Podcasts about bruslju

Evropska unija je v preteklih letih sprejela več zakonov, ki naj bi ščitili uporabnice in uporabnike pred škodljivimi in nezakonitimi praksami tehnoloških gigantov. Vendar v Bruslju pripravljajo spremembe, ki naj bi to regulacijo omilile. Kaj se dogaja? To v tokratnem Intervjuju razlaga Bram Vranken iz organizacije Corporate Europe Observatory, kjer nadzorujejo, preiskujejo in razkrivajo lobiranje.

Svetovno prebivalstvo se stara, staranje pa prinese spremembe, tudi nevrodegeneracijo. Po napovedih združenja Alzheimer international naj bi leta 2030 po svetu z demenco živelo 78 milijonov ljudi. Za vsakega med njimi moramo prišteti še vsaj dva svojca ali bližnja, ki ju ta bolezen prizadene. Znanost napreduje, vztrajno išče odgovore, od razumevanja mehanizmov do diagnoze in terapij. Tokrat si postavljamo vprašanje - Kakšne bodo spominske klinike prihodnosti? V tokratni oddaji sta z nami prof. dr. Eric Westman, vodja odseka za klinično geriatrijo na oddelku za nevrobiologijo Inštituta karolinska v Stockholmu, ki se na Imperial Collegu v Londonu ukvarja tudi za raziskovanjem epidemije staranja ter prof. dr. Sebastiaan Engelborghs, nevrolog in nevroznanstvenik, ki deluje Univerzi Vrije Univerzitat v Bruslju in oddelku za nevrologijo na Univerzi Ziekenhuis v Belgiji. Pripravlja: Mojca Delač.

Ena največjih industrij je tehnološka industrija, ki ima posledično tudi enega največjih proračunov za lobiranje v Bruslju. Evropska unija je sprejela zakonodajo, ki naj bi ščitila uporabnice in uporabnike pred škodljivimi in nezakonitimi praksami spletnih gigantov. Vendar v Bruslju trenutno pripravljajo spremembe, ki naj bi to regulacijo omilili. Zakaj zdaj te spremembe? Pomembno vlogo pri rahljanju regulacije igra lobiranje, ki ga preiskujejo v organizaciji Corporate Europe Observatory. Pogosto se ukvarja s problematično industrijo, kjer gre za jasen konflikt med interesi javnosti in poslovnim modelom posamezne industrije. Za to uporabljajo javno dostopne informacije, pa tudi metode, ki jih uporablja preiskovalno novinarstvo, kot so dostop do informacij javnega značaja ali intervjuji. Bram Vranken, ki preiskuje, kako tehnološki velikani lobirajo, koliko denarja porabljajo za te namene, koliko tehnoloških lobistov sploh je v Bruslju, se je pred kratkim mudil v Ljubljani, kjer je v Hiši EU v organizaciji Inštituta Danes je nov dan predaval o vplivu korporacij na evropsko politiko, lobiranju ter transparentnosti odločanja v institucijah Evropske unije. Pred predavanjem se je v radijskem studiu z njim pogovarjala Urška Henigman.  

Janša za Planet TV o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to podaliPredvečer praznika dela v znamenju številnih kresovanj. Marko Lotrič: Delo mora biti nagrajeno, ne kaznovano.Aprila so se najbolj podražila stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva.Slovenija na lestvici svobode medijev tri mesta nižje.Putin v telefonskem pogovoru s Trumpom za premirje 9. maja. Kijev ostaja previden.Vojna z Iranom bi lahko v revščino pahnila več kot 30 milijonov ljudi.Peter Magyar po pogovorih v Bruslju prepričan v sprostitev evropskih sredstev.Pred nami je duhovno bogat mesec maj; zaznamovale ga bodo šmarnice, romanje za duhovne poklice in molitev za Evropo.Ob začetku sezone piknikov pozivi k izbiri sezonske in lokalne hrane.Šport: Pogačar dobil prvo etapo dirke po Romandiji.Vreme: Jutri bo jasno z mrzlim jutrom. V soboto in v nedeljo bo sončno in postopno topleje.

Po posvetovanjih pri Pirc Musarjevi jasno, da Svoboda odhaja v opozicijo, kaj pa pravijo ostale stranke?Slovenske javne finance brez ukrepanja niso vzdržne, opozarja Fiskalni svet, saj primanjkljaj za tri milijarde evrov presega zaveze Bruslju.Jutri nova pocenitev pogonskih goriv.Papež Leon XIV. v teh dneh v Angoli, včeraj je molil rožni venec s trideset tisoč verniki.Trump za danes napovedal nov krog pogajanj z Iranom, ki po zasegu ene od svojih ladij še ni potrdil udeležbe.V Evropskem parlamentu danes o širitvi Evropske unije. Bo komisarka Marta Kos morala odgovarjati tudi na neprijetna vprašanja o sodelovanju z Udbo?Vreme: Jutri bo delno jasno s popoldanskimi plohami.Na bolgarskih volitvah zmaga levosredinske koalicije nekdanjega predsednika Radeva.Zunanje ministrstvo pred dopustovanjem v tujini svetuje ureditev zdravstvenega zavarovanja, potovalnih dokumentov in upoštevanje varnostnih priporočil.ŠPORT: Celjani novi slovenski nogometni prvaki.

Kako so se skozi post pripravljali na veliko noč, kako so obhajali cvetno nedeljo in veliki teden ter kako so praznovali nedeljo vseh nedelj - naši rojaki v Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije, v slovenski župniji sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi in v Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju in v Beneluksu? Naši sogovorniki so bili: župnik in delegat Jože Kamin, župnik Drago Gačnik in župnik Gregor Šemrl.

Slovenski pevski zbor Korotan iz Clevelanda, ki deluje že 75 let, bo imel to nedeljo svoj tradicionalni spomladanski koncert, in sicer v župnijski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju bo to nedeljo po sveti maši še koncert vokalne skupine VoxDiversa iz Slovenije. Gre za svežo in dinamično zasedbo, ki združuje sedem pevcev in šest pevk z izkušnjami in iskreno ljubeznijo do različnih glasbenih zvrsti, nam je povedal slovenski župnik v Beneluksu Gregor Šemrl. V farni cerkvi v Šentprimožu na avstrijskem Koroškem bo to nedeljo Sodaliteta podelila Slomškovo nagrado društvu IniciativAngola, ob tem bo pester glasbeni okvir slavilnega večera z Vokalno skupino Tambula, Cerkvenim zborom Šentprimož, Mladinskim zborom Danica in Glasbeno skupino ABEND. V Buenos Airesu, in sicer v Hladnikovem domu v Slovenski vasi, Našem domu San Justo in na Slovenski pristavi bodo ta konec tedna projekcije filma Eksodus 1945 - Naša kri, in sicer s podnapisi v španščini.

Znašli smo se v energetskem šoku. Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu so cene nafte poskočile za polovico, zemeljskega plina pa za 30 odstotkov. Čakajo nas dražji prevozi, dražje ogrevanje in logistika, pa tudi dražja gnojila in posledično hrana. Kako naj se v teh izrazito negotovih in zahtevnih razmerah znajdejo in zavarujejo slovenska podjetja? Kaj bo za ta namen storila odhajajoča vlada in katere ukrepe bodo sprejeli v Bruslju? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper; Bojan Ivanc, prvi ekonomist na Gospodarski zbornici; dr. Jože P Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Uroš Primožič, direktor nabave v družbi Kansai Helios.

Prvič po volitvah se je z vodji izvoljenih strank danes pogovarjala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Po pogovorih je potrdila, da bo konstitutivna seja državnega zbora 10. aprila ter dodala, da obrisa bodoče koalicije še ni na vidiku. Dejala pa je, da so ji vse stranke zagotovile sodelovanje pri sprejemanju interventnih ukrepov. Predsednica pa je zavrnila kakršne koli dvome o legitimnosti volitev. Drugi poudarki: - Dizelsko gorivo bi bilo lahko od jutri naprej najdražje po letu 2022; vlada nima več veliko možnosti za blaženje podražitev. - Evropski kmetijski ministri v Bruslju zaradi podražitve goriva in gnojil iščejo rešitve; na slovenskem ministrstvu o posebni finančni pomoči za zdaj ne razmišljajo. - Španska vlada zaprla španski zračni prostor za ameriška letala, ki sodelujejo v napadih na Iran.

Odmeva poročilo Slovenske varnostno-obveščevalne agencije o neposrednem vmešavanju v volitve iz tujine. Predsednik SDS Janez Janša je potrdil srečanje s predstavnikom izraelskega zasebnega obveščevalnega podjetja Black Cube. Tudi o vmešavanju v volitve bo z evropskimi sogovorniki razpravljal premier Robert Golob. V oddaji tudi: - Voditelji članic Evropske unije v Bruslju o ublažitvi novih podražitev energentov - Pentagon naj bi za vojno v Iranu zaprosil za dodatnih 200 milijard dolarjev - 25 let zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji - kljub neuresničenim željam velik korak naprej

Premier Robert Golob se je z več evropskimi kolegi posvetoval o domnevnem tujem vmešavanju v volitve pri nas - kot je dejal ob prihodu na vrh Evropske unije, so ocenili, da gre za grob poseg v temelje demokracije. Evropsko komisijo in Evropski svet so v pismu pozvali, naj primer ne le razišče ampak na njegovi podlagi tudi pripravi učinkovit, preventiven odziv. Druge teme: - Vlada bo v senci visokih cen naftnih derivatov predvidoma že z jutrišnjim dnem deregulirala cene goriv na avtocestah. Medtem podjetniki in kmetje svarijo pred posledicami pomanjkanja goriva. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek medtem opozarja, da so bencinski brez zalog, kmetje pa se v iskanju goriva vozijo od enega do drugega servisa. - Ukrepi za blaženje energetske draginje so na dnevnem redu tudi na vrhu evropskih voditeljev v Bruslju, saj nenehni napadi na energetsko infrastrukturo na Bližnjem vzhodu cene energentov poganjajo v nebo. - Na mariborski občini poteka preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada; neuradno naj bi bil zlorabe položaja osumljen tamkajšnji župan Saša Arsenovič, preiskave potekajo tudi na sedežu podjetja SH Global.

V oddaji smo pozornost namenili novemu predsedniku nemške škofovske konference škofu Heinerju Wilmerju. Katero pot bo ubral pri sinodalnem procesu, ki ga Nemčija pelje nekoliko po svoje? O tem se smo se pogovarjali z dr. Zvonetom Štrubljem, ki zadnje leto po 13-ih letih v Bruslju spet deluje v Stuttgartu. Med drugimi aktualnimi novicami pa tudi o tem, da sta se direktor Radia Ognjišče, msgr. Franci Trstenjak, in direktor Založbe Ognjišče Miha Turk, po sredini splošni avdienci srečala s papežem.

Pred natanko štirimi leti je ruska vojska z več smeri vkorakala v Ukrajino, kjer je doživela močan ukrajinski odpor. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred današnjo obletnico poudaril, da je Ukrajina obstala zahvaljujoč zvestim ukrajinskim vojakom in državljanom. Izrazil je prepričanje, da je mogoče Rusijo prisiliti h končanju vojne. Ob obletnici bo v znak podpore Kijev danes obiskalo vodstvo Evropske unije s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na čelu. Evropski poslanci se bodo v Bruslju zbrali na izrednem zasedanju. V oddaji tudi o tem: - Veljati so začele nove 15-odstotne ameriške carine. - V Mehiki skušajo zajeziti val nasilja po smrti vodje mamilarskega kartela. - Navijači v središču Ljubljane bučno sprejeli slovenske olimpijce, med njimi dobitnike odličij.

Minevajo štiri leta od začetka vojne v Ukrajini, ki ji ni videti konca kljub intenzivnim diplomatskim prizadevanjem in sankcijam. Evropski zunanji ministri skušajo v Bruslju doseči dogovor o novem svežnju sankcij proti Rusiji in 90-milijardnem posojilu Kijevu. A Madžarska je napovedala, da bo blokirala dogovor zaradi spora z Ukrajino, povezanega s tranzitom nafte. Slovaška pa je zagrozila, da bo, če ji Kijev danes ne bo spet začel dobavljati nafte, ustavila nujno dobavo elektrike v Ukrajino. Drugi poudarki: - Na zasedanju sveta OZN za človekove pravice opozorila o njihovi ogroženosti. - Na Mariborskem še velja poziv prebivalcem, naj se ne zadržujejo v parkih in gozdovih. - Na počitnicah še šolarji z vzhoda države, na voljo številne brezplačne dejavnosti.

Odsotnost ameriškega obrambnega ministra na zasedanju preostalih kolegov v severnoatlantskem zavezništvu v Bruslju bi lahko pomenila nasprotno, a generalni sekretar NATA Mark Rutte zagotavlja, da so Združene države trdno usidrane v zavezništvu ter da mu odnosi v zavezništvu vlivajo optimizem. Druge teme: - Po dveh smrtih in številnih protestih ameriška vlada končuje operacije proti nezakonitim priseljencem v Minnesoti. - Državnega podjetja za urejanje voda letos ne bo, ministrstvo o konceptu njegove organizacije še odloča - Tudi v Mariboru pomisleki o graditvi sežigalnice odpadkov, napovedano je tudi odločanje na referendumu.

Slovenija letos ne bo sprejela migrantov iz bolj obremenjenih članic Evropske unije. Namesto tega je izbrala vplačilo v solidarnostni sklad, njen prispevek bo znašal 1,8 milijona evrov. Druge teme: - Zunanji ministri Unije na zasedanju v Bruslju obravnavajo razmere na več kriznih žariščih, med drugim v Iranu. Zaradi nasilnega zatiranja protestov so proti Teheranu že sprejeli nove sankcije, na mizi je tudi uvrstitev Iranske revolucionarne garde med teroristične organizacije. Pošiljamo jasno sporočilo, zatiranje ljudi ima svojo ceno in zanj boste kaznovani, je dejala prva diplomatka povezave Kaja Kallas. - Preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank, v vmesnem poročilu govori o morebitnem nezakonitem financiranju stranke SDS. Omenjeni v poročilu so prepričani, da gre za politični obračun. Predsednica komisije Tamara Vonta poudarja, da gre za posameznike, ki so v času, ki ga preiskuje komisija, dobili neprimerno več denarja kot kadarkoli prej ali pozneje. - Del slovenskih občin nasprotuje izračunom o koeficientu njihove razvitosti, ki bi več kot 30 občin v celoti izključili iz državnega sofinanciranja naložb. Zakonski predlog, ki bi jim zagotovil sredstva, ocenjujejo kot nezadosten. Kot je dejal predsednik Skupnosti občin Nejc Smole, zahtevajo popravo teh kazalcev, ker sicer ni moč govoriti o nekem realnem faktorju.

Evropska unija bo Iransko revolucionarno gardo najverjetneje razglasila za teroristično organizacijo, je pred srečanjem zunanjih ministrov 27-erice dejala vodja evropske diplomacije Kaja Kallas. Sprva je kazalo, da tega zaradi nesoglasja članic ne bodo storili. Kot je dodala Kallasova, ocenjujejo, da bodo diplomatski kanali s Teheranom ostali odprti kljub ukrepom proti eni od vej oboroženih sil Islamske republike. Več o dogajanju v Bruslju v oddaji, v kateri slišite še: - Notranje ministrstvo lastnike nezakonitega orožja poziva k predaji do sobotnega izteka roka. - Zakonoma o STA in pomoči energetsko intenzivnim podjetjem se obeta podpora. - V slovenskih gorah lani rekordno število smrtnih nesreč.

V državnem zboru koalicija hiti z nujnimi postopki, opozicija nezadovoljna in svari pred metanjem denarja za ozko določene namene.22. marca imamo Slovenci verjetno zadnjo priložnost, da se osvobodimo, meni dr. Boštjan Marko Turk.Slovenska tiskovna agencija z zakonom dobiva precejšnjo finančno injekcijo.Večina sindikatov podpisala anekse h kolektivnim pogodbam, pomisleki ostajajo.Menedžerji na tradicionalnem srečanju pozvali k odgovornemu vodenju Slovenije, nagrado za življenjsko delo prejel podjetnik Tone Strnad.Odnosi med Evropsko unijo in ZDA v ospredju zasedanja zunanjih ministrov v Bruslju.Vreme: Jutri bo pretežno oblačno in povečini suho.V slovenskih gorah lansko leto umrlo 50 ljudi, kar je največ v 20 letih beleženja statistike.Evropska unija bi iransko revolucionarno gardo razglasila za teroristično organizacijo.ŠPORT: Slovenski rokometaši s porazom proti Islandiji sklenili evropsko prvenstvo na osmem mestu.

Ponoči se je v Bruslju končalo izredno zasedanje voditeljev članic Evropske unije, v ospredju katerega so bili predvsem odnosi z Združenimi državami Amerike. Evropski voditelji so izražali zadovoljstvo, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump umaknil grožnje glede prisvojitve Grenlandije in uvedbe carin za več članic Unije. Odločen in enoten odziv se je po mnenju zbranih voditeljev izkazal za pravi odgovor. Druge teme: - Prvič od začetka vojne se bodo danes srečali predstavniki Ukrajine, Rusije in Združenih držav. - Po opozorilih županov koalicija predlaga spremembe zakona o financiranju občin. - Odhod maksilofacialnih kirurgov iz ljubljanskega UKC-ja vse bližje, za zdaj dogovora z vodstvom še ni.

Voditelji Evropske unije na izrednem vrhu v Bruslju podprli suverenost Danske in Grenlandije.Kremelj pred novimi pogajanji o končanju vojne ponovil zahtevo po umiku ukrajinskih sil iz Donbasa.Vlada Slovenijo razdelila na šest zdravstvenih regij. Kakšne bodo posledice? Izvršbe na podlagi Šutarjevega zakona dvignile veliko prahu; Finančna uprava in policija okrepili aktivnosti.Lani v Sloveniji približno 6 odstotna rast turističnega obiska in števila nočitev.ŠPORT: Popoldne začetek svetovnega prvenstva v poletih, glavni favorit za zmago naš Domen Prevc.Vreme: Konec tedna bo oblačen in deževen, z nekoliko višjimi temperaturami.

Grenlandski premier Jens Frederik Nielsen je v današnjem odzivu na ameriške težnje po prevzemu največjega otoka na svetu dejal, da se mu vojaški napad ne zdi verjeten. Kot je dodal, jetreba biti kljub temu pripravljen na vse scenarije. Danska premierka Mette Frederiksen pa je zaradi groženj presdednika Združenih držav Donalda Trumpa s trgovinsko vojno poudarila nujnost odziva Evrope. Evropski parlament bo po napovedih več političnih skupin zaradi Trumpovih carinskih groženj začasno ustavil potrjevanje julija sklenjenega trgovinskega dogovora. Medtem so se finančni ministri članic Unije v Bruslju strinjali, da mora biti odziv 27-terice pragmatičen in močan. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je dejal, da med morebitnimi protiukrepi ne izključujejo uporabe instrumenta proti gospodarski prisili, ki jo izvajajo tretje države oziroma tako imenovane trgovinske bazuke. Medtem je ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu posvaril evropske države, naj je ne uporabijo prej omenjenega instrumenta. 27-terica omenjenega ukrepa ni uporabila še nikoli, za njegovo uporabo pa se je v svojem nagovoru v mondenem švicarskem letovišči zavzel francoski predsednik Emmanuel Macron.

O zagatah evropskih poskusov strateške avtonomije v senci Združenih držav in KitajskeEvropska unija, ki je v osnovi nastala kot gospodarska skupnost zahodnoevropskih držav, nedvomno ni ena tistih političnih tvorb, ki bi se razvile v goreči želji njenih prebivalcev po vzpostavitvi suverenosti evropskega kontinenta, ki je bil v tistem času tako in tako v veliki meri razdeljen na vplivni sferi Združenih držav in Sovjetske zveze. Zato morda ni nenavadno, da iz Bruslja tudi več kot pol stoletja za tem, že v 21. stoletju, ni bilo slišati veliko razmislekov o evropski avtonomiji od svetovnih velesil, pa naj je šlo za gospodarsko in energetsko odvisnost od Kitajske in Rusije ali pa za tehnološko, gospodarsko, tako rekoč popolno vojaško in v veliki meri tudi politično-strateško odvisnost od Združenih držav.In vendar so v preteklih nekaj letih spričo političnih premikov na vseh celinah tudi evropski voditelji morali začeti razmišljati o tem, kakšno vlogo lahko Evropa sploh igra v svetu velesil, ki so ji vedno manj samoumevno naklonjene in od katerih je odvisna na tako rekoč vseh področjih. Če je razmislek o strateški avtonomiji skozi vojno v Ukrajini in vedno manj rožnate odnose z ZDA nenazadnje le prišel v ospredje razmislekov v Bruslju, pa to seveda še ne pomeni, da je ta avtonomija na dosegu roke. Kakšnim miselnim premikom smo priča in koliko so želje po vojaški, gospodarski, tehnološki in politični suverenosti sploh uresničljive v evropskih državah, ki imajo vsaka svoje partikularne gospodarske in politične interese, ki so tehnološko marsikje v zaostanku, ki so dolga leta zanemarjale aktivno industrijsko politiko, ki v evropski komisiji nimajo najbolj učinkovitega in še manj legitimnega vodstva in imajo na svojih tleh na tisoče ameriških vojakov? To so nekatera od vprašanj, ki se jih bomo dotaknili v tokratni intelekti, ko pred mikrofonom gostimo filozofa in politologa dr. Sašo Furlana z ljubljanske Filozofske fakultete ter dr. političnih znanosti Jašo Veselinoviča, podoktorskega raziskovalca na Svobodni univerzi Amsterdam. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Pixabay  

V nedeljski kmetijski oddaji ste slišali odmev na četrtkove proteste kmetov v Bruslju, v drugem delu pa je bil naš gost direktor Mlekarne Planika Miran Božič.

Po maratonskem zasedanju so voditelji članic Evropske unije v Bruslju davi ob tretji uri dosegli dogovor, ki bo omogočil financiranje najnujnejših potreb Ukrajine v prihodnjih dveh letih. Ker se voditeljem ni uspelo dogovoriti o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, so našli kompromisno rešitev. 90 milijard evrov za pomoč Ukrajini bodo financirali s skupnim evropskim zadolževanjem. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstvo kritično do zvišanja minimalne plače, ki ga je napovedal minister Mesec; tega danes čaka interpelacija. - Nekateri odvetniki bodo ob dnevu pravne pomoči in prazniku Odvetniške zbornice ponujali brezplačno pravno pomoč. - Nogometašem Celja se po sinočnjem remiju s Shelbournom ni uspelo neposredno uvrstiti v osmino finala konferenčne lige.

Evropski voditelji so se ponoči na vrhu Evropske unije v Bruslju dogovorili, da bodo Ukrajini za prihodnji dve leti namenili novo posojilo v višini 90 milijard evrov. Za posojilo pa ne bodo jamčili z zamrznjenim ruskih premoženjem, o čemer so se pogajali v minulih tednih, ampak s skupnim evropskim proračunom. Podpora Unije za financiranje Kijeva sicer ni enotna, saj Madžarska, Češka in Slovaška pri posojilu ne bodo sodelovale. Premoženje ruske centralne banke ostaja zamrznjeno. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor o interpelaciji zoper ministra za delo Luko Mesca, ta očitke zavrača. - Težave Zdravstvenega doma Maribor zaradi odhodov zdravnikov specialistov. - Pristojni opozarjajo na nevarnosti uporabe pirotehničnih sredstev za ljudi in živali.

V Bruslju se bodo danes na rednem zasedanju zbrali voditelji članic Evropske unije. Glavna tema bo Ukrajina in kako ji zagotoviti finančno pomoč v prihodnjih dveh letih. Srečanja naj bi se udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Poleg tega bodo obravnavali prihodnji večletni evropski proračun in širitev povezave. Medtem bo v Bruslju potekal tudi vseevropski protest kmetov. Težita jih sporazum Mercosur in pretirana birokracija. V oddaji tudi: - Trump se je v televizijskem nagovoru v svojem slogu pohvalil z gospodarsko blaginjo; več kot polovica Američanov je ne čuti. - Poslanci o noveli zakona o RTV Slovenija. Sindikate skrbi umik usklajevanja višine prispevka z inflacijo. - Zaradi sumov nepravilnosti v javnem zavodu GO!2025 novogoriški svetniki predlagajo zunanjo revizijo vseh let poslovanja.

Ukrajina v prihodnjih dveh letih potrebuje stabilno financiranje, Ervopska unija je sklenila zagotoviti dve tretjini potrebnih sredstev. Kako to doseči, pa je vprašanje za voditelje članic povezave, ki zasedajo v Bruslju. Brez odgovora se ne bodo razšli, sporoča predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Med osrednjimi točkami je tudi širitvena politika. Že sinoči so na to temo v Bruslju gostovali voditelji držav zahodnega Balkana. V oddaji tudi: - Na vseevropskem protestu kmetov v Bruslju policija uporabila vodni top. - Minister za delo Mesec bo predlagal zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto. - Ob svetovnem dnevu migrantov v Novem mestu kuharske delavnice Okusi svetov.

V priporu drug osumljenec za povzročitev smrti Aleša Šutarja.Na Slovenskih železnicah preiskave zaradi domnevnih fiktivnih poslov.Voditelji Evropske unije jutri med drugim o večletnem proračunu, v Bruslju protest kmetov.Vreme: Jutri bo povečini oblačno, ponekod na vzhodu pa delno jasno z nekaj megle.

Jutri v Bruslju vseevropski protest kmetov, tudi precejšnja slovenska udeležba.Evropski poslanci sprejeli resolucijo za splav, zdaj je na potezi Evropska komisija. Z zlatim redom za zasluge odlikovana parašportnik Franček Gorazd Tiršek in Arhiv Republike Slovenije.V Kočevski Reki slavnostno obeležje 35-letnice prvega postroja Teritorialne obrambe. Peterle: Če takrat ne bi prišlo do postroja, mogoče slovenske države ne bi bilo.Opozicija že šesti interventni zakon na področju zdravstva označila za pravni zmazek.Von der Leyenova pred vrhom Evropskega sveta: Odločitev o podpori Ukrajini bo ključna za evropsko neodvisnost.vreme- danes še oblačno s posameznimi padavinami, jutri bolj, na vzhodu celo kak sončni žarek.VMESNIKGripa pohitela, Slovenija med huje prizadetimi v uniji.Sprejet novi zakon o varstvu javnega reda in miru, kako bo po novem z igranjem glasbil v stanovanjih?ŠPORT: Drugi zaporedni poraz košarkerjev Cedevite Olimpije v evropskem pokalu

Evropska komisija je po močnem pritisku domače avtomobilske industrije popustila. Motorje na notranje izgorevanje bo mogoče v Evropski uniji kupiti tudi po letu 2035, so napovedali v Bruslju. Evropski proizvajalci, ki se srečujejo z ostro konkurenco električnih vozil iz Kitajske, bodo kljub temu morali poskrbeti za 90-odstotno zmanjšanje izpustov v primerjavi z letom 2021. Po besedah pristojnega komisarja Apostolosa Cicikostasa nameravajo tako ohraniti domačo industrijo konkurenčno in inovativno ob upoštevanju zdravega razuma in pragmatičnih rešitev. Drugi poudarki oddaje: - Podpornice Ukrajine ustanavljajo komisijo za povračilo vojne škode - Tudi slovenski kmetje svarijo pred škodljivim trgovinskim sporazumom z Južno Ameriko - Pristojne službe: popoplavna sanacija prehaja k dolgoročnejšim naložbam.

Zdravo. Tokrat začnemo z gumbi ZX Spectruma, anekdoto o ekvatorju in "dejstvu", da je Zemlja ravna in resničnem dejstvu, da je Festivus, praznik za vse nas, navdihnjen po resničnih dogodkih. Ne pozabimo niti na decembersko dozo žurov, utrujenosti in se sprašujemo, kakšna bo novoletna epizoda letos. Gala obleke, da ali ne? Tokrat se tretjič vrnemo k 3. poglavju knjige, kjer pristanemo v Zairu. Obdelamo kartice za pospeševanje turizma, ki jih domačini ne znajo prebrati, brutalne številke, spoznamo teorijo prahu, humanoidno Roombo, leopardov klobuk maršala Mobutuja, prečrtane obrazce in carinike, ki jim je bolj všeč avtomobilska revija kot računalnik. Zaključimo z razmislekom o časopisih, retro momentih in vprašanjem, ali se kdaj vrnejo, tako kot so se plošče in kasete.

Bo tožilstvo v zadevi Šutar preganjalo še enega osumljenca? Prvotni je na prostosti zaradi sprememb izjav določenih prič. Policija je ravnala ustrezno in zakonito, pravi notranji minister Branko Zlobko. Novi načelnik generalštaba Boštjan Močnik želi najti rešitve za pomanjkanje kadra in posodobitev Slovenske vojske. Pogovori o miru v Ukrajini v Berlinu in Bruslju. Slovenija želi ustrezno rešitev za pokritje novega posojila Kijevu. Avstralske oblasti po včerajšnjem strelskem napadu v zaostritev orožarske zakonodaje.

Na današnji dan pred 30-imi leti je v Bosni in Hercegovini zavladal mir. V Parizu so dan pred tem voditelji narodov iz Bosne in Hercegovine podpisali Daytonski mirovni sporazum. Ploskali so jim takratni ameriški predsednik Bill Clinton in evropski voditelji. Če je takrat sporazum razrušeni državi prinesel mir in obnovo, je po 30-ih letih napočil čas za nov razmislek o njem. Umik Milorada Dodika s položaja predsednika Republike Srbske je pomemben, a nezadosten korak v smeri, ki bi državo hitreje približala Bruslju. Kako razmišljajo mladi Hrvati, Srbi in Bošnjaki? Na kaj opozarja stroka? Kakšne so plače poslancev, s koliko denarja mora preživeti štiričlanska družina? Sarajevo in Banjaluko je obiskala naša balkanska dopisnica Saša Banjanac Lubej.

Slovenija bo morala po zdajšnjih izračunih za novo posojilo Evropske unije Ukrajini, ob uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, zagotoviti poroštvo v vrednosti približno 700 milijonov evrov. Tako je, pred današnjim srečanjem z evropskimi kolegi v Bruslju, ocenil finančni minister Klemen Boštjančič. Kot je dodal, bi to poroštvo uporabili samo v skrajnem primeru. Ostali poudarki oddaje: - Ljubljanski župan Jankovič pred parlamentarno komisijo: projekt C0 je varen. - Invalidi proti podaljšanju roka za ureditev dostopnosti javnih objektov. - Začenja se leto pesnika Krasa, Srečka Kosovel.

Britanski premier Keir Starmer, francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merc so se včeraj po telefonu pogovarjali z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o končanju vojne v Ukrajini. Ob živahni izmenjavi mnenj, kot je pogovor označil Trump, ga je trojica pozvala, naj v Evropo na srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim konec tedna pošlje svoje predstavnike. Danes se bodo po napovedih preko videopovezave sešli tudi voditelji tako imenovane koalicije voljnih - držav, ki podpirajo Ukrajino. Cilj pogovorov je doseči napredek glede varnostnih jamstev za Kijev. Ta medtem Washingtonu še ni predstavil posodobljenega mirovnega načrta, ki so ga skrajšali z 28-ih točk na 20. To naj bi storil v kratkem. V oddaji tudi: - Srbski predsednik v Bruslju poleg pomoči pri energetski krizi tudi o širitvi Unije. - Nadaljevanje prenove ljubljanske avtobusne in železniške postaje prinaša spremenjen režim. - Brežiški porodnišnici predali grelno-reanimacijske posteljice za novorojenčke.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Bruslju srečal z visokimi predstavniki Nata in Evropske unije. Pred tem je bil v Londonu, kjer so se z voditelji Ukrajine, Velike Britanije, Nemčije in Francije zavzeli za enotnost v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da Ukrajina nima pravne podlage za predajo svojega ozemlja Rusiji. Pogovore je označil za produktivne in napovedal, da bo mirovni načrt Ukrajine in Evrope predvidoma pripravljen do jutri zvečer, nato ga bodo predstavili Združenim državam.

Diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini se bodo danes nadaljevala v Bruslju in Londonu. Tam se bo ukrajinski predsednik Zelenski sešel z voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije. Zelenski je pred tem dejal, da je ameriška stran seznanjena z osnovnimi stališči Ukrajine. Druge teme: - Evropski notranji ministri podprli prvi seznam varnih izvornih držav. - Komisija za preprečevanje korupcije svari pred neupoštevanjem njenih priporočil in odločitev. - Z brezplačnimi vadbami do več gibanja in veselja za ljudi z invalidnostjo.

Dr. Janez Potočnik, ena ključnih osebnosti slovenskega približevanja Evropski uniji, je bil evropski komisar v dveh mandatih, danes pa kot sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire pri OZN še naprej ostaja med najvidnejšimi slovenskimi glasovi v Bruslju. Večino časa živi in dela v belgijski prestolnici, še naprej veliko potuje po svetu. Analizira osrednje politike Evropske unije – od širitvenega procesa do gospodarskih in strateških vprašanj –, ob robu podnebne konference v Braziliji pa opozarja tudi na negotovo prihodnost evropske zelene politike.

Prvič je v Slovenijo prišel francoski predsednik, ki bi ga, vsaj po zunanjosti, hitro lahko zamenjali za našega predsednika vlade, Macron ga je potem celo nadomeščal v Bruslju; prvič je v zapor odšel nekdanji francoski predsednik, na Japonskem so prvič dobili predsednico vlade, na Islandiji so prvič odkrili komarje v naravnem okolju, pri nas pa v pošiljki kumaric iz Indije, ki so imele oznako »narejeno v Sloveniji«, prvič prisotnost paracetamola. Aja, pa Robert Golob je zatrdil, da ne bo odstopil. Ne prvič.

Evropski voditelji bodo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Bruslju pozdravili z 19. svežnjem ukrepov proti Rusiji. Nove sankcije proti Moskvi je sinoči uvedel tudi Washington, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump izrazil prepričanje, da bodo učinkovite. Sankcije so obsežne in usmerejene proti nafti, proti največjima ruskima podjetjema v panogi, ki sta med največjimi na svetu, je poudaril Trump. Drugi poudarki: - Vlada naj bi z interventnim zakonom omogočila samodejno vključitev več kot 20 tisoč stanovalcev domov za starejše v nov sistem dolgotrajne oskrbe. - Zakon za priključitev okupiranega Zahodnega brega Izraelu, ki mu premier Netanjahu sicer nasprotuje, prestal prvo glasovanje v izraelskem parlamentu. - Odbojkarji ACH-ja so kvalifikacije za ligo prvakov začeli z zmago; na Nizozemskem so proti domačemu Orionu izgubili le en niz.

Novi papež Léon XIV. je po včerajšnji izvolitvi danes daroval mašo v Sikstinski kapeli. V prvi pridigi je poudaril, da mora Cerkev delovati kot zgled in širiti sporočila enotnosti. Njegova uradna umestitev bo 18-ega maja. Druge teme: - Novi nemški kancler Friedrich Merz in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na pogovorih v Bruslju poudarila nujnost ničelnih carin z Združenimi državami. - Fiskalni svet ob napovedi glede povečanja obrambnih izdatkov: vladni načrti glede dodatnega zadolževanja le kratkotrajno vzdržni. - Začetek kolesarske dirke po Italiji. Primož Roglič lovi uspeh izpred dveh let.

Arheologi že dolgo niso več le žličkarji, ki iz tal pod nami izvabljajo okostnjake in zaklade. V zadnjem času ta veda doživlja skokovit napredek, saj si podaja roke z radiokarbonskimi in izotopskimi analizami ter genetskimi preiskavami, ob pomoči katerih lahko samo na osnovi prgišča prsti ugotavlja, kako so ljudje živeli pred tisočletji, kaj so jedli in kako so se gibali. V tokratni Frekvenci X potujemo v obdobje bronaste in železne dobe in se tudi vprašujemo, kaj nas lahko o spopadanju z različnimi okoljskimi in družbenimi izzivi naučijo tisti časi. Naši gostje so: dr. Matija Črešnar, profesor arheologije kovinskih obdobij in vodja Centra za interdisciplinarne raziskave v arheologiji na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Christophe Snoeck, kemijski inženir in bioarheolog, raziskovalni profesor in vodja bioarheološkega laboratorija na Svobodni univerzi v Bruslju in dr. Philipp W. Stockhammer, profesor predzgodovinske arheologije na Univerzi Ludwiga-Maximiliana v Münchnu in so-direktor raziskovalnega centra za arheološko in naravoslovno raziskovanje starega Sredozemlja Max Planck-Harvard. Poglavja: 00:01:09 Kako je bilo nad Igom nekoč? 00:03:15 Nove metode terenskega zbiranja podatkov 00:05:10 Kakšno vlogo ima ogenj za arheologe? 00:06:15 S terena v laboratorij 00:07:58 Kdo je Christophe Snoeck? 00:10:04 Kakšna je vloga analize stabilnih izotopov, na primer stroncija? Ali: Si to, kar ješ. 00:12:25 S tovrstnimi metodami pridejo do besede do zdaj nevidne plati zgodovine 00:13:41 Kaj so z novimi metodami odkrili v Novem mestu? 00:17:20 O visoki mobilnosti žensk v zgodnji bronasti dobi srednje Evrope s Philippom Stockhammerjem 00:23:33 Česa nas lahko naučijo stare kulture? 00:27:03 Solza teh žensk, ki so prihajale iz oddaljenih krajev, ne moremo izslediti Ali: O vlogi umetnosti 00:31:18 Prihodnjič pa o kvantni fiziki

Državni zbor bo danes potrdil resolucijo o preprečevanju korupcije, ki bo nadomestila 20 let star dokument. Pristojni odbor jo je potrdil brez glasu proti. V njej je opisanih 77 strateških ciljev pri odpravi korupcije, na podlagi katerih bo protikorupcijska komisija pripravila akcijski načrt. Drugi poudarki: - Moskva in Kijev neenotna v zvezi z dogovorom o nenapadanju energetske infrastrukture in v morju. - Srbski predsednik Vučić na srečanju v Bruslju zanikal uporabo zvočnega topa in obljubil pojasnila. - Neja Dvornik s šestim mestom na zadnjem veleslalomu sezone dosegla uvrstitev kariere.

Voditelji članic Evropske unije so se na sinoči končanem zasedanju v Bruslju zavzeli za precejšnjo okrepitev obrambne pripravljenosti Evrope do leta 2030 in pospešitev spodbujanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Druge teme: - Lovci opozarjajo, da predlog novele zakona o divjadi in lovstvu ne odpravlja osrednjega problema vse večjih škod po divjadi. - Ljubljanski pesniški maraton praznuje 10-letnico, na današnji svetovni dan poezije po državi tudi številni drugi dogodki - Na prvi tekmi za obstanek v ligi B nogometne Lige narodov Slovenci v gosteh s Slovaki igrali 0: 0

Voditelji članic Evropske unije bodo v Bruslju obravnavali načrte za okrepitev skupnih obrambnih zmogljivosti na stari celini, ki jih je Evropska komisija podrobneje predstavila v beli knjigi o prihodnosti evropske obrambe do leta 2030. Kateri predlogi in ideje so uresničljivi, se bo pokazalo v prihodnjih mesecih, že zdaj pa vemo, da bo morala Evropska unija za svojo varnost plačevati več. Koliko denarja bo namenjala za to, kje ga bo vzela, se pripravlja na vojno ali se ji želi izogniti? Na ta in druga vprašanja bomo skušali odgovoriti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na FDV Univerze v Ljubljani; dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje na FDV Univerze v Ljubljani; dr. Denis Mancevič, strateški svetovalec in analitik. Avtorica Sandra Krišelj.

Izplen izrednega vrha evropskih voditeljev v Bruslju je enotna podpora krepitvi obrambnih zmogljivosti Evrope. Glede nadaljnje podpore Ukrajini pa niso dosegli soglasja zaradi nasprotovanja Madžarske. Druge teme: - Negotove razmere za gospodarstvo: ECB ob znižanju temeljnih obrestnih mer napoved popravila navzdol - Onkološki inštitut v Ljubljani zaradi povečanja števila obravnav spremenil način terapije; težave za tiste, ki se vozijo na preglede v Ljubljano - Slovenski orli v Trondheimu ubranili naslov svetovnih prvakov; Nika Prevc danes v boj za novo zmago

Voditelji članic Evropske unije se bodo danes v Bruslju sešli na izrednem zasedanju, ki se bo vrtelo predvsem okrog dveh tem - kako okrepiti evropsko obrambo in jo narediti samostojno ter kako še naprej vojaško pomagati UkrajinI. Vrh so sklicali predvsem zaradi potez ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki so izzvale povsem nova politična razmerja v svetu. Med udeleženci bo tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Druge teme: - Združene države Amerike za mesec dni preložile uvedbo carin na uvoz avtomobilov iz Kanade in Mehike; slovenska industrija pozorno spremlja dogajanje. - Slovenija potrebuje tuje delavce, tudi v zdravstvu. Postopke naj bi pospešili z zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij, ki začenja parlanentarno pot. - Slovenska mešana skakalna ekipa v Trondheimu osvojila srebro; danes odločilen dan za naše orle na ekipni tekmi.

Pozno sinoči se je v Bruslju končalo neformalno srečanje voditeljev članic Evropske unije, ki so največ pozornosti namenili krepitvi evropske obrambe in odnosom z novo ameriško administracijo, ki jo spet vodi Donald Trump. Ločeno so se pogovarjali z generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem in z britanskim premierjem Kierom Starmerjem. Druge teme: - Trump začasno zamrznil višje carine za Mehiko in Kanado, tik preden bi danes začele veljati. - Kaj prinaša predlog prve celovite prenove medijskega zakona po več kot 20-ih letih? Dokument danes na poslanskih mizah. - Bloudkovo nagrado za življenjsko delo v športu dobila Janez Vodičar in Irena Rosa. Za vrhunski mednarodni dosežek nagrajenih več nosilcev olimpijskih medalj.

Krepitev obrambe je med prednostnimi nalogami Evropske unije, kar odseva dnevni red današnjega neformalnega vrha v Bruslju. Tudi v luči zahtev po zvišanju obrambnih izdatkov in novih ameriških groženj s carinami ne bodo mogli mimo ameriškega predsednika Trumpa. Ta je sinoči o uvedbi carin proti Uniji zagotovil, da ni ravno časovnice, a uvedli jih bodo kmalu.Drugi poudarki oddaje: - V Nemčiji so ulice konec tedna zavzeli protestniki, ki nasprotujejo sprejemanju zakonov ob pomoči glasov skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo. Samo v Berlinu se je včeraj zbralo več kot 160 tisoč ljudi, po ocenah organizatorjev četrt milijona. - Na dopoldanski seji Sveta za kmetijstvo in podeželje bodo obravnavali zakonodajni sveženj, ki je v javni obravnavi. En mesec je za to premalo, so prepričani kmetje, in pričakujejo podaljšanje. - V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se bodo zvečer začeli 33-ti Dneve komedije. Za nagrade bo tekmovalo 8 predstav.

Pogajalci v Katarju so sinoči dosegli dogovor o prekinitvi ognja med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas ter izpustitvi izraelskih talcev iz Gaze. Sporazum bosta predvidoma dopoldne potrdila še izraelska vlada in varnostni kabinet, veljati pa naj bi začel v nedeljo. Številni voditelji po svetu so z olajšanjem sprejeli novico, da bo v Gazi utihnilo orožje. Dogovor so poleg Združenih držav pozdravili še v Bruslju in večini evropskih držav, tudi v slovenskem političnem vrhu. V oddaji tudi o tem: - Joe Biden v poslovilnem nagovoru Američane posvaril pred koncentracijo moči v rokah peščice najbogatejših. - Vlada danes o osnutku novele zakona o zdravstveni dejavnosti, med glavnimi spremembami ločitev med javnim in zasebnim zdravstvom. - Slovenski rokometaši s tekmo proti Kubi v Zagrebu začenjajo svetovno prvenstvo.