POPULARITY
Človekoljubna pomoč, ki jo je Izrael odobril pripeljati v Gazo, je le kaplja v morje, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Judovska država po njegovih besedah še vedno zadržuje večino pomoči. Kot je povedal, prebivalci enklave preživljajo morda najbolj okrutno fazo vojne. Izrael je skoraj 80 dni blokiral dostavo nujnih potrebščin, celotnemu prebivalstvu pa grozi lakota. Dodal je, da družine stradajo, svet pa to gleda v živo. V oddaji tudi o tem: - Kolesarska dirka po Italiji prihaja v Slovenijo. - Janezu Janši na kongresu SDS nov mandat na čelu stranke. - Ameriška vlada Evropski uniji zagrozila z dodatnimi carinami.
Evropski proračun je za Slovenijo eden ključnih virov za financiranje investicij in razvoja. V povsem novi geopolitični realnosti se začenjajo pogajanja o proračunskih okvirih Unije za 7-letno obdobje po letu 2028. Prvič se bodo pogajali v senci vojne na evropskih tleh in zato prvič o zajetnih izdatkih za obrambo, zaradi posledic pandemije pa tudi prvič o skupnih dolgovih Unije. Kako usodna bodo za Unijo in kako usodna za Slovenijo smo govorili s tremi ključnimi strokovnjaki, ki so že v preteklosti in bodo tudi tokrat v jedru finančnih pogajanj skrbeli za slovenske interese. Gostje: dr. Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Emil Erjavec, profesor agrarne ekonomike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve v Kabinetu predsednika Vlade.
V rezidenci krškega škofa dr. Jožeta Marketza v Celovcu danes poteka praznično srečanje pod geslom (Do)živeti skupno Koroško. Zgodovina, umetnost in kultura. Dopoldne je potekal znanstveni simpozij Toleranca in akceptanca dvojezičnosti na Koroškem. Pri škofijskem dvorcu so v spomin dvema zagovornikoma razumevanja med obema narodnostnima skupinama na Koroškem Valentinu Inzku starejšemu in Ernstu Waldsteinu odprli inštalacijo Einklang : Sozvočje umetnikov Nataše Sienčnik in Wolfganga Puschniga, ki je bila izbrana na posebnem natečaju, nato pa se je v zgodovinskih prostorih in na vrtu škofijske rezidence nadaljeval dvojezični kulturni program in praznik zahvale. Katoliška Cerkev na Koroškem ga pripravlja v spominskem letu in ob obletnicah: »80 let konca vojne«, »70 let državne pogodbe«, »60 let drugega vatikanskega koncila s škofijsko sinodo« in »30 let članstva Avstrije v Evropski uniji«. Škof Marketz je naglasil pomen sožitja nemške in slovenske narodnostne skupnosti v okviru škofijske sinode. Slednja je aktualna še danes, saj je njena osnovna zamisel enakopravnost obeh deželnih jezikov. Za preživetje slovenščine, ne le v Cerkvi, ampak v deželi nasploh, je to danes, ko njena uporaba tudi v družinah nazaduje, zelo pomembno.
Kakovost življenja v Sloveniji je visoka, izboljšujejo se življenjske razmere, izobraženost in leta zdravega življenja. Urad za makroekonomske analize in razvoj je v najnovejšem poročilu o tem še poudaril, da se v Evropski uniji uvrščamo med gospodarsko uspešnejše članice, a z velikim zaostankom pri produktivnosti dela. Za izboljšanje bi morali v središče vseh družbenih procesov postaviti ustvarjalnost. Ob tem so poudarili nujnost spodbujanja učenja skozi vse življenje.
+Počelo je posle Drugog svetskog rata na vojnom aerodromu u Silverstonu+Osam decenija herojstava, ludila, tragedija i slavlja+Ko će ove godine biti deo te istorije?OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationPretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete pretvoriti u trenutke radosti u prodavnici OMV-a.Pri kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, za koji ostvarujete i popust!
Evropski parlament je sprejel šibkejšo zaščito volkov, kar je lani predlagala Evropska komisija. V nekaterih predelih Bruslja je postala ustaljena praksa obračunavanje tolp, ki se borijo za tržne deleže pri prodaji drog.
Habemus papam - imamo papeža! Krmilo Petrove barke je prevzel ameriški kardinal Robert Francis Prevost, nadel si je ime Leon XIV. Papež pri maši v Sikstinski kapeli: Tudi številni krščeni Jezusa vidijo zgolj kot karizmatičnega voditelja ali nadčloveka. Zato moramo nujno ponavljati Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Bog, ne človeška matematika: Slovenci na Trgu svetega Petra doživeli zgodovino.Slovenski škofje z veseljem pozdravljajo novega papeža; Škof Saje: To je resnično človek za naš čas.Svetovni voditelji ob čestitkah novoizvoljenemu papežu omenili njegovo usmerjenost k miru in povezovanju.Voditelji drugih cerkva in verskih skupnosti čestitali papežu Leonu v želji po dobrem sodelovanju.Na predčasnem referendumskem glasovanju nizka udeležba, tudi danes pozivi na volišča.Papež Leon XIV.: Šport je sredstvo povezovanja in krepitev skupnosti.Vreme: Popoldne bo precej oblačno, tu in tam je možna kakšna ploha. Jutri se bo delno razjasnilo.Odmevi redovnikov: Novi papež je misijonar, človek miru in vere.Evropski škofje ob Dnevu Evrope pozvali k enotnosti pri soočanju s svetovnimi izzivi.Društvo Združeni ob lipi sprave ogorčeno nad predsedničinim odlikovanjem zveze borcev.Šport: Začenja se 108. kolesarska dirka po Italiji. Glavni favorit: Primož Roglič.
Bel dim iz Sikstinske kapele je nekaj po 18-i uri in naznanil, da so kardinali izvolili novega vodjo Rimskokatoliške cerkve, ki bo nasledil prejšnji mesec preminulega papeža Frančiška. Koga so izbrali, še ni znano, njegovo ime bo naznail kardinal diakon Dominique Mamberti. Drugi poudarki oddaje: - Kako bo sprejeta namera vlade, da 2 odstotka BDP za obrambo doseže s preopredelitvijo infrastrukturnih projektov? - Evropski zunanji ministri želijo okrepiti pritisk na Rusijo za dosego premirja v Ukrajini. - Ameriški predsednik Trump z Veliko Britanijo dosegel prvi trgovinski dogovor od uvedbe številnih carin.
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
Pakistanski premijer obećao je odmazdu nakon što su indijski zračni napadi odnijeli više života. Evropski parlament usvojio je rezoluciju u kojoj se ocjenjuje da Srbija, uprkos određenom napretku, i dalje mora da prevaziđe značajne prepreke na putu ka EU. Predsjednik Srbije doputovao u Moskvu.
Kardinali danes še zadnjič na splošni kongregaciji pred začetkom konklava, vernike so pozvali k molitvi za mir.Pred nedeljskim referendumom o privilegiranih pokojninah se je začelo predčasno glasovanje, vladni koaliciji pri utemeljevanju milijonov na pomoč priskočila tudi Nika Kovač.V Mariboru položili temeljni kamen za nov podatkovni center s superračunalnikom.Zapori v Evropski uniji so vse bolj polni. Katera kazniva dejanja prevladujejo pri nas?Friedrichu Merzu spodletela izvolitev za nemškega kanclerja, volitve bodo ponovili.Slovenski poslanci Evropske ljudske stranke pisali komisiji glede kratkoročnega oddajanja stanovanj.Šport: Inter in Barcelona drevi za prvo finalno vozovnico v nogometni Ligi prvakov.Vreme: Popoldne in jutri bo oblačno, občasno bodo krajevne padavine, ob morju tudi nevihte.Srbski študenti pozvali k razpisu predčasnih volitev – protesti po državi se nadaljujejo.Na svetovni dan boja proti astmi pozivi k večji dostopnosti zdravil zoper to bolezen.Na ministrstvu za zdravje so zanikali prirejenost javnega naročila za izvedbo projekta elektronski karton in enotni podatkovni model.
Omogočanje podnapisov, črkovalnikov, sinhronizacije in podobnih prevodnih rešitev v digitalnih izdelkih in storitvah ni več zahtevno vprašanje, ne s finančnega ne s tehnološkega gledišča. Pa vendar mednarodne korporacije na pretočnih storitvah, kot so Netflix, Disney+ in Amazon Prime, pogosto ne ponujajo podnapisov ali sinhronizacije v vseh uradnih jezikih EU. Tudi Apple iOS, Googleovi Zemljevidi in črkovalniki, ki temeljijo na umetni inteligenci, izključujejo več uradnih jezikov. Evropsko združenje nacionalnih ustanov za jezik EFNIL je na Evropsko komisijo in Evropski parlament zato naslovilo Izjavo o dostopu do medijev in komunikacijskih naprav v vseh evropskih jezikih. V njej opozarjajo, da mora EU okrepiti večjezičnost in zavezati korporacije k upoštevanju manjših jezikov v digitalni dobi. Član izvršnega odbora EFNILA Kozma Ahačič je poudaril, da korporacije v EU ne omogočajo večjezičnosti, ker jim pač ni treba. V to bi jih lahko prisilile posodobitve evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah in elektronskih komunikacijah. Brez teh sprememb so tudi nacionalne vlade brez moči. Na potezi so ustanove Evropske unije, še podarja Ahačič (FOTO: Gerd Altmann / Pixabay).
V Sloveniji se je letos v enem vzorcu, ki ga je v storitvi anonimnega testiranja analiziral Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, pojavil izjemno nevaren sintetični opioid fentanil. Gre za 50-krat močnejšo snov od heroina, zato je nevarnost predoziranja in smrti zelo velika. V Združenih državah Amerike je fentanil povzročil hudo zdravstveno krizo, v Evropski uniji pa za zdaj večje razširjenosti še niso zaznali. Kako smo nanjo pripravljeni, kakšne so še druge nove psihoaktivne snovi in ali so načini uporabe danes drugačni kot pred leti? Kdo in zakaj danes uporablja tako nove kot stare psihoaktivne snovi? O tem smo govorili v oddaji Intelekta, ki vam jo v poslušanje ponujamo tudi v Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Jandl, NIJZ Marko Verdenik, Zavod Drogart Andreja Pirtovšek Šavs, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana
Neracionalna in nedosledna gospodarska politika ameriškega predsednika Trumpa postaja otipljiva. Zaradi posledic novih carinskih politik, sprememb trgovinskih povezav in vsesplošne negotovosti je tako Mednarodni denarni sklad ohladil gospodarske napovedi za letos. Na svetovni ravni za 0,5 odstotne točke, v Evropski uniji za 0,2 odstotne točke in v Sloveniji za kar 0,8 odstotne točke. O tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave družbe Triglav skladi Benjaminom Jošarjem in ekonomistom dr. Črtom Kostevcem z Ekonomske fakultete.
V širši javnosti smo priča nekritičnemu navdušenju nad zmogljivostmi umetne inteligence. Medtem ko so lahko posledice nekritične rabe na nekaterih področjih manjše, lahko na drugih celo posežejo v človekove pravice in zdravje. Izzivom na tem področju so namenili mednarodno konferenco in generalno skupščino strokovnega združenja EULITA, pri katerem sodeluje 34 društev sodnega tolmačenja in 25 znanstvenoraziskovalnih ustanov v Evropski uniji. Konferenca je imela naslov Neznosna lahkost uvajanja strojnega in s pomočjo umetne inteligence generiranega prevajanja/tolmačenja v pravna okolja. Gostji oddaje bosta Barbara Rovan, predsednica združenja EULITA, in Lea Burjan, predsednica Društva prevajalcev in tolmačev Slovenije.
Nove droge, novi izziviV Sloveniji se je letos v vzorcu heroina pojavil izjemno nevaren sintetični opioid fentanil, ki je 50-krat močnejši od heroina in zato vzrok za predoziranja in smrti. Strah pred fentanilom v Evropski uniji je velik, v Združenih državah Amerike in v Kanadi je namreč povzročil hudo zdravstveno krizo. Kako smo na pojav te smrtonosne droge pripravljeni v Sloveniji, kakšne so še druge nove psihoaktivne snovi pri nas ter kdo in kje danes uporablja tako nove kot stare psihoaktivne snovi? Odgovore na ta vprašanja in opis primerov zastrupitev, obravnave bolnikov in toksikološko analizo novih psihoaktivnih snovi je ponudil posvet z naslovom Nove droge, novi izzivi, Toksikologija 2025, ki sta ga organizirala Sekcija za klinično toksikologijo Slovenskega zdravniškega društva in Center za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Nekaj zanimivih poudarkov boste slišali v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Ukrajinske sile poročajo o novem ruskem raketnem napadu na mesto Sumi, podrobnosti še niso znane. Včerajšnji napad, v katerem je bilo ubitih 35 ljudi, med njimi civilisti, so ostro obsodili Evropski zunanji ministri ob prihodu na zasedanje v Luksemburgu. Kot so sporočili po koncu srečanja, so sklenili povečati pritisk na Rusijo, da bi prisilili njenega predsednika Vladimirja Putina k pogajanjem o trajnem in pravičnem miru v Ukrajini.
Ameriške carine bodo bolj prizadele ameriško gospodarstvo kot evropsko, je ob zasedanju finančnih ministrov članic Unije v Varšavi dejal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis. Finančni ministri so ob tem podprli ukrepanje Evropske komisije glede ameriških carin, pri čemer so se strinjali, da mora Unija ostati enotna. Evropska centralna banka bo ukrepala, če bodo dodatne carine, ki jih načrtuje ameriški predsednik Donald Trump, ogrozile finančno stabilnost evrskega območja.
V luči negotove carinske politike po vsem svetu so danes v Varšavi zasedali finančni ministri Unije. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je sporočil, da bodo ameriške carine bolj prizadele ameriško gospodarstvo kot evropsko. Druge teme: - ZDA za hitrejšo pot do končanja vojne v Ukrajini; Moskva kritično o evropski politiki do Rusije - Marijan Papež ostaja na čelu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. - Župani haloških občin proti postavitvi vetrnic v občinah Žetale in Rogatec
Ameriške carine in morebiten odziv nanje ostajajo vroča tema evropske politike. Na Poljskem o tem danes razpravljajo finančni ministri. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je ponovil temeljno evropsko načelo - če na ameriški strani v pogajanjih ne bo premikov, bo Unija branila svoje gospodarstvo in uvedla povračilne ukrepe. Medtem se z izmeničnim uvajanjem dodatnih carin vse bolj zaostrujejo odnosi med Združenimi državami in Kitajsko. V oddaji tudi o tem: - Kontaktna skupina za Ukrajino ostaja zavezana povečevanju pomoči Kijevu. - Naprave na vrhu Kanina bi z novimi vlagatelji lahko zagnali v prihodnji sezoni. - Za Parkinsonovo bolezen ni zdravila, lajšajo pa jo z nadomestnimi terapijami.
Finančni minister Klemen Boštjančič pričakuje odločen in enoten odziv Evropske unije na ameriške carine. Evropski voditelji bodo o odzivu odločali jutri. Druge teme: - V izolski bolnišnici potrdili, da so prejšnji mesec mladoletni športnici operirali napačno koleno - Država dala zadnje ponudbe za odkup stanovanj blizu mariborske onkologije, ob neuspehu napovedana razlastitev; odvetnik stanovalcev: pogojev za to ni - Parlamentarni odbor za kulturo danes o predlogu zakona o medijih, ki med drugim predvideva državno pomoč za medije
Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.
Da je vrag odnesel šalo, nam je pred kratkim sporočila evropska komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje. Resor, priljubljen tudi med Slovenci, je namreč pripravil seznam zalog, ki jih moramo imeti pripravljene v primeru grozeče vojne. Komisarka nam je potrebščine naštela v posebnem video sporočilu, ki je bilo intonirano lahkotno, skoraj zabavno, kajti Evropejci lahko izgubimo domovino, imovino, celo življenja, le smisla za humor ne. Ker je danes primeren datum, da na vojne potrebščine pogledamo tudi bolj norčavo, analizirajmo posamezne sestavine, ki sodijo v vašo torbo za pod posteljo. A še prej moramo analizirati famoznih 72 ur. Prevedeno v dneve, so to trije dnevi. Se pravi, da imamo zalog za tri cele dneve, ki jih v Evropski komisiji imenujejo: »Prvi trije dnevi!« Pomeni, da bo za prvimi tremi dnevi, še več dni – če boste imeli srečo. Nikjer ni namreč pojasnjeno, kaj se zgodi po prvih treh dneh. Morebiti boste do takrat že osvobojeni, ali pa boste že okupirani, morebiti pa boste imeli ultimativno smolo. V vsakem primeru zalog iz paketa po treh dneh ne boste več uporabljali. Ampak zdi se, da so trije dnevi izbrani povsem birokratsko, ker pač toliko zalog lahko povprečen človek nosi s seboj, ali pa se evropskih uradnikov še vedno drži covidna izreka: »Prvi trije dnevi bodo ključni!« Drugi del analize je voda, kaj voda, reka na naš mlin. Kot vemo, ne obstajajo le evropska priporočila o zalogah za prvih 72 ur ruskega napada. Predvsem države na severu in vzhodu Evrope imajo s tem veliko veselje, tudi gospodinjstva v naši sosedi Avstriji so že dobila navodila pred rdečo nevarnostjo, Skandinavci pa izdajajo obsežne brošure. In v vseh teh tiskovinah, kot tudi v evropskem priporočilu komisarke Hadie, je eden glavnih predmetov ki absolutno ne sme manjkati v torbi – radio. Radio na baterije. Oh, kako nežno nas poboža takšna medijska pozornost evropskih apokaliptikov. Ne priporočajo vam, da s seboj tovorite televizorje, časopise in revije, še knjige ne ali interneta, facebooka, TikToka, laptopov, pametnih telefonov ... Ne! Zapoved evropske združene brambe je, da s seboj vzamete radio. To pa je to, kar mi že ves čas trdimo. Radio je bog in Val 202 je njegov prerok. Potem pa se ustavimo še pri enem zanimivem detajlu. Kot vemo, imamo priporočene izdelke v primeru katastrofe tudi v Sloveniji. Ampak slovenska priporočila so nekoliko drugačna. Druge države imajo zdravo mero robinzonskega čuta. Predlagajo kar nekaj orodja, recimo švicarski nož, svetilke, sveče, rezervna oblačila, polnilce za elektronske naprave in podobno. Slovenska priporočila pa se bolj kot ne osredotočajo na hrano. In to v podrobnosti. Švedi napišejo recimo osnovna živila, moko, sladkor, sol, Slovenci pa pišemo tudi recepte … »Rdeča pesa mora biti v kisu, zelje mora biti kislo, sok mora biti jabolčni, zraven gresta tako maslo, kot margarina, pločevinke pa so dobre tiste z ribami, testenine pa naj bodo polnovredne.« Mogoče se bomo Slovenci prisiljeni odreči svobodi, nikoli pa ne damo pridevnikov pred samostalniki gastronomije. Ob tem pa naše ministrstvo opozarja še na higienske pripomočke in zdravila. In medtem ko bodo severni Evropejci s švicarskimi nožki kopali predore iz okupiranih velemest, bomo Slovenci dobro jedli in ob kopici higienskih izdelkov tudi primerno dišali. Za konec pa moramo opraviti še socialno analizo zalog za primer vojne. Sicer se bomo vsi znašli v istem zosu, a v zaklonišču se le mora poznati, kdo je kdo. Če imate v Ljubljani troje stanovanj, rovokopača in deset albanskih sužnjev, če ste torej pripadnik slovenske elite, naslednjim vrsticam prisluhnite še posebej pozorno. Še opozorilo: naslednji odstavek vsebuje promocijska sporočila, ki pa v vojni nenadoma ne bodo več tako zelo pomembna … Že pri enostavnih stvareh, kot so zaloge vode, se lahko osmešite. Večina jih bo šla v zaklonišča s standardno dvolitrsko embalažo kakšne Zale, Ode, Izvira, ali bog pomagaj, s pollitrskimi mehkimi embalažami, ki so ostale od zadnjega silvestrovanja v podjetju. Za elito je sprejemljiva le voda ROI iz Rogaške, za dan zmage po 72 urah pa mogoče steklenica nemške vode Nevas za 100 evrov po steklenici. Glede pločevink pa … Coca cola je znamenje slabega okusa, Red bull znamenje panike in nuje, zato je priporočena konservirana pijača zeleni čaj v pločevinki, ali v skrajnem primeru konzervirani Nespresso. In seveda … Ona bo v zaklonišču sijala s smučarskim kompletom, on pa naj vztraja pri športni eleganci golf-igrišča. Naslednjič: Kako naj prvih 72 ur preživijo vegani? In pa: Ali lahko letalski alarmi pozdravijo ADHD vedenjsko motnjo pri otrocih.
Danes je prvi delovni dan po premiku ure. Izgubljena ura spanja bo v prihodnjih dneh ali tednih pri marsikomu povzročila občutek utrujenosti, težave pri koncentraciji in razdražljivost. Čeprav premika ure ne doživljajo vsi enako, tudi raziskave kažejo, da ima negativen vpliv na zdravje in dobro počutje. Evropski parlament je ukinitev tega sistema predvidel že za leto 2021, vendar se članicam še vedno ni uspelo dogovoriti o tem vprašanju.
Aretacija carigrajskega župana Ekrema Imamogluja, glavnega tekmeca dolgoletnega predsednika države Recepa Tayyipa Erdogana, je Turčijo pahnila v resno politično krizo in poglobila skrbi o nazadovanju turške demokracije. Državo so zajeli protesti, odzivi evropskih voditeljev pa so znova zelo zadržani in diplomatski. Kaj zaostrovanje v Turčiji pomeni za širšo regijo (tudi Balkan), kako dogajanje razumeti v luči geostrateškega predrugačenja sveta, kako lahko ob izjemni moči turške vojske vse skupaj vpliva na vzpostavljanje nove evropske varnostne arhitekture? Sogovorniki: -Soner Cagaptay, turško-ameriški analitik-Dušan Janjić, direktor Foruma za etnične odnose-Faris Kočan, katedra za mednarodne odnose FDV
Evropska komisija je sprejela akcijski načrt s katerim naj bi okrepila konkurenčnost ter pohitrila razogljičenje evropske jeklarske in kovinske industrije. Gre za panogi, ki se soočata z visokimi stroški energentov in nelojalno svetovno konkurenco, hkrati pa sta v Evropski uniji ključni v luči povečevanja izdatkov za obrabno industrijo. Kakšne so konkretne rešitve načrta, od kod denar in kako naj bi potekala časovnica - direktor za marketing in razvoj poslovanja v skupini SIJ Aleš Falatov v pogovoru z Urško Jereb
V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide skozi različne aktivnosti vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali doktorico Saro Ahlin Doljak, ki je odvetnica, profesorica na Evropski pravni fakulteti, mediatorka in pisateljica. Njeno življenje od leta 2011 zaznamuje multipla skleroza, zaradi katere ne more govoriti in je gibalno ovirana, zato uporablja invalidski voziček. Vendar pa je diagnoza in zapleti bolezni niso ustavili. Z njo se je pogovarjala Lara Gril.
Evropski skladi za zmanjševanje razlik med evropskimi regijami so eden ključnih virov razvojnih sredstev za Slovenijo. Ob koncu leta se je država znašla na repu med članicami Unije po deležu porabljenih sredstev v zdajšnjem sedemletnem proračunskem obdobju. Vseh 3,2 milijarde evrov, namenjenih Sloveniji, mora porabiti do konca 2029. Da bi črpanje pospešila in preusmerila denar tja, kjer je najbolj smotrno, je vlada nedavno predlagala spremembo kohezijskega programa. Več denarja je namenila za strateške tehnologije in nekatere velike infrastrukturne projekte. Zadnje tedne pa – v Uniji in Sloveniji buri duhove predvsem predlog evropske komisije, da bi del kohezijskih sredstev prerazporedili na izdatke za obrambo. O teh in drugih izzivih v tokratni oddaji. Gostje: dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; dr. Vladimir Prebilič, evropski poslanec, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Monika Kirbiš Rojs, nekdanja državna sekretarka za kohezijo; dr. Peter Wostner, raziskovalec na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, asistent na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
Mir v Evropi ni več samoumeven, poudarjajo v Evropski komisiji v pozivu članicam Unije, naj podprejo načrte za oboroževanje povezave. Slovenija bi lahko za varnost namenila tudi del kohezijskih sredstev, pravi finančni minister Klemen Boštjančič - in sicer prek tako imenovanih projektov za dvojno rabo, v katerih bodo tudi izdatki, ki niso neposredno vojaški. Ostali poudarki: Ukrajinska in ameriška delegacija v Džidi o možnosti za prekinitev ognja v Ukrajini. Predstavniki Washingtona poudarjajo, da bo moral Kijev popustiti. Mir v Evropi ni več samoumeven, ob pozivu k oboroževanju Unije poudarjajo v Bruslju. Bo Slovenija za obrambo namenila tudi del kohezijskih sredstev? Stanovanjski sklad za prihodnja leta napoveduje 20 tisoč javnih najemniških stanovanj. Vlada v zakonsko omejitev oddajanja stanovanj v najem. - Slovenija je bila uspešna na evropskem razpisu za superračunalnik. Projekt je vreden 150 milijonov evrov, polovico bo prispevala Unija.
Evropski voditelji nadaljujejo iskanje rešitve za mir v Ukrajini. To bo zahtevalo tudi krepitev varnosti povezave, meni predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki bo članice jutri obvestila o načrtih glede obrambnih in vojaških zmogljivosti. Drugi poudarki oddaje: - V nemškem mestu Mannheim v množico zapeljal avtomobil, ubit najmanj en človek. - Premier Golob za letos napovedal začetek graditve dva tisoč javnih najemnih stanovanj. - Presejalno dejavnost za odkrivanje raka bosta okrepila programa Luka in Peter.
Evropski voditelji si podajajo kljuke v Beli hiši; njen prvi prebivalec, predsednik Združenih držav Donald Trump, pa neomajno vztraja pri svoji zunanjepolitični poti. Osvetljujemo dogajanje na osi ZDA–Evropska unija–Ukrajina in razloge za izid predčasnih volitev v Nemčiji. Prav tako komentiramo politične in gospodarske razmere doma. Tudi med tokratnimi zimskimi počitnicami so mladi napolnili slovenska smučišča, prihodnost smučišč pa je zaradi pomanjkanja snega vse bolj negotova. O tem in drugih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.
Ameriški predsednik Donald Trump je v sinočnji izjavi ruskega predsednika Vladimirja Putina in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pozval k sodelovanju. Po srečanju posebnega ameriškega odposlanca za Ukrajino Keitha Kellogga in Zelenskega se zdi, da je v prizadevanja za končanje vojne končno vključena tudi Ukrajina. Ob tem pa bosta očitno visoko ceno za to morali plačali tako Ukrajina kot tudi Evropa, ki še nima sedeža za pogajalsko mizo. V oddaji pa tudi o tem: - Hamas in Izrael po zapletih danes predvidoma z novo izmenjavo talcev in zapornikov - Na Ptuju bodo oblast prevzeli kurenti, z mednarodnim sprevodom se začenja Kurentovanje - Naši košarkarji v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo do nove zmage
Pred Nemci so zvezne parlamentarne volitve, ki obetajo spremembe tako v Nemčiji kot Evropi. Najverjetnejši novi kancler Friedrich Merz iz vrst krščanskih demokratov, ki mu ankete za zdaj napovedujejo zmago, zatrjuje, da je to ena izmed zadnjih možnosti, da se tako v Nemčiji kot Evropi ustavi rast populizma. Čeprav je njegova stranka pred kratkim v parlamentu združila glasove s skrajno desnico. Se bo Merz res držal obljube, da se to ne bo več ponovilo? Kaj pa nemške volitve prinašajo Evropski uniji ter kaj pomenijo za negotove razmere na evropskih mejah? Kdo so tisti, ki lahko sedanjo nestabilnost nemške politične moči izkoristijo?Sogovornika: Polona Fijavž, nekdanja dopisnica iz Berlina in odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija. dr. Marko Lovec, profesor na katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, Univerze v Ljubljani.
V Parizu so se včeraj na izrednem srečanju sešli voditelji nekaterih evropskih držav, Evropske komisije in sveta ter Nata. Strinjali so se z nujnostjo okrepitve evropske obrambe ter oblikovali stališče do pogovorov med Rusijo in Združenimi državami o končanju vojne v Ukrajini. Druge teme: - Rusija pravi, da bo pozorno prisluhnila ameriškim predlogom, Zelenski ni navdušen nad srečanjem. - Izrael bi se moral do danes umakniti z juga Libanona, a tega ne stori. - Bodo morali starši za hrambo matičnih celic iz propadle Biobanke znova seči v žep?
Nika Prevc je znova navdušila navijače in drugi dan zapored zmagala na domači tekmi na Ljubnem ob Savinji. Branilka kristalnega globusa je z deveto zmago v sezoni še povečala prednost v skupnem seštevku svetovnega pokala in tako pokazala izjemno formo tik pred svetovnim prvenstvom. Druge teme: - Evropski voditelji jutri v Parizu o vojni v Ukrajini in varnosti stare celine - Ameriški zunanji minister Rubio za odstranitev Hamasa iz Gaze in Iran brez jedrskega orožja - Napad v Beljaku, ki je zahteval smrtno žrtev, izvedel islamist
Voditelji članic Evropske unije imajo na srečanju v Bruslju na mizi predvsem dve temi - krepitev evropske obrambe, ker želi Unija na tem področju postati močnejša in samostojnejša, ter odnosi z Združenimi državami Amerike. S prihodom Donalda Trumpa v Belo hišo in z njegovimi grožnjami, da bo uvedel dodatne carine tudi za evropske izdelke, se obeta zaostritev odnosov med Združenimi državami in Evropsko unijo. Drugi poudarki: - Zelenski si želi štiristranskih mirovnih pogovorov o Ukrajini, Rusija se sprašuje, ali lahko on sploh podpiše morebitni dogovor. - V dijaški dom na ljubljanskih Poljanah sta se vrnili skoraj dve tretjini stanovalcev; ves teden jim bo na voljo psihosocialna podpora. - Košarkarski zvezdnik Dončić ostaja ambasador slovenskega turizma, poudarja Slovenska turistična organizacija in preučuje možnost sodelovanja z Los Angeles Lakers.
V Sloveniji je danes dan žalovanja v spomin na smrtne žrtve ene od najhujših rudarskih nesreč pri nas. Trem umrlim v ponedeljkovi nesreči v Premogovniku Velenje se bodo po državi poklonili z različnimi dogodki. Drugi poudarki: - Ameriški predsednik Donald Trump v nagovoru udeležencem svetovnega gospodarskega foruma v Davosu z novimi carinskimi grožnjami Evropski uniji - Hrvaška po izgonu petih svojih državljank iz Srbije svetuje prebivalcem, naj odložijo vsa nenujna potovanja v Srbijo. Med več izgnanimi tudi Slovenka. - Pred slovenskimi rokometaši odločilna tekma na svetovnem prvenstvu. Za možnost uvrstitve v četrtfinale nujna zmaga proti Egiptu
Korporacija Meta, pod okrilje katere sodijo digitalne platforme Facebook, Instagram, WhatsApp (tri izmed štirih po številu uporabnikov največjih spletnih platform), je pred tednom dni ukinila preverjanje dejstev na svojih platformah v Združenih državah Amerike. Gre za pomenljiv obrat in jasen signal, da se opušča aktivna prizadevanja za zmanjševanje širjenja dezinformacij, zavajanj in laži na socialnih omrežjih. Zadnje desetletje je – vsaj od afere s Cambridge Analytico naprej – na različne načine nazorno pokazalo, da so številne vsebine, ki se najbolj viralno in tudi ciljano širijo po spletu, izrazito škodljive, tako za posameznike in posameznice kot za družbo v celoti; za našo zmožnost, med drugim, da se kvalitetno informiramo o dogajanju in na tej podlagi sprejemamo svoje odločitve, tudi politične. V prvi vrsti so žvižgači razkrivali, da platforme prek svojih algoritmov spodbujajo vsebine, s katerimi bi čim dlje zadržale uporabnike na omrežjih, ne glede na potencialno spornost vsebin, in zavračajo mehanizme, ki bi njihovo širjenje vsaj nekoliko omejili. Sledil je pritisk, tudi v obliki zakonodaje, kot je v Evropski uniji Akt o digitalnih storitvah, da morajo tehnološki velikani, ki so med najbogatejšimi podjetji na svetu, z različnimi pristopi aktivno zmanjševati količino problematičnih vsebin na svojih platformah. Med drugim s preverjanjem dejstev. In prav to se zdaj ukinja. Če sodimo že po izjavi šefa Mete, Marka Zuckerberga, se s tem podjetje zgolj vrača k svojim koreninam. Nobena skrivnost sicer ni, da je ta odločitev neposredni odgovor na vrnitev Donalda Trumpa na čelo ZDA, ki je moderiranju vsebin in preverjanju dejstev, ki je njega samega redno postavljalo na laž, pač izrazito nenaklonjen. Meta in številna druga podjetja se zdaj prilagajajo novi politični realnosti, to pa bo imelo daljnosežne posledice. Kaj se torej obeta v digitalnem prostoru in pri pogojih za objektivno poročanje in preverjanje dejstev, za profesionalno novinarsko delo? Na kakšne načine bodo te spremembe zadele Evropo, kaj pomenijo za demokracijo in kakšne strategije bi bile v teh spremenjenih pogojih smiselne, to bodo teme v središču tokratne Intelekte. Gostje v studiu danes so prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, ustanoviteljica in odgovorna urednica centra za preiskovalno novinarstvo Oštro Anuška Delić, doc. dr. Jernej Kaluža s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in dr. Aleš Mendiževec s Filozofskega inštituta ZRC SAZU.
V Vitanju je bila sinoči državna proslava ob vstopu Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo. Slavnostni govornik, premier Robert Golob, je med drugim dejal, da slovenska podjetja dosegajo prebojne rezultate pri razvijanju novih tehnologij, komunikacij in materialov. Naši državi se zdaj odpirajo nove priložnosti za gospodarstvo in znanost, meni tudi gospodarski minister Matjaž Han. Generalni direktor Ese Josef Aschbacher pa je včerajšnji dan označil za dan praznovanja in ponosa. Ostali poudarki oddaje: - ZDA z obsežnimi sankcijami proti ruskemu energetskemu sektorju. - Ostri odzivi na inavguracijo venezuelskega predsednika Madura. - Mineva pet let od prve smrti zaradi covida-19.
V delu gospodarstva so se stroški za omrežnine nesorazmerno zvišali brez možnosti prilagoditve in brez prehodnega obdobja - tako pravijo na gospodarski zbornici. Od pristojnih pričakujejo, da začasno uvedejo staro metodologijo obračunavanja, hkrati pa pripravijo povsem nov omrežninski akt, ki bo upošteval značilnosti gospodarstva. Anketa, ki so jo opravili pri 58-ih podjetjih, kaže, da so se stroški najbolj zvišali tem, ki so priključeni na srednjo in visoko napetost in ne obremenjujejo distribucijskega omrežja. Drugi poudarki oddaje: - Socialni partnerji skoraj v celoti uskladili predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti. - "Slovenija, mala na Zemlji, vendar velika v Vesolju" odmevalo na uradnem dogodku ob začetku polnopravnega članstva v Evropski vesoljski agenciji. - Minulo leto tudi uradno najtoplejše; povprečna temperatura za več kot stopinjo in pol presegla tisto v predindustrijskem obdobju.
Po enem največjih verskih praznikov danes obeležujemo še enega največjih državnih praznikov - dan samostojnosti in enotnosti. Na današnji dan leta 1990 so bili razglašeni rezultati plebiscita, na katerem so se volivci z veliko večino odločili za samostojnost Slovenije. Druge teme: - V Gazi tokrat med ubitimi tudi več novinarjev - Evropski kmetje proti sporazumu z državami Mercosurja - V Ljubljani po 17-ti uri brezplačni avtobusni prevozi
Lazar Radosavljevic je pored Nemanje Nedovica bio jedan od najperspektivnijih igraca Crvene zvezde u generacije '91. novi je gost Jao Mile podcast-a.Zavrsio je svoju kosarkasku karijeru i sada je usao u biznis vode a zastupnik je svedskoj energetskog brenda Better You.https://www.betteryou.rshttps://www.jaomile.com00:00:00 Pocetak 00:07:00 Better you 00:16:45 Odrastanje00:22:07 Beograd00:30:50 Crvena Zvezda00:43:00 Mornar00:45:35 Kipar00:48:48 Poljska00:53:40 Rumunija00:56:15 Litvanija01:00:00 Svedska01:10:00 Repka01:18:30 Kraj karijere01:24:30 Benefiti 01:26:00 Savet za mlade01:27:00 Top 5Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Lazar RadosavljevicDatum: 18. decembar 2024. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #radosavljevic #swishfindyourway #djokovic #crvenazvezda #kkpartizan #findyourway #nba #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic
Nastaja veliki jezikovni model za slovenščino, vrsta umetne inteligence, ki bo omogočila tudi nekakšen slovenski ChatGPT. Kako bo delovala, je odvisno tudi od količine besedil, ki jih zbirajo pri nacionalnem projektu Povejmo. Usklajuje ga fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, zanj pa potrebujejo vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Zbrati morajo 40 milijard besed. Jim bo uspelo prepričati zavode, medije, založbe in pisatelje, torej vse lastnike avtorskih pravic, naj sodelujejo pri oblikovanju slovenske umetne inteligence in prispevajo svoj delež oziroma besede? Kakšno je tveganje? Kako bo z avtorskimi pravicami? Kako inteligentna bo slovenska umetna inteligenca, če se ne bo učila ob slovenskih knjigah? Oddajo smo izvedli na 40. Slovenskem knjižnem sejmu; objavili jo bomo v tokratnem Studiu ob sedemnajstih. Gostje: dr. Simon Krek, vodja projekta s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Miha Mazzini, pisatelj in računalniški strokovnjak; dr. Sašo Dolenc, pisec o znanosti; Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, član strokovnih skupin za raziskovanje umetne inteligence pri Evropski komisiji, Natu, OECD in Unescu.
Z novim letom bodo ambulante družinske medicine in pediatrije plačane bolje, zaživel bo nov model obračunavanja stroškov, med drugim bodo vključene obravnave na daljavo. Po besedah direktorice zdravstvene blagajne Tatjane Mlakar so dodali še možnost za obravnavo pacientov z več bolezenskimi stanji. Za to so namenili dodatne 4 milijone evrov. Že letos pa je pričakovati znižane cene za slikovno diagnostiko. Ostali poudaki oddaje: - Termoelektrarna Šoštanj bo do konca prihodnjega leta postala toplarna; prehodno obdobje bo državo stalo 323 milijonov evrov. - Josep Borrell še zadnjič kot visoki zunanjepolitični predstavnik Unije pozval k mirovnemu dogovoru na Bližnjem vzhodu. - 46 odstokov uvoženega medu v Evropski uniji ponarejenega. Od danes veljajo strožja pravila uvoza.
E-odpadki, med katerimi so tudi veliki in mali gospodinjski aparati, so najhitreje rastoča skupina odpadkov v Evropski uniji, reciklira pa se jih manj kot 40 odstotkov. Kdaj se je smiselno obrniti na serviserja, katerih manjših popravil recimo na sesalniku se lahko lotimo sami in kakšna je zakonodaja glede odnosa med proizvajalcem, pooblaščenim servisom in kupcem aparata? Gosta: Nastja Šubic iz družbe ZEOS in elektromehanik Siniša Martin.
Predstavniki držav na podnebni konferenci Združenih narodov v Bakuju so sinoči v končnem delu plenarne seje vendarle potrdili nov finančni dogovor. Ta poziva bogate države, da državam v razvoju do leta 2035 zagotovijo najmanj 300 milijard dolarjev pomoči na leto za podnebne ukrepe. Sprejetje dogovora je med drugim pozdravila Evropska unija. Kot je dejal komisar Evropske unije za podnebno ukrepanje Wopke Hoekstra, živimo v času zahtevnih geopolitičnih razmer, zato je sklenitev dogovora resnično izjemna. Ostali poudarki oddaje: - Evropski komisar Janez Lenarčič zaključuje svoj mandat. - Izraelska vojaška operacija ne popušča: v Gazi včeraj ubitih skoraj 40 ljudi. - Dobitnik Liffovega vodomca madžarski film Črna pika.
Napetost po zadnjih zaslišanjih kandidatov za evropske komisarje še ni popustila, saj pristojni odbori še niso končali ocenjevanja zadnje šesterice, ki naj bi zasedla podpredsedniške položaje v novem kolegiju Evropske komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen. Zaplet bi se utegnil razrešiti danes, ko naj bi se znova sešli vodje političnih skupin. Če bodo presekali gordijski vozel, ki je nastal pri treh imenih komisarskih kandidatov, bi lahko Evropski parlament prihodnji teden dokončno potrdil mandat novemu komisarskemu kolegiju. Drugi poudarki oddaje: - Severnokorejski vojaki naj bi v Kursku delovali pri marincih in v padalskih enotah. - Na podnebni konferenci v Bakuju ni prave volje za dosego finančnega dogovora. - V Kopru podelili nagrado in listine PONT za dosežke v medkulturni književnosti.
Problematika omrežnine za električno energijo se je včeraj preselila v državni zbor. Pristojni parlamentarni odbor je po dolgotrajni razpravi o novem sistemu obračunavanja omrežnine in številnih pojasnilih Agencije za energijo pozval k prilagoditvi tako, da bi bila razlika med tarifami v poletni in zimski sezoni manjša. Poleg tega predlaga prehodno obdobje za uveljavitev novega sistema. Drugi poudarki oddaje: - Evropski zunanji ministri brez podpore predlogu o zamrznitvi političnega dialoga z Izraelom in za nadaljnjo pomoč Ukrajini ob tisoč dneh ruske invazije. - Podnebni vrh v Bakuju za zdaj brez napredka, Slovenija opozorila na pregledno poročanje o vojaških izpustih. - Tadej Pogačar in Urška Žigart na Večeru zvezd pričakovano izbrana za najboljša slovenska cestna kolesarja sezone.
"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Jaša Andrenšek, Simon Belak, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Tematike: Analiza volitev in kandidatov Vpliv medijev in podkastov Demografske spremembe volilcev Trumpova politika in njen vpliv Evropski kontekst in vpliv Trumpa Konzervativni premik v svetu Vloga Elona Muska v politiki Zaključne misli in prihodnost Refleksija o trenutnih trendih Skrbi za prihodnost partnerstev Prvi vtis in demokracija Cikličnost in problemi v Ameriki Evropska varnost in produktivnost Nemška avtomobilska industrija in elektrifikacija Kitajska prednost v avtomobilski industriji Zelena politika in energija Evropska inovacija in konkurenčnost ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista
Moderno bojevanje se je ob aktualnih vojnah močno spremenilo, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo dodatne moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije, kako je z avtonomnim orožjem? Pod drobnogled najprej jemljemo brezpilotne letalnike oziroma drone, ki zelo spreminjajo razmere in taktike na bojiščih. Sogovorniki: dr. Ulrike Franke, Evropski svet za zunanje odnose; dr. Uroš Svete, direktor Urada vlade za informacijsko varnost; Marko Peljhan, interdisciplinarni umetnik in soustanovitelj podjetja C-Astral; Matej Meglič in Tomaž Plešec, vodilna v slovenskem proizvajalcu dronov ElevonX; Robert Verlič in Janez Nebec, poznavalca brezpilotnikov.
"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Jaša Andrenšek, Simon Belak, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Tematike: Anthropic Claude 3.5 Sonnet - nova nadgradnja in zmožnosti Replit kot orodje za programiranje z AI podporo Kontrola računalnika s strani AI modelov AI agenti - kaj so in kako delujejo Razvoj in tveganja AI agentov - primer kripto trgovanja Varnost in alignment problem pri razvoju AI Deepfake tehnologija in potencialne zlorabe AI v slovenski javni upravi - izzivi in omejitve Regulativa AI v Evropski uniji SpaceX in birokratske ovire pri inovacijah Reforma zakonodaje in časovna veljavnost zakonov Tesla in razvoj samovozečih vozil Waymo proti Tesla pristop k avtonomni vožnji Prihodnost osebnega lastništva avtomobilov Tesla kot potencialna mega korporacija prihodnosti Robotika in humanoidni roboti (Tesla Optimus) Nobelova nagrada za področje AI Integracija AI v fizični svet proti digitalnemu Razvoj AI infrastrukture in računske moči Evropska konkurenčnost na področju AI ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista