Podcasts about razli

Živela sta soseda Jakob in Janez, ki sta obdelovala njive. Zemlja je bila ilovnata in polna kamenja, zato sta morala trdo ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

The differing and diverse religious beliefs Australians hold will influence their vote this election. - Različite vjere i uvjerenja utječu na odluke Australaca na biralištima.

V okviru Evropske prestolnice kulture zgodovinarka in muzealka Kaja Širok pripravlja osrednjo razstavo, ki bo osvetlila dediščino svetovnih vojn, migracij, razdeljenih družin in različnih pogledov na skupno zgodovino čezmejnega goriškega prostora. Razstava z naslovom Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja, krajše EPIC, bo postavljena v nekdanjih skladiščih železniške postaje. Posebna vrednost razstave bodo tudi osebna pričevanja ljudi z obeh strani meje - Slovencev in Italijanov - ki zgodovino doživljajo različno. Kaja Širok, sicer predavateljica na Univerzi v Novi Gorici, se raziskovalno posveča ustni zgodovini, mejam in kolektivnemu spominu. V svoji knjigi Kalejdoskop goriške preteklosti je podrobno predstavila življenje na Goriškem v prvi polovici 20. stoletja. Pogovor s Kajo Širok, strokovno vodjo omenjene razstave, je pripravila Nataša Uršič.

Bolj ko postajajo mednarodni odnosi negotovi in napeti, bolj so pomembne na videz obrobne podrobnosti, ki lahko odločijo, v katero smer se bodo odvila pogajanjaVsaj del zahodnega sveta je bil po koncu hladne vojne in padcu socializma prepričan, da je nastopil konec zgodovine, zahodni politični in ekonomski ustroj pa bo slej ko prej prevladal povsod po svetu. V tem kontekstu je verjetno jasno, da to ni bil ravno čas, ki bi Zahod silil v premislek marsikdaj arogantnega obnašanja do drugih sil in spregledovanja njihovih pogledov ter miselnega in kulturnega sveta, iz katerega izhajajo in ki v veliki meri določa njihove odločitve. Danes pa je že jasno, da je Zahod le eden od centrov geopolitične moči in da bodo pogovori s predstavniki kultur, ki so lahko zelo drugačne od zahodne, ključni ne le za dobre gospodarske odnose, ampak tudi za razreševanje političnih in celo vojaških konfliktov. Čeprav je bilo poznavanje drugega od nekdaj pomemben del stikov med ljudmi iz različnih okolij, smo se torej znašli v multipolarnem svetu, v katerem bodo gospodarstveniki, diplomati in politiki prisiljeni še precej bolje spoznati kulture svojih sogovornikov, kakršni so denimo Rusija, Kitajska, Indija in Brazilija, v kontekstu vedno manj samoumevnih zavezništev znotraj samega Zahoda pa seveda nikakor ni nepomembna tudi pozornost na naše notranje medsebojne razlike, ki včasih nikakor niso tako majhne. Korak v tej meri predstavlja tudi delo Medkulturna pogajanja: izzivi, dileme in rešitve, ki je nedavno izšlo pri založbi Fakultete za družbene vede. Kako pravzaprav pristopiti k medkulturnim pogajanjem ter kako na različnih koncih sveta razmišljajo o sklepanju dogovorov, pa tudi o odnosih in svetu nasploh, sta predstavila zaslužni profesor, strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose dr. Marjan Svetličič ter dr. Boštjan Udovič s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pogovor je bil prvotno predvajan v oddaji Glasovi svetov na programu Ars. foto: Pogovori kitajske in ameriške delegacije na vrhu G20 v Buenos Airesu leta 2018, Wikipedija, javna last

V Luksemburgu se bodo danes srečali ministri članic Evropske unije, pristojni za trgovinske odnose. Osrednja razprava bo namenjena trgovinskim odnosom z Združenimi državami, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump sredi minulega tedna razglasil carine za večino držav po svetu. Članice Unije se bodo morale spoprijeti z 20-odstotnimi carinami, kar bo nedvomno močno vplivalo na evropski izvoz dobrin v Združene države. Na današnjem srečanju ministri sicer ne bodo sprejemali nobenih evropskih protiukrepov. Drugi poudarki: - Novi srbski mandatar je Đuro Macut, Vučić znova omenjal tudi Jankovića. - Invalidske pokojnine bodo tudi po reformi nižje od minimalnih življenjskih stroškov. - Projekt Drugi tir zamuja, geologi pa opozarjajo, da se na kraških tleh ne sme hiteti.

Živimo v obdobju največje politične polarizacije po koncu hladne vojne. Na eni strani globalisti, na drugi suverenisti. Ideologiji, ki očitno ne moreta bivati druga ob drugi. Ni več pomembno mednarodno pravo, med drugim tudi ne pravilo nevmešavanja v notranje zadeve neodvisnih držav. Različno gledamo celo na človekove pravice. Uporabljajo se sredstva, za katera smo mislili, da sodijo v preteklost: carine, sankcije, vojna. Evropa želi nastopiti enotno. A pod domnevno skupnim dežnikom vsaka država poskuša ravnati v skladu z lastnimi interesi.

Dr Marko Jovašević je lekar i psihoterapeut. Problemi sa kojima se najčešće bavi, kroz sistemski pristup, su problemi povezani sa emocijama, bračni, porodični i ljubavni problemi, kao i problemi koji se ispoljavaju kroz simptome kao što su anksioznost, depresivne epizode i fobije._______________________________________________________________________________________________

Z letnico 2024 je pri Založništvu Tržaškega tiska izšel vodnik po evropski prestolnici kulture leta 2025 z naslovom Gorica, Nova Gorica – povezani mesti. Napisal ga je Andrea Bellavite, filozof, teolog, novinar, popotnik, trenutno direktor ustanove za zaščito bazilike v Ogleju, prevedla pa ga je Pia Lešnik. Seveda je vodnik nastajal ob misli na obe Gorici, ki sta postali Evropska prestolnica kulture 2025, dobrodošel pa je za vsakogar, ki si želi obiskati ali raziskati Gorico in Novo Gorico. Avtorja Andreo Bellavite in Martino Kafol, urednico pri Založništvu tržaškega tiska, je v studio oddaje Razgledi in razmisleki povabila Tadeja Krečič.

Vseslovensko »maratonsko« branje Svetega pisma poteka od nedelje, 26., do četrtka, 30. januarja, 24 ur na dan. Svetopisemski maraton pripravlja organizacijski odbor, v katerem so predstavniki različnih krščanskih gibanj in skupnosti. Njegova pobudnica je Svetopisemska družba Slovenije, ki maraton tudi organizira.

Življenjska doba se daljša in tudi aktivno obdobje, ko ljudje v tretjem življenjskem obdobju ohranjajo vitalnost na različne načine, je čedalje daljše. Združevanje znotraj Modre fakultete, ki deluje na univerzi v Ljubljani, je ena od možnosti. Deluje v sklopu mreže alumnov. Različni programi, ki jih Modra fakulteta razvija so namenjeni vsem starejšim od 55 let. Modra fakulteta razvija izobraževanje, raziskovanje in medgeneracijsko povezovanje. Prof. dr. Branka Javornik in mag. filozofije Martin Lipovšek.

Australians lose $32 billion a year to gambling — more per person than any other nation. And it's affecting diverse communities differently. - Australci gube 32 milijarde dolara godišnje zbog kockanja – što je više po osobi nego u bilo kojoj drugoj državi. I ta činjenica različito utiče na različite zajednice.

Pričakovanje, ki ga danes želimo preskočiti, je bila tema oddaje s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. Beseda je tekla tudi o odnosih, ki se bogatijo, ko jih živimo ter o sporočilu luči in upanja tudi za tiste, ki so ga izgubili.

Znani študentski dom Korotan ostaja simbol slovenstva na Dunaju, zagotavlja pristojni minister Matej Arčon. Poleg obnove doma, za katero je SDH namenil 1,9 milijona evrov, bo pomembno, kaj se bo v njem v prihodnje dogajalo, opozarja minister. Lipuševo mladje 1960 – 1981 je bil naslov znanstvenega simpozija, ki je prav tako potekal na Dunaju. Različni razpravljavci so osvetli vlogo te več kot zgolj literarne revije, zelo pomembne za koroške Slovence, in Florjana Lipuša, soustanovitelja in dolgoletnega urednika. Zavijemo v Rezijo, ki je za obiskovalce zanimiva v vseh letnih časih. Ustavimo se v Muzeju rezijanskih ljudi, kjer je na ogled razstava o rezijanskih mizarjih. Prek Ljubljane, kjer je na študijski izmenjavi zelo dejaven tržaški Slovenec Gabriel Milič, odpotujemo še v Monošter. V tamkajšnjem Slovenskem domu Lipa so na ogled postavili dela že 23. likovne kolonije, ki je poleti v Porabju združila zelo različne umetnike iz štirih držav. Kako pa kaže galeriji v Monoštru? Foto (Silva Eöry): utrinki z razstave v Monoštru  

Odzivi na podnebni dogovor, ki so ga pogajalci na vrhu v Bakuju dosegli po podaljških, so pričakovano različni. Evropska unija in Združene države ga pozdravljajo, kritične pa so države v razvoju in nevladne organizacije. Kot pravi Barbara Kvac iz društva Focus, gre za slab dogovor, ki zanemarja opozorila znanosti in odgovornosti bogatih držav do skupnosti, ki se soočajo z naraščajimi posledicami podnebne krize, ki je niso povzročile same. V oddaji tudi o tem: - Visoki predstavnik Unije Borrell podprl Libanon in pozval k takojšnji prekinitvi ognja med Izraelom in Hezbolahom. - Na deželnih volitvah na avstrijskem Štajerskem glede na projekcije zmaga skrajno desne svobodnjaške stranke - Pred prihajajočim Tednom karitas opozorila o vse več duševnih stiskah.

Različne so poti do srca, včasih do našega srca ne more niti Bog, kaj šele človek. Na drugi strani pa je potrebno le malo, včasih samo beseda sogovornika in prijazen nasmeh, in že se odpremo …Tako je svoje razmišljanje ob Tednu Karitas začel generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Celoten komentar je bil objavljen in si ga lahko preberete v tedniku Družina.

Vsak človek gleda na življenje Drugače. Recimo da ...Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Režiserka Tjaša Črnigoj je z ekipo igralk in drugih gledaliških umetnic ustvarila niz petih predavanj-performansov z naslovom Spolna vzgoja II, ki z različnih zornih kotov in skozi raznolike uprizoritvene prakse osvetljujejo pravico do seksualnega užitka kot temeljno spolno pravico v okviru človekovih pravic. Izjemen uspeh tega gledališkega dela, ki temelji na osebnih zgodbah in pogovorih s strokovnjaki z različnih področij, odražajo ne zgolj mnenja in zadovoljstvo gledalk in gledalcev temveč tudi nagrade občinstva in kritiške javnosti na letošnjih festivalih doma in v tujini. Pred mikrofonom zato tokrat gostimo Tjašo Črnigoj. Vabimo vas k poslušanju!

Kaj se skriva za veseljem? Lahko vse kaj drugega kot razlogi za veselje. Kaj pravzaprav današnji sodobni človek dojema kot radost? Takšna vprašanja se postavljajo ob predstavi Čas za veselje, ki jo bodo zvečer uprizorili v Mestnem gledališču ljubljanskem. Avtor besedila je norveški dramatik Arne Lygre. V Mestni galeriji Ljubljana pa so sinoči odprli razstavo Različnosti. Izbrani avtorji, ki sodijo v vrh slovenske umetnosti, predvsem kiparstva, združujejo dela, izdelana v različnih materialih in skozi različne likovne pristope.

Tea Curk Sorta, Tejka Pezdirc, Natalija R. Črnčec, Marko A. Kovačič, Zoran Srdić Janežič, Borut Korošec in Kristina Rutar so imena kipark in kiparjev, ki jih je za skupinsko razstavo Različnosti izbral kustos Sarival Sosič. Njihova kiparska dela, ki so sad različnih likovnih pristopov, kar sugerira tudi naslov razstave, pa povezuje glasbena instalacija Boštjana Perovška. O izboru umetnic in umetnikov, njihovih delih, pa o sedanjosti in prihodnosti kiparstva ter umetnosti Sarival Sosič pripoveduje Aleksandri Saški Gruden. Na fotografiji delo Kristine Rutar: Zlomljene krajine I. Vir: Mestna galerija Ljubljana.

Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc

Odprti globus / Going global, skupinska razstava v Galeriji Cankarjevega doma, predstavlja umetnost milenijske generacije, ki je odrasla s prehodom iz analognega v digitalni svet. Deset umetnic in umetnikov je prvotno umetniško izobrazbo pridobilo doma, nato pa študij nadaljevalo v tujini. Tam so tudi ostali, v tujini delujejo in so vpeti v mednarodni trg. Svoja dela predstavljajo Katarina Caserman, Evgen Čopi Gorišek, Meta Drčar, Živa Drvarič, Katja Felle, Jure Kastelic, Gašper Kunšič, Dino Kužnik, Nana Wolke in Jana Zornik. Umetniške prakse avtorjev in avtoric so različne. Različna so tudi mesta, tako v Evropi kot Združenih državah Amerike, pogosto se selijo ali pa hkrati delujejo na več lokacijah. Skupinsko razstavo Odprti globus / Going Global si lahko v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani ogledate do 28. novembra.

Z nami so bili mladi, ki so tekmovali na olimpijadah znanja in dosegli odlične rezultate. Letos so tako odpotovali na evropsko fizikalno olimpijado, mednarodno olimpijado iz astronomije in astrofizike, mednarodno ekonomsko, evropsko dekliško matematično, mednarodno matematično in mednarodno lingvistično olimpijado, in nekateri izmed gostov ne le na eno od teh tekmovanj, temveč so v tem poletju sodelovali na več olimpijadah, izkušnje pa imajo tudi s preteklih. Kako so se uvrstili v državno ekipo, kako so potekale priprave in kako sama tekmovanja, ki močno presegajo raven srednješolskega znanja, smo izvedeli v pogovoru z gosti. To so bili: Peter Andolšek, udeleženec Evropske fizikalne olimpijade (zlata medalja) in Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (zlata medalja in absolutno 1. mesto), Žan Arsov, udeleženec mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (zlata medalja in absolutno 9. mesto), Špela Gačnik, udeleženka Mednarodne ekonomske olimpijade (srebrna medalja), Benjamin Gašperin, udeleženec Evropske fizikalne olimpijade in Mednarodne ekonomske olimpijade (srebrna medalja), Patricia Kiraly, udeleženka Evropske dekliške matematične olimpijade (bronasta medalja), Mednarodne matematične olimpijade (pohvala), Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (pohvala) in Mednarodne lingvistične olimpijade (srebrna medalja) in dr. Jurij Bajc, vodja olimpijske ekipe iz fizike, sicer predavatelj na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Drugi poudarki oddaje: - Po državi čedalje več mladostniškega vandalizma. Tako je tudi na Vrhniki - Prebivalci Vojnika nezadovoljni z načrtom reševanja prometnega kaosa, na 900 metrih bi bilo 6 semaforjev. - Bovški svetniki bodo danes prisluhnili predstavitvi obnove Gorskega centra Kanin. Predstavil jo bo Bojan Križaj z ekipo. - Kako bodo uredili parkirišče in dostop do obnovljenega parka Rafut?

Drugi poudarki oddaje: - Številni obiskovalci ne upoštevajo zaprtja priljubljene brvi čez Sočo na Kobariškem. Prečkanje je lahko zelo nevarno! - Nezadržen razvoj turizma v Tuhinjski dolini, cokla napredka nerazvita infrastruktura. - Prleški študenti proslavljajo 70-letnico svojega kluba - V učilnici za gospodinjstvo v Osnovni šoli Cerkno živahno tudi med počitnicami. Zadišalo je po pajtičkah.

Dobrodošli globoko v notranjosti človeškega telesa. V Xkurziji se namreč odpravljamo vse do naših mišic, kjer opazujemo njihovo električno aktivnost, natančneje aktivnost 639 skeletnih mišic, ekskluzivno pa prisluhnemo tudi zvoku ob njihovem krčenju. V laboratoriju za sistemsko programsko opremo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, ki velja za enega vodilnih v svetu na tem področju, nas je pozdravil dr. Aleš Holobar, s sodelavcema Matejem Krambergerjem in Tanjo Botić. Od mišičnih krčev, ki so še predobro znani nam vsem, pa vse tja do krmiljenja bionskih rok. O vsem tem govorimo v Frekvenci X. *Laboratorij za sistemsko programsko opremo se napaja tudi iz evropskih sredstev. Eden izmed uspešnejših projektov nosi naslov Hybrid Neuro, pri njem pa poleg Univerze v Mariboru sodeluje tudi konzorcij mednarodnih partnerjev, ki so vodilni na področju nevronskih vmesnikov. V sklopu projekta bodo številni mladi raziskovalci pridobili svoje doktorate, s pomočjo teh finančnih sredstev pa na fakulteti tudi ozaveščajo publiko in druge raziskovalce s tega področja.

Za sodobnega človeka postaja čedalje pomembnejša blaginja živali. Toda pri reji perutnine in prašičev za nastanitev pogosto uporabljajo kletke, v katerih živali ne morejo zadovoljevati svojih naravnih potreb, ampak doživljajo stres in trpljenje. Različne državljanske pobude zahtevajo opustitev kletk v živinoreji. V Sloveniji trenutno teče kampanja »Slovenija proti kletkam«. Kakšni so odzivi stroke, gospodarstva in politike na te pobude civilne družbe, bo preverila Jernejka Drolec v oddaji Studio ob 17.00. Gostje bodo: Eva Knez, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo; Danilo Meolic, predsednik Strokovnega odbora za prašičerejo pri KGZS; Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri veterinarski fakulteti; Samo Curk, predstavnik aktivističnega društva AETP.

Samotarske zvezde, kot je naše Sonce, v vesolju niso v večini. Polovica zvezd, ki jih vidimo na temnem nebu, je dvozvezdij. Če gledamo v nebo iz osvetljenega mesta, bomo uzrli skoraj sama dvozvezdja. Na to, kako rade se zvezde družijo, najbolj vpliva njihova masa. Bolj masivne, kot so zvezde, bolj verjetno je, da bodo v paru ali v še bolj številčni kompoziciji. Trenutno najbolj številčna gravitacijsko povezana zvezdna kompozicija šteje sedem zvezd, je povedal astrofizik doc. dr. Gregor Traven s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.Najdejo pa se tudi zvezdni pari, ko so izredno blizu skupaj. V članku v reviji Nature Astronomy so tako poročali o četvernem zvezdnem vrtiljaku, o dveh parih dvojnih zvezd, ki sta med seboj oddaljena približno toliko kot Sonce in Jupiter in se obkrožita v šestih letih. Zvezdi, ki sta v paru, pa druga okoli druge zaplešeta v 4 oziroma 20 dneh. Glede na razmere, ki so nam znane iz našega lokalnega vesolja, gre tu za precej bolj burno zvezdno dogajanje, ki ponovno dokazuje, kako zelo različne razmere vladajo na različnih koncih naše galaksije. Življenjska pot omenjenega četverozvezdja z oznako HD 74438 se bo najverjetneje sklenila kot supernova tipa 1a, so ugotovili znanstveniki, med katerimi sta tudi Gregor Traven in Tomaž Zwitter. Supernove tega tipa so v astronomiji izredno pomembne, saj imajo zaradi specifičnega načina, kako do njih pride, vedno podoben izsev in jih uporabljajo kot t. i. standardne svetilnike za preračunavanje razdalj v vesolju. Ampak ta bi utegnila biti nekoliko drugačna.»To ne bo tipična supernova tipa 1a, ki sicer nastane, ko dosežemo mejo 1,44 mase Sonca (Chandrasekharjeva limita), ampak bi lahko bila – zaradi dodatne energije, ki se zgodi ob trku –, skupna masa manjša, pa bi vendarle eksplodirala kot supernova 1a,« izpostavlja specifičnost napovedane supernove Gregor Traven. Gre za ponovitev oddaje, ki je nastala junija 2022.

Različna ljudstva imajo različne zgodbe o tem, kako je bilo ustvarjeno okolje, v katerem živijo. Tudi Vietnamci si pripovedujejo zgodbo o bogovih, ki so poskrbeli za ljudi. Riž je osnovno živilo v tej pokrajini, bivol pa je žival, brez katere kmetje ne bi mogli zadosti uspešno pridelati dovolj za preživetje. Zlata ptica, Ko so ribe zvezde popasle, zapisal Eduard Claudius, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970, bere Nataša Holy

Tomislav Kuljiš je u poslednih 20 godina, jedan od vodećih regionalnih stručnjaka za rani i lični razvoj i telesnu psihoterapiju. _______________________________________________________________________________________________

S tem se veliko ukvarja oblikovalski biro Sara&Sara, ki sta ga ustanovili arhitektki Sara Badovinac in Sara Škarica, avtorici postavitve obeh razstav slovenskih ilustratorjev, ko je bila Slovenija častna gostja na Frankfurtskem in na Bolognskem knjižnem sejmu. Biro Sara&Sara je specializiran za oblikovanje izdelkov ter prostorskih instalacij, ki so bolj povezane z umetnostjo.

Prof. Dr Nebojša Knežević je redovni professor anesteziologije i hirurgije na Medicinskom fakultetu, Univerziteta Ilinois u Čikagu. Takođe je predsednik Srpsko-američkog udruženja lekara I stomatologa. _______________________________________________________________________________________________

Dam ti 10% popusta za vedno na Astra AI: inštrukcije matematike z AI tehnologijo: https://astra.si/ai/?ref=uUokGuyodL    AIDEA knjiga: https://aidea-knjiga.com  ============================= V epizodi 133 je bila moja gostja Anita Kajtezović, či gong (Qi gong) učiteljica, ki deluje v društvu Zavetje qija, ki združuje starodavne modrosti taoističnih mojstrov in nove načine razumevanja zdravilne energije posameznika. S svojim delom in znanjem se osredotoča na uravnavanje čustev ter dosego notranjega ravnovesja in harmonije ter spodbuja ljudi k odgovornemu in celostnemu življenju ter razvijanju notranjega miru in ravnotežja. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Qi gong vodene vadbe Dao in duhovne tradicije Lao Tse in priročnik Tao Te Jing Anitino srečanje s taoizmom Wu Wei koncept Pretirano prizadevanje in duhovne prakse Anitin dan in taoistične prakse Balansiranje Jin in Jang energije Dihanje in kultivacija energije Različne taoistične prakse Učitelji in mojstri taoističnih meditacij Izkušnja z mojstrom na Kitajskem Cikli, transformacije v temnih in svetlih obdobjih

Ob zadnji zdravniški stavki smo v našo skromno redakcijo prejeli več ogorčenih klicev, češ, da se zdravniki ne držijo Hipokratove prisege in da so nasploh zviti in kruhoborski kujoni. Kot vedno smo se postavili na stran zatiranega, se pravi na stran zdravnikov in bomo neuki javnosti razjasnili nekaj pojmov glede Hipokratove prisege. Zadeva je namreč ta, da so zdravniki genetsko nagnjeni k spreminjanju priseg. Strokovnjaki trdijo, da se prisege zdravništva morajo spreminjati, ker se spreminja, oziroma napreduje tudi medicinska znanost. Recimo; če bi Hipokrat poznal antibiotike, ne bi zapisal: "… da ne bom rezal ljudi, ki trpe za kamni, marveč jih bom prepuščal delavnim možem, ki jim je ta stvar poklicno opravilo."Hočemo povedati, da se je še za časa antike Hipokratova prisega večkrat spreminjala, v naslednjih stoletjih pa sploh in ko grška misel ni bila več v skladu s sodobno medicino, je prisego nadomestila t. i. "Ženevska deklaracija" iz leta 1948. Kjer so bile notri lepe misli tipa: "Najpomembnejša mi bo skrb za zdravje in življenje mojega pacienta!" Ampak ker so tudi ta načela postala počasi zastarela, so "Ženevsko deklaracijo" večkrat spreminjali, dodajali amandmaje, metali ven alineje o svetosti življenja in podobno. Tako smo se v tem kratkem uvodu naučili, da je z zdravniškimi prisegami velik križ in javnost, ki stavkajočim zdravnikom očita kršenje prisege in zavez, bi se lahko bolje podučila. A ker poskušamo biti v nastali situaciji kolikor je le mogoče proaktivni – saj moramo v konfliktu med vlado, bolniki in zdravniki konstruktivno iskati rešitev tudi mediji – smo zbrali nekaj predlogov, ki bi zdravniško prisego naredili bolj prilagodljivo, saj je togost njenih stališč pogosto jedro spora. V našo redakcijo je prišlo, kot rečeno, kar nekaj klicev besnih bolnikov, ki so na že tako ali tako nesprejemljive čakalne dobe dobili dodatno porcijo čakanja; zbrali smo nekaj najbolj živopisnih pridevnikov ter besedilo nove zdravniške prisege zgradili okoli njih. Hkrati pa smo za osnovo vzeli že znane prisege, ker, kot vemo, bi se zdravniki ob vsem znanju, ki jim je v spomin natlačeno med študijem, težko naučili nove štirivrstičnice. Kar nekaj klicev smo dobili, ko besni bolniki zmerjajo zdravnike, da so otročji. Tako smo sestavili naslednjo prisego: "Danes, ko postajam zdravnik, dajem častno zdravniško besedo: Da se bom pridno učil in delal, spoštoval starše in učitelje, da bom zvest in iskren tovariš, ki drži svojo obljubo." Potem smo dobili precej mnenj poslušalcev, ki za stavko obtožujejo zdravniško sindikalno organizacijo Fides. Očitajo ji, da je militantna, vodena po sistemu subordinacije in da zdravnike žrtvuje kot vojake na bojnem polju. Menimo, da bi za to priložnost bila primerna naslednja prisega: "Jaz – ime in priimek – se svečano obvezujem, da bom verno služil svojemu sindikatu, da bom branil svoj zdravniški ceh, da bom varoval bratstvo in enotnost našega poklica in da bom vestno izvrševal ukaze predstojnikov in primarijev. Vedno bom pripravljen boriti se za višje plače in ne bo mi žal, tudi če v tem boju izgubim tri dni dopusta." Nekaj klicev razočaranih bolnikov se je nanašalo na dejstvo, da zdravniki grozijo z odhodom v tujino, če njihove stavkovne zahteve ne bodo izpolnjene. Tako smo na hitro in brez večje redakcije pripravili zdravniško prisego, ki se je naj ranocelnik nauči na letu iz Frankfurta do New Yorka. "Prisežem zvestobo zastavi Združenih držav Amerike in republiki, za katero stoji, enemu narodu pod Bogom, nedeljivemu, s svobodo in pravičnostjo za vse. Predvsem pa prisegam neobstoječemu zdravstvenemu zavarovanju." Večinsko mnenje poslušalcev, ki so nas poiskali in se pritožili zaradi neskladja med zdravniško stavko in Hipokratovo prisego, pa je bilo, da so zdravniki izgubili stik z realnostjo. Nekateri zlonamerni so celo namigovali, da si zdravniki med dolgimi dežurstvi prepogosto postrežejo iz omarice s pomirjevali … Tako smo za osnovo zadnje prisege vzeli zavezo, ki jo svojemu rajskemu otoku izrečejo prebivalci Jamajke. Podari nam modrost od zgoraj. Pravica, Resnica bodita naši za vedno, Jamajka, dežela, ki jo imamo radi. Kjer bolniki sicer obstajajo, a ne težijo.

Kada ukrstite podatke i psihologiju dobijate mnogo moćan alat koji u današnje vreme borbe za svakog korisnika može da odluči da li ćete opstati na tržištu ili ne. U razgovoru sa dr Vanjom Ljevar, Chief Data Scientistom u specijalizovanoj agenciji Kubik, pričali smo o spoju psihologije i podataka, šta to sve treba da imate od osobina kako biste se bavili ovom disciplinom, te šta to predstavljaju naši digitalni otisci i koji je pravi način da ih koristimo. Uživajte u razgovoru na temu koja će u budućnosti samo dobijati na popularnosti! Vanja Ljevar, Chief Data Scientist @ Kubik Intelligence - https://www.linkedin.com/in/vanja-ljevar/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Šta je potrebno da imate od osobina da bi se bavili data science-om? - Od Banja Luke do Londona - Kakvi sve podaci postoje - Personalizacija - Zašto je danas psihologija važna? - Digitalni otisci - Psihološko profilisanje u praksi - Primer za kraj: uvođenje u šablon ponašanja Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: - MTS - https://www.mts.rs/ Unapredite svoje poslovanje uz pametna mts biznis rešenja - https://mts.rs/Poslovni 2. Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Usluge Raiffeisen banke za stanovništvo koje preporučujemo: https://bit.ly/3SjBivS Usluge za mala i srednja preduzeća Raiffeisen banke koje preporučujemo: https://bit.ly/3HkQ0MQ - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ 3. Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA Brain Level Up Booster - https://bivits.com/proizvod/brain-level-up/ Kada želiš da živiš i radiš na višem nivou, uzmi BiVits Brain Level Up za više energije i bolju koncentraciju tokom dana! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Uticaj | Psihologija ubeđivanja" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Žiga Roš je predstavnik mlade generacije slovenskih ilustratorjev. Za magistrsko delo je izbral "Ilustracije štirih najpogostejših struktur virusov", mikrosvetove, ki si jih s pomočjo ilustracije lažje predstavljamo. "Moje ustvarjanje je znanstveno natančno", pravi Žiga, "nekaj pa je zapolnjenega z domišljijo". Žiga Roš deluje tudi na področju domišljijske ilustracije, kjer ga zanimajo različne tehnike, najpogosteje se poslužuje vektorske risbe in digitalnega kolaža, s katerim gradi nadrealistične arhitekture in tako ustvarja sanjske in fantazijske svetove.

Australija se može ponositi spektakularnim plažama, privlačnom kulturom druženja na plažama i raznolikim morskim životom. No, važno je istaknuti moguće opasnosti. Različite morske životinje poput meduza, raža i različitih vrsta morskih pasa obitavaju u tim vodama, što zahtijeva oprez. Razumijevanje sigurnosti na plaži, pogotovo na nepoznatim područjima, ključno je za smanjenje rizika, uključujući moguće susrete s morskim psima.

AIDEA knjiga je izšla! Hvala za podporoooo! :)  https://emka.si/products/aidea   =============================   V epizodi 124 je bil moj gost mag. Uroš Salobir, direktor področja za strateške inovacije v družbi ELES, operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja Republike Slovenije.  Mag. Salobir je tudi imenovani predsednik Odbora za raziskave, razvoj in inovacije evropskega združenja sistemskih operaterjev prenosnih elektroenergetskih omrežij ENTSO-E, podpredsednik združenja EGVIAfor2zero, podpredsednik za prenos v Slovenskem združenju elektroenergetikov CIGRE-CIRED in podpredsednik skupne projektne skupine »ENTSO-E / EU DSO Entity« za digitalizacijo. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Uroševa izobrazba in trenutna vloga na ELES-u Inovacije v elektroenergetiki Prenos energije med državami Superprevodnost Hranilniki električne energije Premog in defosilizacija Različni viri energije Vodik Jedrska energija Defosilizacija Kitajske E-mobilnost in električne polnilnice ELES-ovi projekti pametnih omrežij  

Kada razgovaramo o kreiranju digitalnih proizvoda najčešće posmatramo iz ugla kreiranja nekog softverskog rešenja, često zanemarujući glavni aspekt - poslovni. Dosta proizvoda ne zaživi na tržištu upravo zato što nije kreirana u skladu sa svim biznis ciljevima i podacima. O kreiranju digitalnih proizvoda iz perspektive biznisa, razgovarali smo sa čovekom čija je to životna misija - Đorđe Filipović, osnivač i CEO kopanije 30Hills bio je naš sagovornik na ovu temu u najnovijoj epizodi Digitalk podkasta. Đorđe Filipović, CEO @ 30Hills - https://www.linkedin.com/in/djordjefilipovic/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Profesionalni razvojni put - Paralela između IT-a i građevine - Formiranje multidisciplanornog tima - Product Owner rola - Različite metodologije - Šta zapravo MVP treba da sadrži - Fokus - Šta se dešava kada fedback sa tržišta nije nešto što očekujemo - Priprema proizvoda za tržište - Lansiranje proizvoda, održavanje i dalji razvoj - Pet 30Hills principa - Poruka za kraj Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: - MTS Unapredite svoje poslovanje uz pametna mts biznis rešenja - https://mts.rs/Poslovni 2. Partneri podkasta: - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Projekat Srbija inovira - https://srbijainovira.rs/ - OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ Nova mBanking aplikacija OTP banke: Google play - https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.newfrontier.iBanking.mobile.SOG.Retail&hl=en App store - https://apps.apple.com/app/soge-m-bank/id803935073?ls=1 - kompanija Mastercard - https://www.mastercard.rs/sr-rs.html - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod 1000digitalk i očekuje vas 1.000 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 3. Prijatelj podkasta: - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ‘‘'Dilema inovatora'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

U četvrtoj epizodi podkasta “Razgovori o roditeljstvu” autorke programa “Podrška, NE perfekcija” Jelena Đoković i Smiljana Grujić pozabavile su se nekim izazovnim primerima iz svakodnevnog života roditelja, ali i ponudile neka od mogućih rešenja koja bi roditelji mogli da primene. Autorke napominju da nije nužno da će ta rešenja svima podjednako odgovarati, ali da bi roditelji trebalo da pokušaju da primene po nešto, zavisno od svojih mogućnosti. Jer poenta svega jeste pronaći strategiju koja bi bila korisna radi ostvarivanja bliskosti sa detetom, ali i održavanja te bliskosti i kasnije, kada deca budu odrasla.

Hervé Le Tellier je šestinšestdesetletni francoski pisatelj in lingvist, avtor več kot dvajsetih proznih del, večinoma romanov in zbirk kratkih zgodb. Je predsednik skupine za potencialno književnost Oulipo (ulipó), kar ni zanemarljivo za njegovo pisanje. Prav o izzivih, ki si jih pri ustvarjanju sam postavlja, je namreč govoril v intervjuju s Tadejo Krečič Scholten. Hervé Le Tellier je bil leta 2020 dobitnik Goncourtove nagrade za roman Anomalija, ki ga imamo v slovenskem prevodu Janine Kos. To je najprestižnejša francoska nagrada za književnost. Hervé Le Tellier je nedavno obiskal Ljubljano in nastopil pred polno Kosovelovo dvorano Cankarjevega doma. Roman Anomalija pa so za svojo Goncourtovo nagrado izbrali tudi študenti francoščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dan po nastopu v Cankarjevem domu si je pisatelj vzel čas tudi za poslušalce Razgledov in razmislekov.

Doprinos je važna kategorija za večinu ljudi jer za to područje vežemo svoj smisao I svoju svrhu. Čovjek bez svrhe ima osječaj bezvrednosti a to je veoma teško stanje I često dovodi do depresije I teških misli. Svatko ima nešto za ponuditi priliku za doprinos, samo se treba odvažiti I krenuti gdje vodi zov duše. Hvala na slušanju!

Boris Čerina, djelatnik organizacije Australsko - hrvatske društvene usluge koja djeluje u Victoriji, govori o dijelu njihovih usluga koji se odnose na društveni život australskih Hrvata. Na početku razgovora Boris odgovara na pitanje gdje djeluju grupe društvene potpore i koliko ih ima.

"Perfekcionizam je neprijatelj završenog." Gost Ivana Minića u 223. podkastu Pojačalo je Vladimir Cerić. Čovek sa bogatom dugogodišnjom karijerom u oblasti IT novinarstva, marketinga i PRa. Kao mali, na užas svojih roditelja, želeo je da bude automehaničar. Nije to postao, ali jeste završio Saobraćajni fakultet. Ono što povezuje njegovu želju iz detinjstva i ono čime se danas bavi jeste otkrivanje kvara u sistemu, popravljanje i pravljenje novog, boljeg sistema. Vlada se za računare i računarske tehnologije zainteresovao čitajući knjige, a zatim je i sam počeo da piše tekstove o računarima. Novinarsku karijeru počeo je u časopisu PC Press, devedesetih godina, kada u tadašnjoj Jugoslaviji skoro niko nije imao gotovu brendiranu konfiguraciju nekog računara, nego smo ih sami sklapali od raspoloživih komponenti. Njegovi tekstovi o novim komponentama, o tome koja sa kojom hoće da radi i veliki testovi konfiguracija koje oni sklope u redakciji, bili su veoma korisni svima koji su se u to vreme na neki način bavili računarima. Kasnije, Vladimir prelazi u tek osnovanu podružnicu Microsofta kod nas i svoje novinarsko iskustvo koristi u PR svrhe. Danas Vladimir ima svoju firmu, bavi se konsultantskim uslugama, pomaže privrednicima i startapovima u ostvarivanju njihovih poslovnih ciljeva, kao i u optimizaciji njihovog poslovanja. Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Kad porastem biću - Test 40 konfiguracija - Iskustva iz redakcije - Kako se iz novinarstva nastavila Cerićeva karijera - Kako su prošle 3 godine u Microsoftu - Kako se razvijala freelance karijera - 2005. I pravljenje sajtova - Različite firme, različita iskustva - Šta Cerića interesuje u narednom periodu - A šta ti prodaješ? Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3NLaOzN Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Od 40 do 50 odstotkov vseh bolezni nohtov povzročajo glivične okužbe. Na drugem mestu najpogostejših težav z nohti, ogledalom zdravja, so poškodbe. Na nogah so te največkrat posledica tesne obutve ali ortopedskih nepravilnosti stopala. Na nohtih rok pa vidimo razcepljenost, suhost, skrhanost nohtne ploščice tudi zaradi škodljivih zunanjih dejavnikov. Poznamo sicer veliko bolezni nohtov, ki povzročajo zelo podobne vidne spremembe. Sogovornica bo izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med. iz dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

Ova epizoda Digitalk podkasta nosi jednu iskrenu priču sa dečkom koji godinama ‘'peče'' zanat u IT industriji, od tehničkih rola i programiranja, do prodaje i državanja kurseva nekim mladim kadrovima. Nenad Pavlov, Managing Director i osnivač firme SimplyGrow podelio je sa nama svoja iskustva i uvide do kojih je došao tokom svoje karijere, pričali smo o razvoju srpske IT scene, problemima koji muče ovu industriju, kako se koji problem može rešiti, te koji je pravi način da uđete u IT, a da pritom sebi ne raspršite snove ubrzo. Jedan iskren i pitak razgovor sa predstavnikom novosadske IT scene. Nenad Pavlov, Managing Director @ SimplyGrow - https://www.linkedin.com/in/nenad-pavlov Teme u ovoj epizodi: - Uvod i predstavljanje - Školovanje i karijera: više rola u IT industriji - Šta se sve dešavalo u poslednjih 15 godina u srpskoj IT industriji - Strane firme u Srbiji & vrtoglavi rast plata - Pojava netehničkih pozicija - Različiti pogledi na problem kadrova u industriji - Kursevi - Problemi sa seniorima o kojima se ne priča mnogo - Kako da uđete u IT industriju - Prodaja i pronalaženje klijenata - Outsourcing vs. produkt iz ugla prodaje - Trenutno stanje & Proricanje sudbine - Poruka za kraj Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: MTS - https://mts.rs/ 2. Partneri podkasta: - OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ Nova mBanking aplikacija OTP banke: Google play - https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.newfrontier.iBanking.mobile.SOG.Retail&hl=en App store - https://apps.apple.com/app/soge-m-bank/id803935073?ls=1 - kompanija Mastercard - https://www.mastercard.rs/sr-rs.html - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod digitalk500 i očekuje vas 500 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 3. Prijatelj podkasta: - Samsung - https://www.samsung.com/rs/smartphones/galaxy-s23-ultra/ Još jedan prijatelj podcasta je i kompanija Samsung, njihov najnoviji model iz S23 serije, Samsung Galaxy S23 Ultra. Ovaj model je predstavljen na globalnom nivou 01.02. i dostupan je na našem tržištu kod Samsung ovlašćenih partnera. Ovo je model sa najnaprednijom kamerom do sada i vrhunskim gejming performansama. I zaista, cela Galaxy S23 serija postavlja nove standarde kad je reč o pouzdanim, vrhunskim iskustvima korišćenja pametnih telefona. - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ‘'Trenje'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Da, "natjerati". A ni motivirati. Gošća ove epizode Dijana Vettureli, suosnivačica qohubsa, platforme za grupno konverzacijsko učenje, kaže da se ljude ne može motivirati izvana. Kad je učenje u kompanijama u pitanju ljudima ne trebaju koordinatori, promjene koje se "spuštaju odozgo", a ni samo puko prenošenje informacija. Treba im ono što im prirodno dolazi - druženje, konverzacije i samoorganizacija. Iz toga je nastao qohubs, platforma na kojoj zaposlenici uče upravo na taj način, a osim što uče, povezuju se s kolegama, usvajaju nove spoznaje i čuju različite perspektive.Dijana nam je ispričala sve o qohubsu: 00:00 Tko je Dijana i koje je sve profesionalne uloge imala dosad u karijeri03:30 Različite vrste učenja, zašto je učenje izazov u kompanijama i po čemu je qohubs drugačiji07:50 Što je konverzacijsko učenje09:00 Učenje u malim grupama, kako funkcionira qohubs i zašto povezuje ljude12:09 Kako napraviti digitalni proizvod za samoorganizirano učenje i zašto14:12 Zašto 1-2 team buildinga nisu dovoljni za stvaranje tima koji odlično funkcionira16:00 Učenje na 7 jezika i u 70 različitih država18:17 Ljudi su društvena bića, zašto se to zaboravlja kod učenja?20:43 Zašto ljude ne možemo motivirati da uče24:46 Što je kompanijska kultura i može li se mijenjati30:15 Umjesto da razgovaraju na hodnicima i u kantini, zaposlenici razgovaraju u qohubsu34:35 Povezivanje, različite perspektive, nove spoznaje i uvidi kao najveći benefiti 37:50 Kako isprobati qohubs_______________

Ova epizoda je posve drugačija od svih prethodnih, kako po tematici, tako i po sagovornici. Najavili smo da ćemo se u ovoj godini dotaći nekih novih tema, a jedna od njih, i pritom veoma važna je i tema inkluzije i diverziteta. Na ovu temu, u kontekstu IT industrije, razgovarali smo sa Bojanom Pavlović koja nam dolazi iz kompanije Merkle. Bojana je žena neverovatne energije i iskustva, radi na poziciji Staffing & Operations menadžera, a diverzitetom i inkluzijom se bavi tokom cele svoje profesionalne karijere obzirom da i sama ima lični izazov sa kojim se bori veći deo života. Zašto su ove teme bitne, kako su marginalizovane grupe čestoizvor inovacija, te kakvi sve pristupi postoje, kako se postavljaju KPI-evi i strategije kada su inkluzija i diverzitet u pitanju, o svemu tome smo razgovarali sa Bojanom. Za ovu epizodu, na YouTube-u su dostupni titlovi na srpskom i engleskom jeziku. Bojana Pavlović, Staffing & Operations Manager @ Merkle DACH https://www.linkedin.com/in/bojana-pavlovic-msc-60b2082a/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Zašto su ove teme bitne za kompanije, pa i za ceo IT sektor uopšteno govoreći - Marginalizovane grupe su vrlo često izvor inovacija - Različiti pristupi i merenje KPI, kreiranje DEI strategija - Zašto je Bojana relevantna da govori na ovu temu - Kako izgleda sprovoditi strategiju diverziteta i inkluzije u tradicionalnim društvima - Primeri dobre prakse - Da zaključimo Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: MTS - https://mts.rs/ 2. Partneri podkasta: - OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ - kompanija Mastercard - https://www.mastercard.rs/sr-rs.html - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod digitalk500 i očekuje vas 500 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 3. Prijatelj podkasta: Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ‘'Vožnja života'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Osemmilijardti človek se je letos rodil v Dominikanski republiki, sedemmilijardti leta 2011 v Bangladešu, danes 23-letni Sarajevčan Adnan Mević je bil leta 1999 šestmilijardti človek na svetu, leta 1986 pa so za petmilijardtega Zemljana proglasili v Zagrebu rojenega Mateja Gasparja. Različne institucije poskušajo čim natančneje izračunati dan, ko naj bi število prebivalcev sveta doseglo okroglo mejo, a to so le ocene, ki se med seboj razlikujejo. Novembra je svetovno prebivalstvo prestopilo nov mejnik, od sredine meseca je populacija na planetu presegla osem milijard. V Frekvenci X bomo trenutne številke uporabili za pogled naprej: od tega, da bo Afrika podvojila število prebivalcev in bo do leta 2100 vsak tretji Zemljan prihajal iz Podsaharske Afrike, do tega, da se bo število starejših od 60 let do konca stoletja podvojilo, tistih, starejših od 80 let, pa povečalo za sedemkrat. Kakšen scenarij bo demografija pletla v prihodnje?