Podcasts about posledice

Pred milostno podobo Marije Pomagaj na Brezje priromalo tri tisoč bolnikov, invalidov in starejših; škof Kozinc poudaril vrednost človeka, ki ni samo v zdravju, temveč v tem, da je otrok nebeškega Očeta.V Mariboru uspešno sklenili Pohod za življenje.Papež Leon danes na grob svojega duhovnega očeta sv. Avguština v Lombardijo.Trumpov odposlanec in iranski minister na poti na pogajanja v Švico.Posledice upada gibalnih sposobnosti otrok se bodo poznale še 80 let, o rezultatih športno-vzgojnega kartona pravi dr. Starc.Vreme: Tudi jutri bo sončno in vroče, sredi popoldneva in zvečer bodo možne posamezne plohe in nevihte.Na upravnih enotah po novem svetovanje pri sanaciji objektov, poškodovanih v ujmi.Po svetu številna prizadevanja za vzgojo za mir; danes se bo s simbolnim dejanjem pridružila še Škofja Loka.ŠPORT: Plezalko Janjo Garnbret ta konec tedna čaka nov poskus za 50. zmago.

V Komendi in Žetalah sanirajo posledice neurij v minulih dneh, obe občini pa poročata o večmilijonski škodi. Pomoč bo zagotovila tudi država, obljublja ministrica za okolje Polona Rifelj. Da bodo zagotovili pomoč pri sanaciji, je obljubila tudi ob današnjem obisku občine Žetale, kjer je neurje sprožilo več kot petdeset plazov, ujma je prizadela dve tretjini celotnega območja občine. Ostali poudarki oddaje: ZZZS poziva ministrstvo k ureditvi samodejnega prepisa bolnikov k novemu zdravniku. Iran zavrača navedbe ameriškega predsednika Trumpa o tem, da so dosegli sporazum. V 89-tem letu starosti umrl vsestranski britanski umetnik David Hockney.

Podpisana koalicijska pogodba nove vlade: SDS, Demokrati, NSi, SLS in Fokus zavezani ciljem za uspešno Slovenijo.Politični komentator Martin Nahtigal o poskusih levice, da bi zamajala nastajajočo vlado: Računica se ni izšla.Komentar nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca o pritožbah na ustavno sodišče zaradi domnevne kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev.Dr. Bojana Beović in Damjan Polh kritična: Zdravstvo deluje na meji zmogljivosti.Nova pravila v zdravstvu: Manj fleksibilnosti, več negotovosti?SBC: Interventni zakon pomemben korak k večji konkurenčnosti gospodarstva.Posledice vojne na Bližnjem vzhodu umiritev gospodarske rasti in višja inflacija za območje evra.Še nekaj ur do festivala Ritem srca.Šport: Nogometaši Astonvile zmagovalci evropske lige.Vreme: Popoldne bo večinoma sončno, na vzhodu bo možna kakšna ploha.Škof Maksimilijan Matjaž na akademiji ob 20-letnici škofije Celje: Želimo biti Cerkev, ki z jasnim evangeljskim oznanilom pogumno stopa naproti človeku današnjega časa.Med stanovalci Štepanjskega naselja vse bolj vre zaradi plačljivega parkiranja.Zaporniški duhovnik Robert Friškovec novi ambasador integritete.Beograjski nadškof in kardinal Ladislav Német: Evropa mora postati celina upanja.

Večji del Slovenije, najbolj pa Podravje in Koroško, pesti huda suša. Kmetje že bijejo plat zvona in opozarjajo na hude posledice. Kakšno je stanje, kakšna so pričakovanja in kaj bi morali ukreniti pristojni?

Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu in vse višjih cen goriva letalske družbe po svetu zmanjšujejo število poletov. Strokovnjaki opozarjajo, da so prevozniki prisiljeni v racionalizacijo poslovanja, saj se je cena letalskega goriva letos več kot podvojila. Ryanair bo v poletni sezoni zmanjšal obseg letov za deset odstotkov, Lufthansa pa ukinja približno 170 letov na dan. Zaradi manjšega števila povezav in višjih stroškov gre pričakovati tudi dražje letalske vozovnice. Posledice krize med prvimi občuti tudi Slovenija kot manjši letalski trg, zato se vse glasneje odpira vprašanje, ali država za zanesljivejšo povezanost s tujino potrebuje nacionalnega letalskega prevoznika. Več o tem v pogovoru Simeone Rogelj s Petrom Graškom, dolgoletnim poznavalcem razmer v letalski industriji.

Seizmologija je veda o potresih, ki je skozi desetletja izredno izpopolnila občutljive instrumente za merjenje. Ne more jih napovedati vnaprej, zaradi mednarodno povezanih omrežij potresnih opazovalnic pa odkriva najobčutljivejše tresljaje planeta, tudi plazove in ob obale butajoče valove. Ob primeru nenavadnega večdnevnega enofrekvenčnega seizmičnega signala septembra 2023, ki je prihajal z Grenlandije, so tudi na Uradu za seizmologijo ARSO odkrili, da je bil signal posledica velikega, v ozek fjord padajočega plazu. Povzročil je cunami z 200-metrskimi valovi – v ozkem fjordu je ostal – in vseeno povzročil nihanje, ki ga je zaznavalo veliko merilnih naprav severne poloble. Zaradi dolgoletnega segrevanja se je tam stalil permafrost, in mešanica ledu in kamenja je zgrmela kilometer navzdol. Vodja sektorja za potresna opazovanja z Urada za seizmologijo ARSO mag. Izidor Tasič je poleg fenomena tega seizmičnega signala z Grenlandije pojasnjeval tudi, kako je postavljena mreža seizmoloških instrumentov za razumevanje naravnih pojavov v notranjosti Zemlje, hkrati postala sistem globalnega nadzora fizikalnih dogajanj, posledic klimatskih sprememb. FOTO: Skica slovenskih potresnih opazovalnic z občutljivimi instrumenti meri bližnje in zelo oddaljene tresljaje VIR: ARSO, arhiv

Kada učiš engleski, može ti se desiti da osećaš pritisak da stalno ideš dalje. To nije uvek dobro za tvoju sigurnost i preslušaj koje su moguće posledice. Preslušaj ovu epizodu. Ukoliko želiš da učiš engleski u English Lane školi sa Zoranom, pogledaj kako da se prijaviš ovde: https://englishlane.net/onlineskola/ Link ka ovoj epizodi podkasta na blogu: https://englishlane.net/onlineskola/209-pritisak-da-stalno-ides-napred-i-sta-su-posledice/

V državnem zboru poteka izredna seja, na kateri bodo poslanke in poslanci odločali o SDS-ovem predlogu sprememb zakona o vladi. Z njim bi zmanjšali zdajšnje število ministrstev. Drugi poudarki oddaje: Združene države so podaljšale blokado iranskih pristanišč. Posledice energetske krize bi lahko čutili več let, opozarja Evropska komisija. V Obsotelju in na Kozjanskem iščejo sredstva za izgradnjo satelitskega urgentnega centra.

V ospredju mednarodnega dogajanja je zaostrovanje odnosov med Združenimi državami Amerike in Iranom, saj se kljub uradnemu premirju razmere nevarno približujejo novi eskalaciji. Premirje je sicer podaljšano v ozračju medsebojnih obtožb in vse manjšega zaupanja. Posledice krize občutijo po vsem svetu. »Še nikoli ni bilo tako mračne in dolge sence geopolitike nad energetiko«, opozarja direktor Mednarodne agencije za energijo.

Ugibanj, ali bo Gibanje Svoboda uspelo pregovoriti Demokrate Anžeta Logarja o sodelovanju v morebitni koaliciji, je konec, saj je Logar sporočil, da Demokrati z njim končujejo pogajanja in dodal, da so v Svobodi v minulih dneh skušali poslance Demokratov prisiliti v koalicijski sporazum. Druge teme; - Prehod vsem tovornim ladjam skozi Hormuško ožino je odprt. To je pred nekaj minutami sporočil iranski zunanji minister Abas Argači. Dodal je, da bo ožina odprta do izteka začasnega premirja med Libanonom in Izraelom. Izrael sicer vztraja, da operacij proti Hezbolahu še ni končal. - Posledice konflikta in energetske krize močno čutijo tudi letalski prevozniki, nemška Lufthansa krči poslovanje, med drugim na ljubljanskem letališču. Ukinjeni so vsi leti med Brnikom in Münchnom do 1. junija. - Ekonomsko-socialni svet na seji ni obravnaval interventnega poslanskega zakona, ki ga predlagajo stranke tako imenovanega tretjega bloka. Kot je dejal Jakob Počivavšek, sindikati namreč vztrajajo, da je treba formalno urediti način dela v obdobju medvladja.

Filipov Instagram: https://www.instagram.com/filipphysiotherapist/Spomenute knjige:1. https://shorturl.at/u81yO2. https://shorturl.at/uWI5T

Ste opazili, da ni več političnih vicev? Verjetno jih ni, ker je politika postala tako absurdna, da je težko ustvariti boljšo šalo od tiste, ki je resnična. Ali povedano nekoliko drugače: ko klovna spustiš v palačo, palača postane cirkus. V Petkovi centrifugi se ne moremo več izogniti konfliktom in vojnim žariščem. Posledice vojn, ki nas obkrožajo in ogrožajo, tudi drago orožje, s katerim rušijo in ubijajo, plačujemo mi, državljanke, državljani, davkoplačevalke, davkoplačevalci, in ne tisti, ki vojne netijo.

Ustavno sodišče je do končne odločitve začasno zadržalo izvrševanje 8-ega člena tako imenovanega Šutarjevega zakona, ki omogoča davčno izvršbo na denarno socialno pomoč. V Pravni mreži za varstvo demokracije, ki je vložila pobudo za začasno zadržanje, so izrazili upanje, da bo sodišče prepoznalo neustavnost zakona. Drugi poudarki oddaje: - Napoved znižanja DDV na hrano kot mogočega ukrepa vlade za zanesljivo preskrbo doživela dober odziv partnerjev v verigi. - Ministrstvo za solidarno prihodnost s prvim aprilom prilagodilo pavšalne cene za dolgotrajno oskrbo, ki jih zavod za zdravstveno zavarovanje plačuje domovom. - Posledice iranske vojne in zaprtja Hormuške ožine že zdaj čuti večina sveta, z vsakim dnem pa bo kriza večja.

Piše Vid Bešter, bere Aleksander Golja. Roman Ivana Vogriča Iz strasti se začne z umorom. Leta 1908 je Anton Nanut v Štandrežu pri Gorici streljal najprej na nekdanjo zaročenko Marijo Pavlin, nato pa je skušal soditi še sebi. Kljub umoru pa ne beremo kriminalnega romana ‒ z romantiko zločinstva se nič ne ukvarja. Pa tudi zagonetka ni ‒ ne žandarji ne kakšni zasebni vohljači v romanu nimajo preveč dela. Vse okoliščine nesrečnega dogodka že na prvih straneh romana priobčujejo časniki. Sicer pa tudi ni kakšne velike skrivnosti. Zločin je navsezadnje eden še danes najbolj znanih in domačih: umor ženske v njenem domu. Morilec je prav tako tipičen: žrtvin nekdanji zaročenec, ki se kar ne more sprijazniti s tem, da ga Marija zavrača. Iz strasti je roman o usodi preživelega morilca. Najprej v že omenjenih citatih časnikarskih poročil beremo, kako je o umoru in razmerju sodila javnost. Nato se dogajanje preseli v sodno dvorano: govorita tožilec in advokat. Antona oziroma, kot ga kliče pripovedovalec, Tonija najprej obsodijo na smrt, nato mu sam cesar zniža kazen na desetletje “težke ječe”. Nazadnje spremljamo Tonija za zapahe v mariborsko kaznilnico, kjer pa po treh letih znova dvigne roko nadse. Roman so navdihnili resnični dogodki in tudi žanrsko ga moremo umestiti med zgodovinske romane. Očitno je, da hoče avtor Ivan Vogrič umor in njegove posledice umestiti v sorazmerno podrobno podobo časov in navad v notranjeavstrijskih deželah pred prvo svetovno vojno. Ta ambicija se kaže v stalnem prekinjanju osrednjega toka pripovedi z zastranitvami. Pripovedovalec se kar ne more zadržati, da ne bi navrgel še kakšne etnografske ali zgodovinske kuriozitete. Večinoma so to raznorazni z dogajanjem romana sočasni, a nepovezani dogodki. Ta navdušena raztresenost, ki kar naprej skače od ene zadeve k drugi, ne zna pa ločevati med bistvenim in odvečnim, povzroča, da zgodovinska dejstva v romanu niso povezana v celoto. Da bi to prikril, se tretjeosebni pripovedovalec pogosto zateka k zvijači: svoje zastranitve pripisuje Tonijevemu doživljanju in notranjemu življenju. Kot strela z jasnega nam na primer postreže z nekaj odstavkov dolgo klasifikacijo zločinov in pripadajočih jim načinov usmrtitve skozi stoletja … nakar, kot bi mu postalo nerodno, medlo doda: “... si je mislil Toni”. Vsevedni pripovedovalec se, da bi se prizemljil, pretvarja, da je pripovedna perspektiva pravzaprav Tonijeva. Posledica tega je, da svoje meje izgubijo protagonistovo védenje, razmišljanje in čustvovanje. Ko na primer Toni stopi pred sodišče, pripovedovalec odtava v katalogiziranje mučilnih naprav in praks skozi stoletja. Natezalnice in čarovniški stoli naj bi ponazorili Tonijevo čustveno stanje. Toda kdo neki čustvuje prek naštevanja mučilnih tehnik? Zelo daleč smo od premišljevanj kakšnega kneza Miškina o čustvovanju obsojenca na smrt. Posledice teh preskokov so lahko prav čudne in celo nelogične. Poglavitnega premisleka o povoda za Marijin umor ‒ in o ljubosumju nasploh ‒ ne dobimo ne od Tonija ne od pripovedovalca. Posredovan nam je s citati iz premislekov Henrika Tume in škofa Jegliča. Tako se znajdemo v nenavadnem položaju: javno objavljena premišljevanja izobraženega in naprednega advokata stojijo na mestu, kjer bi pričakovali razmišljanje in intimno doživljanje njegove stranke, običajnega delavca in morilca. Protagonist za nas tako ostaja čudno abstrakten. Stoji sredi vseh teh besed in pripovedovalec nanj obeša anekdote, zgodovinske detajle, citate iz razumniških spisov in spomine na posočje … to naj bi sprejeli namesto protagonistovega doživljanja in mišljenja. Toni sam pa molči. Nikdar se ne ubesedi, to pa je v romanu tako, kot če bi rekli, da je brez telesa. Prav z razmišljanjem, čustvovanjem in izražanjem likov ima roman tudi sicer težavo. Vse misli, spomini in pogovori zvenijo nekam togo. Ne bi bilo čisto zgrešeno pomisliti, da je kleč v tem, da zaporniki filozofirajo prav tako abstraktno kakor advokat Tuma pri večerji. Vogrič piše, kot bi ves čas nekaj dokazoval in argumentiral. Še posebej v prvi polovici romana, pri prikazu zločina in njegovega konteksta ter sodne obravnave, se bolj kot pisatelj kaže kot zgodovinar in odkrito navaja – oziroma trdi, da navaja – časopise in govore iz sodne dvorane, citira in ocenjuje sočasna literarna dela, spise, zakone. Vse svoje napore usmerja k poantam, ki pa so jim liki in situacije skoraj samo didaktični pripomočki. V drugem delu romana, v zaporu, postane to nagnjenje k poantiranju tako izrazito, da razprave med zaporniki skoraj spominjajo na platonske dialoge, tako zelo se njihovi glasovi zlivajo. Vidi se, da je Vogrič vajen akademskega stila, in kadar je potrebna podpora za misel, argument pa tudi prikaz čustva, potegne na plan kak citat. Žal si je pustil preveč svobode. Vse se pomeša in porazgubi, ker pripovedovalec ni omejen samo na vire, ampak si prav nestrokovno domišlja, da ima dostop tudi v glave in srca. Seveda to ne bi bil problem, če ne bi bil površen tudi pri argumentaciji svojih poant. Ne moremo mimo tega, da so umor, povod zanj in njegov družbeni vzrok v romanu obravnavani bolj kot ne klišejsko. Skoraj prelahko je pozabiti, da je Marija mrtva. Pripoved problem strasti tako ali tako pozabi oziroma ga razreši tako, da pač Toni Marije nikdar ni nehal ljubiti. To ni roman za moraliste. Koliko bolje bi bilo, če bi pripovedovalec ostal pri sestavljanju drobcev, ki nam jih razkrivajo viri, in če bi kot detektiv na delu, namesto da poskuša zapolniti luknje in razpoke v znanih dejstvih, nanje opozarjal.

Takšno vremensko dogajanje, kakršnemu smo priče od včeraj, se povprečno zgodi na zgolj 10 let ali še več, je ocenil vremenoslovec Brane Gregorčič z Agencije za okolje. Njihove merilne postaje so po nižinah namerile sunke hitrosti do 100, v višjih legah pa do 150 kilometrov na uro. Posledice močnega vetra so vidne v gozdovih, na stavbah, v prometu in dobavi elektrike v večjem delu države, zaprli so nekatere šole in vrtce. Drugi poudarki oddaje: - Zaradi vetra izredne razmere tudi na Hrvaškem - Premier Golob s predsedniki še štirih strank začenja pogajanja o oblikovanju nove koalicije - Donald Trump vztraja, da pogajanja z Iranom napredujejo, a obenem razmišlja o napotitvi dodatnih vojakov na Bližnji vzhod

Bliskovita podražitev nafte, ki sledi ameriško-izraelskemu napadu na Iran, nas ta hip še ne bo prizadela, saj je vlada s posegom v trošarine preprečila občutnejše zvišanje tudi drobnoprodajnih cen naftnih derivatov. A poglavitna neznanka najnovejše bližnjevzhodne krize je njeno trajanje. Če se bo zavlekla, jo bo gospodarstvo krepko občutilo, prav tako potrošniki. O tem, koliko zalog imamo in kolikšen je čas dobave, kateri dolgoročni ukrepi so na voljo, kaj lahko pričakujemo glede cen drugih energentov in kako odporno je domače in evropsko gospodarstvo na grozečo energetsko krizo, v tokratni oddaji Studio ob 17h. Gostje: Tomaž Slavec, izvršni direktor za področje nabave in trgovanja z gorivi v Petrolu: Blaž Hribar, finančnik, član uprave Pokojninske družbe A; dr. Rok Spruk z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani; Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.

Izrael i SAD su zajednički napali Iran s ciljem svrgavanja islamističkog režima i otklanjanja opasnosti koja je od ove zemlje prijetila Izraelu. Posljedice ovog sukoba već se osjećaju svugdje u svijetu prije svega zbog porasta cijena energenata. Hoće li ovaj sukob ostaviti trajne negativne efekte po odnose u regiji Zaljeva ili se radi o početku jednog mirnijeg razdoblja? O razvoju rata i utjecaju na Europu Nenad Kreizer analizira s ekonomistom Damirom Novotnijem i reporterom Sašom Bojićem. Von Nenad Kreizer.

Kako se odzivajo ljudje v bližnjevzhodni regiji, na strani koga je tamkajšnje javno mnenje? Kako je z informacijami iz Irana, svetovni splet, družbena omrežja so spet blokirana? Koliko vemo, kaj se res dogaja? Kaj bo s turisti ujetimi na letališčih in dolgoročno s turizmom v zalivskih državah in širše v regiji?

Na potrditvenem referendumu je padel zakon, predlagale so ga tri vladne stranke, ki bi uredil pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Dan po glasovanju se bomo v Studiu ob 17-ih spraševali kakšne politične posledice bo imel izid referenduma dobre štiri mesece pred volitvami? V čem se je tokratno odločanje razlikovalo od odločanja na prejšnjih referendumih. To je sicer že drugi referendum zapored, ki ga je vladna koalicija izgubila. Gosti: Ustavni pravnik dr. Igor Kaučič urednik portala Zanima.me Rok Čakš politični komentator Radia Slovenija Tomaž Celestina

Demenca je bolezen možganov in največkrat se počasi prikrade v življenje posameznika in njegove družine. Ima številne obraze, zato je njeno prepoznavanje težavno tako za svojce kot tudi za strokovne delavce. Kakšno je življenje z bolnikom z demenco, kako poskrbeti zanj in kakšno pomoč potrebujejo svojci bolnika? O tem bosta pripovedovali gostji oddaje Med štirimi stenami, komunikatorka znanosti in hčerka očeta z demenco dr. Saša Novak, ki je tudi pobudnica nastanka knjige Kje so moji ključi – O življenju z demenco, in predsednica društva za pomoč pri demenci Primorske spominčice mag. Tatjana Cvetko, doktorica medicine. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.

V zadnjih mesecih so dela na štajerski avtocesti zaradi prometnih zastojev povzročala nemalo sivih las voznikom, pa tudi avtoprevoznikom, ti pravijo, da so utrpeli gospodarsko škodo. Posledice so zelo občutili tudi v Slovenski Bistrici, kjer je prometni kolaps postal del vsakdana. Dars je sicer minulo nedeljo na odseku Dramlje–Slovenske Konjice predčasno končal obnovitvena dela in promet je znova stekel v obe smeri. A zaradi del v predorih bodo tam še vedno začasne zapore, še vedno pa obnavljajo tudi odsek Fram–Slovenska Bistrica. Katera dela Dars načrtuje na štajerski avtocesti to jesen in po koncu zime in kako nameravajo pri tem razbremeniti slovenskobistriško občino?

Današnja videokonferenca o možnostih za končanje vojne v Ukrajini je potekala dobro, do se strinjali sodelujoči. Evropski voditelji poudarjajo zaščito interesov Ukrajine in Evrope. Ameriški predsednik Donald Trump je zatrdil, da bo Rusija - če ruski predsednik Vladimir Putin na petkovem srečanju ne bo privolil v premirje - čutila resne posledice. V Zrcalu dneva tudi: - Izraelske sile bodo uresničile načrt okupacije mesta Gaza - Gorski reševalci kritični do izbranih helikopterjev Leonardo - Ob vročini del Evrope ostaja v primežu ognjenih zubljev

Ozaveščanje vzrokov za dejanja je nujni prvi korak k temu, da nekaj spremenimo na bolje.

Ozaveščanje vzrokov za dejanja je nujni prvi korak k temu, da nekaj spremenimo na bolje.

To poletje smo priča izjemno muhastemu vremenu. Po zelo vročem, sušnem koncu junija in začetku julija smo v nadaljevanju dočakali nižje temperature in padavine, ki so namočile presušeno zemljo. Kakšne so posledice v kmetijstvu, smo preverili v Poletni radijski tribuni, slišali pa boste tudi, ali so kmetje zadovoljni z žetvijo ječmena in pšenice.

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom.

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom.

Suša pa ima svoj vpliv tudi v gozdovih, zaradi česar divjad hrano išče drugod. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da bodo sušne razmere prizadele celotno Slovensko kmetijstvo od poljščin, vrtnin, travinja do vinogradov in sadovnjakov. Zaradi negativnih posledic na pridelavo krme pa tudi živinorejo. Drugi poudarki oddaje: Nas čaka tudi referendum o zakonu, ki ureja nadomestila za brezposelne? Vlada in Petrol v pat položaju: v Črnem vrhu in Kostelu bodo protestirali Trump okrnil vojaške dobave Ukrajini, omenja možnost premirja v Gazi

Kdo je tu nor? To je vprašanje tega tedna, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump spoznal, da je njegov ruski kolega Vladimir Putin vse kaj drugega kot zaupanja vreden državnik. Vsaka podobnost med obema je zagotovo očitna. Posledice očitnega so vidne v Gazi, zaradi česar se je krepko spremenila in zaostrila retorika Berlina, prav tako Bruslja. Če hodi kot genocid, če se oglaša kot genocid, potem zagotovo ni raca. Kdo je torej tu nor? Odgovore bo Matjaž Trošt iskal v tokratnih Labirintih sveta.

Trumpove nove carine so znova pretresle svetovne finančne trge. Z uvedbo 10-odstotnih dajatev na ves uvoz in dodatnimi obremenitvami za več kot 60 držav je ameriški predsednik sprožil val negotovosti med vlagatelji. Posledice so bile takojšnje: delniški indeksi so strmoglavili, dolar je izgubil vrednost, povpraševanje po zlatu in obveznicah pa je poskočilo. V tokratni epizodi se osredotočamo na neposreden vpliv Trumpove trgovinske politike na ameriško gospodarstvo in globalne trge ter razpravljamo o tem, kako naj se investitorji odzovejo v času carin, inflacije, geopolitičnih napetosti. Vprašamo se tudi, kako kot dolgoročni investitorji upravljati portfelj skozi borzne viharje? Pred mikrofonom: Steve Sosnick, glavni strateg, Interactive Brokers, sicer redni gost številnih poslovno-finančnih medijev Money-How Friends je mini serija pogovorov s sogovorniki o osebnih izkušnjah z investiranjem. Namenjena je podpornikom finančnega podkasta Money-How preko Youtube članstva. Pridruži se nam tudi ti. Money-How Live: Investicijski šov leta Lokacija: Kristalna Palača, BTC, Ljubljana Datum: 22. maj 2025 (četrtek) Čas: 17:00–22:00 Boot Camp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Lokacija: Ekonomska fakulteta (lokacija še ni potrjena) Datum: 10. april 2025 Čas: 17:00–20:00 Pridruži se skupnosti Discord Money-Ho Obišči spletno stran Money-How

Podatki kažejo, da se razmere v zdravstvenem sistemu izboljšujejo, je v državnem zboru zagotovil premier Robert Golob. Ponovil je, da zdravstvo ostaja vladna prioriteta. Med ključnimi izzivi je tudi digitalizacija zdravstva - o tej so razpravljali socialni partnerji, a so obravnavo zakona s tega področja prekinili. Jabolko spora je predlog, da bi digitalizacijo izvajala gospodarska družba v državni lasti. Sindikalist Jakob Počivavšek meni, da bi morala digitalizacija potekati v okviru javnega sektorja. Druge teme: - Notranji ministri držav procesa Brdo so si bili edini: varnost je na prvem mestu. Med ključnimi temami sta bili trgovina z ljudmi in nujnost sodelovanja v boju proti terorizmu. Pristojni minister Boštjan Poklukar je dejal, da je bil napad v Beljaku streznitev, da se kaj takega lahko zgodi tudi pri nas. - Ruski predsednik Vladimir Putin predlaga začasno upravo Ukrajine pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Z novo vlado, ki bi imela podporo Ukrajincev, bi lahko začeli pogajanja o mirovnem sporazumu, je dejal Putin. Tako iz Ukrajine kot iz Rusije tudi danes poročajo o napadih na več energetskih objektov. - Število žrtev v Mjanmaru po uničujočem potresu narašča, tamkajšnja vojaška hunta je že zaprosila za pomoč. Posledice tresenja tal so vidne tudi v sosednji Tajski. V Bangkoku je pod ruševinami stolpnice ujetih najmanj 80 ljudi.

Delež lastnikov oz. nosilcev dejavnosti kmetij, mlajših od 35 let, se je v zadnjih petih letih znižal na zgolj 3,5 odstotka. Ali zanimanje za prevzem kmetije med mladimi upada? Katere so ovire pri prenosu kmetije na mlajše rodove? Posledice odhajanja mladih iz kmetijstva so za državo lahko hude: zaostajanje razvoja, učinkovitosti in ekonomski moči panoge, praznjenje podeželja in negativen vpliv na turizem. S katerimi ukrepi bo država ustavila negativne trende? O tem v Studio ob 17.00. Gostje: dr. Maša Žagar, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo, MGKP; dr. Jože Podgoršek, predsednik KGZS; Doris Letina, predstavnica ZSPM, ki prihaja s sadjarske kmetije na Goričkem; dr. Ilona Rac, agrarna ekonomistka, raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Iran se pripravlja na povračilni napad na Izrael po uboju Hamasovega poveljnika Ismaila Hanije, so v Washington sporočile izraelske oblasti. Ameriške sile te dni tako povečujejo svojo navzočnost na Bližnjem vzhodu, na morebiten napad se pripravlja tudi Izrael. Kot je dejal izraelski obrambni minister Joáv Galánt, se posvečajo krepitvi tako obrambnih kot napadalnih zmogljivosti v več delih regije. Glavni cilj pa je po njegovih besedah zaščita izraelskih državljanov. Pravico do ustreznega odgovora na izraelska dejanja je danes ponovil tudi Iran. Druge teme: - Guverner ruske regije Kursk: Ukrajina zasedla 28 naselij, spopadi se nadaljujejo. - Lastniki v poplavah uničenih domov v Lučah formalno še brez nadomestnih zemljišč. - Posledice podnebnih sprememb v kmetijstvu spreminjajo tudi zavarovalne modele.

Poznavalci poudarjajo, da hujših diplomatskih posledic za Slovenijo ob priznanju Palestine ne bo. Unija je bila doslej glede tega dokaj pasivna, pravi nekdanji predsednik Danilo Türk. Nov, alžirski predlog resolucije, ki ga bo obravnaval Varnostni svet Združenih narodov, vsebuje poziv Izraelu k takojšnji ustavitvi napadov v Rafi. Ostali poudarki oddaje: - Približujejo se evropske volitve. V središču so varnostna vprašanja, osebna stališča in boj za preferenčne glasove. - RTV brez predsednika uprave: Zvezdan Martič podal odstop, ker nima več zaupanja večine svetnikov. - Košarkarji Dallasa niso izkoristili prve priložnosti za preboj v veliki finale lige NBA. Naslednja tekma bo v Minesoti v petek zjutraj.

Prodaja večinskega deleža Panvite hrvaški družbi Mplus in napoved prodaje Celjskih mesnin hrvaškemu mesnemu podjetju Pivac sproža številne bojazni. Kaj dolgoročno pomeni razprodaja strateško pomembnega prehranskega sektorja, ki se postopno dogaja že vse od osamosvojitve dalje? Je to priložnost za razvoj agroživilstva pri nas ali samo za lastnike, ki prodajajo podjetja? Kam bo hrvaški lastnik usmerjal nadaljnji razvoj? Kakšna so tveganja za oskrbo prehranskih verig? Zdi se, da je na kocki prehranska suverenost države, a politika presenetljivo molči. O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: Toni Balažič, izvršni direktor Panvite Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške Fakultete Ervin Kosi, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič, predstavnik Državnega sveta.

Posledice afere nakupa sodnih prostorov tako rekoč vsak dan narekujejo tempo politiki. V Socialnih demokratih bodo 13-ega aprila odšli na izredni volilni kongres. To je sinoči po konferenci sporočila Tanja Fajon, ki ostaja predsednica stranke, Matevž Frangež pa je začasno prevzel položaj glavnega tajnika. Oči javnosti so zdaj uprte tudi v premierja Roberta Goloba in Dominiko Švarc Pipan oziroma v njeno ministrsko usodo. Premier Golob še danes pričakuje ugotovitve Švarc Pipanove o postopku nakupa sodnih prostorov, kar se bo tudi zgodilo. Odprto ostaja, kako in kdaj bo z ministrskega položaja odšla Dominika Švarc Pipan, če sploh. Preostale novice: Mednarodna skupnost svari Izrael pred nadaljevanjem vojaške operacije v Rafi na jugu Gaze. V Kairu pogajanja o morebitni prekinitvi ognja. Poljski kmetje tudi danes na meji z Ukrajino v znak protesta proti nelojalni konkurenci omejujejo promet tovornjakov z ukrajinskim žitom. Po državi vrhunec pustnih prireditev in pokop Pusta. Jutri pepelnična sreda in postni čas.

Dobrodošli na Zalet — podkast o dizajnu digitalnih proizvoda!Otvaramo treću sezonu! U ovoj epizodi govorimo o mikro i makro posledicama koje komodizacija dizajna proizvoda pravi.

Za RTV Slovenija prihaja leto hudih finančnih in kadrovskih omejitev. Kadrovsko-finančni okvir v prihodnjem letu napoveduje občutno skromnejše vsebine, zaradi zategovanja pasu se bo treba odreči nekaterim stalnicam v produkciji RTV Slovenija, okrnjeni bodo tudi najodmevnejši športni prenosi. Pred četrtkovim potrjevanjem programsko-produkcijskega ter finančnega načrta za prihodnje leto bomo v tokratnem Studiu ob 17.00 skupaj z gosti opozorili na nakopičene težave, ki jih tudi 15-milijonska vladna injekcija za pokrivanje narodnostnih programov ne rešuje. Oddajo bo vodil Aleš Kocjan. Gosti: - delavski direktor in član uprave RTV Slovenija Franci Pavšer, - odgovorni urednik Vala 202 Nejc Jemec, - odgovorni urednik kulturnega in umetniškega programa na Televiziji Slovenija Andraž Pöschl, - direktorica Digitalnih vsebin RTV Slovenija Kaja Jakopič, - medijski strokovnjak, profesor Marko Milosavljević.

Na območjih, ki jih je prizadela vodna ujma, so namreč posledice za številna podjetja katastrofalne. Oprema in prostori so uničeni ali hudo poškodovani, delovni proces je povsem ali delno izpadel. Nekaj podjetij je vsaj delno vzpostavilo dele proizvodnje, a pot do normalnih razmer je še dolga. Preostale novice: Reforma plačnega sistema: vlada želi hiter dogovor s sindikati in zamik ukrepov v leto 2025. Migracije: oblasti v Rimu bi pospešile vračanje pribežnikov in pomorsko misijo Unije. Na Vuelti zmagal Sepp Kuss, uspeh Jumbo Visme v Španiji dopolnila Vingegaard in Roglič.

Številni se v teh dneh požrtvovalno trudijo odpraviti posledice obsežnih poplav. Obnova je verjetno že v fazi, ko bo treba natančno določiti obseg škode, tudi zato, da pravočasno dobimo obljubljena sredstva Evropske unije. Sanacija bo morala biti dolgoročna, da bi odpravili ali vsaj omilili škodo v poplavah, ki šele prihajajo. Že ta teden se je na primer nevihta znesla nad Zrečami.

Podjetja škodo po poplavah večinoma še ocenjujejo, prve ocene pa se že merijo v več milijonih. Posledice so katastrofalne. Uničena je oprema, materiali, ponekod je poplavilo cele proizvodne objekte. Nekateri še več tednov ne bodo obratovali, številni zaposleni na najbolj prizadetih območjih tako ostajajo doma. Država napoveduje pomoč. Kakšno ter kaj pričakujejo in potrebujejo podjetja? Kako bodo prilagodili delo, bodo kljub pomoči prisiljeni v morebitna odpuščanja? O vsem tem z gosti in voditeljico Urško Valjavec v Studiu ob 17.00. Gosti: Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Marko Lotrič Mojca Leskovar, predsednica uprave družbe Thermana. Boštjan Gorjup, direktor BSH

Vreme nam to poletje res ne prizanaša. Po silovitih neurjih, rekordno veliki toči, ta teden celo pravi tornado in zdaj še jesenske intenzivne padavine s hudimi poplavami. Posledice so katastrofalne, kolikšna je škoda še ni znano, saj prizadeti ob tako pogostih katastrofah komajda sanirajo najnujnejše. Kdaj in kako bodo občine sploh lahko sanirale škodo? Kako bo pomagala vlada in kdaj je pričakovati prvo finančno pomoč? O vsem tem, pa tudi o vplivu takšnega vremena na turistični obisk v kritičnem pregledu tega tedna s Heleno Lovinčič, v katerem tudi o vremenskem dogajanju v tujini ter pospešenih evakuacijah iz vse bolj nemirnega Nigra.

Posledice podnebnih sprememb povzročajo kmetijstvu vse hujšo škodo. Suše, vročinski valovi in neurja ogrožajo pridelavo hrane, ta pa po drugi strani prispeva veliko izpustov toplogrednih plinov, ki so gonilo podnebnih sprememb. Kako se lahko kmetijstvo, zlasti gojenje kulturnih rastlin, prilagaja podnebnim spremembam? Kako lahko panoga zmanjša svoj ogljični odtis? In zakaj moramo pravzaprav govoriti o spremembah v celotni prehranski verigi? Na ta vprašanja bodo poskušali odgovoriti v Studiu ob 17 h gostje oddaje: - Jernej Jakše, Biotehniška fakulteta - Matjaž Glavan, Biotehniška fakulteta - Ana Frelin-Larsen, Ekološki inštitut v Berlinu - Bart Stegeman, EIT Climate-Kic - Maša Žagar, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Nova epizoda podcasta Snaga uma donosi razgovor sa novinarkom bogate karijere Anne Marie Ćurčić i aktivistkinjom koja stoji iza inicijative "Za Tebe #VAŽNOJE", koja je posvećena edukaciji na polju mentalnog zdravlja. U novinarskim krugovima ime Anne Marie Ćurčić je decenijama sinonim za odgovorno novinarstvo i odbranu Kodeksa, bez obzira na medijske, a i političke okolnosti, kada se tome pridoda njeno iskustvo u borbi za širenje svesti o mentalnom zdravlju, jasno je da je ona dragocena sagovornica za razgovor u kom ćemo se osvrnuti na sve što nam se u proteklom periodu događalo, u životima i u medijima. Ova epizoda podcasta Snaga uma zato je posvećena odgovoru na pitanje: Šta nam je u proteklom periodu trebalo (od medija i institucija), a šta smo dobili? Leto je vreme kada, ako imamo sreće, sebi možemo da priuštimo fizički i mentalni odmor od svega, ali i da se osvrnemo na događaje koji su nas možda promenili, koji su nas načeli, koje smo morali da gurnemo pod tepih da bismo funkcionisali. Zato je leto i idealno vreme da se osvrnemo na svoje medijske rutine, da preispitamo svoje standarde, sve što očekujemo od medija, od državnika, od zvaničnika, a i od svog života. Kolektivna trauma, izazvana masovnim pucnjavama, kroz koju kao društvo prolazimo samo se nadovezala na kolektivnu traumu koju je izazvala korona, ali i na zveckanje oružjem i priče o mogućem ratu, na političku i finansijsku nestabilnost. Mediji a i institucije, čiji je primarni posao bio da nas odgovorno inforimišu i oslobode uznemirujućih nedoumica, u većini slučajeva su samo dolivali ulje na vatru. Zato je ova epizoda posvećena našoj potrebi da se zaustavimo i da u miru razgovaramo o onome što nam je trebalo i što će nam tek trebati.

Nova epizoda podcasta Snaga uma donosi razgovor sa Jelisavetom Miletić producentkinjom, podcasterkom i marketing menadžerkom, koju smo zavoleli gledajući je i slušajući u NjuzNet podcastu. Tema epizode je snalaženje u odraslom životu. Jelisaveta je govorila o odrastanju u Kragujevcu tokom devedesetih, o političkim pritsicima koji su se tada vršili i prema deci u školama, kao i o vršnjačkom nasilju koje je preživela u vremenu kad ono nije imalo ni pravi naziv. Kako su sve lepe i ružne okolnosti oblikovale njenu ličnost, a kako ih je ona prilagođavala da bi postala žena kakva je danas - vedra, kreativna, elokventna, borbena i neizmerno duhovita? Pored feminizma i ženskog osnaživanja, u njenom životu veliku ulogu igra i odnos koji je izgradila prema materijalizmu, i mir koji je pronašla "iako nema najskuplji mobilni i kompjuter, niti ide na luksuzna letovanja". Pred vama je razgovor o formiranju i rastu, ispunjen predivnim lekcijama jedne mlade žene koja je ne samo radom, već i time kakav je čovek apsolutno zaslužila svu ljubav koju dobija od javnosti.

Slovenski zdravniki so pred dvema desetletjema odkrili prvi primer humane granulocitne anaplazmoze v Evropi. To je tretja najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi. Zdaj vsako leto dokažejo nekaj novih primerov humane granulocitne anaplazmoze. Veliko več ljudi v Sloveniji zboli za klopnim meningoencefalitisom in lymsko boreliozo. Naša država namreč sodi med endemična območja; za klopnim meningoencefalitisom zboli več deset ljudi letno, za lymsko boreliozo pa nekaj tisoč. O tem z infektologinjo Petro Bogovič (Infekcijska klinika Ljubljana) v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Pišite ali pokličite v živo – vaša vprašanja so dobrodošla. V ponedeljek po deveti uri v Jutru na Prvem.

Jelena Stanivuković je koosnivač centra za psihološko savetovanje Beautiful Minds J&D, diplomirani psiholog i psihoterapeut pod supervizijom.

Najbrž ga ni, ki ga ne bi posnetki iz popotresne Turčije pustili brezbrižnega, še bolj tesnobno nam je najbrž ob misli, skozi kaj morajo preživeli po potresu zdaj, ko so cele regije praktično v razsulu. Ko narava pokaže svojo moč, se šele zavemo, kako šibki smo. Temu sledi vprašanje, ali smo res storili vse, da se pred najhujšimi posledicami zavarujemo? V Turčiji je odgovor jasen: ne. In enak bi bil, če bi si podobno vprašanje zastavili v Sloveniji. Kaj pomeni, da te strese magnituda 7,8 in kaj bi rušilen potres povzročil pri nas? Kako strogi so potresni standardi za potresno projektiranje pri nas in v Evropi? V Sloveniji je bilo v minulih letih opravljenih tudi več študij potresne ogroženosti za potrebe Civilne zaščite s skupnim imenom POTROG. Njihove ugotovitve so javno dostopne tudi na spletu. Tam lahko najdete oceno potresne ogroženosti posamezne lokacije kjerkoli v državi, natančne ocene za nekatere izbrane stavbe in aplikacijo, s pomočjo katere lahko izračunate oceno potresne ogroženosti za svoj dom oziroma katerokoli stavbo v državi, za katero imate vsaj osnovne gradbene podatke. Gosta: Jure Atanackov, geolog, Geološki zavod Slovenije; Matjaž Dolšek, profesor potresnega inženirstva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo.

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije: BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7w ETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167 FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic Došao je 1. septembar i krenulo se u školu. I bilo bi lepo kada bismo tako mogli i da završimo ovu izjavu. Ali to nije moguće. Kakvo nam je obrazovanje? Kakve su nam škole? Gde nam deca idu, šta se tamo dešava? Kakvo znanje i veštine stiču? Kako se u tom okruženju formiraju? Kako se nosimo sa pandemijom i šta nam je ona donela? Svojim postupcima, još prošle godine, ova vlast je i zvanično pokazala da joj je obrazovanje nevažno. Načini na koji su se odnosili prema epidemiji, učenicima, nastavnicima, roditeljima i svim ostalim članovima zajednice je to jasno pokazao. Nakon školske godine, kakve-takve, imali su vremena, znanja i sredstava da stvari koliko-toliko dovedu u red, ali se ni to nije desilo. Novi 1. septembar je došao, a da mere nisu ni objavljene do dan pred polazak u školu u sistemu koji broji preko milion ljudi. U najmanju ruku neodgovorno. Posledice su katastrofalne, kako po obrazovanje dece, tako i po razvoj njihovih socijalnih i emocionalnih aspekata, ali i na kvalitet života u domovima njihovih porodica, a najteže su, naravno, pogođeni najsiromašniji slojevi društva. Problemi tu tek počinju. Radimo po zastarelom i prevaziđenom obrazovnom sistemu koji postoji samo kao formalnost, ali ne i kao kvalitetan deo naših života. Šta je sa reformom obrazovanja? Da li je ona moguća? Koliko smo ih do sada imali i kako se to završilo? Na ove i mnoge druge teme razgovarao sam sa Dejanom Ilićem iz „Fabrika Knjiga", koji se aktivno bavi problemom obrazovanja punih deset godina, Anom Dimitrijević, potpredsenicom Foruma beogradskih gimnazija i Aleksandrom Baucalom, profesorom psihologije na Filozofskom fakultetu u Beogradu i koji se više od 20 godina bavi reformom obrazovnog sistema u Srbiji i regionu. Producent: Sandra Planojević Hasci-Jare Audio: Marko Ignjatović PR & Organizacija: Sandra Planojević Hasci-Jare Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/ Marko Ignjatović: nema instagram.