 tisoč 500 pohodnikov po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave.
Kaj s svojo prisotnostjo v vrstah blizu predsednika ZDA sporočajo lastniki največjih tehnoloških korporacij na svetu? Postaja demokracija zaradi družbenih omrežij manj demokratična? In zakaj uporabniki vztrajamo, če nam vedno bolj prodajajo samo svojo različico realnosti?Odbiti ekipi se pridružuje kolegica s TV Slovenija Katja Štok, gost pa je televizijski voditelj, publicist in avtor številnih knjig Marcel Štefančič. Zapiski: FoMO: Če se ne bi rodil, bi bilo moje življenje povsem drugačno Odbit Discord
V Petkovi centrifugi popišemo aktualne trende v vse bolj negotovi dinamiki mednarodnih odnosov in v pričakovanju znatnih sprememb v razmerjih moči svetovnih veselil, ki po totalnem avtokratskem prevzemu vojaško najmočnejše države na svetu (ZDA) pretijo svetovnemu miru, opominjamo, da smo velik del dandanašnjega dogajanja že doživeli: tik pred drugo svetovno vojno.
V Kijevu se mudi posebni odposlanec ZDA za Rusijo in Ukrajino Keith Kellogg. Pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim je poudaril pomen razumevanja ukrajinske potrebe po varnostnih zagotovilih. Zelenski je medtem zavrnil predlog ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki bi ZDA omogočil dostop do redkih zemelj v Ukrajini v zameno za vojaško in drugo pomoč. Drugi poudarki oddaje: - Ob dvigu sredstev za obrambo v Slovenski vojski opozarjajo na pomanjkanje kadrov. - Razlike med obračunavanjem zdravstvenih storitev največjih bolnišnic in zavod za zdravstveno zavarovanje. - Finančno ministrstvo je pripravilo drugo izdajo tako imenovane ljudske obveznice.
Po grožnjah s kazenskimi carinami, pokroviteljskih očitkih na račun demokracije in svobode govora ter izključevanju iz pogovorov o usodi Ukrajine se Evropa sprašuje, ali so Združene države Amerike sploh še zaveznica. Kako pomembno je za Evropo in Slovenijo sodelovanje z ZDA na gospodarskem področju? Kaj pomenijo dodatne carine na jeklo za domača podjetja in načrtovano krepitev evropske vojaške industrije? Koga bodo prizadele tako imenovane recipročne carine proti Evropi, ki jih morajo v Washingtonu pripraviti do pomladi? Kje naj Evropa išče nadomestna zavezništva – tudi na Kitajskem? In nenazadnje: naj začne tudi sama izdatno subvencionirati domača podjetja, da se bo tehnološko, prehransko, energetsko in vojaško osamosvojila? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, Marjan Mačkošek, nekdanji direktor Štore Steel, dr. Jože P. Damijan, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Mednarodni odnosi se pospešeno spreminjajo. Od sveta, utemeljenega na boleči lekciji druge svetovne vojne, prehajamo v novo obdobje. Zdi se, da v čas, ko velja zakon močnejšega. Evropa manevrira med silnicami Rusije, ZDA in Kitajske, sooča se s pritiski tehnoloških velikanov, države največkrat niso poenotene glede prioritet, prebivalstvo geopolitične pretrese občuti na kakovosti življenja, kar dodatno otežuje pripoznavanje ključnih, tudi varnostih izzivov, in odzivanje nanje.Kako pripravljena je Evropa na novi svet? Kakšen ta svet sploh je? Pred tretjo obletnico vojne v Ukrajini in še ne mesec dni od začetka mandata Donalda Trumpa odgovarjajo: Klemen Grošelj, nekdanji evropski poslanec in obramboslovec, Branko Soban, novinar Dela, Marek Kohv, estonski varnostni strokovnjak. Priporočamo tudi poslušanje reportaže iz Estonije in Finske o dojemanju ruske grožnje.
Svet so znova razburile izjave ameriškega predsednka Donalda Trumpa. Na poti na super bowl je napovedal 25-odstotne carine na ves uvoz jekla in aluminija ter dodal, da bodo ZDA kupile Gazo. Druge teme: - Parlamentarne volitve na Kosovu osvojil premier Kurti s stranko Samoodločba, a manj prepričljivo kot pred štirimi leti. - V javnem sektorju pričakujejo prve plače po uveljavitvi novega plačnega sistema, že danes v zdravstvu in šolstvu. - Slovenske košarkarice z zmago nad Finsko potrdile peti zaporedni nastop na Evropskem prvenstvu.
V tokratni epizodi oddaje Radio GA GA – Nova generacija bo večina programa posvečena obema menjavama oziroma prestopoma, ki sta prejšnji teden razburkala športne in politične vode v Sloveniji in ZDA. Kako bi svoje igralce menjavala trenerja Janez in Matjaž, kaj o prestopu iz Svobode v Demokrate pravi Karel Erjavec in kaj o Lukovem prestopu mislijo čisto vsi ostali: od Magnifica do Zlatka Zahoviča, od bivšega selektorja Sagadina do Aljoše Bagola? O Lukovi dieti bo spregovoril njegov novi kondicijski trener in nutricionist Martin Strel, s smučanja v Dolomitih pa se bo s prometom javil kar premier Robert Golob. Uroš Slak bo gostil Zorana Jankovića, Vučič bo bral pismo podpore, Milan Kučan pa ustanavlja agencijo za zaposlovanje. Kaj o Dončiču piše Prešeren ob kulturnem prazniku in kaj na turneji po slovenskih podcastih govori Janez Janša, vse to in mogoče kaj tudi ne – v petek dopoldne na Prvem.
"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Jaša Andrenšek, Simon Belak, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Tematike: V pogovoru se raziskujejo ključni koncepti umetne inteligence, vključno z AGI (splošna umetna inteligenca) in ASI (super inteligenca). Razpravljamo o agentnosti, zavesti in etičnih dilemah, ki jih prinaša napredek tehnologije. Razpravljali smo o razvoju generativnih modelov, njihovih potencialnih nevarnostih in o tem, kako lahko umetna inteligenca vpliva na prepričevanje in interakcije med ljudmi. Poudarili smo tudi pomen regulacije in odgovornosti v kontekstu umetne inteligence ter izzive, s katerimi se sooča Evropa v primerjavi z ZDA. Razpravljali smo tudi o demokratizaciji tehnologije in izzivih financiranja ter stroškov razvoja AI. ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista
Donald Trump, 47. ameriški predsednik, je kmalu po volitvah potrdil najtemnejše slutnje in napovedi analitikov, da prihaja na oblast v ZDA protekcionistično naravnan politik, brez posebne afinitete do transatlantskih odnosov. Še pred današnjo inavguracijo je mednarodno skupnost razburjal z izjavami, ki nakazujejo na poslabšanje globalnih trgovinskih odnosov ter zlasti poglabljanje krize multilateralizma v mednarodnih odnosih in posledično spodnašanje ureditve sveta, dogovorjene po drugi svetovni vojni. O tem, kakšne spremembe prinaša nova administracija ekonomsko in vojaško najmočnejše države sveta pod taktirko Donalda Trumpa, na kaj mora biti pozorna Evropa ter kakšne odnose z Washingtonom si lahko obeta Slovenija v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, predstojnik katedre za mednarodne odnose na FDV; Roman Kirn, nekdanji veleposlanik v ZDA;; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA.
V Vitanju je bila sinoči državna proslava ob vstopu Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo. Slavnostni govornik, premier Robert Golob, je med drugim dejal, da slovenska podjetja dosegajo prebojne rezultate pri razvijanju novih tehnologij, komunikacij in materialov. Naši državi se zdaj odpirajo nove priložnosti za gospodarstvo in znanost, meni tudi gospodarski minister Matjaž Han. Generalni direktor Ese Josef Aschbacher pa je včerajšnji dan označil za dan praznovanja in ponosa. Ostali poudarki oddaje: - ZDA z obsežnimi sankcijami proti ruskemu energetskemu sektorju. - Ostri odzivi na inavguracijo venezuelskega predsednika Madura. - Mineva pet let od prve smrti zaradi covida-19.