Podcasts about zda

Na današnji dan reformacije se na Slovenskem med drugim spominjamo prizadevanj reformatorjev za knjižno produkcijo v materinščini. Kot je v poslanici ob prazniku poudaril premier Robert Golob, je bila knjiga tedaj prebojna tehnologija. Ob tem je opomnil na nalogo vseh, da v času tehnoloških in družbenih prelomnic ohranimo slovensko besedo in jo vtkemo v sodobni digitalni svet. V oddaji tudi: - Po tragediji v Novem mestu sodišča zavračajo očitke o neukrepanju, a priznavajo, da bi postopke lahko vodili hitreje - Združeni narodi pozivajo ZDA, naj končajo napade na plovila v Karibskem morju - V Novi Sad se pred jutrišnjo obletnico zrušitve nadstreška zgrinja več tisoč ljudi z vse Srbije

Ana Sneeringer je priznana sodobna umetnica, ki je svoj likovni talent odkrila skoraj po naključju. Živela je v Sloveniji, Jordaniji, Franciji, Rusiji, Dominikanski republiki, na Nizozemskem, in v Indiji, z družino pa se je zdaj ustalila v Alabami v ZDA. Povsod se je vključevala v organizacije, ki so povezovale ženske, tudi zato imajo njene ženske figure na licu naslikan krog, ki simbolizira skupnost, povezanost. Pripoveduje o umetniški sceni v domačem mestu Montgomery, o življenju v zvezni državi, kjer je splav prepovedan, pa tudi o šolskem sistemu in strahu, da bi v šoli prišlo do strelskega napada.

Ko se geopolitični odnosi krhajo, razmerja moči preoblikujejo in se ne moremo več zanesti na pravila mednarodnega delovanja, bi si razumljivo vsakdo želel, da je kar najbolj neodvisen od drugih. A takšna samozadostnost, če je sploh dosegljiva, ima svoje ceno. Medtem ko ZDA prepovedujejo izvoz čipov na Kitajsko, ji ta vrača s prepovedjo izvoza kritičnih surovin - redkih zemelj. Kaj nam torej zgodbi dveh nujnih sestavnih delov vse sodobne tehnologije lahko povesta o dejanski ceni tehnološke neodvisnosti?Tokratna Intelekta je nastala na podlagi dveh starejših, a s posodobljenimi podatki. V njej lahko slišite prof. dr. Spomenko Kobe z Inštituta Jožef Stefan, prof. dr. Patricia Bulića s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, dr. Heleno Motoh z znanstvenoraziskovalnega središča Koper, dr. Sašo Bajt z Instituta Desy v Hamburgu, doc. dr. Sašo Istenič Kotar s filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter prof. dr. Andreja Žemvo s fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Čipi – strateška surovina v viharju geopolitike Redke zemlje med zelenimi tehnologijami in kitajskim monopolom

Piše Meta Kušar, bere Mateja Perpar. V zadnjem času različna gibanja apelirajo, da je treba dejstva ponotranjiti. Imeti podatke, ni dovolj. Politika, ki ne implementira demokratičnih vrednot, je vredna še manj. Za dobro življenje moramo uresničevati Ustavo RS, zakone, dogovore – politiki in državljani. O tem v zborniku Soglasje za zgodovinski trenutek ali Novi prispevki za slovenski pomladni program razmišlja 74 različnih strokovnjakov, komplementarnih levemu delu politike. Levi del nam je vladal 24 let, desna sredina 9 let, kljub temu je mnogi niso uzavestili kot legitimno. Tokrat ni možnosti, da bi se poglabljali v vzroke duševne zanemarjenosti Slovencev, ki nas duši kot masivna banalnost na vseh področjih. V veliki meri jo zaradi nepoznavanja preteklosti, in trganja vezi z njo, povzroča izkoreninjenost ljudi. Neobčutljivi smo za bistvene stvari. Strokovnjaki so napisali, kar opažajo v naših družbenih sistemih in podsistemih. Slovenija, ki je bila ob osamosvojitvi vesela, rdečelična nevesta, se spreminja v nesamozavestno, anoreksično tridesetletnico. In s tokom, ki ga je ubrala, ne more biti zadovoljen prav nihče, ki je vsaj malo resnicoljuben. Zbornik je opozorilo vsem državljanom, saj smo vsi prišli v tisto stanje n u j e, na katero je treba dejavno odgovoriti, če ne želimo izgubiti svoje države, ki ni samoumevna. Veliko gre narobe in krute realnosti si ne smemo prikrivati, če naj se osvobodimo in ozdravimo izkoreninjenosti. Samo svoboden človek je sposoben ustvarjati dodano vrednost. Kakor jo Zahodni Evropejec, ki je tudi veliko hudega preživel, a ga rane niso pohabile. Ivan Cankar nam je kazal nesvoboden in eksistenčno ogrožen narod, katerega pripadnik je bil. Pokazal svoje prvo osvobajanje: erotično, z zbirko Erotika. Župančič, je šel s Čašo opojnosti v isto smer. Prvoborca modernizma, nista erotiki izborila svobode za zmeraj in za vse. Pokazala sta, da je eros prva točka osvobajanja. Druga je svobodno doživljanje, tretja svobodno mišljenje in četrta svoboda govora – in še mnogo zraven imenujemo svoboda – demokracija. Zato nacija zahteva demokracijo, ko enkrat to doseže. Če je nima, bodo lucidne, svobodne posameznike skrivali pod pisker. V naši zgodovini so imeli vsak svoj pisker za onemogočanje razsvetljevanja; najprej klerikalci petsto let, kasneje komunistična partija 45 let. Zdaj pa v plamenček pihajo zavezniki kontrakulture, prepričani, da je Slovenija njihova torta. Njim pripada sladkanje. Trinajst poglavij lahko samo naštejemo: v Uvodu Peter Jambrek, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk in Tomaž Zalaznik osvetlijo naravo in namen knjige, sledijo Kontekst slovenske osamosvojitve, Vrednote liberalne demokracije in vrnitev na Zahod, Pretres iz ZDA, Prispevki v času in za čas ter Prispevki za odločilne trenutke. Sledijo poglavja: Slovenija v prelomnem času, Mednarodne zadeve in globalizacija, Kriza Evrope in Unije, Revolucija in sprava, Gospodarstvo in razvoj, Zdravstvo in socialna pravičnost, Izobraževanje in znanost, Kultura, umetnost in etika, Identiteta in civilna družba, Demokracija in ustava, Zgodovinske perspektive, nacionalni program. Sklep je Srečanje misli za odločilne trenutke. Veliko je bistvenih opažanj, kot so: Vzrok erozije razsvetljenstva je šibkost duha. Humanisti in družboslovci, ki pri nas diplomirajo, zagovarjajo izstop iz zahodnega civilizacijskega kroga. Splošna javnost je sprejela, da je slovenska pomlad zgrešen projekt, osamosvojitelji pa so domala kriminalci. Omamljeni od večnega čara socializma so pozabili, da je Slovenija startala v samostojnost s 1250-odstotno inflacijo. Dejanska vladavina prava je ključna, ker pogojuje izboljšanje življenja in blaginje. Prva stvar za narodno spravo je, da prevlada resnica. Slovenci smo neodporni na izkrivljanje zgodovinskih dejstev in izkrivljanje današnje resničnosti. Povejmo nekaj več o slovenski identiteti, ki jo je raziskoval Andrej Drapal: Ali vemo, zakaj nekateri funkcionarji nosijo droben logo I feel Slovenia, ki se je ponesrečeno prekucnil v turistično dejavnost, čeprav gre za 107 strani dolg poslovni dokument iz leta 2008 in velja še danes. To je njegovo delo. Raziskovali so osrednje poteze slovenskosti, ki se nenehno razvijajo, a v temelju ostajajo enake in bodo podlaga razvoju Slovenije tudi v prihodnje. Smo prizadevni v vsem, kar radi počnemo in tam dosegamo presežke. V športu je to prednost, pri drugih zaposlitvah si nakopljemo težave. Organski razvoj je jedrni del naše vizije. Globoko v sebi smo konservativni, zato je naše geslo Naprej z naravo. Slovenščino vidimo kot vrednoto. Igor Grdina potrjuje naše nacionalne lastnosti, opozarja na težke izgube, ki so nas doletele v letih 1941 do 1945. Od poldrugega milijona Slovencev je izgubilo življenje približno 100.000 ljudi, kar primerja z Norveško, ki je imela okoli 10.300 žrtev. A mi smo imeli pol manj prebivalcev kot Norveška. V zvezi z obdobjem 2020–2022 opaža, da je kultura postala tarča kontrakulture, in ta je zdaj ni pripravljena niti tolerirati. Opaža tudi, da so eksponenti komunističnega režima začeli obvladovati neodvisno Slovenijo in širiti jugoslovansko mentaliteto. Mračen cilj vidi v agresivnem propagiranju egalitarnosti, katere približek je mogoč edino v revščini. Premalo je vznemirjenja ob izidu tega pomembnega zbornika. Se ogroženost nacije, skupaj z maloštevilčnostjo, po stotih letih ni končala? Kljub herojem NOB in članstvu v EU! Zatrti smo v doživljanju, mišljenju in izražanju. Potrebujemo holističen pristop, skupno vizijo in uveljavljanje meritokracije, ki se lahko uresniči samo iz celotne nacije. Brez kritike do lastne partije ne bo šlo. Zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek ali Novi prispevki za slovenski pomladni program je knjiga o pomembnih rečeh. Iztok Simoniti je pred šestimi leti, v Vodah svobode, na 200 straneh napisal priročnik za demokracijo. Take knjige zahtevajo dosti in veliko dajejo in današnjemu času so prepotrebne.

V številnih nemških mestih so že drugi konec tedna zapored potekali protesti proti izjavi kanclerja Friedricha Merza, da ima država težavo z izgledom njenih mest. Kancler je govoril o odpravljanju prejšnjih neuspehov na področju migracij in se zavzel za pospešitev izgona neželenih prišlekov. Kako mu je uspelo razburiti javnost? Ali lahko odločitve ameriškega predsednika zamajejo energetsko oskrbo v Berlinu. Potem ko so ZDA uvedle sankcije proti ruskima naftnima družbama Rosneft in Lukoil, sekundarne sankcije pa grozijo tudi vsem, ki poslujejo z njima, je pod vprašajem delovanje rafinerije v bližini Berlina, ki je v ruski lasti. Ali lahko v prestolnici ostanejo brez ogrevanja?

Z državnim praznikom, dnevom suverenosti, se danes spominjamo odhoda zadnjega jugoslovanskega vojaka z ozemlja naše države. S tem se je simbolno končalo obdobje osamosvajanja, začelo pa se je novo poglavje v zgodovini mlade države, je dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar in poudarila, da suverenost ni samoumevna. Ostali poudarki oddaje: - Ob robu vrha Aseana se začenja nov krog trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko. - V nemškem gospodarstvu težave zaradi oteženih dobav polprevodnikov. - Skakalka Nika Prevc druga na zadnji tekmi poletne sezone v Klingenthalu.

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF je objavila razpis za prijavo na štipendijski program raziskovanje v tujini. Namenjen je slovenskim študentkam in študentom, ki želijo okrepiti raziskovalno in študijsko izmenjavo z mednarodnimi partnerji. Program je zasnovan kot dvoletna priložnost za nadarjene študente, da se povežejo z globalno slovensko akademsko mrežo. Izbrani štipendisti bodo imeli možnost opraviti 10-tedenski raziskovalni obisk na eni izmed vrhunskih svetovnih univerz ali raziskovalnih ustanov, kot so Stanford, Harvard in Princeton. Delali bodo pod mentorstvom uglednih slovenskih profesorjev, ki delujejo v ZDA, Kanadi, Združenem kraljestvu, nekaterih evropskih državah in Avstraliji. Prijave so odprte do 2. novembra 2025.

Javnost težko pride do podatka o izvoru sestavin za določeno zdravilo. Na katerih področjih imata Kitajska in Indija že tako rekoč monopol?V farmacevtski industriji se vrti veliko denarja – posel je posel. Leta 2023 so tako farmacevtska podjetja in njihovi partnerji na globalni ravni zabeležili več kot 1.600 milijard ameriških dolarjev prihodka. Za primerjavo: to je približno toliko, kot je znašal celoletni bruto domači proizvod Avstralije, Španije ali Mehike. V želji po optimizaciji proizvodnje in maksimiranju dobička farmacevtske družbe zdravil ne proizvajajo več na eni sami lokaciji, ampak svoje priložnosti iščejo na globalnem trgu. Pogosto se zgodi, da zdravilo, preden pride do bolnice ali bolnika v Evropi ali ZDA, prepotuje polovico sveta. Nemška profesorica Ulrike Holzgrabe ocenjuje, da se približno 70 odstotkov aktivnih sestavin proizvede na Kitajskem in v Indiji, približno 25 v Evropi, preostalih 5 odstotkov pa v ZDA. Kakšno tveganje predstavlja ta izpostavljenost in odvisnost od Kitajske in Indije za največja zahodna farmacevtska podjetja in ne nazadnje tudi za zahodne države same? Ali zato vedno pogosteje prihaja do motenj v preskrbi z zdravili? Kje so največja ozka grla? Kakšno vlogo ima pri tem dobiček? Odgovori v Intelekti. Sodelujejo: prof. dr. Ulrike Holzgrabe (Univerza v Würzburgu), direktor oskrbe Miha Bahar (Lek, Sandoz) in prof. dr. Rok Dreu (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Foto: BoBo

100 let Ameriških Brezij in 30 let Slovenskega katoliškega centra so praznovali naši rojaki v Lemontu pri Chicagu. Spomnili so se tudi 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je za mnoge pomenila začetek begunske poti. V vseh težkih preizkušnjah so naši rojaki tolažbo, milosti in blagoslov prejemali pri Mariji Pomagaj. Njen dom v ZDA je v Lemontu. Tam že 75 let deluje dom duhovnih vaj, kamor so radi prihajali rojaki iz vseh koncev ZDA in Kanade. Na včerajšnjo misijonsko nedeljo se je na praznovanju zbralo več kot 400 rojakov. Slovesno somaševanje v cerkvi Marije Pomagaj je vodil škof za Slovence po svetu Anton Jamnik, ki je starejšim, mladim in otrokom, prav teh je bilo res veliko, polagal na srce, naj si iskreno prizadevajo, da ohranjajo in na nov način živijo vero, ki jim je bila podarjena preko staršev, duhovnikov in prijateljev. Ob tem je še kako pomembna skrb za jezik, kulturo in hvaležnost za korenine, iz katerih rastejo. Generalna konzulka naše države v Clevelandu Suzana Češarek je frančiškanu p. Metodu Ogorevcu, ki že 24 let skrbi za slovensko skupnost v Lemontu, izročila posebno priznanje USZS frančiškanski skupnosti ob 100-letnici Ameriških Brezij za vse njihovo požrtvovalno in državotvorno delovanje. Priznanje je prejel tudi Slovenski katoliški center.

V Portorožu ob poostrnih varnostih ukrepih vrh sredozemskih držav, s francoskim predsendikom Macronom in predsednico Evropske komisije von der Leyenovo.Izrael in Hamas z obtožbami o kršitvi premirja, ZDA pripravljene na nadaljevanje pogovorov o mirovnem načrtu.Gospodarstvo na Brdu pri Kranju o prihodnjem razvoju Slovenije.Fiskalni svet opozarja, da se fiskalna politika vlade odmika od začrtane poti.ŠPORT: Ljubljanski maraton rekorden po številu udeležencev.Vreme: Popoldne bo oblačno s padavina, jutri bo dež zajel vso državo.Janija Prednika na poslanskem stolčku zamenjala Janja Rednjak.Na območju Kamnika in Komende obvezno prekuhavanje vode.V Ihanu v diakona posvečen bogoslovec Luka Anžič.

Tokrat smo bili povezani s Slovenci v ZDA. V Kansas Cityju v zvezni državi Kansas so nedavno praznovali 100-letnico slovenske župnije Svete Družine in pripravili 17. Slovenefest. Praznovanja se je udeležil raziskovalec slovenskega zamejstva in izseljenstva dr. Dejan Valentinčič, ki je pripravil tudi nekaj pogovorov z rojaki. Tako smo slišali, kako je prišlo do ustanovitve župnije in tudi kako ohranjajo slovenstvo. Tudi nekaj petja je bilo slišati ... Objavili smo še nekaj novic.

Bohatstvo ako hriech: Zdaň bohatých, zachrániš ľud. Alebo nie? by TREND.sk

Obrambni izdatki nikakor nočejo z jedilnika, kar pomeni, da še kako vplivajo nanj. Zato o Parlamentarni skupščini Nata, ki jo je gostila Ljubljana. Podrobnosti, tudi ustreznejša poročanja o dogodku, najdete v običajnih medijih, kot analitična avantgarda pa se spoprimimo z eno samo mislijo generalnega sekretarja. Takole je sporočil članicam in njihovim državljanom: "3,5 odstotka BDP potrebujemo, da bomo ohranili Atlantik, Arktiko, Evropo in ZDA varne." Takole je rekel – in kdo smo mi, da bi dvomili o njegovih besedah. Ali namenih, če smo že pri tem. Ampak samo zaradi informativne vloge nacionalnega medija razčistimo nekaj dilem … Da ohranimo omenjene pokrajine varne, pomeni, da jih obranimo pred sovražnikom. Sovražnik, tako generalni sekretar, ima očitno velike apetite po Atlantiku, Arktiki, Evropi in ZDA. Za varnost teh področij, območij in držav bo šel naš denar. Slovenci nismo naivni, predvsem pa ne brezglavo razsipni, da ne bi poskusili nekaj prišparati … Pod dva odstotka, kot dajemo zdaj, se zdi sprejemljivo, tako da moramo samo nekoliko oklestiti pri treh ali štirih postavkah, pa spustimo odstotke do današnje vrednosti. Šparovnost je lepa čednost in na prvi pogled se zdi, da bi najlažje prišparali pri Arktiki. Pustimo vnemar, da pri pešajočem javnem šolstvu zadnje generacije volivcev ne ločijo več natančno med Arktiko in Antarktiko – po podobni analogiji, kot se mešata Iran in Irak. In bi se verjetno Slovenija in Slovaška, če po naključju ne bi živeli v eni od obeh. Kakorkoli. Arktika se zdi zelo zelo oddaljena, ampak kot članica Nata smo zavezani braniti vse, kar brani Nato. Zdaj: morski levi, tjulnji in nekaj Eskimov se zdijo za slovenski braniteljski potencial precej abstraktna zadeva, ampak glede prihrankov se moramo vprašati, kdo je na Arktiki resnični sovražnik. Če vprašaš tam gori, koga se resnično ves čas in najbolj bojijo, ti bodo vsi odgovorili – se pravi tjulnji, polarne lisice, arktični zajci in Eskimi – da severnega medveda. Severni medved je največji plenilec na Arktiki in če Rutte misli z ohranjanjem arktične varnosti na Ruse in njihove apetite, se moti. Vsako živo bitje na daljnem severu se enega polarnega medveda boji bolj, kot se boji stotih Rusov. Če smo že pri tem … Sicer ne vemo zagotovo, ampak rajtamo, da se tudi Rusi sami bojijo polarnih medvedov. Za ohranitev Arktike varne bi se morali slovenski obrambni strokovnjaki, pa vojska, si mislimo, odpraviti na jago severnih medvedov. Kar pa se zdi problematično, ker ne zmoremo upleniti niti domačih rjavih, ki po Rakitni strašijo prebivalce; če pa jih že dobimo pred cevi, se oglasi kakšna civilna iniciativa. Se pravi, da moramo nemudoma pojasniti gospodu generalnemu sekretarju, da smo Slovenci za varovanje Arktike čisto neprimerni in da bi vsled tega prispevali le tri odstotke BDP. Svojo polovico odstotka odstopimo nekomu, ki ima z mrazom in ledom večje veselje. Dancem, recimo. Potem gremo naprej. Tu so Američani. Se pravi, da se moramo s tremi odstotki potruditi, da bodo ostali varni tudi Američani. V tej državi je situacija še bolj zapletena, kot je to na skrajnem severu. Kot vemo, so največji sovražniki Američanov in njihove varnosti Američani sami. Američani imajo s pobijanjem Američanov veliko veselje in letne številke mrtvih gredo v tisoče. Slovenci pa, kot veleva dobra vzgoja, se v prepire drugih ne vtikamo radi. Vsaj ne z odstotki. Pa še nekaj je. Z Melanijo, ki je kljub posavski provenienci mentalno očitno najbolj stabilen del družine Trump, za varnost Amerike naredimo več kot nekatere druge članice Nata. Tako nam lahko na račun Amerike Rutte ponovno zmanjša prispevek za pol odstotka. In smo že na 2,5. Atlantik bomo branili z vsemi silami. Slovenci radi hodimo na morje. Država bo prispevala vsa plovila, ki so ji na razpolago. Policija policijski čoln, vojska vojaško ladjo, Narodni muzej pa koliščarski deblak. Namesto po jadranskih obalah se bomo razmestili po atlantskih in namesto "Večeras je naša fešta" prepevali "Jutri gremo v napad!" Vse ostalo bo ostalo enako. Tako pridemo do Evrope in njene varnosti. Ki jo je treba ohraniti z vsem, kar imamo. Parlamentarna skupščina Nata je bila v Ljubljani o tem jasna. Evropo bomo branili z orožjem in z obrambnimi izdatki. O tem ni dvoma. Kot kaže, jo branimo in jo bomo branili pred Rusi. Nekoliko manj je jasno, kako jo bomo obranili pred domačimi norci. Oziroma, če citiramo slavnega Rusa: "Glave nas bodo stali bedaki v lastnih vrstah."

Slovenska nogometna reprezentanca je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo včeraj v Stožicah gostila Švico, vodilno ekipo skupine. Po štirih odigranih krogih so nekatere reprezentance že potrdile nastop na prvenstvu, ki ga bodo prihodnje leto gostile ZDA, Kanada in Mehika, Slovenija pa si bo dodatne kvalifikacije poskušala zagotoviti prihodnji mesec, ko jo čakata še tekmi proti Švedski in Kosovu. Na evropskem ekipnem prvenstvu v namiznem tenisu na Hrvaškem pa danes čaka nastop obe slovenski reprezentanci. Ženska se bo pomerila s Srbijo, moško čaka dvoboj proti Italiji.

Mednarodni pravni red, utemeljen po drugi svetovni vojni, razpada, novi pa še nima jasnih pravil. Stare sile se, opirajoč se na zaupanje v diplomacijo, opotekajo skozi novo realnost in opazujejo nove centre moči, nova zavezništva, ki se porajajo iz vojaške in ekonomske moči. Živimo v »novem svetovnem redu« ali le v obdobju globalnega kaosa? In če zadnje drži – kako se izviti iz njega? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00; oddaja je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija. Gostje: dr. Zlatko Šabič, svetovalec predsednice republike za mednarodne odnose; Katja Geršak, direktorica nevladne organizacije Regionalni dialog; Boštjan Anžin, nekdanji dopisnik RTV Slovenija z Zahodnega Balkana in iz osrednje Evrope; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA in nekdanji dopisnik iz Ruske federacije. Avtor oddaje Aleš Kocjan.

Staviti vse na enega konja je pogosto recept za bolečino, saj so trgi vedno polni presenečenj – pozitivnih in negativnih. Zadnjih deset let je bilo obdobje tehnologije, zdaj pa se morda bliža njen vrhunec. Hribar tveganja vidi predvsem v ekstremnih vrednotenjih, pregrevanju tehnoloških delnic, dolžniški eksploziji in geopolitičnih razmerjih, kjer "nič ni samoumevno". Se lahko zgodi ali ponovni pikakom balon? Kdo bo zmagovalec in kdo bo pristal na smetišču AI zgodovine? Rekordi padajo tudi na ljubljanski borzi, kjer na parketu dominirata Krka in NLB. Krkina močna izpostavljenost do Rusije pomeni realno geopolitično tveganje, NLB pa ostaja “balkanska banka”, kjer so donosi visoki, a tudi politična negotovost v regiji. "Če mislite, da bo Balkan rasel, potem je NLB odlična stava,” pravi Hribar, “če ne – je to dodatno tveganje." Naredite domačo nalogo! Hribar odkrito pove: "V razbeljenem okolju iščite manj seksi naložbe. Najbolj vroče zgodbe so pogosto najnevarnejše." PS: pogovor je bil posnet pred petkovo objavo, da bo ZDA dodatno ocarinila kitajski izvoz, in pred korekcijami na borzi in kripto trgu po objavi te novice. Do 10. oktobra smo načeloma brali zgolj o rekordih, skorajda nič pa o tveganjih. Obiščite našo novo spletno stran www.money-how.si Money-How Premium: Poleg poglobljenih člankov vključuje tudi Modri AI, ki vam pomaga pri odgovorih na vaše finančne dileme in Taxistent, ki vam pomaga pri oddaji davčne napovedi in davčni optimizaciji. Več na https://money-how.si/narocnine/ Investicijski bootcamp za mlade: Darilo z dodano vrednostjo Na finančnem bootcampu bodo mladi spoznali moč obrestno-obrestnega računa, ki daje pospešek našemu denarju, še zlati v rani mladosti. Spoznali bodo tudi, kako odpreti trgovalni račun, kako sestaviti portfelj investicij, ki bo služil kot temelj na poti finančne svobode. V nekaj urah bodo dobili znanje brez primesi prikritega oglaševanja. Termin: 28. oktober 2025 med 10.00 in 15.00 Več na https://money-how.si/dogodki/financni-bootcamp-za-mlade-17-21-let/ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Delavnica je neodvisno pripravljena, kar je redkost v današnjem času :) Termin: 22. oktober 2025 med 17.00 in 21.00 Več na https://money-how.si/dogodki/bootcamp-v-zivo-investiranje-kako-sploh-zaceti/

Dogovor, ki sta ga včeraj v egiptovskem Šarm el-Šejku ob posredovanju ZDA sklenili pogajalski skupini Izraela in gibanja Hamas, je ponoči ratificiral tudi kabinet Benjamina Netanjahuja. S tem je izraelska vlada potrdila prvo fazo mirovnega načrta za Gazo, ki ga je pripravil ameriški predsednik Donald Trump in v kateri bo prekinitev ognja uresničena v 24-tih urah, v naslednjih 72-tih urah pa bo Hamas izpustil vse talce. Hkrati bo v Gazo začela prihajati mednarodna pomoč. Trump je v izjavi v Beli hiši zatrdil, da nihče od prebivalcev Gaze ne bo prisiljen zapustiti enklave. V oddaji tudi o tem: - Od danes do ponedeljka bo na ljubljanskem gospodarskem razstavišču zasedanje Parlamentarne skupščine zveze Nato - Ekonomsko-socialni svet med drugim o izhodiščih za božičnico in predlaganih proračunskih dokumentih za prihodnji dve leti - Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja stroka poudarja pomembnost dostopa do pomoči in informacij

ODS řeší, kdo by měl nahradit Petra Fialu. Ten oznámil, že kandidovat na post šéfa strany už nebude. Bude se o pozici ucházet i končící ministr zahraničí Lipavský, který ve volbách získal druhý nejvyšší počet preferenčních hlasů? Hostem Ptám se já byl ministr zahraničí Jan Lipavský (nestr.)Končící šéf diplomacie Jan Lipavský získal ve volbách přes 60 tisíc preferenčních hlasů, víc voličů kroužkovalo už jen předsedu ANO Andreje Babiše. Do Sněmovny se Lipavský dostal jako nestraník za ODS na pražské kandidátce koalice Spolu.ODS, která po volbách míří do opozice, už naplánovala na 17. a 18. ledna stranický kongres a chystá se zvolit nástupce předsedy Petra Fialy. Ten oznámil, že vyvodil zodpovědnost za prohru vládní koalice Spolu a kandidovat na post předsedy už nebude.O post ve vedení strany by podle předsedy poslaneckého klubu Marka Bendy měla usilovat i pražská ODS. „Myslím, že lidé jsou. A výsledek nám jako Praze dává zcela legitimní požadavek na to, že bychom někoho ve vedení ODS mít měli,“ řekl v neděli v Ptám se já.Zda by to měl být i populární Lipavský, komentovat Benda nechtěl. Úspěch ministra zahraničí ve volbách ale označil za fenomenální. Jak Jan Lipavský naloží s tak silným mandátem od voličů? Na co se chce v nové Sněmovně zaměřit? A jakým směrem se bude podle něj ubírat zahraniční politika vlády Andreje Babiše?--Podcast Ptám se já. Rozhovory s lidmi, kteří mají vliv, odpovědnost, informace.Sledujte na Seznam Zprávách, poslouchejte na Podcasty.cz a ve všech podcastových aplikacích.Archiv všech dílů najdete tady. Své postřehy, připomínky nebo tipy nám pište prostřednictvím sociálních sítí pod hashtagem #ptamseja nebo na e-mail: audio@sz.cz.

Danes svojo turnejo po Sloveniji in zamejstvu začenjajo rojaki iz ZDA, ki so v povojnih pobojih izgubili svoje sorodnike. Obiskali bodo množična grobišča, nekdanja koncentracijska taborišča in zapore. Vodili jih bodo slovenski strokovnjaki, med njimi: zgodovinarji, direktorji muzejev, pravni strokovnjaki in arheolog. Osredotočili se bodo na spoznavanje revolucionarnega nasilja, obravnavali pa tudi zločine, ki so jih zagrešili nacisti, Italijani in domobranci. Vsak dan bodo obiskali več lokacij, štirje večeri bodo namenjeni tudi strokovnim govorcem. Jutri zvečer bo tako v dvorani Slovenske matice v Ljubljani razprava, pri kateri bodo sodelovali zgodovinar, muzealec in publicist ter predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, profesor za ustavno in mednarodno pravo človekovih pravic Peter Jambrek in profesor za ustavno pravo in pravo človekovih pravic Jernej Letnar Černič. Pogovor bo moderirala Maria Velikonja, ki je bila med letoma 1994 do 1997 preiskovalka na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in je nedavno izdala knjigo o sojenju svojemu dedu z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba.

Evropsko kolesarsko prvenstvo v Franciji se bo danes končalo s cestno dirko v članski kategoriji. Med favoriti za zmago je Tadej Pogačar, ki bo le teden dni po osvojitivi naslova svetovnega prvaka skušal osvojiti še evropski naslov. V Cagliariju se bo z regato za odličja končalo svetovno prvenstvo za jadralce v olimpijskem razredu formula kite, v Crawfordsvillu v ZDA pa ekipno svetovno prvenstvo v motokrosu.

V Avstraliji se je končalo svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah. Zadnji tekmovalni dan so odličja podelili najboljšim v krosu. Motokrosisti pa sezono končujejo na prestižnem pokalu narodov, ki ga letos gostijo ZDA. Današnji tekmovalni spored ekipnega svetovnega prvenstva prinaša kvalifikacije, v katerih se bo v jutrišnji finale neposredno uvrstilo najboljših 19 reprezentanc.

V Avstraliji se je končalo svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah. Zadnji tekmovalni dan so odličja podelili najboljšim v krosu. Motokrosisti pa sezono končujejo na prestižnem pokalu narodov, ki ga letos gostijo ZDA. Današnji tekmovalni spored ekipnega svetovnega prvenstva prinaša kvalifikacije, v katerih se bo v jutrišnji finale neposredno uvrstilo najboljših 19 reprezentanc.

Rick Kiker je upokojenec iz Massachusettsa, ki je svoj novi dom našel v Sloveniji. Prvič je k nam prišel kot študent na izmenjavi leta 1977, kjer je spoznal svojo prvo ženo, Slovenko. Po letih življenja med ZDA in Slovenijo se je zaradi družine in ljubezni dokončno preselil v Rogaško Slatino. Rad pove, da je Slovenija po njegovem mnenju najlepši kraj na svetu.Čeprav se pri nas včasih še vedno počuti kot tujec, pravi, da je v srcu postal častni Slovenec – od copat in nedeljskih juh do občudovanja besede "priden". In kaj meni o Sloveniji in Slovencih? Pravi, da bi v eni stvari morali biti bolj podobni Američanom – v ponosu na svojo državo.

Piše Katarina Mahnič, bereta Mateja Perpar in Eva Longyka Marušič. Alenka Vreček, v Sloveniji rojena avtorica, zagreta športnica, ki je mladost preživela v Radovljici, se je z dvajsetimi leti podala v Ameriko učit smučanje in tam zaradi ljubezni tudi ostala. V knjigi opisano kolesarsko turo je dolgo načrtovala, sprva le v mislih, in v težkih letih po razpadu prvega zakona, ko je ostala sama s tremi otroki, je idejo o njej zapisala v žepno izdajo Rumijeve poezije: “Poskušam narediti tisto, kar se mi zdi prav, da bi lahko živela brez obžalovanj. Želim si pustolovščine, ki mi ni nedosegljiva. Da bom imela čas za premišljevanje, čas za čutenje, čas za pisanje. Čas, da bi se znova počutila živo. Čas, ko bom lahko sama. Rada bi prekolesarila pot od svojega doma ob jezeru Tahoe do palape v Baji.” Po besedah avtorice rdeča nit romana ni v kolesarjenju, ampak pomenu življenja, ki si ga želimo živeti. “Če nehaš sanjati, nehaš živeti,” je zapisala. In prav zato je ta knjiga tako posebna. Lahko bi bila le še eden od številnih avanturističnih potopisnih priročnikov, v katerih se nizajo kolesarske tehnikalije in fizični napori, višinski metri in strmine klancev, povprečna hitrost in dnevno prevoženi kilometri. Kot dolgoletna kolesarska navdušenka, ki imam tudi sama v nogah lepo število tako makadamskih kot asfaltnih kilometrov na s potovalnimi torbami obteženem kolesu, sem sicer z užitkom in občudovanjem prebirala tudi te dosežke in se iskreno čudila Alenkini vzdržljivosti, trmi in pogumu, saj sem dobro vedela, kakšne napore je premagovala. Štiriinpetdesetletna. In sama. Pa vendar za branje knjige ni treba, da si sploh kdaj sedel na koelsu, saj je tako kot v vsakem dobrem literarnem potopisu pomembneje, kar se dogaja v kolesarkini notranjosti. Vse tisto, kar je na skoraj 4000 km dolgem samotnem potovanju od Kalifornije do mehiške vasice La Ventana o sebi spoznala – da je morala proč, da bi se po več resnih diagnozah in operacijah spet naučila dihati. Prvič v življenju si je dovolila sebe postaviti na prvo mesto, se gibati blizu roba, s katerega je lahko življenje uzrla v jasnejši luči: “Morala sem se odmakniti od vsega. Ne vem, ali se bo moj rak vrnil. Ne vem, kako bo napredovala moževa bolezen ali koliko časa še imava za stvari, ki si jih želiva početi. Občutek imam, da je to moja zadnja priložnost za nekaj, kar sem si od nekdaj želela narediti.” Knjiga Naj se vrti je razdeljena na 29 poglavij. Posrečeno in prilegajoč se njihovi vsebini jih uvajajo izbrani citati različnih avtorjev. Začenja jih tisti znani iz Zaplotnikove Poti, da je “važna pot, ne cilj”, za njim pa se vrstijo številna znamenita literarna imena, med drugimi Pablo Neruda, Alice Munro, John Steinbeck, Isabel Allende, Anna Frank, Ernest Hemingway, Paul Theroux, Homer ter A. A. Milne z meni najljubšim citatom iz Medveda Puja: “Če vem, kje sem, se nisem izgubil. Lahko pa sem izgubljen tam, kjer sem.”, ki tudi najbolje povzema smiselnost in duha Alenkinega potovanja. Morda je knjiga še bolj kot za slovenski trg izjemna, eksotična in dragocena za ameriškega, saj se v njej poleg družinskega življenja v Ameriki prepletajo tudi pisateljičine otroške vragolije in mladost v Sloveniji, ljubezen do dedka, pa poletja na dalmatinskem otočku Šipan, kjer si je prav tako želela živeti, dokler ni ugotovila, da pravzaprav nikamor res ne pripada. Veliko prostora je posvečenega odnosom med ljudmi, medsebojni pomoči in razumevanju in njihovim reakcijam, ko se pripeti kaj hudega – Alenkina diagnoza rak, moževa diagnoza parkinson, huda nesreča najstarejše hčere Mateje. Ob takih dogodkih se kalijo ljudje, takrat pokažejo, iz kakšnega testa so. Prav tako kot na kolesu, ki ga je poimenovala Zverina, ko napor iz človeka iztisne tisto najboljše, ko šele s premagovanjem fizičnih ovir odkrivaš pravega sebe. Ko te utrujenost spet naredi živega. V knjigi so razpršena tudi zanimiva srečanja z ljudmi, tako na ameriški kot na mehiški strani, in prav vsa so svetla, optimistična, vračajo zaupanje v človekovo prijaznost in dobroto. Avtorica na vsej poti ne izkusi nič hudega (razen po lastni nerodnosti), zato se ob prečkanju meje upravičeno sprašuje, zakaj zidovi sploh obstajajo: “Ko sem se peljala ob zidu iz valovite pločevine, za katerega vem, da ločuje ljudi med seboj, so me navdajali zelo čudni, neprijetni občutki. Cesta je bila mirna, a srhljiva. Prehitevale so me samo obmejne patrulje. Vse skupaj je bilo tako nadrealistično. Meje nas ločujejo, varujejo in ščitijo. Pred čim? Zidovi po Evropi so se rušili in meje brisale. Zidovi, ki so v nekaterih primerih ljudi ločevali stoletja, so se podirali, v ZDA pa smo gradili še višje in trdnejše zidove, da bi ljudi ohranjali na drugi strani.” Kolesarski literarni potopis Alenke Vreček je tudi dragocena ljubezenska zgodba, saj so bili za takšen samoten podvig pomembni ljudje, ki so ga podprli. Še posebej en človek, njen drugi mož Jim, ki ga imenuje ljubezen svojega življenja. Dragocena tudi zato, ker ne govori le o samoti, ki je nujno potrebna za obstanek in zdravo pamet človeka, ki si skuša na svoj način razjasniti sebe, da se bo lahko mirno posvetil ljubljenim, ampak ker poudarja potrebo po ljudeh, ki te razumejo, po bližnjih, ki vedo, da moraš oditi, da se vrneš izpolnjen in pomirjen. Boljši. Ker zdaj veš, da si samo tam, med njimi, zares doma.

Veliki pohod je eden od številnih filmov, ki so adaptacije romanov klasika žanra grozljivke Stephena Kinga. Ni nenavadno, da ga je režiral Francis Lawrence, režiser Iger prestola, ki sodijo v enak žanr. Film je postavljen v distopično avtoritarno Ameriko srede dvajsetega stoletja. Natančneje, v prepoznavno južnjaško pokrajino. ZDA so že dolgo časa v krizi. Zato vsako leto organizirajo tekmovanje, na katerem tekmujejo mladi moški oziroma fantje, tekmovanje v hoji. Prenos tekme vsako leto dvigne produktivnost in prispeva k rasti BDP. Pravila so preprosta: ves čas je treba ohranjati hitrost petih kilometrov na uro, ob vsakem zaostanku ali spremembi smeri hoje tekmovalec dobi določeno število opozoril, potem pa ga ustrelijo. Zmaga tisti, ki ostane najdlje. A če bi film gledali zgolj v luči avtoritarizma, bi mu naredili krivico. Literarna predloga je iz leta 1979, iz obdobja, ko se je zagnal neoliberalni cikel kapitalizma. Prijava na tekmovanje je prostovoljna, vendar se nanj prijavijo skoraj vsi fantje v generaciji. Demokracija ne vodi v svobodo, temveč v potrjevanje uradne ideologije. Tekmovanje je dogma in tekma, ki je prispodoba tržne tekme, določa vse odnose med tekmovalci, tudi prijateljske. V ospredju je odnos med svetlopoltim Cooperjem Hofferjem in temnopoltim Davidom Jonssonom. Vendar barva njune kože ni relevantna. Pomembno je le, da sta tekmovalca oziroma, v alegorični interpretaciji, delavca. Gre za železne zakone tekme oziroma trga, za hladno objektivnost. Sodelujejo pripadniki različnih ameriških »ras«. Filmu uspeva potujitev resničnosti prek spretnega odmerjanja novih informacij. Kar se na začetku zdi dokaj normalno, a malo srhljivo, se kasneje začne razkrivati kot popolnoma iracionalno in okrutno. Z učinkom šoka, značilnega za Kingovo pripovedništvo, nas film zbuja iz lastne ideologije. Vizualno je minimalističen in še posebej privlačen za slovenske gledalce. Zeleno ruralno okolje spominja na slovensko pokrajino in vzbuja aluzije na lastno kulturo pohodništva. Tudi ko karavana končno prispe v mesto, je to majhno, dokaj pusto in z evropsko arhitekturo. Ob poti pa so v obliki krajev in ljudi izpostavljeni simboli ameriškega popkulturnega imaginarija, ki predstavljajo njeno srhljivo zgodovino. Če trg določa vse medčloveške odnose, določa tudi njihov odnos do lepega in plemenitega, pa tudi izražanje altruizma ali sociopatije in upora. Gre za izvrstno študijo karakterjev in odpiranje bistvenih vprašanj eksistence prek historičnega pogleda. Omogočili so jo tudi mladi igralci, ki so svoje vloge odigrali prepričljivo. In kljub vsej distopičnosti bodo lahko pozorni gledalci v njem odkrili svetlo revolucionarno sporočilo s pomembnim obratom za naš čas.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na 80-tem letnem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v svojem govoru poudarila, da svet ne sme postati talec peščice najmočnejših držav in se zavzela za spoštovanje vladavine prava. Zbrane svetovne voditelje ob Vzhodni reki v New Yorku je med prvimi nagovoril tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je Združenim narodom očital neučinkovitost in da morajo ZDA namesto njih reševati vojne po svetu.

Na svetovnem odbojkarskem prvenstvu na Filipinih bosta danes znana zadnja četrtfinalista. Včeraj se je za preboj med najboljšo osmerico borila tudi slovenska reprezentanca, ki se je v Manili pomerila z ZDA. Z delom najnovejše epizode podkasta Žoga je okrogla se v oddaji posvetimo še nogometu. V domačem prvenstvu še naprej zanesljivo vodi Celje, pretekli konec tedna pa so na evropskih zelenicah zaznamovali še številni mestni derbiji.

Na svetovnem odbojkarskem prvenstvu na Filipinih bosta danes znana zadnja četrtfinalista. Včeraj se je za preboj med najboljšo osmerico borila tudi slovenska reprezentanca, ki se je v Manili pomerila z ZDA. Z delom najnovejše epizode podkasta Žoga je okrogla se v oddaji posvetimo še nogometu. V domačem prvenstvu še naprej zanesljivo vodi Celje, pretekli konec tedna pa so na evropskih zelenicah zaznamovali še številni mestni derbiji.

Pri Mariji Pomagaj na Brezjah dan slovenskega športa povezali s svetim letom. Škof Jamnik: Športniki nas vabite, da potsjamo navdušenci.Na meji med Italijo in Slovenijo drevi molitveno bedenje za mir.Politolog Haček o Gibanju Svoboda po kongresu: Precej skrajno leva stranka, zgrajena okoli ene osebnosti. Poslanci večinoma proti predlogu NSi glede normirancev, so pa naklonjeni podpori kulturnikov.Brane Grad na 24. shodu za zaščito čiste pitne vode: Gre za državni okoljski kriminal.S slovesnostjo ob 80-letnici Združenih narodov se je v New Yorku začel teden splošne razprave Generalne skupščine.Slovenska odbojkarska reprezentanca po porazu proti ZDA z 1:3 v nizih končala svetovno prvenstvo.Vreme: Danes bo spremenljivo s krajevnimi padavinami. Jutri bo deževno, ob morju bo tudi grmelo.Posvet o spolnih zlorabah otrok na spletu- udeležba množična, kaj pravijo podatki policije o posameznih primerih?Na protestnem shodu starši otrok z redkimi boleznimi in posebnimi potrebami zahtevali takojšnjo spremembo sistema uveljavljanja pravic za male borce.Danska premierka incident z droni označila za napad na infrastrukturo.Šport: Janja Garnbret na Svetovnem prvstenu uspešna tudi v kvalifikacijah balvanov.

Zdravo. Tokrat snemamo na daljavo. Ima kdo od nas COVID-19 ali smo pač bankrotirali in nimamo niti za bencin do studia (če ta sploh še obstaja)? ⁠hvalazavseribe.si⁠ vas pričakuje. V epizodi začnemo z modro mislijo, da nikoli ne moreš toliko s telesom naredit', kot lahko z usti zafrkneš, zato le treniraj tudi ti na ⁠telovadec.si⁠. Oglasi se tudi naš dopisnik za Bali in poroča, kakšno je stanje insta turizma na otoku (visoka), kakšno je stanje žur turizma (še višje) in še nekaj malega o knjigi. Če se vam zdi, da vam notranji glas govori preveč čudne stvari, raje ne sprašujte za nasvet Chat GPT-ja. Pokličite 24 urno linijo 116 123, povezave na druge oblike pomoči pa v zapiskih … in ne pozabite: "Lepo se imejte in radi se imejte!"

Ústavní soudci prioritně řeší stížnosti na údajné nepřiznané koalice ve sněmovních volbách. Rozhodnutí ještě před volbami, které se konají už za dva týdny, podle soudu nelze slíbit. Měl by do voleb zasáhnout?Hostem Ptám se já byl ústavní právník Marek Antoš. Na Ústavní soud se obrátila se dvěma stížnostmi strana Volt Česko. Jednu stížnost podala kvůli kandidátkám Stačilo!, druhou kvůli kandidátkám SPD. Volt žádá vyjasnění definice koalice, případně zrušení části volebního zákona. Podle předsedy Josefa Baxy budou obě stížnosti pro soud prioritou, vše ostatní jde nyní stranou. Zda rozhodne ještě před volbami do Poslanecké sněmovny 3. a 4,. října, podle Baxy ale říct nelze. Volt se spolu s hnutím Česká republika na 1. místě! nejprve obrátil na správní soudy v různých krajích a žádal zrušit registraci hnutí Stačilo! a společné kandidátky SPD s dalšími stranami pro nadcházející sněmovní volby. S argumentem, že obě uskupení mají na kandidátkách zástupce jiných stran, jde tedy o skryté koalice a obcházení zákona. Oběma uskupením momentálně stačí překonat pětiprocentní hranici pro vstup do Sněmovny. Pokud by byly registrovány jako koalice, platila by pro ně přísnější pravidla.Soudy ve všech krajích návrhy zamítly. Některé ale v rozhodnutích uznaly, že se skutečně jedná o obcházení zákona. Registraci nicméně nezrušily, aby se vyhnuly zásahu do voleb.„Kandidátky SPD a Stačilo! jsou podle současného výkladu zákona v pořádku,“ řekl v Ptám se já ústavní právník Marek Antoš. Pokud by měl Ústavní soud nový, jiný názor, měl by podle něj rozhodnout co nejdříve a ne až po volbách. S předvolebním náskokem hnutí ANO se skloňuje i otázka, zda by prezident Petr Pavel měl po volbách jmenovat Andreje Babiše premiérem. Ten je konečným vlastníkem holdingu Agrofert, což je v rozporu se zákonem o střetu zájmů. Podle Antoše není překážkou, že dotyčný by byl v momentu jmenování ve střetu zájmů, ale měl by dávat najevo, že to hodlá řešit.Což je i současný případ Andreje Babiše, který veřejně hovoří o tom, že v případě jmenování premiérem dostojí liteře zákona. „Takže teď nevidím důvod pro nejmenování Babiše premiérem,“ řekl Antoš.Můžeme čekat zásadní zvrat voleb, nebo povolebního dění? A co lze po volbách očekávat od prezidenta Petra Pavla? --Podcast Ptám se já. Rozhovory s lidmi, kteří mají vliv, odpovědnost, informace.Sledujte na Seznam Zprávách, poslouchejte na Podcasty.cz a ve všech podcastových aplikacích.Archiv všech dílů najdete tady. Své postřehy, připomínky nebo tipy nám pište prostřednictvím sociálních sítí pod hashtagem #ptamseja nebo na e-mail: audio@sz.cz.

Golob v odgovoru poslancem: BDP se v bodoče ne bo več krčil, šlo je za posledico ameriških trgovinskih vojn.Premier Golob poslancem: božičnica bo obvezna za vse.Se Sirija počasi vrača v normalno življenje in kaj bi pomenil morebitni izraelski varnostni dogovor z Damaskom?Več kot 200 tisoč ljudi na pogrebni slovesnosti za Charlieja Kirka; žena Erika: Odpuščam morilcu mojega moža!Trump Poljski in baltskim državam obljublja pomoč, če bo Rusija stopnjevala vojaške aktivnosti.V New Yorku slovesnost ob 80. obletnici svetovne organizacije Združenih narodov in konferenca o rešitvi dveh držav – Izraela in Palestine.Vreme: Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami.Nadškofija Maribor vstopila v triletno praznovanje 800-letnice ustanovitve škofije. Jutri na Trgu Evrope - skupnem trgu obeh Goric - molitveno bdenje za mir v več jezikih.ŠPORT: Slovenski odbojkarji z reprezentanco ZDA za četrtfinale svetovnega prvenstva.

Prvič se nam je v 18. Vzporednik oglasila naša nova moskovska dopisnica Helena Ponudič. Kako se znajti v ruski prestolnici, če si moraš takorekoč na novo organizirati življenje in delo, vmes pa imeti ves čas nad glavo še brezkončna preverjanja upravnih organov. Kako se Rusija, ki jo Zahod sistematično kaznuje, zdaj vse bolj tolaži z Vzhodom in zakaj si bo prepovedano udeležbo na Evrosongu olajšala z nadomestno Intervizijo, kjer bo sodelovalo 23 držav vključno z ZDA. 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Pandemija debelosti med otroki je neposredno povezana z oglaševanjem nezdrave hrane otrokom. Kako dobiti vojno, ki jo proti zdravju otrok bijejo podjetja, ki denimo za zajtrk prodajajo prave sladice? Otrokom oglašujejo tudi s pomočjo podatkov, ki jih ti puščajo v digitalnem prostoru. Ciljajo na čustveno raven in napadejo, ko so otroci najbolj ranljivi. Sogovorniki, s katerimi smo se pogovarjali ob mednarodni konferenci ZPS "Zaščitimo otroke: Skupaj za prepoved promocije nezdrave hrane": - Agustin Reyna, direktor Evropske potrošniške organizacije BEUC, - dr. Emma Boyland, Univerza v Liverpoolu, - Jeff Chester, Center za digitalno demokracijo (ZDA), - dr. Kathryn Montgomery, Center za digitalno demokracijo (ZDA), - Breda Kutin, ZPS, - dr. Evgen Benedik, Pediatrična klinika v Ljubljani in Biotehniška fakulteta

Na Kosovu zelo pozorno spremljajo sojenje nekdanjim voditeljem Osvobodilne vojske Kosova, ki so pred posebnim sodiščem v Haagu obtoženi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Nekdanji pomočnik ameriškega državnega sekretarja James Rubin je pričal v korist Hašima Tačija in dejal, da ni imel popolnega nadzora nad OVK. Nekaj dni pred tem pa so ZDA prekinile strateški dialog s Prištino, ki pa utegne imeti daljnosežne posledice za najmlajšo državo v regiji. Z odličnim poznavalcem kosovskih razmer, novinarjem Milivojem Mihajlovičem se je v Beogradu pogovarjala naša dopisnica Saša Banjanac Lubej.

Tři týdny před sněmovními volbami zůstává favoritem na vítězství hnutí ANO. Strany současné vlády deklarují, že s ním do spolupráce nepůjdou. Šéf ANO Andrej Babiš připouští spolupráci s SPD nebo se Stačilo!. „My jsme byli první strana, která vyprovodila komunisty po 30 letech z Parlamentu České republiky,“ reagoval první místopředseda ANO Karel Havlíček na dotaz, zda si dokáže představit, že by jeho hnutí přivedlo k moci strany vstřícné k Rusku. „V době, když jsme měli premiéra, v době, když jsme byli dominantní stranou ve Sněmovně, tak komunisté skončili. V době, kdy je zde vláda Petra Fialy, tak se s velkou dávkou pravděpodobnosti komunisté zase vrátí. Já z toho radost nemám,“ řekl Havlíček ve volebním speciálu Ptám se já, který se natáčel 15. září před publikem v prostoru Next Zone na pražském Smíchově. Zda na společnou vládu ANO s hnutím SPD nebo komunisty z koalice Stačilo! po volbách nakonec dojde, ale odpovědět nechtěl. „V té debatě se objevují úplně všechny strany, které dnes jsou. Když si jenom vezmete všechny možné varianty od většinové vlády přes nějakou menšinovou vládu, což není možné nikdy vyloučit, tak teď samozřejmě nedokážu říct, s kým vším by to šlo.“První místopředseda ANO a stínový premiér Karel Havlíček zatím také neví, jak by hlasoval o případné žádosti o zbavení imunity předsedy hnutí Andreje Babiše v kauze Čapí hnízdo. „Zatím vůbec netuším, jak se to bude vyvíjet. Nechci dělat hostinského, účet ještě není. Jak znám pana Babiše, tak on sám bude chtít to, abychom ho zbavili tak, jako to bylo naposledy,“ uvedl Havlíček. „Ale počkejme si, jak to dopadne. A potom to bude taky třeba i o nějakém názoru hnutí ANO, které zase těžko dnes můžu předjímat. Protože ani není postavený klub. Ten bude na základě toho, kolik bude mít poslanců. Ten se musí sejít a musí si říct, jaké bude mít stanovisko.“Jak by Andrej Babiš tentokrát vyřešil své střety zájmů? Jak bude vypadat podpora Ukrajiny, pokud bude ANO znovu vládnout? A kam by Česko došlo, kdyby vážně chtělo naplnit svůj volební program?--Podcast Ptám se já. Rozhovory s lidmi, kteří mají vliv, odpovědnost, informace.Sledujte na Seznam Zprávách, poslouchejte na Podcasty.cz a ve všech podcastových aplikacích.Archiv všech dílů najdete tady. Své postřehy, připomínky nebo tipy nám pište prostřednictvím sociálních sítí pod hashtagem #ptamseja nebo na e-mail: audio@sz.cz.

V Ljubljani je od včeraj na ogled razstava Večna pomlad / Eternal Spring priznanega umetnika slovenskih korenin, v Clevelandu v ZDA rojenega Garyja Bukovnika. Sestavljajo jo akvareli, v katerih Bukovnik skozi motive cvetja ujame moč narave, razkošje barv in simboliko pomladi kot večne obnove. Razstava bo v atriju ZRC SAZU na ogled do 28. septembra. Odprtja, ki sta ga organizirala Slovenska izseljenska matica in ZRC, se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon, ki je z umetnikom podpisal donatorsko pogodbo. Bukovnik bo namreč naši državi podaril nosilno delo razstave – sliko Pomladna kompozicija. Donacija je izraz umetnikove osebne povezanosti s slovenskim narodom, kulturo in dediščino ter spoštovanja do domovine njegovih prednikov. Gary Bukovnik bo jutri tudi gost septembrskega večera z izseljenskimi ustvarjalci Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Z njim se bo pogovarjala državna sekretarka Vesna Humar.

Slovenski košarkarji so končali evropsko prvenstvo. Potem ko so v četrtfinalu v Rigi vodili večino tekme proti Nemčiji, so jih aktualni svetovni prvaki na koncu premagali z 99:91. Luka Dončić, ki je dvoboj sklenil z 39-imi točkami, je dejal, da Euro zapuščajo z dvignjeno glavo. V oddaji tudi: - Jesenska gospodarska napoved Umarja bo po pričakovanjih nižja od spomladanske, a še vedno pozitivna. - Evropski boj za položaj Unije v svetu, njene vrednote in avtonomijo je preveval govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. - ZDA pretresa atentat na enega od najvplivnejših konservativnih aktivistov in Trumpovih privržencev, 31-letnega Charlieja Kirka.

V treh letih in pol od napada ruske vojske na Ukrajino mir še ni bil tako blizu. Po srečanju Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski je bilo bolj malo konkretnih sporočil, zdaj pa se že kažejo prvi obrisi morebitnega prihodnjega dogovora. Več ur trajajoči pogovori med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in sedmerico evropskih voditeljev so se sinoči v Beli hiši končali z nenatančno določenimi varnostnimi zagotovili Ukrajini ter napovedjo pogovorov v dveh formatih. Tako naj bi se kmalu sešla Volodimir Zelenski in ruski predsednik Vladimir Putin Čemu se bo morala odpovedati Ukrajina, čemu – če sploh čemu – Rusija in kakšno ceno bodo za sklenitev miru plačale Združene države Amerike in Evropa? Gostje: Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Katja Geršak, direktorica in soustanoviteljica nevladne organizacije Regionalni dialog; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Ruske federacije; Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA. Avtor Matej Hrastar.

Zdravo! V ničti epizodi sedme sezone odpremo novo poglavje našega malega podkasta. Mogoče malo bolj resni, malo bolj raziskovalni, malo bolj izobraževalni. V 7. sezoni beremo knjigo Zadnja priložnost, ki jo je skupaj z zoologom Markom Carwardineom napisal naš ljubi Douglas Adams! Knjiga govori o izumirajočih živalskih vrstah - Mark je prispeval svoje izkušnje, Douglasova vloga pa je bila: “da bi bil skrajno neveden nezoolog, ki naj bi ga prav vse, kar bi se zgodilo, popolnoma presenetilo.” Mi smo v uvodu v knjigo slalomirali med Bobom, Jožetom, orgonskimi topovi in granatami, propadlimi starimi sortami krompirja, Monsantom, kemtrejli in dejstvom, da se neumnost lahko izmeri. V wattih. Skratka, čaka vas prvi pogovor o knjigi, ki naj bi razsvetljevala, ne reševala, pa vseeno naredi oboje. In seveda o vsem vmes. Pa še bonus: nova identiteta za poslušalce - štoparke in štoparji, pozdravite raziskovalke in raziskovalce.

Načrti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja za popolno okupacijo Gaze so v Izraelu doživeli mešane odzive in sprožili proteste. Številni namreč menijo, da je čas za diplomacijo, saj da Hamas ne predstavlja več grožnje, poleg tega bi bilo ostrejše vojaško posredovanje usodno za talce. Kot je dejala ena od protestnic, po današnji odločitvi izraelskega varnostnega kabineta ne bo poti nazaj. Če se bo Izrael odločil za širjenje vojne, se talci morda nikoli ne bodo vrnili. Druge teme: - Putin in Trump se bosta po napovedih srečala prihodnji teden. - Evropa pričakuje pisni dogovor o carinah z ZDA. - Potrebe po policistih vse večje, zanimanja za poklic ni veliko.

Tadej Pogačar je veliki zmagovalec kolesarske dirke po Franciji, čeprav je ostal brez prestižne zmage na Elizejskih poljanah. Trenutno je s štirimi zmagami na Touru na večni lestvici izenačen s Chrisom Froomom. V oddaji tudi o tem: - Dosežen trgovinski dogovor z ZDA - 15-odstotne carine na večino evropskega izvoza - V sestradano Gazo počasi kaplja humanitarna pomoč. V izraelskih napadih kljub prekinitvam ubitih več deset ljudi - Ob svetovnem dnevu hepatitisa stroka poziva k testiranju.

Vlada ima danes na mizi predlog zakona o lastniški zadrugi delavcev, ki omogoča, da se lastnik podjetja odloči za prodajo deleža ali delnic podjetja zaposlenim. Pri nas je 15 bolj znanih podjetij z notranjim lastništvom, med njimi je elektronsko podjetje Dewesoft. Vladni predlog zakona je med drugim namenjen družinskim podjetjem, ki imajo težave zaradi nasledstva. Ostali poudarki oddaje: - Pred novim krogom pogovorov Rusije in Ukrajine pičla pričakovanja. - Razkol v nemški vladi zaradi podpore Izraelu. - Velik premik v Trumpovi carinski vojni - ZDA sklenile sporazum z Japonsko.

Upanje na trgovinski dogovor Evropske unije z Združenimi državami je z včerajšnjo napovedjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih carin na uvoz iz povezave občutno manjše. Tovrstna napoved v času intenzivnih pogajnj med EU in ZDA po mnenju Mary Lovely iz Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo v Washingtonu svetu sporoča, da vlada Združenih držav na svetovno trgovino gleda le s svoje strani. Kot je dejala, ne iščejo dogovorov, v katerih bi bili na boljšem obe strani, ampak dogovore, v kateri nasprotna stran izgubi. Več po ostalih poudarkih oddaje: - Poročilo Združenih narodov navaja, da je že 86 odstotkov Gaze postalo izraelsko militarizirano območje. - Pridelava zelenjave pri nas v krizi, povečanje samooskrbe samo še pobožna želja. - Na kolesarski dirki po Franciji danes še en dan za sprinterje, jutri prva gorska etapa.

„Dávám zpětnou vazbu, ať už je to k interiéru, k servisu nebo k jídlu. A ty podniky s tím neumějí většinou pracovat. Sedm z deseti s tím neumí pracovat, urazí se. “ říká herec, moderátor a food bloger Lukáš Hejlík v dalším díle Mediálního cirkusu. Podle něj u nás chybí kritická gastro novinařina. Lukáš Hejlík je muž mnoha profesí a zájmů. Vedle herectví se nejvíc proslavil jako autor scénického čtení Listování a zejména projektu Gastromapa. V rámci něj už více než jedenáct let projíždí Českou republiku a upozorňuje na podniky, ve kterých mu chutnalo nebo ho nějak zaujaly. O svých zážitcích napsal několik knih a vášeň pro gastronomii promítá i do svého podcastu. Zájem Čechů o dobré jídlo a pití podle něj stále roste. Přispěly k tomu i tipy, které sdílí ve své Gastromapě a na sociálních sítích? „Věřím, že třeba můžu za počet kaváren, které v Česku jsou. A že se z Česka stala doslova světová velmoc,“ říká Hejlík s úsměvem a hned dodává: „Ale určitě k tomu přispěly i různé televizní pořady a kuchařské show. A také to často přisuzuji tomu, že my v tomto ohledu nemáme takový historický nános, jako mají země jako třeba Rakousko nebo Itálie, kde máte tu tradici nepřerušenou. Vidíte to na celém středoevropském bloku, ta revoluce se děje i v Polsku nebo na Slovensku.“Tím spíše ho překvapuje, že z tradičních médií v posledních letech téměř vymizela rubrika gastronomických recenzí. „Je strašná škoda, že gastronomie byla pokrytá médii v době, kdy nebyla takovým tématem, jako je dnes. Po covidu se to zase strašně rozjelo. Vidíte, jak to stále turbulentně stoupá. Teď nemyslím, že se otevírají nové podniky, ale jakým je to tématem. Dřív to byla otázka pro pár snobů, ale najednou gastronomie takzvaně odhodila bílé rukavičky a hrozně se otevřela a měla pokérované ruce.“Práci gastro novinářů dnes přebírají hlavně influenceři, kteří se podle Hejlíka soustředí spíše na pozitivní obsah: „Influenceři vám neřeknou, že to bylo špatné. Je tady obrovský prostor pro influencery, novináře, který budou kritičtí. I třeba pro podcast, který by šel a pomlouval, že to bylo špatné, že to bylo třeba rozvařené. Prostě negativní věci, ale opodstatněné,“ říká. Psala mi maminka provozovatele v slzáchSám autor Gastromapy uznává, že ve svém hodnocení restaurací a kaváren většinou zmiňuje také hlavně to pozitivní. Zda se do kritiky pustí, prý v současnosti hodně zvažuje. „Víte, kdy jsem o tom nepřemýšlel? Když to četlo dvacet lidí, to mi to bylo úplně jedno, to jsem to kosil, byl jsem tvrdý. Ale místo na to tady v mediálním prostoru rozhodně je. Ať přijde někdo, kdo bude tvrdý a kdo si to obhájí!“ I on ale musí být někdy kritický. Což podle něj podniky nenesou dobře. „Dávám zpětnou vazbu k interiéru, k servisu nebo k jídlu a ty podniky s tím neumějí většinou pracovat. Kdybych to měl říct procentuálně, tak sedm z deseti s tím neumí pracovat, urazí se. Celá ta scéna je pořád velmi mladá, je to velmi křehké. Hospodských u nás si vážím, obdivuji je. Ale oni to často staví jako: ‚Co mi tady bude kdo vykládat? Já vím moc dobře, jak to dělat,‘“ myslí si food bloger.„Měl jsem takovou kauzu, kdy jsem byl na jednom malém městě v burgrárně, kde jeden burger byl úplně super a druhý nafutrovaný kupovanými věcmi. Říkám: ‚Tak proč jich má na meníčku dvacet, proč jich nedělá šest?‘ Také to tam smrdělo, prostě burgárna. Tak jsem podotknul, že tam bylo tísnivě, jinak ale super. A hrozná smršť. Napsala mi maminka toho provozovatele v slzách, že budou muset zavřít,“ popisuje Hejlík. Jeho připomínky ale ve výsledku restauraci pomohly: „Za tři týdny zkrátili menu, vymalovali a nějak se s tím popasovali. A lidi psali: ‚Tyjo, konečně to někdo řekl nahlas!‘“Nezamknout to moc brzoVedle gastronomie a herectví je Lukáš Hejlík také nadšený fanoušek podcastů. Točí svůj vlastní audiopořad, vedle toho stíhá poslouchat velkou část podcastů, které česká scéna napříč žánry nabízí, a v posledních letech zároveň moderuje vyhlášení ankety Podcast roku. Původně okrajový formát si v Česku získává stále větší oblibu - a podcastů každý rok také přibývá. „Loni to bylo 700 nových, letos 800. Samozřejmě jich taky spousta končí. To si pojďme říct,“ podotýká Hejlík. Roste u nás stále i počet posluchačů podcastů? Měli by takový obsah vytvářet také veřejnoprávní média? A proč je podle Lukáše Hejlíka podcast jako rozečtená knížka? --Mediální cirkus. Podcast Marie Bastlové o dění na mediální scéně. Zajímá ji pohled do redakcí, za kulisy novinářské práce – s předními novináři i mediálními hráči.Sledujte na Seznam Zprávách, poslouchejte na Podcasty.cz a ve všech podcastových aplikacích.Archiv všech dílů najdete tady. Své postřehy, připomínky nebo tipy nám pište prostřednictvím sociálních sítí pod hashtagem #medialnicirkus nebo na e-mail: audio@sz.cz.

Tudi po posvetu premierja Roberta Goloba z ustavnimi pravniki bodo v največji vladni stranki Gibanje Svoboda očitno vztrajali pri referendumu o članstvu v Natu, če bo izveden tudi referendum o obrambnih izdatkih. Podpredsednik vlade Matej Arčon je ob tem poudaril, da se mnenja nekaterih strank, ki so v petek glasovale za razpis referenduma o obrambnih izdatkih, iz dneva v dan spreminjajo. O morebitnem preklicu referenduma o obrambnih izdatkih bodo danes razpravljali v koaliciji, jutri pa še predsedniki vseh parlamentarnih strank. Drugi poudarki oddaje:. - Notranji minister Poklukar prestal interpelacijo, danes na vrsti še ministrica za kulturo Vrečko. - Nemčija pritiska k sklenitvi dogovora Evropske unije z ZDA o carinah, četudi zgolj v nekaterih panogah. - Tadej Pogačar na današnjo zahtevno etapo Toura v v rumeni majici

O pripravah evropskih držav in zveze Nato na vojno v času negotovosti, ki jo s svojim lomastenjem v mednarodni politiki povzroča predvsem neizprosno pragmatični predsednik ZDA ob paktiranju s svojim kolegom (in vzornikom) iz Rusije: nekatere države članice podaljšujejo služenje obveznega vojaškega roka in ga širijo tudi na ženske, več tistih, ki mejijo na Rusijo, je sledilo ukrajinskemu zgledu, in odstopilo od ottawskega sporazuma o prepovedi protipehotnih min iz leta 1997.

Hipijevstvo v Jugoslaviji in ZDA je naslov njene diplomske naloge, po kariernem obratu pa zdaj krasoslovka že deset let živi v Združenih državah Amerike. Tja jo je vodila ljubezen. Moža je, kakopak, spoznala v jami. Katarina Kosič Ficco je zaposlena na oddelku za ohranitev naravne dediščine v Virginiji, kjer kot javna uslužbenka skrbi za ohranjanje narave, trudi pa se tudi z ozaveščanjem o pomenu čistega kraškega okolja. Površje Apalačev primerja s Cerkljanskim hribovjem, podzemni svet pa je drugačen. Jame niso tako globoke, so pa tudi izjemno dolge. Pri dostopih poseben izziv pomenijo zasebna zemljišča z napisi, ki bi marsikoga prestrašili in odvrnili od nadaljevanja poti.Zapiski: članek Jamarjenje po Združenih državah Amerike, članek o vzorčenju v jamah v Virginiji, diplomska naloga Hipijevstvo v Jugoslaviji in ZDA, gostovanje v podkastu The Caving. Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

Jak je připraveno odvolání v kauze Čapí hnízdo, které začne příští týden projednávat soud? A co mohou státní zástupci dělat, aby zamezili rostoucí dětské kriminalitě? „Soud v civilním řízení na náš návrh ukládá různá výchovná opatření a já se budu ptát, zda jsou efektivní. Zda jsme při jejich ukládání dospěli k závěru: ano, tato ekonomicky nákladná cesta je efektivní,“ říká v pořadu Dvacet minut Radiožurnálu nejvyšší státní zástupkyně Lenka Bradáčová.