Podcasts about bruslju

V Bruslju se bodo danes na rednem zasedanju zbrali voditelji članic Evropske unije. Glavna tema bo Ukrajina in kako ji zagotoviti finančno pomoč v prihodnjih dveh letih. Srečanja naj bi se udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Poleg tega bodo obravnavali prihodnji večletni evropski proračun in širitev povezave. Medtem bo v Bruslju potekal tudi vseevropski protest kmetov. Težita jih sporazum Mercosur in pretirana birokracija. V oddaji tudi: - Trump se je v televizijskem nagovoru v svojem slogu pohvalil z gospodarsko blaginjo; več kot polovica Američanov je ne čuti. - Poslanci o noveli zakona o RTV Slovenija. Sindikate skrbi umik usklajevanja višine prispevka z inflacijo. - Zaradi sumov nepravilnosti v javnem zavodu GO!2025 novogoriški svetniki predlagajo zunanjo revizijo vseh let poslovanja.

Zdravo. Tokrat začnemo z gumbi ZX Spectruma, anekdoto o ekvatorju in "dejstvu", da je Zemlja ravna in resničnem dejstvu, da je Festivus, praznik za vse nas, navdihnjen po resničnih dogodkih. Ne pozabimo niti na decembersko dozo žurov, utrujenosti in se sprašujemo, kakšna bo novoletna epizoda letos. Gala obleke, da ali ne? Tokrat se tretjič vrnemo k 3. poglavju knjige, kjer pristanemo v Zairu. Obdelamo kartice za pospeševanje turizma, ki jih domačini ne znajo prebrati, brutalne številke, spoznamo teorijo prahu, humanoidno Roombo, leopardov klobuk maršala Mobutuja, prečrtane obrazce in carinike, ki jim je bolj všeč avtomobilska revija kot računalnik. Zaključimo z razmislekom o časopisih, retro momentih in vprašanjem, ali se kdaj vrnejo, tako kot so se plošče in kasete.

Bo tožilstvo v zadevi Šutar preganjalo še enega osumljenca? Prvotni je na prostosti zaradi sprememb izjav določenih prič. Policija je ravnala ustrezno in zakonito, pravi notranji minister Branko Zlobko. Novi načelnik generalštaba Boštjan Močnik želi najti rešitve za pomanjkanje kadra in posodobitev Slovenske vojske. Pogovori o miru v Ukrajini v Berlinu in Bruslju. Slovenija želi ustrezno rešitev za pokritje novega posojila Kijevu. Avstralske oblasti po včerajšnjem strelskem napadu v zaostritev orožarske zakonodaje.

Na današnji dan pred 30-imi leti je v Bosni in Hercegovini zavladal mir. V Parizu so dan pred tem voditelji narodov iz Bosne in Hercegovine podpisali Daytonski mirovni sporazum. Ploskali so jim takratni ameriški predsednik Bill Clinton in evropski voditelji. Če je takrat sporazum razrušeni državi prinesel mir in obnovo, je po 30-ih letih napočil čas za nov razmislek o njem. Umik Milorada Dodika s položaja predsednika Republike Srbske je pomemben, a nezadosten korak v smeri, ki bi državo hitreje približala Bruslju. Kako razmišljajo mladi Hrvati, Srbi in Bošnjaki? Na kaj opozarja stroka? Kakšne so plače poslancev, s koliko denarja mora preživeti štiričlanska družina? Sarajevo in Banjaluko je obiskala naša balkanska dopisnica Saša Banjanac Lubej.

Slovenija bo morala po zdajšnjih izračunih za novo posojilo Evropske unije Ukrajini, ob uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, zagotoviti poroštvo v vrednosti približno 700 milijonov evrov. Tako je, pred današnjim srečanjem z evropskimi kolegi v Bruslju, ocenil finančni minister Klemen Boštjančič. Kot je dodal, bi to poroštvo uporabili samo v skrajnem primeru. Ostali poudarki oddaje: - Ljubljanski župan Jankovič pred parlamentarno komisijo: projekt C0 je varen. - Invalidi proti podaljšanju roka za ureditev dostopnosti javnih objektov. - Začenja se leto pesnika Krasa, Srečka Kosovel.

Britanski premier Keir Starmer, francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merc so se včeraj po telefonu pogovarjali z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o končanju vojne v Ukrajini. Ob živahni izmenjavi mnenj, kot je pogovor označil Trump, ga je trojica pozvala, naj v Evropo na srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim konec tedna pošlje svoje predstavnike. Danes se bodo po napovedih preko videopovezave sešli tudi voditelji tako imenovane koalicije voljnih - držav, ki podpirajo Ukrajino. Cilj pogovorov je doseči napredek glede varnostnih jamstev za Kijev. Ta medtem Washingtonu še ni predstavil posodobljenega mirovnega načrta, ki so ga skrajšali z 28-ih točk na 20. To naj bi storil v kratkem. V oddaji tudi: - Srbski predsednik v Bruslju poleg pomoči pri energetski krizi tudi o širitvi Unije. - Nadaljevanje prenove ljubljanske avtobusne in železniške postaje prinaša spremenjen režim. - Brežiški porodnišnici predali grelno-reanimacijske posteljice za novorojenčke.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Bruslju srečal z visokimi predstavniki Nata in Evropske unije. Pred tem je bil v Londonu, kjer so se z voditelji Ukrajine, Velike Britanije, Nemčije in Francije zavzeli za enotnost v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da Ukrajina nima pravne podlage za predajo svojega ozemlja Rusiji. Pogovore je označil za produktivne in napovedal, da bo mirovni načrt Ukrajine in Evrope predvidoma pripravljen do jutri zvečer, nato ga bodo predstavili Združenim državam.

Diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini se bodo danes nadaljevala v Bruslju in Londonu. Tam se bo ukrajinski predsednik Zelenski sešel z voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije. Zelenski je pred tem dejal, da je ameriška stran seznanjena z osnovnimi stališči Ukrajine. Druge teme: - Evropski notranji ministri podprli prvi seznam varnih izvornih držav. - Komisija za preprečevanje korupcije svari pred neupoštevanjem njenih priporočil in odločitev. - Z brezplačnimi vadbami do več gibanja in veselja za ljudi z invalidnostjo.

Teden mineva v znamenju bolj ali manj iskrenih prizadevanj za mir v Ukrajini. Sestanki v Moskvi, na Floridi in v Bruslju za zdaj ne prinašajo miru, dajejo pa vtis, da se vse strani v sporu zavedajo, da se vojna ne bo končala na bojiščih. Kljub temu bi bilo zelo težko oceniti, da si v Moskvi dejansko prizadevajo za mir, še posebej v luči stališč ruskega predsednika, da je pripravljen tudi na vojno z Evropo, če bi bilo to potrebno. Vojna je beseda, ki je v zraku tudi pri Trumpovem ravnanju glede Venezuele, vojna pa je še naprej tudi očitno naravno stanje za Palestince. Čeprav naj bi v Gazi veljalo premirje, miru ni. Po labirintih sveta vas bo ta teden popeljal Matjaž Trošt.

Ime meseca novembra je Aleš Čadež, v Sloveniji prejemnik naziva Inovativni mladi kmet, naziv najboljšega pa je prejel še na 11. Evropskem kongresu mladih kmetov v Bruslju. Kot prvi Slovenec do zdaj je med 31 kandidati iz 27 držav izstopal s svojim delom in prepričal strokovno žirijo. Poleg glavnega priznanja je prejel tudi nagrado za najboljši projekt energetske učinkovitosti. Kmetijstvo Čadež domuje v vasi Delnice blizu Poljan v Poljanski dolini.

Ime tedna je postal Aleš Čadež, letošnji Inovativni mladi kmet, ki je na 11. Evropskem kongresu mladih kmetov v Bruslju prejel še naziv najboljšega mladega kmeta leta. Kot prvi Slovenec do zdaj je med 31 kandidati iz 27 držav izstopal s svojim delom in prepričal strokovno žirijo, poleg glavnega priznanja pa je prejel tudi nagrado za najboljši projekt energetske učinkovitosti. Kandidatki sta bili tudi: Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM telefon, kjer usposobljeni svetovalci otrokom in mladostnikom v stiski na anonimni brezplačni številki že 35 let zagotavljajo varen in zaupen prostor. Prostovoljcem pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije lahko otroci vsak dan brez strahu pred stigmatizacijo zaupajo svoja čustva in težave. Maruša Bradač, astrofizičarka in vodja raziskovalne skupine na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko, ekipe, ki je s teleskopom James Webb odkrila aktivno supermasivno črno luknjo v zgodnjem vesolju. Odkritje, ki so ga objavili v reviji Nature Communications, predstavlja ključen del sestavljanke o nastanku zgodnjih galaksij in črnih lukenj.

Potem ko sta v petek Združenje evropskih kmetijskih organizacij in Konfederacije evropskih kmetijskih zadrug COPA-COGECA za 18. december v Bruslju napovedali vseevropski protest kmetov, se je v samo nekaj urah odzvalo več kot štirideset kmetijskih organizacij iz vse Evrope in napovedalo udeležbo. Kmetje iz vse EU so namreč zgroženi nad tem, da bo še pred božičem predsednica Ursule von der Leyen letela v Brazilijo, in podpisala sporazum z Mercosurjem. V Bruslju tako 18. decembra pričakujejo več kot 10.000 kmetov. Med njimi tudi slovenskih napoveduje predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek in nagovarja potrošnike ...

Voditelji mreže Jezuitskega združenja za begunce v Evropi so v Bruslju govorili o načrtu za naslednjih nekaj let. Več o tem nam je povedal direktor slovenskega združenja, p. Robin Schweiger. Predstavil je še situacijo prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji ter s poslušalci delil izkušnjo, ki ga je v zadnjem obdobju še posebej nagovorila.

Dr. Janez Potočnik, ena ključnih osebnosti slovenskega približevanja Evropski uniji, je bil evropski komisar v dveh mandatih, danes pa kot sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire pri OZN še naprej ostaja med najvidnejšimi slovenskimi glasovi v Bruslju. Večino časa živi in dela v belgijski prestolnici, še naprej veliko potuje po svetu. Analizira osrednje politike Evropske unije – od širitvenega procesa do gospodarskih in strateških vprašanj –, ob robu podnebne konference v Braziliji pa opozarja tudi na negotovo prihodnost evropske zelene politike.

Radio Ognjišče in POGOVOR O iz Vatikana.Škof Jamnik v Bruslju o nevarnostih umetne inteligence.Predsednik Abbas obiskal grob papeža Frančiška.Maša za b.s. mučenca Alojzija Murglja.

V oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo povabili udeležence dogodka v Bruslju, na katerem so evropska gibanja za življenje predstavila pobudo za zaščito materinstva. Izvedeli pa boste tudi, kakšen zgodovinski korak sta naredili Katoliška in anglikanska cerkev ter zakaj je verska svoboda danes bolj ogrožena kot pred 25. leti.

V oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo povabili udeležence dogodka v Bruslju, na katerem so evropska gibanja za življenje predstavila pobudo za zaščito materinstva. Izvedeli pa boste tudi, kakšen zgodovinski korak sta naredili Katoliška in anglikanska cerkev ter zakaj je verska svoboda danes bolj ogrožena kot pred 25. leti.

Prvič je v Slovenijo prišel francoski predsednik, ki bi ga, vsaj po zunanjosti, hitro lahko zamenjali za našega predsednika vlade, Macron ga je potem celo nadomeščal v Bruslju; prvič je v zapor odšel nekdanji francoski predsednik, na Japonskem so prvič dobili predsednico vlade, na Islandiji so prvič odkrili komarje v naravnem okolju, pri nas pa v pošiljki kumaric iz Indije, ki so imele oznako »narejeno v Sloveniji«, prvič prisotnost paracetamola. Aja, pa Robert Golob je zatrdil, da ne bo odstopil. Ne prvič.

V oddaji vas popeljemo na Maldive, kamor je pred skoraj dvemi leti pot odpeljala tudi mlado Lariso Šinkovec, ki je svoj novi dom našla na otoku Thoddoo. Ustavljamo se v Bruslju, kjer je z letošnjim šolskim letom vodstvo slovenske dopolnilne šole prevzela nova učiteljica Nataša Schell. Popeljemo pa vas tudi v Srbijo in vam v poslušanje ponujamo zgodbi dveh generacij Slovencev v Banatu; babice Cvetke Vučkovič, ki je iz Bele Krajine v rani mladosti prispela v Gudurico in njenega vnuka Borislava, rojenega v Banatu, ki se je odpravil na študij v Slovenijo.

Evropski voditelji bodo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Bruslju pozdravili z 19. svežnjem ukrepov proti Rusiji. Nove sankcije proti Moskvi je sinoči uvedel tudi Washington, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump izrazil prepričanje, da bodo učinkovite. Sankcije so obsežne in usmerejene proti nafti, proti največjima ruskima podjetjema v panogi, ki sta med največjimi na svetu, je poudaril Trump. Drugi poudarki: - Vlada naj bi z interventnim zakonom omogočila samodejno vključitev več kot 20 tisoč stanovalcev domov za starejše v nov sistem dolgotrajne oskrbe. - Zakon za priključitev okupiranega Zahodnega brega Izraelu, ki mu premier Netanjahu sicer nasprotuje, prestal prvo glasovanje v izraelskem parlamentu. - Odbojkarji ACH-ja so kvalifikacije za ligo prvakov začeli z zmago; na Nizozemskem so proti domačemu Orionu izgubili le en niz.

Zgodovinski korak: Voditelja Katoliške in Anglikanske Cerkve, kralj Karel III. in papež Leon XIV., prvič po reformaciji molila skupaj. Podjetniki na svetoletnem shodu napolnili novomeško stolnico.Predsednica Pirc Musar po spornem razkritju dokumentacije Acetta ne namerava pozvati k odstopu.Poročilo o policijski akciji na kmetiji Peršman: bila je deloma nezakonita in nesorazmerna.Predlogu zakona o psihoterapiji trenutno naklonjeni v Svobodi in NSI, kako bodo glasovali ostali poslanci, še ni znano. Stališče psihoterapevtov je jasno - zakon je nujen.Članice Evropske unije na vrhu v Bruslju sprejele nov sveženj sankcij proti Rusiji, nanjo pritiska tudi Trump s kaznimi za največji ruski naftni družbi.Vreme: Padavine in nevihte bodo zajele vso Slovenijo, vetrovno bo.Občina Vrhnika se po izteku pogodbe poslavlja od finančne podpore Cankarjevi nagradiIzraelski parlament odprl pot odločanju o zakonodaji o priključitvi Zahodnega brega.Nogometaši Celja po uvodni domači zmagi, drevi na Irskem po drugo v Konferenčni ligi.

Zgodovinski korak: Voditelja Katoliške in Anglikanske Cerkve, kralj Karel III. in papež Leon XIV., prvič po reformaciji molila skupaj. Podjetniki na svetoletnem shodu napolnili novomeško stolnico.Predsednica Pirc Musar po spornem razkritju dokumentacije Acetta ne namerava pozvati k odstopu.Poročilo o policijski akciji na kmetiji Peršman: bila je deloma nezakonita in nesorazmerna.Predlogu zakona o psihoterapiji trenutno naklonjeni v Svobodi in NSI, kako bodo glasovali ostali poslanci, še ni znano. Stališče psihoterapevtov je jasno - zakon je nujen.Članice Evropske unije na vrhu v Bruslju sprejele nov sveženj sankcij proti Rusiji, nanjo pritiska tudi Trump s kaznimi za največji ruski naftni družbi.Vreme: Padavine in nevihte bodo zajele vso Slovenijo, vetrovno bo.Občina Vrhnika se po izteku pogodbe poslavlja od finančne podpore Cankarjevi nagradiIzraelski parlament odprl pot odločanju o zakonodaji o priključitvi Zahodnega brega.Nogometaši Celja po uvodni domači zmagi, drevi na Irskem po drugo v Konferenčni ligi.

Voditelji Unije v Bruslju razpravljajo o 140-milijardnem posojilu Ukrajini, ki bi ga financirali iz zamrznjenega ruskega premoženja. Rusija je prepričana, da bi šlo za krajo, saj Unija za to nima pravne podlage. Velike pomisleke ima tudi Belgija, kjer je največ ruskega premoženja, in zahteva zagotovila. Kot je dejal belgijski premier Bart De Wever, želi delitev tveganja, zagotovila, da bo vsaka članica prispevala, če bo treba denar vrniti, zamrznjeno rusko premoženje pa naj prispevajo vse članice, ki ga imajo. Premier Robert Golob se vrha zaradi bolezni ni udeležil, zastopa ga francoski predsednik Emmanuel Macron. Drugi poudarki: - Vlada potrdila zaščitne ukrepe za novinarje proti SLAPP tožbam. - Avstrijska komisija: Racija na Peršmanovi domačiji nezakonita in nesorazmerna. - Prek spleta so se trije Celjani izdajali za mladoletnice in vabili moške, enega pretepli, oropali in nato izsiljevali. - Deževje bo od zahoda zajelo vso državo, vetrovno bo. Za Primorsko in severovzhod velja oranžno opozorilo.

Voditelji sredozemskih članic Evropske unije na srečanju v Portorožu za nujne ukrepe za okrepitev konkurenčnosti stare celine.Državna volilna komisija določila roke za opravila referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.Dizel, bencin in kurilno olje bodo z jutrišnjim dnem cenejši.Na vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju poziv k spodbudnemu poslovnemu okolju, ki bo omogočil razvojni preboj.Na nedavni konferenci v Evropskem parlamentu v Bruslju za boljšo podporo materinstvu.Vreme: Čaka nas oblačen in deževen torek.

Voditelji sredozemskih članic Evropske unije na srečanju v Portorožu za nujne ukrepe za okrepitev konkurenčnosti stare celine.Državna volilna komisija določila roke za opravila referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.Dizel, bencin in kurilno olje bodo z jutrišnjim dnem cenejši.Na vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju poziv k spodbudnemu poslovnemu okolju, ki bo omogočil razvojni preboj.Na nedavni konferenci v Evropskem parlamentu v Bruslju za boljšo podporo materinstvu.Vreme: Čaka nas oblačen in deževen torek.

Belgija je četrta najbolj zadolžena članica EU, pa tudi po stabilnih in dolgotrajnih vladnih zasedbah že dolgo ne slovi. Ko belgijska vlada kljub ali prav zaradi teh dejstev skuša uvesti ostre varčevalne ukrepe, ni nič nenavadnega, če se ji zgodi ulica. Protestniki, ki jih v Bruslju videvamo te dni, prihajajo iz vseh družbenih in starostnih skupin. Medtem pa se v elitnem delu iste evropske prestolnice obrambni ministri istočasno pogovarjajo o strateških oboroževalnih izdatkih do leta 2030, kar tudi ne bo izboljšalo krvne slike proračunov držav članic. Južna soseda Francija pri vsem povedanem ni izjema, in tudi tam pri kolobarjenju z vladami zdaj že ne zaostajajo več veliko za Belgijo.

Vlada s predlogom o podaljšanju veljavnosti vinjet in s posluhom do Primorcev, kako odgovarja nekdanji minister Černač?Hamas z zamudo predaja trupla talcev, Izrael grozi z zmanjšanjem humanitarne pomoči.Obrambni ministri NATA v Bruslju o nabavi ameriškega orožja in krepitvi pomoči Ukrajini.V veljavi gradbeno-prostorska zakonodaja, ki med drugim postavlja enotni 30-dnevni rok za mnenja in dovoljenja.SDS na komisijo za peticije prihaja z devetimi predlogi reševanja romske problematike.V Evropskem parlamentu pobuda za več življenja v demografski zimi Evrope, ki potrebuje otroški smeh in prihodnost.VREME- še bo suho in razmeroma sončno, a po kotlinah zjutraj megleno.

V oddaji smo predstavili vsebino papeževe prve apostolske spodbude, v kateri govori o služenju revnim. Škofa Andrej Saje in Anton Jamnik pa sta predstavila zasedanji, ki sta se ju udeležila v Fatimi oziroma Bruslju in na katerih so govorili o Evropi pred globalnimi izzivi in o tem, kako biti misijonarski učenec v sekularizirani Evropi.

V oddaji smo predstavili vsebino papeževe prve apostolske spodbude, v kateri govori o služenju revnim. Škofa Andrej Saje in Anton Jamnik pa sta predstavila zasedanji, ki sta se ju udeležila v Fatimi oziroma Bruslju in na katerih so govorili o Evropi pred globalnimi izzivi in o tem, kako biti misijonarski učenec v sekularizirani Evropi.

Obisk pri rojakih v Beneluksu bo državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar zaključila v Bruslju, kjer si bo ogledala plesno predstavo priznanega slovenskega umetnika Mateja Kejžarja, ki bo v počastitev Evropske prestolnice kulture. Na Nizozemskem se je srečala s predstavnikoma Združenja prijateljev Slovenije in učiteljico slovenskega jezika. Obiskala je tudi slovensko skupnost v Limburgu na jugovzhodu države. Državna sekretarka se je v Liègu udeležila praznovanja 50. obletnice tamkajšnjega odseka Zveze Slovencev po svetu, v Kalmthoutu osrednje slovesnosti ob 100. obletnici rojstva botaničarke slovenskega rodu Jelene de Belder Kovačič, srečala se je s predstavniki društva Slolux, društva VTIS, Mednarodne zveze nevladnih organizacij Evropejci po svetu in se ustavila v Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju, kjer je beseda tekla tudi o kulturnem delovanju tukajšnje slovenske skupnosti. Sogovorniki so izpostavili željo po aktivnejšem sodelovanju med slovenskimi društvi v celotnem Beneluksu. Razmišljali so, kako pritegniti mlade, otroke, druge Slovence, ki niso aktivno vpeti v dejavnosti skupnosti. Obisk je potrdil močno željo po ohranjanju vezi s Slovenijo, skrb za ohranjanje identitete, kulturne dediščine in tradicionalnih običajev.

Obisk pri rojakih v Beneluksu bo državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar zaključila v Bruslju, kjer si bo ogledala plesno predstavo priznanega slovenskega umetnika Mateja Kejžarja, ki bo v počastitev Evropske prestolnice kulture. Na Nizozemskem se je srečala s predstavnikoma Združenja prijateljev Slovenije in učiteljico slovenskega jezika. Obiskala je tudi slovensko skupnost v Limburgu na jugovzhodu države. Državna sekretarka se je v Liègu udeležila praznovanja 50. obletnice tamkajšnjega odseka Zveze Slovencev po svetu, v Kalmthoutu osrednje slovesnosti ob 100. obletnici rojstva botaničarke slovenskega rodu Jelene de Belder Kovačič, srečala se je s predstavniki društva Slolux, društva VTIS, Mednarodne zveze nevladnih organizacij Evropejci po svetu in se ustavila v Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju, kjer je beseda tekla tudi o kulturnem delovanju tukajšnje slovenske skupnosti. Sogovorniki so izpostavili željo po aktivnejšem sodelovanju med slovenskimi društvi v celotnem Beneluksu. Razmišljali so, kako pritegniti mlade, otroke, druge Slovence, ki niso aktivno vpeti v dejavnosti skupnosti. Obisk je potrdil močno željo po ohranjanju vezi s Slovenijo, skrb za ohranjanje identitete, kulturne dediščine in tradicionalnih običajev.

V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1

Voditelji iz evropskih držav, združenih v koaliciji voljnih, ter ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen pridružil v Bruslju, so popoldne usklajevali stališča pred jutrišnjim srečanjem Zelenskega z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu. Zelenski se je pripravljen pogovarjati o ozemeljskih vprašanjih, pri tem pa izključuje odstop zasedenih ozemelj na vzhodu Ukrajine, ki jih Rusija ni zasedla. Drugi poudarki: - V Gazi hrane za manj kot polovico prebivalcev. - Slovenski študenti medicine v tujini bodo študij lahko nadaljevali pri nas. - Število spletnih prevar se vse bolj povečuje.

Izrael ne preganja Palestincev iz Gaze, temveč jim le omogoča odhod, je pred širitvijo operacij v palestinski enklavi dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu. V zadnjih 24-ih urah iz enklave poročajo o več kot 120-ih smrtnih žrtvah in več sto ranjenih, svoj davek terja tudi lakota. Medtem odmeva intervju odhajajočega izraelskega veleposlanika v Bruslju, ki je bil oster tudi do Slovenije zaradi podpore Palestini. Drugi poudarki oddaje: - Prizadevanja Evrope in Nata pred srečanjem Trump-Putin Moskva zavrača kot nepomembna. - Se bodo nekdanji nadzorniki Luke Koper po zavrnitvi revizije obrnili na ustavno sodišče? - Košarkarski selektor Sekulić po odhodu Zorana Dragića: rezi v reprezentanci so najtežji del posla.

Novi papež Léon XIV. je po včerajšnji izvolitvi danes daroval mašo v Sikstinski kapeli. V prvi pridigi je poudaril, da mora Cerkev delovati kot zgled in širiti sporočila enotnosti. Njegova uradna umestitev bo 18-ega maja. Druge teme: - Novi nemški kancler Friedrich Merz in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na pogovorih v Bruslju poudarila nujnost ničelnih carin z Združenimi državami. - Fiskalni svet ob napovedi glede povečanja obrambnih izdatkov: vladni načrti glede dodatnega zadolževanja le kratkotrajno vzdržni. - Začetek kolesarske dirke po Italiji. Primož Roglič lovi uspeh izpred dveh let.

Arheologi že dolgo niso več le žličkarji, ki iz tal pod nami izvabljajo okostnjake in zaklade. V zadnjem času ta veda doživlja skokovit napredek, saj si podaja roke z radiokarbonskimi in izotopskimi analizami ter genetskimi preiskavami, ob pomoči katerih lahko samo na osnovi prgišča prsti ugotavlja, kako so ljudje živeli pred tisočletji, kaj so jedli in kako so se gibali. V tokratni Frekvenci X potujemo v obdobje bronaste in železne dobe in se tudi vprašujemo, kaj nas lahko o spopadanju z različnimi okoljskimi in družbenimi izzivi naučijo tisti časi. Naši gostje so: dr. Matija Črešnar, profesor arheologije kovinskih obdobij in vodja Centra za interdisciplinarne raziskave v arheologiji na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Christophe Snoeck, kemijski inženir in bioarheolog, raziskovalni profesor in vodja bioarheološkega laboratorija na Svobodni univerzi v Bruslju in dr. Philipp W. Stockhammer, profesor predzgodovinske arheologije na Univerzi Ludwiga-Maximiliana v Münchnu in so-direktor raziskovalnega centra za arheološko in naravoslovno raziskovanje starega Sredozemlja Max Planck-Harvard. Poglavja: 00:01:09 Kako je bilo nad Igom nekoč? 00:03:15 Nove metode terenskega zbiranja podatkov 00:05:10 Kakšno vlogo ima ogenj za arheologe? 00:06:15 S terena v laboratorij 00:07:58 Kdo je Christophe Snoeck? 00:10:04 Kakšna je vloga analize stabilnih izotopov, na primer stroncija? Ali: Si to, kar ješ. 00:12:25 S tovrstnimi metodami pridejo do besede do zdaj nevidne plati zgodovine 00:13:41 Kaj so z novimi metodami odkrili v Novem mestu? 00:17:20 O visoki mobilnosti žensk v zgodnji bronasti dobi srednje Evrope s Philippom Stockhammerjem 00:23:33 Česa nas lahko naučijo stare kulture? 00:27:03 Solza teh žensk, ki so prihajale iz oddaljenih krajev, ne moremo izslediti Ali: O vlogi umetnosti 00:31:18 Prihodnjič pa o kvantni fiziki

Po svetu se vrstijo odzivi na sinočnjo razglasitev 10-odstotnih ameriških carin na uvoz z vsega sveta, ki bodo začele veljati v soboto, ter dodatnih carin za približno 60 držav in Evropsko unijo, ki bodo začele veljati v sredo. Svetovni voditelji drug za drugim ponavljajo, da gre za nespametno potezo in da v trgovinskih vojnah ni zmagovalcev; tečaji svetovnih borz se odzivajo s padci. Ameriška gospodarska združenja opozarjajo, da bodo carine le okrepile inflacijo. Drugi poudarki: - Ameriški zunanji minister Rubio na srečanju kolegov zveze Nato v Bruslju za zvišanje obrambnih izdatkov članic na pet odstotkov BDP-ja. - Madžarska napoveduje izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča, ki jo opominja, da bi morala prijeti izraelskega premierja Netanjahuja. - Zdravniški sindikat Fides napovedal ustavno presojo včeraj sprejete novele zakona o zdravstveni dejavnosti.

Državni zbor bo danes potrdil resolucijo o preprečevanju korupcije, ki bo nadomestila 20 let star dokument. Pristojni odbor jo je potrdil brez glasu proti. V njej je opisanih 77 strateških ciljev pri odpravi korupcije, na podlagi katerih bo protikorupcijska komisija pripravila akcijski načrt. Drugi poudarki: - Moskva in Kijev neenotna v zvezi z dogovorom o nenapadanju energetske infrastrukture in v morju. - Srbski predsednik Vučić na srečanju v Bruslju zanikal uporabo zvočnega topa in obljubil pojasnila. - Neja Dvornik s šestim mestom na zadnjem veleslalomu sezone dosegla uvrstitev kariere.

Voditelji članic Evropske unije so se na sinoči končanem zasedanju v Bruslju zavzeli za precejšnjo okrepitev obrambne pripravljenosti Evrope do leta 2030 in pospešitev spodbujanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Druge teme: - Lovci opozarjajo, da predlog novele zakona o divjadi in lovstvu ne odpravlja osrednjega problema vse večjih škod po divjadi. - Ljubljanski pesniški maraton praznuje 10-letnico, na današnji svetovni dan poezije po državi tudi številni drugi dogodki - Na prvi tekmi za obstanek v ligi B nogometne Lige narodov Slovenci v gosteh s Slovaki igrali 0: 0

Voditelji članic Evropske unije bodo v Bruslju obravnavali načrte za okrepitev skupnih obrambnih zmogljivosti na stari celini, ki jih je Evropska komisija podrobneje predstavila v beli knjigi o prihodnosti evropske obrambe do leta 2030. Kateri predlogi in ideje so uresničljivi, se bo pokazalo v prihodnjih mesecih, že zdaj pa vemo, da bo morala Evropska unija za svojo varnost plačevati več. Koliko denarja bo namenjala za to, kje ga bo vzela, se pripravlja na vojno ali se ji želi izogniti? Na ta in druga vprašanja bomo skušali odgovoriti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na FDV Univerze v Ljubljani; dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje na FDV Univerze v Ljubljani; dr. Denis Mancevič, strateški svetovalec in analitik. Avtorica Sandra Krišelj.

Mir v Evropi ni več samoumeven, poudarjajo v Evropski komisiji v pozivu članicam Unije, naj podprejo načrte za oboroževanje povezave. Slovenija bi lahko za varnost namenila tudi del kohezijskih sredstev, pravi finančni minister Klemen Boštjančič - in sicer prek tako imenovanih projektov za dvojno rabo, v katerih bodo tudi izdatki, ki niso neposredno vojaški. Ostali poudarki: Ukrajinska in ameriška delegacija v Džidi o možnosti za prekinitev ognja v Ukrajini. Predstavniki Washingtona poudarjajo, da bo moral Kijev popustiti. Mir v Evropi ni več samoumeven, ob pozivu k oboroževanju Unije poudarjajo v Bruslju. Bo Slovenija za obrambo namenila tudi del kohezijskih sredstev? Stanovanjski sklad za prihodnja leta napoveduje 20 tisoč javnih najemniških stanovanj. Vlada v zakonsko omejitev oddajanja stanovanj v najem. - Slovenija je bila uspešna na evropskem razpisu za superračunalnik. Projekt je vreden 150 milijonov evrov, polovico bo prispevala Unija.

Izplen izrednega vrha evropskih voditeljev v Bruslju je enotna podpora krepitvi obrambnih zmogljivosti Evrope. Glede nadaljnje podpore Ukrajini pa niso dosegli soglasja zaradi nasprotovanja Madžarske. Druge teme: - Negotove razmere za gospodarstvo: ECB ob znižanju temeljnih obrestnih mer napoved popravila navzdol - Onkološki inštitut v Ljubljani zaradi povečanja števila obravnav spremenil način terapije; težave za tiste, ki se vozijo na preglede v Ljubljano - Slovenski orli v Trondheimu ubranili naslov svetovnih prvakov; Nika Prevc danes v boj za novo zmago

Evropske države vse bolj odločno vstopajo v oborožitveno tekmo. Na izrednem vrhu v Bruslju so sinoči soglasno podprli okrepitev obrambnih zmogljivosti Unije. Evropska komisija naj bi konkretni zakonodajni predlog o tem objavila čez dva tedna. Manj enotni so bili voditelji glede vojaške pomoči Ukrajini, kjer so zaradi madžarskega nasprotovanja sprejeli le skupno izjavo 26-ih članic o nadaljnji vsestranski podpori napadeni državi. V oddaji tudi: - Najhujši izbruh spopadov med novimi oblastmi v Siriji in privrženci prejšnje oblasti po strmoglavljenju Asadovega režima - Med strateškimi naložbami države bodo po novem Farme Ihan; invalidska podjetja v državni lasti bodo deležna posebne obravnave - Pred skorajšnjim začetkom druge izdaje ljudskih obveznic jih finančno ministrstvo označuje za varno in donosno naložbo

Voditelji članic Evropske unije se bodo danes v Bruslju sešli na izrednem zasedanju, ki se bo vrtelo predvsem okrog dveh tem - kako okrepiti evropsko obrambo in jo narediti samostojno ter kako še naprej vojaško pomagati UkrajinI. Vrh so sklicali predvsem zaradi potez ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki so izzvale povsem nova politična razmerja v svetu. Med udeleženci bo tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Druge teme: - Združene države Amerike za mesec dni preložile uvedbo carin na uvoz avtomobilov iz Kanade in Mehike; slovenska industrija pozorno spremlja dogajanje. - Slovenija potrebuje tuje delavce, tudi v zdravstvu. Postopke naj bi pospešili z zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij, ki začenja parlanentarno pot. - Slovenska mešana skakalna ekipa v Trondheimu osvojila srebro; danes odločilen dan za naše orle na ekipni tekmi.

Voditelji Evropske unije na izrednem vrhu v Bruslju razpravljajo o nadaljnji podpori Ukrajini in okrepitvi obrambnih izdatkov. Premier Robert Golob je ob prihodu na zasedanje poudaril, da bo Slovenija morala izdatke za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda zvišati pred letom 2030. Slovenija naj bi scenarij zvišanja izdatkov pripravila do vrha zveze Nato konec junija v Haagu. Svet Evropske centralne banke je petič zapored znižal obrestne mere v evrskem območju za četrtinko odstotne točke. Ob tem so v svetu pojasnili, da denarna politika s temi znižanji postaja manj omejevalna. Državni zbor je sprejel predlog za začetek postopka ustavnih sprememb glede imenovanja vlade. Poslanke in poslanci so danes tudi začeli obravnavati predlog zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Ministrstvo za gospodarstvo do leta 2030 načrtuje povečanje konkurenčnosti in dodane vrednosti slovenskih lesnih izdelkov s poudarkom na trajnostnem in digitalnem prehodu panoge.

V Evropski uniji se zaradi negotovih geopolitičnih razmer v svetu krepijo pozivi k povečanju obrambnih izdatkov tako zaradi kratkoročnih potreb in pomoči Ukrajini kot tudi dolgoročno, ker mora Unija prevzeti več odgovornosti za svojo varnost. Premier Robert Golob je pred jutrišnjim izrednim evropskim vrhom v Bruslju sklical pripravljalni sestanek, ki naj bi dal odgovor, ali bo Slovenija namenila več sredstev za obrambo. Druge teme: - Bruselj je danes predstavil načrt o tem, kako okrepiti evropsko avtomobilsko industrijo, jo narediti konkurenčno in omogočiti razcvet na področju inovacij. - Po razveljavitvi razpisa za prestrukturiranje regij bodo objavili dva nova. Prvega agencija Spirit, drugega pa agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost. Vlada je sicer potrdila zakon o skrajševanju delovnega časa med krizo. Minister za delo Luka Mesec je pojasnil, da je zakon po eni strani namenjen preprečevanju stečajev podjetij, ki se spopadajo z upadom naročil, po drugi strani pa je namenjen ohranitvi polne zaposlenosti. - Na Poljani pri Prevaljah so danes začeli rušiti prvo od hiš s seznama za odstranitev po poplavah avgusta 2023. Končni seznam objektov za odstranitev bo po napovedih zajemal približno 350 objektov.

Pozno sinoči se je v Bruslju končalo neformalno srečanje voditeljev članic Evropske unije, ki so največ pozornosti namenili krepitvi evropske obrambe in odnosom z novo ameriško administracijo, ki jo spet vodi Donald Trump. Ločeno so se pogovarjali z generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem in z britanskim premierjem Kierom Starmerjem. Druge teme: - Trump začasno zamrznil višje carine za Mehiko in Kanado, tik preden bi danes začele veljati. - Kaj prinaša predlog prve celovite prenove medijskega zakona po več kot 20-ih letih? Dokument danes na poslanskih mizah. - Bloudkovo nagrado za življenjsko delo v športu dobila Janez Vodičar in Irena Rosa. Za vrhunski mednarodni dosežek nagrajenih več nosilcev olimpijskih medalj.

Krepitev obrambe je med prednostnimi nalogami Evropske unije, kar odseva dnevni red današnjega neformalnega vrha v Bruslju. Tudi v luči zahtev po zvišanju obrambnih izdatkov in novih ameriških groženj s carinami ne bodo mogli mimo ameriškega predsednika Trumpa. Ta je sinoči o uvedbi carin proti Uniji zagotovil, da ni ravno časovnice, a uvedli jih bodo kmalu.Drugi poudarki oddaje: - V Nemčiji so ulice konec tedna zavzeli protestniki, ki nasprotujejo sprejemanju zakonov ob pomoči glasov skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo. Samo v Berlinu se je včeraj zbralo več kot 160 tisoč ljudi, po ocenah organizatorjev četrt milijona. - Na dopoldanski seji Sveta za kmetijstvo in podeželje bodo obravnavali zakonodajni sveženj, ki je v javni obravnavi. En mesec je za to premalo, so prepričani kmetje, in pričakujejo podaljšanje. - V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se bodo zvečer začeli 33-ti Dneve komedije. Za nagrade bo tekmovalo 8 predstav.

Pogajalci v Katarju so sinoči dosegli dogovor o prekinitvi ognja med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas ter izpustitvi izraelskih talcev iz Gaze. Sporazum bosta predvidoma dopoldne potrdila še izraelska vlada in varnostni kabinet, veljati pa naj bi začel v nedeljo. Številni voditelji po svetu so z olajšanjem sprejeli novico, da bo v Gazi utihnilo orožje. Dogovor so poleg Združenih držav pozdravili še v Bruslju in večini evropskih držav, tudi v slovenskem političnem vrhu. V oddaji tudi o tem: - Joe Biden v poslovilnem nagovoru Američane posvaril pred koncentracijo moči v rokah peščice najbogatejših. - Vlada danes o osnutku novele zakona o zdravstveni dejavnosti, med glavnimi spremembami ločitev med javnim in zasebnim zdravstvom. - Slovenski rokometaši s tekmo proti Kubi v Zagrebu začenjajo svetovno prvenstvo.

Voditelji članic Evropske unije so se na zasedanju v Bruslju zavzeli za trdne čezatlantske odnose. Morebitna odtegnitev ameriške pomoči Ukrajini po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo pa je vodila v zagotavljanje evropskih voditeljev, da bodo še naprej podpirali Kijev. Po besedah predsednika Evropskega sveta Antonia Coste lahko le Ukrajina kot država, ki je napadena, legitimno odloči, kaj pomeni mir ter ali in kdaj so izpolnjeni pogoji za mirovna pogajanja. Drugi poudarki oddaje: - Zdravniki brez meja Izraelu očitajo etnično čiščenje v Gazi. - Radiologi opozarjajo, da znižanje cene radioloških storitev ne bo vplivalno na njihove karierne odločitve. - Tekmeca nogometašev Olimpije in Celja v nadaljevanju konferenčne lige znana danes.