Podcasts about bruslju

Radio Ognjišče in POGOVOR O iz Vatikana.Škof Jamnik v Bruslju o nevarnostih umetne inteligence.Predsednik Abbas obiskal grob papeža Frančiška.Maša za b.s. mučenca Alojzija Murglja.

V oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo povabili udeležence dogodka v Bruslju, na katerem so evropska gibanja za življenje predstavila pobudo za zaščito materinstva. Izvedeli pa boste tudi, kakšen zgodovinski korak sta naredili Katoliška in anglikanska cerkev ter zakaj je verska svoboda danes bolj ogrožena kot pred 25. leti.

V oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo povabili udeležence dogodka v Bruslju, na katerem so evropska gibanja za življenje predstavila pobudo za zaščito materinstva. Izvedeli pa boste tudi, kakšen zgodovinski korak sta naredili Katoliška in anglikanska cerkev ter zakaj je verska svoboda danes bolj ogrožena kot pred 25. leti.

Prvič je v Slovenijo prišel francoski predsednik, ki bi ga, vsaj po zunanjosti, hitro lahko zamenjali za našega predsednika vlade, Macron ga je potem celo nadomeščal v Bruslju; prvič je v zapor odšel nekdanji francoski predsednik, na Japonskem so prvič dobili predsednico vlade, na Islandiji so prvič odkrili komarje v naravnem okolju, pri nas pa v pošiljki kumaric iz Indije, ki so imele oznako »narejeno v Sloveniji«, prvič prisotnost paracetamola. Aja, pa Robert Golob je zatrdil, da ne bo odstopil. Ne prvič.

V oddaji vas popeljemo na Maldive, kamor je pred skoraj dvemi leti pot odpeljala tudi mlado Lariso Šinkovec, ki je svoj novi dom našla na otoku Thoddoo. Ustavljamo se v Bruslju, kjer je z letošnjim šolskim letom vodstvo slovenske dopolnilne šole prevzela nova učiteljica Nataša Schell. Popeljemo pa vas tudi v Srbijo in vam v poslušanje ponujamo zgodbi dveh generacij Slovencev v Banatu; babice Cvetke Vučkovič, ki je iz Bele Krajine v rani mladosti prispela v Gudurico in njenega vnuka Borislava, rojenega v Banatu, ki se je odpravil na študij v Slovenijo.

Evropski voditelji bodo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Bruslju pozdravili z 19. svežnjem ukrepov proti Rusiji. Nove sankcije proti Moskvi je sinoči uvedel tudi Washington, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump izrazil prepričanje, da bodo učinkovite. Sankcije so obsežne in usmerejene proti nafti, proti največjima ruskima podjetjema v panogi, ki sta med največjimi na svetu, je poudaril Trump. Drugi poudarki: - Vlada naj bi z interventnim zakonom omogočila samodejno vključitev več kot 20 tisoč stanovalcev domov za starejše v nov sistem dolgotrajne oskrbe. - Zakon za priključitev okupiranega Zahodnega brega Izraelu, ki mu premier Netanjahu sicer nasprotuje, prestal prvo glasovanje v izraelskem parlamentu. - Odbojkarji ACH-ja so kvalifikacije za ligo prvakov začeli z zmago; na Nizozemskem so proti domačemu Orionu izgubili le en niz.

Zgodovinski korak: Voditelja Katoliške in Anglikanske Cerkve, kralj Karel III. in papež Leon XIV., prvič po reformaciji molila skupaj. Podjetniki na svetoletnem shodu napolnili novomeško stolnico.Predsednica Pirc Musar po spornem razkritju dokumentacije Acetta ne namerava pozvati k odstopu.Poročilo o policijski akciji na kmetiji Peršman: bila je deloma nezakonita in nesorazmerna.Predlogu zakona o psihoterapiji trenutno naklonjeni v Svobodi in NSI, kako bodo glasovali ostali poslanci, še ni znano. Stališče psihoterapevtov je jasno - zakon je nujen.Članice Evropske unije na vrhu v Bruslju sprejele nov sveženj sankcij proti Rusiji, nanjo pritiska tudi Trump s kaznimi za največji ruski naftni družbi.Vreme: Padavine in nevihte bodo zajele vso Slovenijo, vetrovno bo.Občina Vrhnika se po izteku pogodbe poslavlja od finančne podpore Cankarjevi nagradiIzraelski parlament odprl pot odločanju o zakonodaji o priključitvi Zahodnega brega.Nogometaši Celja po uvodni domači zmagi, drevi na Irskem po drugo v Konferenčni ligi.

Zgodovinski korak: Voditelja Katoliške in Anglikanske Cerkve, kralj Karel III. in papež Leon XIV., prvič po reformaciji molila skupaj. Podjetniki na svetoletnem shodu napolnili novomeško stolnico.Predsednica Pirc Musar po spornem razkritju dokumentacije Acetta ne namerava pozvati k odstopu.Poročilo o policijski akciji na kmetiji Peršman: bila je deloma nezakonita in nesorazmerna.Predlogu zakona o psihoterapiji trenutno naklonjeni v Svobodi in NSI, kako bodo glasovali ostali poslanci, še ni znano. Stališče psihoterapevtov je jasno - zakon je nujen.Članice Evropske unije na vrhu v Bruslju sprejele nov sveženj sankcij proti Rusiji, nanjo pritiska tudi Trump s kaznimi za največji ruski naftni družbi.Vreme: Padavine in nevihte bodo zajele vso Slovenijo, vetrovno bo.Občina Vrhnika se po izteku pogodbe poslavlja od finančne podpore Cankarjevi nagradiIzraelski parlament odprl pot odločanju o zakonodaji o priključitvi Zahodnega brega.Nogometaši Celja po uvodni domači zmagi, drevi na Irskem po drugo v Konferenčni ligi.

Voditelji Unije v Bruslju razpravljajo o 140-milijardnem posojilu Ukrajini, ki bi ga financirali iz zamrznjenega ruskega premoženja. Rusija je prepričana, da bi šlo za krajo, saj Unija za to nima pravne podlage. Velike pomisleke ima tudi Belgija, kjer je največ ruskega premoženja, in zahteva zagotovila. Kot je dejal belgijski premier Bart De Wever, želi delitev tveganja, zagotovila, da bo vsaka članica prispevala, če bo treba denar vrniti, zamrznjeno rusko premoženje pa naj prispevajo vse članice, ki ga imajo. Premier Robert Golob se vrha zaradi bolezni ni udeležil, zastopa ga francoski predsednik Emmanuel Macron. Drugi poudarki: - Vlada potrdila zaščitne ukrepe za novinarje proti SLAPP tožbam. - Avstrijska komisija: Racija na Peršmanovi domačiji nezakonita in nesorazmerna. - Prek spleta so se trije Celjani izdajali za mladoletnice in vabili moške, enega pretepli, oropali in nato izsiljevali. - Deževje bo od zahoda zajelo vso državo, vetrovno bo. Za Primorsko in severovzhod velja oranžno opozorilo.

Voditelji sredozemskih članic Evropske unije na srečanju v Portorožu za nujne ukrepe za okrepitev konkurenčnosti stare celine.Državna volilna komisija določila roke za opravila referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.Dizel, bencin in kurilno olje bodo z jutrišnjim dnem cenejši.Na vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju poziv k spodbudnemu poslovnemu okolju, ki bo omogočil razvojni preboj.Na nedavni konferenci v Evropskem parlamentu v Bruslju za boljšo podporo materinstvu.Vreme: Čaka nas oblačen in deževen torek.

Voditelji sredozemskih članic Evropske unije na srečanju v Portorožu za nujne ukrepe za okrepitev konkurenčnosti stare celine.Državna volilna komisija določila roke za opravila referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.Dizel, bencin in kurilno olje bodo z jutrišnjim dnem cenejši.Na vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju poziv k spodbudnemu poslovnemu okolju, ki bo omogočil razvojni preboj.Na nedavni konferenci v Evropskem parlamentu v Bruslju za boljšo podporo materinstvu.Vreme: Čaka nas oblačen in deževen torek.

Belgija je četrta najbolj zadolžena članica EU, pa tudi po stabilnih in dolgotrajnih vladnih zasedbah že dolgo ne slovi. Ko belgijska vlada kljub ali prav zaradi teh dejstev skuša uvesti ostre varčevalne ukrepe, ni nič nenavadnega, če se ji zgodi ulica. Protestniki, ki jih v Bruslju videvamo te dni, prihajajo iz vseh družbenih in starostnih skupin. Medtem pa se v elitnem delu iste evropske prestolnice obrambni ministri istočasno pogovarjajo o strateških oboroževalnih izdatkih do leta 2030, kar tudi ne bo izboljšalo krvne slike proračunov držav članic. Južna soseda Francija pri vsem povedanem ni izjema, in tudi tam pri kolobarjenju z vladami zdaj že ne zaostajajo več veliko za Belgijo.

Vlada s predlogom o podaljšanju veljavnosti vinjet in s posluhom do Primorcev, kako odgovarja nekdanji minister Černač?Hamas z zamudo predaja trupla talcev, Izrael grozi z zmanjšanjem humanitarne pomoči.Obrambni ministri NATA v Bruslju o nabavi ameriškega orožja in krepitvi pomoči Ukrajini.V veljavi gradbeno-prostorska zakonodaja, ki med drugim postavlja enotni 30-dnevni rok za mnenja in dovoljenja.SDS na komisijo za peticije prihaja z devetimi predlogi reševanja romske problematike.V Evropskem parlamentu pobuda za več življenja v demografski zimi Evrope, ki potrebuje otroški smeh in prihodnost.VREME- še bo suho in razmeroma sončno, a po kotlinah zjutraj megleno.

V oddaji smo predstavili vsebino papeževe prve apostolske spodbude, v kateri govori o služenju revnim. Škofa Andrej Saje in Anton Jamnik pa sta predstavila zasedanji, ki sta se ju udeležila v Fatimi oziroma Bruslju in na katerih so govorili o Evropi pred globalnimi izzivi in o tem, kako biti misijonarski učenec v sekularizirani Evropi.

V oddaji smo predstavili vsebino papeževe prve apostolske spodbude, v kateri govori o služenju revnim. Škofa Andrej Saje in Anton Jamnik pa sta predstavila zasedanji, ki sta se ju udeležila v Fatimi oziroma Bruslju in na katerih so govorili o Evropi pred globalnimi izzivi in o tem, kako biti misijonarski učenec v sekularizirani Evropi.

Obisk pri rojakih v Beneluksu bo državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar zaključila v Bruslju, kjer si bo ogledala plesno predstavo priznanega slovenskega umetnika Mateja Kejžarja, ki bo v počastitev Evropske prestolnice kulture. Na Nizozemskem se je srečala s predstavnikoma Združenja prijateljev Slovenije in učiteljico slovenskega jezika. Obiskala je tudi slovensko skupnost v Limburgu na jugovzhodu države. Državna sekretarka se je v Liègu udeležila praznovanja 50. obletnice tamkajšnjega odseka Zveze Slovencev po svetu, v Kalmthoutu osrednje slovesnosti ob 100. obletnici rojstva botaničarke slovenskega rodu Jelene de Belder Kovačič, srečala se je s predstavniki društva Slolux, društva VTIS, Mednarodne zveze nevladnih organizacij Evropejci po svetu in se ustavila v Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju, kjer je beseda tekla tudi o kulturnem delovanju tukajšnje slovenske skupnosti. Sogovorniki so izpostavili željo po aktivnejšem sodelovanju med slovenskimi društvi v celotnem Beneluksu. Razmišljali so, kako pritegniti mlade, otroke, druge Slovence, ki niso aktivno vpeti v dejavnosti skupnosti. Obisk je potrdil močno željo po ohranjanju vezi s Slovenijo, skrb za ohranjanje identitete, kulturne dediščine in tradicionalnih običajev.

Obisk pri rojakih v Beneluksu bo državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar zaključila v Bruslju, kjer si bo ogledala plesno predstavo priznanega slovenskega umetnika Mateja Kejžarja, ki bo v počastitev Evropske prestolnice kulture. Na Nizozemskem se je srečala s predstavnikoma Združenja prijateljev Slovenije in učiteljico slovenskega jezika. Obiskala je tudi slovensko skupnost v Limburgu na jugovzhodu države. Državna sekretarka se je v Liègu udeležila praznovanja 50. obletnice tamkajšnjega odseka Zveze Slovencev po svetu, v Kalmthoutu osrednje slovesnosti ob 100. obletnici rojstva botaničarke slovenskega rodu Jelene de Belder Kovačič, srečala se je s predstavniki društva Slolux, društva VTIS, Mednarodne zveze nevladnih organizacij Evropejci po svetu in se ustavila v Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju, kjer je beseda tekla tudi o kulturnem delovanju tukajšnje slovenske skupnosti. Sogovorniki so izpostavili željo po aktivnejšem sodelovanju med slovenskimi društvi v celotnem Beneluksu. Razmišljali so, kako pritegniti mlade, otroke, druge Slovence, ki niso aktivno vpeti v dejavnosti skupnosti. Obisk je potrdil močno željo po ohranjanju vezi s Slovenijo, skrb za ohranjanje identitete, kulturne dediščine in tradicionalnih običajev.

V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1

Voditelji iz evropskih držav, združenih v koaliciji voljnih, ter ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen pridružil v Bruslju, so popoldne usklajevali stališča pred jutrišnjim srečanjem Zelenskega z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu. Zelenski se je pripravljen pogovarjati o ozemeljskih vprašanjih, pri tem pa izključuje odstop zasedenih ozemelj na vzhodu Ukrajine, ki jih Rusija ni zasedla. Drugi poudarki: - V Gazi hrane za manj kot polovico prebivalcev. - Slovenski študenti medicine v tujini bodo študij lahko nadaljevali pri nas. - Število spletnih prevar se vse bolj povečuje.

Izrael ne preganja Palestincev iz Gaze, temveč jim le omogoča odhod, je pred širitvijo operacij v palestinski enklavi dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu. V zadnjih 24-ih urah iz enklave poročajo o več kot 120-ih smrtnih žrtvah in več sto ranjenih, svoj davek terja tudi lakota. Medtem odmeva intervju odhajajočega izraelskega veleposlanika v Bruslju, ki je bil oster tudi do Slovenije zaradi podpore Palestini. Drugi poudarki oddaje: - Prizadevanja Evrope in Nata pred srečanjem Trump-Putin Moskva zavrača kot nepomembna. - Se bodo nekdanji nadzorniki Luke Koper po zavrnitvi revizije obrnili na ustavno sodišče? - Košarkarski selektor Sekulić po odhodu Zorana Dragića: rezi v reprezentanci so najtežji del posla.

Predstavljamo vam simpatično Nizozemko, ki doktorat opravlja v Belgiji, Lauriso Arneales Arauz. Laurisa se je med magisterijem v Groeningenu specializirala za področje zdravega staranja, zdaj pa je del skupine za človeško fiziologijo in športno fizioterapijo na Univerzi Vrije v Bruslju. Njena ljubezen pa seveda- možgani. Raziskuje, kako so z utrujenostjo, ki povzroča tudi kognitivne in gibalne napake, povezani nevrotransmiterji. Avtorica oddaje: Mojca Delač. Prevode bere: Ajda Sokler.

Slovenija je članica zveze Nato že več kot dve desetletji. A razprave o njeni vlogi v zavezništvu so zaradi napetih varnostnih razmer v svetu ter vojne na evropskih tleh in njeni neposredni soseščini danes bolj aktualne kot kdaj prej. Dodatno je razpravo o članstvu v zvezi Nato in zvišanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP do leta 2035, kakor so se dogovorili zavezniki na nedavnem vrhu v Haagu, pregrelo domače politično dogajanje, saj je Državni zbor na predlog Levice potrdil sklep o izvedbi referenduma o višini obrambnih izdatkov. V odzivu na to odločitev je premier Robert Golob napovedal, da bo v tem primeru predlagal referendum o nadaljnjem članstvu Slovenije v Natu, če bomo na posvetovalnem referendumu pod vprašaj postavljali haaški dogovor 32 zaveznic. Kaj to pravzaprav pomeni, kako te izjave razumejo znotraj zavezništva in kakšno vlogo Slovenija trenutno igra v Bruslju – o vsem tem se je Aleš Kocjan pogovarjal z veleposlanikom Republike Slovenije pri zvezi Nato Andrejem Benedejčičem.

Srečanje evropskih zunanjih ministrov v Bruslju je prineslo veliko besed, ki pa se vnovič niso prelile na papir. Po besedah prve diplomatke povezave Kaje Kallas so odgovorili na vse pomisleke Bratislave, ki je zdaj na vrsti, da ukrepa. Ministri niso sprejeli niti dogovora o ukrepanju proti Izraelu, ki pa mora po besedah Kallasove narediti več za izboljšanje humanitarnih razmer v Gazi. Druge teme: - Izraelske sile poleg palestinske enklave napadajo tudi tarče v Siriji in Libanonu. - Tudi države na Balkanu s strahom pričakujejo Trumpove carine. - Petrolove poslovalnice v Petrini, Črnem Vrhu nad Idrijo, Podkorenu in Solčavi bodo vnovič obratovale.

Zunanji ministri držav članic Evropske unije so se na zasedanju v Bruslju razšli brez dogovora o ukrepanju proti Izraelu zaradi kršenja človekovih pravic. Čeprav opažajo določene pozitivne premike pri dobavi človkoljubne pomoči, razmere v enklavi še niso zadovoljive, poudarja visoka predstavnica Kaja Kallas.

Poletni čas, ko mediji v pomanjkanju pomembnih novic objavljajo tudi bolj trivialne; tiste, ki so vložene na zalogo in jih vzameš iz kozarca, ko res nimaš ničesar več ponuditi, imenujemo čas kislih kumaric. Ali se sredi julija s sindromom kislih kumaric spopadajo tudi v Bruslju? Praznik- kolesarski praznik- ki traja kar 23 dni predstavlja tudi 111. Dirka po Franciji, Belgija in Nizozemska spadata med kolesarske velesile. Kako dirka odmeva pri njih?

Evropska unija bo zamrznitev carinskih protiukrepov, ki jih je aprila sprejela kot odgovor na ameriške carine za uvoz jekla in aluminija, podaljšala do začetka avgusta, je napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ameriški predsednik Donald Trump je sicer v včerajšnjem pismu zagrozil z uvedbo 30-odstotnih carin za uvoz blaga iz Unije s prvim avgustom, če Bruselj in Washington do takrat ne bosta sklenila dogovora. O pogajanjih z Združenimi državami ter o odzivu na najnovejšo Trumpovo napoved bodo jutri na zasedanju v Bruslju razpravljali trgovinski ministri držav članic 27-erice.

Ameriška uvedba uvoznih carin na blago iz Evropske unije bo škodovala podjetjem in potrošnikom na obeh straneh Atlantika. Tako so se v Bruslju odzvali na napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo s prvim avgustom uvedel 30-odstotne carine na uvoz iz povezave, če do takrat s 27-erico ne bodo dosegli trgovinskega sporazuma. Bruselj je izrazil pripravljenost na nadaljnje pogovore z Washingtonom, obenem pa opozarja, da bo branil svoje interese. V oddaji tudi: - Gorivo je ključno za preživetje v Gazi, ob njegovem pomanjkanju svarijo v Združenih narodih - Pristojni v času dopustov pozivajo k skrbi za varnost zdravja in premoženja - Poljakinja Iga Świątek brez izgubljene igre osvojila teniški turnir v Wimbledonu

Slovenija in njena soseščina v primežu vročinskega vala.Bo naša država za obrambo namenila 3 ali 5 odstotkov BDP? Premier Golob o tem na mini koalicijskem vrhu.Na mizi srečanja voditeljev Evropske unije v Bruslju od vojne v Ukrajini do napetosti na Bližnjem vzhodu.Orban: Imam mandat Madžarov za nasprotovanje članstvu Ukrajine v Evropski uniji.Ekonomist Lahovnik o ukrepih Petrola in novi regulaciji cen: Vlada naj zniža dajatve in bo problem rešen.Diakonsko posvečenje 25-letnega Timoteja Fijavža Vivoda v Slovenskih Konjicah.Vreme: Zvečer posamezne nevihte. Jutri bo deloma jasno s kakšno ploho.Požar v podjetju v Begunjah na Gorenjskem povzročil veliko premoženjsko škodo.Državnozborska komisija vložila zahtevo za sodni zaseg dokumentacije, povezane z delovanjem urada za preprečevanje pranja denarja med letoma 2020 in 2022.Šport: Slovenski odbojkarji uspešno začeli tudi turnir v Bolgariji.

Svetovni slovenski kongres je bil v tem mesecu sprejet v članstvo v mednarodni zvezi nevladnih organizacij Europeans Throughout the World – ETTW, s sedežem v Bruslju. Povezuje organizacije iz vse Evrope, ki delujejo na področju diaspor in pred institucijami Evropske unije v Bruslju zastopa interese 17 milijonov Evropejcev, ki živijo v drugi državi članici EU ter 60 milijonov Evropejcev, ki živijo izven Evrope. Predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa dr. Dejan Valentinčič, ki je bil leta 2022 kot prvi Slovenec že izvoljen v upravni odbor ETTW, je zdaj postal generalni sekretar te mednarodne organizacije. Pred dnevi, ko je ETTW v Bruslju slovesno praznoval 40. obletnico svojega obstoja, je dr. Valentinčič sodeloval na okrogli mizi o sodobnih izzivih evropskih diaspor in kaj bi EU lahko naredila zanje.

Svetovni slovenski kongres je bil v tem mesecu sprejet v članstvo v mednarodni zvezi nevladnih organizacij Europeans Throughout the World – ETTW, s sedežem v Bruslju. Povezuje organizacije iz vse Evrope, ki delujejo na področju diaspor in pred institucijami Evropske unije v Bruslju zastopa interese 17 milijonov Evropejcev, ki živijo v drugi državi članici EU ter 60 milijonov Evropejcev, ki živijo izven Evrope. Predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa dr. Dejan Valentinčič, ki je bil leta 2022 kot prvi Slovenec že izvoljen v upravni odbor ETTW, je zdaj postal generalni sekretar te mednarodne organizacije. Pred dnevi, ko je ETTW v Bruslju slovesno praznoval 40. obletnico svojega obstoja, je dr. Valentinčič sodeloval na okrogli mizi o sodobnih izzivih evropskih diaspor in kaj bi EU lahko naredila zanje.

Matej Kejžar je plesalec sodobnega plesa in koreograf, ki že desetletja živi in deluje v Bruslju, v Ljubljano pa se vsako leto vrača ob koncu junija, ko s produkcijsko hišo Pekinpah pripravijo festival Spider, katerega umetniški vodja je. Osrednji motiv letošnjega festivala, ki bo v Plečnikovem gledališču v ljubljanskem parku Tivoli potekal med 18. in 21. junijem, je hipnoza. O hipnozi, elektriki, lepoti in še čem, bosta v oddaji Oder spregovorila Matej Kejžar in Leja Jurišić, plesalka, koreografinja in ambasadorka festivala Spider. Vabimo vas k poslušanju!

Novi papež Léon XIV. je po včerajšnji izvolitvi danes daroval mašo v Sikstinski kapeli. V prvi pridigi je poudaril, da mora Cerkev delovati kot zgled in širiti sporočila enotnosti. Njegova uradna umestitev bo 18-ega maja. Druge teme: - Novi nemški kancler Friedrich Merz in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na pogovorih v Bruslju poudarila nujnost ničelnih carin z Združenimi državami. - Fiskalni svet ob napovedi glede povečanja obrambnih izdatkov: vladni načrti glede dodatnega zadolževanja le kratkotrajno vzdržni. - Začetek kolesarske dirke po Italiji. Primož Roglič lovi uspeh izpred dveh let.

Arheologi že dolgo niso več le žličkarji, ki iz tal pod nami izvabljajo okostnjake in zaklade. V zadnjem času ta veda doživlja skokovit napredek, saj si podaja roke z radiokarbonskimi in izotopskimi analizami ter genetskimi preiskavami, ob pomoči katerih lahko samo na osnovi prgišča prsti ugotavlja, kako so ljudje živeli pred tisočletji, kaj so jedli in kako so se gibali. V tokratni Frekvenci X potujemo v obdobje bronaste in železne dobe in se tudi vprašujemo, kaj nas lahko o spopadanju z različnimi okoljskimi in družbenimi izzivi naučijo tisti časi. Naši gostje so: dr. Matija Črešnar, profesor arheologije kovinskih obdobij in vodja Centra za interdisciplinarne raziskave v arheologiji na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Christophe Snoeck, kemijski inženir in bioarheolog, raziskovalni profesor in vodja bioarheološkega laboratorija na Svobodni univerzi v Bruslju in dr. Philipp W. Stockhammer, profesor predzgodovinske arheologije na Univerzi Ludwiga-Maximiliana v Münchnu in so-direktor raziskovalnega centra za arheološko in naravoslovno raziskovanje starega Sredozemlja Max Planck-Harvard. Poglavja: 00:01:09 Kako je bilo nad Igom nekoč? 00:03:15 Nove metode terenskega zbiranja podatkov 00:05:10 Kakšno vlogo ima ogenj za arheologe? 00:06:15 S terena v laboratorij 00:07:58 Kdo je Christophe Snoeck? 00:10:04 Kakšna je vloga analize stabilnih izotopov, na primer stroncija? Ali: Si to, kar ješ. 00:12:25 S tovrstnimi metodami pridejo do besede do zdaj nevidne plati zgodovine 00:13:41 Kaj so z novimi metodami odkrili v Novem mestu? 00:17:20 O visoki mobilnosti žensk v zgodnji bronasti dobi srednje Evrope s Philippom Stockhammerjem 00:23:33 Česa nas lahko naučijo stare kulture? 00:27:03 Solza teh žensk, ki so prihajale iz oddaljenih krajev, ne moremo izslediti Ali: O vlogi umetnosti 00:31:18 Prihodnjič pa o kvantni fiziki

Po svetu se vrstijo odzivi na sinočnjo razglasitev 10-odstotnih ameriških carin na uvoz z vsega sveta, ki bodo začele veljati v soboto, ter dodatnih carin za približno 60 držav in Evropsko unijo, ki bodo začele veljati v sredo. Svetovni voditelji drug za drugim ponavljajo, da gre za nespametno potezo in da v trgovinskih vojnah ni zmagovalcev; tečaji svetovnih borz se odzivajo s padci. Ameriška gospodarska združenja opozarjajo, da bodo carine le okrepile inflacijo. Drugi poudarki: - Ameriški zunanji minister Rubio na srečanju kolegov zveze Nato v Bruslju za zvišanje obrambnih izdatkov članic na pet odstotkov BDP-ja. - Madžarska napoveduje izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča, ki jo opominja, da bi morala prijeti izraelskega premierja Netanjahuja. - Zdravniški sindikat Fides napovedal ustavno presojo včeraj sprejete novele zakona o zdravstveni dejavnosti.

Državni zbor bo danes potrdil resolucijo o preprečevanju korupcije, ki bo nadomestila 20 let star dokument. Pristojni odbor jo je potrdil brez glasu proti. V njej je opisanih 77 strateških ciljev pri odpravi korupcije, na podlagi katerih bo protikorupcijska komisija pripravila akcijski načrt. Drugi poudarki: - Moskva in Kijev neenotna v zvezi z dogovorom o nenapadanju energetske infrastrukture in v morju. - Srbski predsednik Vučić na srečanju v Bruslju zanikal uporabo zvočnega topa in obljubil pojasnila. - Neja Dvornik s šestim mestom na zadnjem veleslalomu sezone dosegla uvrstitev kariere.

Voditelji članic Evropske unije so se na sinoči končanem zasedanju v Bruslju zavzeli za precejšnjo okrepitev obrambne pripravljenosti Evrope do leta 2030 in pospešitev spodbujanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Druge teme: - Lovci opozarjajo, da predlog novele zakona o divjadi in lovstvu ne odpravlja osrednjega problema vse večjih škod po divjadi. - Ljubljanski pesniški maraton praznuje 10-letnico, na današnji svetovni dan poezije po državi tudi številni drugi dogodki - Na prvi tekmi za obstanek v ligi B nogometne Lige narodov Slovenci v gosteh s Slovaki igrali 0: 0

Voditelji članic Evropske unije bodo v Bruslju obravnavali načrte za okrepitev skupnih obrambnih zmogljivosti na stari celini, ki jih je Evropska komisija podrobneje predstavila v beli knjigi o prihodnosti evropske obrambe do leta 2030. Kateri predlogi in ideje so uresničljivi, se bo pokazalo v prihodnjih mesecih, že zdaj pa vemo, da bo morala Evropska unija za svojo varnost plačevati več. Koliko denarja bo namenjala za to, kje ga bo vzela, se pripravlja na vojno ali se ji želi izogniti? Na ta in druga vprašanja bomo skušali odgovoriti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na FDV Univerze v Ljubljani; dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje na FDV Univerze v Ljubljani; dr. Denis Mancevič, strateški svetovalec in analitik. Avtorica Sandra Krišelj.

Mir v Evropi ni več samoumeven, poudarjajo v Evropski komisiji v pozivu članicam Unije, naj podprejo načrte za oboroževanje povezave. Slovenija bi lahko za varnost namenila tudi del kohezijskih sredstev, pravi finančni minister Klemen Boštjančič - in sicer prek tako imenovanih projektov za dvojno rabo, v katerih bodo tudi izdatki, ki niso neposredno vojaški. Ostali poudarki: Ukrajinska in ameriška delegacija v Džidi o možnosti za prekinitev ognja v Ukrajini. Predstavniki Washingtona poudarjajo, da bo moral Kijev popustiti. Mir v Evropi ni več samoumeven, ob pozivu k oboroževanju Unije poudarjajo v Bruslju. Bo Slovenija za obrambo namenila tudi del kohezijskih sredstev? Stanovanjski sklad za prihodnja leta napoveduje 20 tisoč javnih najemniških stanovanj. Vlada v zakonsko omejitev oddajanja stanovanj v najem. - Slovenija je bila uspešna na evropskem razpisu za superračunalnik. Projekt je vreden 150 milijonov evrov, polovico bo prispevala Unija.

Izplen izrednega vrha evropskih voditeljev v Bruslju je enotna podpora krepitvi obrambnih zmogljivosti Evrope. Glede nadaljnje podpore Ukrajini pa niso dosegli soglasja zaradi nasprotovanja Madžarske. Druge teme: - Negotove razmere za gospodarstvo: ECB ob znižanju temeljnih obrestnih mer napoved popravila navzdol - Onkološki inštitut v Ljubljani zaradi povečanja števila obravnav spremenil način terapije; težave za tiste, ki se vozijo na preglede v Ljubljano - Slovenski orli v Trondheimu ubranili naslov svetovnih prvakov; Nika Prevc danes v boj za novo zmago

Evropske države vse bolj odločno vstopajo v oborožitveno tekmo. Na izrednem vrhu v Bruslju so sinoči soglasno podprli okrepitev obrambnih zmogljivosti Unije. Evropska komisija naj bi konkretni zakonodajni predlog o tem objavila čez dva tedna. Manj enotni so bili voditelji glede vojaške pomoči Ukrajini, kjer so zaradi madžarskega nasprotovanja sprejeli le skupno izjavo 26-ih članic o nadaljnji vsestranski podpori napadeni državi. V oddaji tudi: - Najhujši izbruh spopadov med novimi oblastmi v Siriji in privrženci prejšnje oblasti po strmoglavljenju Asadovega režima - Med strateškimi naložbami države bodo po novem Farme Ihan; invalidska podjetja v državni lasti bodo deležna posebne obravnave - Pred skorajšnjim začetkom druge izdaje ljudskih obveznic jih finančno ministrstvo označuje za varno in donosno naložbo

Voditelji članic Evropske unije se bodo danes v Bruslju sešli na izrednem zasedanju, ki se bo vrtelo predvsem okrog dveh tem - kako okrepiti evropsko obrambo in jo narediti samostojno ter kako še naprej vojaško pomagati UkrajinI. Vrh so sklicali predvsem zaradi potez ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki so izzvale povsem nova politična razmerja v svetu. Med udeleženci bo tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Druge teme: - Združene države Amerike za mesec dni preložile uvedbo carin na uvoz avtomobilov iz Kanade in Mehike; slovenska industrija pozorno spremlja dogajanje. - Slovenija potrebuje tuje delavce, tudi v zdravstvu. Postopke naj bi pospešili z zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij, ki začenja parlanentarno pot. - Slovenska mešana skakalna ekipa v Trondheimu osvojila srebro; danes odločilen dan za naše orle na ekipni tekmi.

Voditelji Evropske unije na izrednem vrhu v Bruslju razpravljajo o nadaljnji podpori Ukrajini in okrepitvi obrambnih izdatkov. Premier Robert Golob je ob prihodu na zasedanje poudaril, da bo Slovenija morala izdatke za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda zvišati pred letom 2030. Slovenija naj bi scenarij zvišanja izdatkov pripravila do vrha zveze Nato konec junija v Haagu. Svet Evropske centralne banke je petič zapored znižal obrestne mere v evrskem območju za četrtinko odstotne točke. Ob tem so v svetu pojasnili, da denarna politika s temi znižanji postaja manj omejevalna. Državni zbor je sprejel predlog za začetek postopka ustavnih sprememb glede imenovanja vlade. Poslanke in poslanci so danes tudi začeli obravnavati predlog zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Ministrstvo za gospodarstvo do leta 2030 načrtuje povečanje konkurenčnosti in dodane vrednosti slovenskih lesnih izdelkov s poudarkom na trajnostnem in digitalnem prehodu panoge.

V Evropski uniji se zaradi negotovih geopolitičnih razmer v svetu krepijo pozivi k povečanju obrambnih izdatkov tako zaradi kratkoročnih potreb in pomoči Ukrajini kot tudi dolgoročno, ker mora Unija prevzeti več odgovornosti za svojo varnost. Premier Robert Golob je pred jutrišnjim izrednim evropskim vrhom v Bruslju sklical pripravljalni sestanek, ki naj bi dal odgovor, ali bo Slovenija namenila več sredstev za obrambo. Druge teme: - Bruselj je danes predstavil načrt o tem, kako okrepiti evropsko avtomobilsko industrijo, jo narediti konkurenčno in omogočiti razcvet na področju inovacij. - Po razveljavitvi razpisa za prestrukturiranje regij bodo objavili dva nova. Prvega agencija Spirit, drugega pa agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost. Vlada je sicer potrdila zakon o skrajševanju delovnega časa med krizo. Minister za delo Luka Mesec je pojasnil, da je zakon po eni strani namenjen preprečevanju stečajev podjetij, ki se spopadajo z upadom naročil, po drugi strani pa je namenjen ohranitvi polne zaposlenosti. - Na Poljani pri Prevaljah so danes začeli rušiti prvo od hiš s seznama za odstranitev po poplavah avgusta 2023. Končni seznam objektov za odstranitev bo po napovedih zajemal približno 350 objektov.

Pozno sinoči se je v Bruslju končalo neformalno srečanje voditeljev članic Evropske unije, ki so največ pozornosti namenili krepitvi evropske obrambe in odnosom z novo ameriško administracijo, ki jo spet vodi Donald Trump. Ločeno so se pogovarjali z generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem in z britanskim premierjem Kierom Starmerjem. Druge teme: - Trump začasno zamrznil višje carine za Mehiko in Kanado, tik preden bi danes začele veljati. - Kaj prinaša predlog prve celovite prenove medijskega zakona po več kot 20-ih letih? Dokument danes na poslanskih mizah. - Bloudkovo nagrado za življenjsko delo v športu dobila Janez Vodičar in Irena Rosa. Za vrhunski mednarodni dosežek nagrajenih več nosilcev olimpijskih medalj.

Krepitev obrambe je med prednostnimi nalogami Evropske unije, kar odseva dnevni red današnjega neformalnega vrha v Bruslju. Tudi v luči zahtev po zvišanju obrambnih izdatkov in novih ameriških groženj s carinami ne bodo mogli mimo ameriškega predsednika Trumpa. Ta je sinoči o uvedbi carin proti Uniji zagotovil, da ni ravno časovnice, a uvedli jih bodo kmalu.Drugi poudarki oddaje: - V Nemčiji so ulice konec tedna zavzeli protestniki, ki nasprotujejo sprejemanju zakonov ob pomoči glasov skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo. Samo v Berlinu se je včeraj zbralo več kot 160 tisoč ljudi, po ocenah organizatorjev četrt milijona. - Na dopoldanski seji Sveta za kmetijstvo in podeželje bodo obravnavali zakonodajni sveženj, ki je v javni obravnavi. En mesec je za to premalo, so prepričani kmetje, in pričakujejo podaljšanje. - V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se bodo zvečer začeli 33-ti Dneve komedije. Za nagrade bo tekmovalo 8 predstav.

Voditelji članic Evropske unije imajo na srečanju v Bruslju na mizi predvsem dve temi - krepitev evropske obrambe, ker želi Unija na tem področju postati močnejša in samostojnejša, ter odnosi z Združenimi državami Amerike. S prihodom Donalda Trumpa v Belo hišo in z njegovimi grožnjami, da bo uvedel dodatne carine tudi za evropske izdelke, se obeta zaostritev odnosov med Združenimi državami in Evropsko unijo. Drugi poudarki: - Zelenski si želi štiristranskih mirovnih pogovorov o Ukrajini, Rusija se sprašuje, ali lahko on sploh podpiše morebitni dogovor. - V dijaški dom na ljubljanskih Poljanah sta se vrnili skoraj dve tretjini stanovalcev; ves teden jim bo na voljo psihosocialna podpora. - Košarkarski zvezdnik Dončić ostaja ambasador slovenskega turizma, poudarja Slovenska turistična organizacija in preučuje možnost sodelovanja z Los Angeles Lakers.

Kmetijsko-gozdarska zbornica je danes predstavljen sveženj zakonov s tega področja že zdaj označila kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo. Med najbolj motečimi predlogi zanje je prenos javne kmetijske svetovalne službe na ministrstvo. Druge teme: - Poslanci obravnavajo javni del vmesnega poročila preiskovalne komisije o političnem vpletanju v delo policije. Jutri bodo še tajnega - in glasovali o predlaganih sklepih komisije, pri čemer ni znano, kako se bodo odločili v SD-ju in Levici. Predsednik komisije in poslanec Gibanja Svoboda Aleš Rezar je znova zagovarjal predsednika stranke in vlade Roberta Goloba, češ da motiva za prestavitev datuma aretacije pri predsedniku vlade niso ugotovili.e - Minister za delo Luka Mesec je napovedal spodbijanje sklepa o likvidaciji invalidskega podjetja CSS. Da ga je mogoče rešiti, sta ga prepričala lokalna skupnost in tamkajšnje gospodarstvo. Predsednik državnega sveta in škofjeloške obrtno-potjetniške zbornice Marko Lotrič je tako dejal, da so pripravljeni vložiti denar za premostitev likvidnostih težav. - Kompas konkurenčnosti za krepitev evropskega gospodarstva, ki so ga danes predstavili v Bruslju, po večini upošteva priporočila iz Draghijevega poročila. Predsednica komisije Ursula von der Leyen je ob tem zagotovila nadaljnjo zavezanost ciljem zelenega dogovora.

Pogajalci v Katarju so sinoči dosegli dogovor o prekinitvi ognja med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas ter izpustitvi izraelskih talcev iz Gaze. Sporazum bosta predvidoma dopoldne potrdila še izraelska vlada in varnostni kabinet, veljati pa naj bi začel v nedeljo. Številni voditelji po svetu so z olajšanjem sprejeli novico, da bo v Gazi utihnilo orožje. Dogovor so poleg Združenih držav pozdravili še v Bruslju in večini evropskih držav, tudi v slovenskem političnem vrhu. V oddaji tudi o tem: - Joe Biden v poslovilnem nagovoru Američane posvaril pred koncentracijo moči v rokah peščice najbogatejših. - Vlada danes o osnutku novele zakona o zdravstveni dejavnosti, med glavnimi spremembami ločitev med javnim in zasebnim zdravstvom. - Slovenski rokometaši s tekmo proti Kubi v Zagrebu začenjajo svetovno prvenstvo.

Voditelji članic Evropske unije so se na zasedanju v Bruslju zavzeli za trdne čezatlantske odnose. Morebitna odtegnitev ameriške pomoči Ukrajini po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo pa je vodila v zagotavljanje evropskih voditeljev, da bodo še naprej podpirali Kijev. Po besedah predsednika Evropskega sveta Antonia Coste lahko le Ukrajina kot država, ki je napadena, legitimno odloči, kaj pomeni mir ter ali in kdaj so izpolnjeni pogoji za mirovna pogajanja. Drugi poudarki oddaje: - Zdravniki brez meja Izraelu očitajo etnično čiščenje v Gazi. - Radiologi opozarjajo, da znižanje cene radioloških storitev ne bo vplivalno na njihove karierne odločitve. - Tekmeca nogometašev Olimpije in Celja v nadaljevanju konferenčne lige znana danes.

Slovenija je lahko zgled preostali Evropi s svojo držo v negotovih razmerah, je sinoči pred začetkom srečanja guvernerjev Evropske centralne banke na Brdu pri Kranju dejala njena predsednica Christine Lagarde. Svet ECB bo danes predvidoma še nekoliko znižal ključne obrestne mere. Drugi poudarki oddaje: - Konflikta v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu bosta osrednji temi ločenih srečanj voditeljev Unije in obrambnih ministrov Nata v Bruslju. Obojim naj bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski predstavil načrt za zmago Ukrajine, ob pričakovani dodatni podpori zaveznic. - JEK 2 - ZA ali PROTI? Zaradi velikosti in daljnosežnosti projekta je nujna odločitev na državni ravni. Za Hrvaško, solastnico krške nuklearke, morebiten drugi blok še ni pomembna tema. - Zob časa načenja planinske koče, prav tako prostovoljstvo pri njihovi obnovi.