Podcasts about zakona

V petek se zaključuje javna obravnava predloga novele Zakona o socialnem varstvu, ki predstavlja pravno podlago, s katero bi stanovanjske skupine postale dom uporabnikov in ne več podaljšek institucij. Ministrstvo za solidarno prihodnost se je za to odločilo po tem, ko smo tik pred božično-novoletnimi prazniki in še po novem letu spremljali sago uporabnikov Doma na Krasu, ki jim je gradbeni inšpektor odredil izselitev iz stanovanjskih skupin. Kaj prinaša novela in kaj o njej pravi največja nevladna organizacija s področja duševnega zdravja pri nas, ki kljub 30-letnim izkušnjam s stanovanjskimi enotami, ni sodelovala pri pripravi sprememb zakona?

Klinični psihologi in psihiatri mu močno nasprotujejo in pozivajo k njegovemu umiku. Psihoterapevti in zveza organizacij pacientov pa zakonski predlog podpirajo. Kakšni so argumenti kritikov in zagovornikov, kakšen Zakon o psihoterapiji potrebujemo, ali bo skrajšal čakalne vrste in kakšen naj bo, da bodo pacienti pomoč dobili hitreje in pri ustrezno izobraženih strokovnjakih? O tem v Radijski tribuni.

Drugi poudarki oddaje: - Čeprav strokovno poročilo o ureditvi vodovoda Sečovlje razkriva nepravilnosti, v Rižanskem vodovodu in na občini Piran vse očitke zvračajo. - Po več kot treh mesecih od spremembe mariborskih avtobusnih povezav nanje še vedno letijo nekatere kritike, občina pa napoveduje nove izboljšave - Sežana bo dobila nov Center urbanih športov. - Vrtec na Ptuju, ki neprekinjeno deluje že 80 let, se ponaša s številnimi nadstandardnimi storitvami.

Klinični psihologi in psihiatri pozivajo k ustavitvi predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je vlada pred kratkim poslala v državni zbor. Kritiki opozarjajo, da predlog znižuje standarde zdravstvene obravnave in izobrazbeno raven strokovnjakov, ki naj bi opravljali to dejavnost. Psihoterapevti in zveza organizacij pacientov pa zakon podpirajo, saj pravijo, da bo ta uredil kaos na področju psihoterapije, ki bo postala samostojna zdravstvena dejavnost. Kdo bo lahko opravljal psihoterapevtsko dejavnost? Kako bo organizirana? V kolikšni meri bo zakon skrajšal čakalne vrste, kakšne so potrebe po psihoterapiji na terenu in kakšen kader mora zapolniti to področje? Bodo v zdravstvo zdaj res vstopali nekompetentni sodelavci brez ustreznega znanja? Kdo v tej zgodbi brani svoje interese in kakšni so ti? Je še mogoče, da bi nasprotniki zakona tega zaustavili in če ne, kakšna je časovnica njegove uveljavitve? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in sekretarka v Kabinetu ministrice za zdravje; dr. Robert Cvetek, predstojnik Katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije Teološke fakultete Univerze v Ljubljani; dr. Vesna Švab, psihiatrinja, vodja Centra za duševno zdravje odraslih Logatec in podpredsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT; Petra Bavčar, klinična psihologinja z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana; Franci Gerbec, podpredsednik Zveze organizacij pacientov.

Na današnjo sejo vlade bi moral biti po včerajšnji napovedi uvrščen predlog podnebnega zakona, ki je v pripravi že dolgo. Prva javna obravnava je bila jeseni 2023, sledila sta še ena in dolgotrajno medresorsko usklajevanje. A tudi danes je bila ta točka z dnevnega reda umaknjena.Kaj bo z evropskimi milijoni za socialni in podnebni sklad? Ostali poudarki oddaje: Poslanci o zakonu o medijih, ki mu stroka očita pomanjkljivosti. RTV še brez obljubljenih dodatnih sredstev. Ponoči najhujši ruski napadi v Ukrajini letos. Tamkajšnji predsednik Zelenski poziva k ustavitvi pobijanja civilistov. Milorad Dodik ostaja nedotakljiv, njegovo prijetje v Vzhodnem Sarajevu preprečili policisti Republike Srbske.

Pred poslanci in poslankami je danes na mizah več predlogov zakonov, med drugim novela o tujcih. Ta naj bi olajšala prihod visokovalificirane delovne sile, uvaja tudi sezonsko delo tujcev v turizmu in gostinstvu. Opozicija noveli nasprotuje. Na dnevnem redu je prav tako nova medijska zakonodaja, ki je po mnenju stroke nujna, a ta v vladnem predlogu vidi številne pomanjkljivosti. Drugi poudarki oddaje: - Vlada predlagala zakon o zaščiti živali. Če bo potrjena, čez tri leta kokoši ne bo več dovoljeno rediti v kletkah. - Od danes prepovedane elektronske cigarete z aromami, z izjemo tobačnih. - Slovenska karitas praznuje 35 let. Samo lani so pomagali 145 tisoč ljudem in razdelili več kot 3 tisoč 750 ton hrane.

Končala se je javna razprava novele Zakona o vrtcih. Prinaša precej novosti, ena od njih pa je na noge dvignila predvsem zasebne vrtce. Predlog namreč ukinja trenutno ureditev financiranja in načrtuje financiranje zgolj skozi koncesije. Kaj torej prinaša novi zakon, kaj skrbi lastnike zasebnih vrtcev in katere spremembe bodo do uveljavitve zakona še pripravili na Ministrstvu?

Socialni partnerji potrdili predlagano pokojninsko novelo. Kaj prinaša?Državni zbor sprejel novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti. NSi proti, SDS razpravo obstriurala.Stanovanjske nepremičnine v Sloveniji so se lani podražile za 8,5 odstotka.Trump predvidoma že čez nekaj ur v nove carine. Tudi na izdelke iz EU.VREME: Jutri bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Najvišje dnevne temperature bodo od 16 do 20 °C

Socialni partnerji danes kljub pričakovanjem niso podpisali dogovora o predlogu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Potem ko so minuli teden uspešno končali pogajanja o prenovi pokojninskega sistema so danes usklajevali še zadnje podrobnosti. Po štirih urah usklajevanj o 12 točkah dogovora so sklenili, da razpravo pred podpisom opravijo še na svojih organih. Če jim bo uspelo, bodo dogovor pospisali v sredo.

Število smrtnih žrtev v Mjanmaru in na Tajskem po uničujočem potresu narašča. Slovenska karitas že v zbiranje pomoči.»24 ur za Gospoda«, papeževa postna pobuda molitve, spovedi in usmiljenja.Cigler Kralj o posledicah dviga plač: Ljudje na nižjih delovnih mestih izigrani in opeharjeni. Golob: Reforma je postopna. Notranji ministri na Brdu pri Kranju razpravljali o novi varnostni realnosti.Zaključuje se javna razprava o noveli Zakona o vrtcih, ki je vznemirila zasebne vrtce.Ciril Smrkolj: Depolitizacije ni, v demokratični družbi stranke vodijo državo, vlado in inštitucije.Vreme: Danes bo oblačno, jutri obilnejše padavine.Vrhovna sodnika Zobec kritična do pobude za varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi.Obeta se ukinitev beleženja odmora za malico in evidentiranje delovnega časa.Šport: V Planici prva od dveh posamičnih tekem smučarjev letalcev.

Socialni partnerji so prejeli čistopis novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; tako imenovani ZPIZ-2O in dokument, kjer so predlogi podrobneje razloženi. Gre za težko pričakovane spremembe pokojninske zakonodaje o katerih so se socialni partnerji pogajali vse od jeseni (september), v začetku tega tedna pa končali pogajanja. Zavezali so se, da vsebine ne bodo komentirali, zato je vse gradivo še neuradno. Na Radiu Slovenija smo pridobili čistopis in obrazložitev členov. Gre za dva obsežna – po 60 strani dolga dokumenta. Večina tistega kar smo poročali do sedaj – upokojitveni pogoji, daljše referenčno obdobje, odmerni odstotki in nov zimski dodatek – je v dokumentu podrobno razloženo. Več v pogovoru z Urško Valjavec

Po tragediji v nočnem klubu v Severni Makedoniji, v kateri je ponoči umrlo 59 mladih ljudi, je znanih vse več podrobnosti. V preiskavi se je znašlo 20 ljudi, 15 jih je policija že prijela, med njimi je tudi lastnika kluba. Izrazi sožalja in obljube pomoči prihajajo iz celotne regije. V oddaji tudi o tem: - Združene države: napade na Hutijevce bomo nadaljevali, dokler ne bodo mogli več napadati ladij v Rdečem morju. - Predlog novega Zakona o varovanju kulturne dediščine pri stroki naletel na ostre odzive. - Domen Prevc zmagovalec smučarskih poletov v Vikersundu

Zašto su zaključani zgrada Agencije za istrage BiH u Banjaluci i Memorijalni centar Srebrenica? Šta građani Sarajeva i Doboja kažu o tenzijama u BiH? Kakva je budućnost KFOR-a na Kosovu? Grupa studenata u Beogradu traži prekid blokada fakulteta. Problem samoubistava u zatvorima u Crnoj Gori.

V Večeru za zakonce in družine sta z nami iskriva sogovornika Klara in Blaž Otrin, ki sta svoje različne poglede na skupno zakonsko pot opisala v knjigi Dve zgodbi enega zakona. Zanimalo nas je, katere razlike so med njima še posebej prišle na dan, kako se jih učita premoščati, kaj si najtežje povesta in kako v zakonu ohranjata svežino ljubezni.

Rasprava u Skupštini RS-a o predlozima zakona o zabrani rada Suda i Tužilaštva BiH dan nakon prvostepene presude Dodiku. Američke sankcije Naftnoj industriji Srbije odložene za 30 dana. Analiziramo i šta su Srbija i Kosovo ispunili iz sporazuma koji je pre tačno dve godine dogovoren u Briselu.

Priscilla Envy transports us into her world of dark, romantic, gothic fiction, sharing her evolution from a middle school fan fiction writer to an accomplished author with her first fantasy series at 18. We traverse her creative journey, enriched by influences from fan fiction and anime, and get a sneak peek into her work-in-progress, "Project Starlight," featuring an enigmatic protagonist, Erwin. Priscilla's charming resistance to the digital age of ebooks and audiobooks adds an endearing layer to her old soul persona.Lashun Williams, also published under Madame Prusilla Envy, is an African American fantasy author and writer of romance, dark romantasy, and gothic romance. She's the author of the "Element Princess" series under her pen name, Jenaia Williams. In 2023, Lashun also published "Sea Comedies" with DG Sentinel, with Quillkeepers Press in 2024, and published poetry with Livina Press in 2024. She's currently working on her sea themed adult dark romantasy series, currently identified as project STARLIGHT.Book blurb: Eirwen Warrin never thought she'd leave her quiet life in the cliffside town of Pazolli. At 26, her world is small: a paranoid mother, a devout best friend, and the distant comfort of Titanus, the God of Love and Sea. But when cursed pirates with hollow eyes and peeling skin attack her home, everything changes. The Gods are silent, Pazolli burns, and Eirwen is left at the mercy of the Black Trinity—a fleet of cursed ships spreading death in their wake.Her unlikely savior is Anthos Azerbin, captain of the infamous ship Zakona, a man with his own dark past and one driving mission: destroy the Black Trinity before they can resurrect their malevolent God. Years ago, Anthos struck a fateful deal with Eirwen's father, promising protection in exchange for something far more precious than either could have imagined. Now, with their fates entwined, Eirwen and Anthos must navigate betrayal, forbidden magic, and their growing connection as they seek vengeance and answers.But as the Black Trinity's power grows, so do the dangers. Will they stop the cursed fleet, or will they lose themselves—to magic, to madness, or to the sea's endless depths?LINKS:Instragram: @madamepenvyThreads: @madamepenvySubstack: Prusilla's HouseAbout Victoria:Hey there, I'm Victoria! As a writer and developmental editor, I specialize in helping busy writers bring their publishing dreams to life without the overwhelm. Editing doesn't have to feel like pulling teeth—it's the magic that transforms your story from “meh” to masterpiece!Here's how I can help:

Novi Zakon o medijih naj bi celovito prenovil medijsko zakonodajo in naslovil spremenjene razmere z digitalizacijo, umetno inteligenco in družbenimi mediji ter ustrezno reguliral koncentracijo medijskega lastništva. S finančno shemo naj bi poskrbeli za pluralnost medijev in celovito obveščenost javnosti. Bo res tako? Kaj menijo v Društvu novinarjev in novinarji iz regije?

"Imamo dober zgled severnih držav, kjer so zelo na hitro uvedli angleška predavanja, Nizozemska recimo. Tam zdaj prehajajo nazaj na nizozemščino, ker so ugotovili, da njihovi diplomanti enostavno ne znajo jezika svojega naroda in imajo zaradi tega težave z zaposlitvijo," izpostavlja dr. Monika Kalin Golob. V katerem jeziku bi morali študenti poslušati predavanja? Kaj bi prehod na angleščino pomenil za slovenščino kot naš materni jezik? Bi res postala jezik drugega reda? Ali bi s tem pridobili več tujih študentov? Kakšne so vmesne poti? Vlada bo predvidoma ta mesec obravnavala osnutek novega Zakona o visokem šolstvu, ki vključuje tudi prenovljeni člen o učnem jeziku.

Kmetijsko ministrstvo je poslalo v javno obravnavo zakonodajo, s katero posodablja ureditev področja v svoji pristojnosti. Temeljni v tem svežnju je zakon o kmetijstvu. Že v prvih dneh javne obravnave je sprožil burne odzive, predvsem v zvezi s prenosom javne službe kmetijskega svetovanja s Kmetijsko gozdarske zbornice na ministrstvo in novo razporeditvijo kmetij v štiri ekonomske razrede. O tem, kateri so razlogi za te in še nekatere druge spremembe ter kakšne bodo posledice za podeželje, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine; Peter Pribožič, vodja kmetijskega svetovanja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.

Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novega Zakona o varovanju kulturne dediščine. Predlog zakona je objavljen na portalu eDemokracija. K pogovoru smo povabili ddr. Vereno Perko, arheologinjo, muzejsko svetnico, ki je pojasnila ozadje in predvsem izpostavila mesta nujnih popravkov in dopolnitev.

Državni zbor začenja z obravnavo predloga novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero želi vlada potegniti jasno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom. To pomeni, da zdravniki in drugi zdravstveni delavci, zaposleni v javni mreži, ne bodo smeli več opravljati samoplačniških storitev. V zdravstvu vlada veliko nezadovoljstvo, vrstijo se napovedi odhodov iz bolnišnic in drugih javnih zavodov. Kakšne v resnici utegnejo biti posledice zakona, prisluhnite v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jasna Humar, zdravnica, vodja direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje; dr. Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, Luka Prodnik, maksilofacialni kirurg; Tomaž Gantar, zdravnik, strokovni direktor Bolnišnice Izola. Avtorica oddaje Helena Lovinčič.

Dijaki zadnjih letnikov srednjih šol so v pričakovanju razpisa študijskih mest na visokošolskih zavodih. Bodo fakultete morda povečale število vpisnih mest za prve letnike na najbolj zaželenih študijskih programih? Zlasti zasebne visokošolske zavode in njihove izredne študente pa v teh dneh razburja predlog zakona o visokem šolstvu, ki podaljšuje letnik izrednega študija na dve leti in uvaja brezplačen študij za izredne študente na javnih univerzah. Slovensko visoko šolstvo je na razpotju zaradi novih tehnologij, vse manj številčnih generacij, odhajanja mladih v tujino. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani; dr. Barbara Toplak Perović, Univerza Alma Mater Europaea; Luka Mihalič, predsednik študentske organizacije Slovenija. Avtorica oddaje Nataša Lang.

Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je danes sprejela vlada, v primerjavi s predhodnimi različicami prinaša nekaj sprememb. Javnim zdravstvenim delavcem bi bilo prepovedano delo pri čistih zasebnikih, omogočena pa bi jim bila obratna pot. V združenju zdravstvenih zavodov so nad preobratom presenečeni, a ocenjujejo, da večjega odhajanja strokovnjakov ne bo. Ostali poudarki oddaje: - Vlada po opozorilih iz Bruslja za zdaj brez predloga razrešitve svetnikov Agencije za energijo. Razmišlja pa o zahtevi za presojo ustavnosti nove metodologije omrežnine. - Olajšanje ob sklenitvi dogovora o premirju v Gazi kratkotrajno. Izrael o dokumentu še ni glasoval; ob stopnjevanju bombardiranja enklave očita Hamasu, da je odstopil od delov dogovora. - Nemčija drugo leto zapored zaznala krčenje gospodarstva. Tudi napovedi za letos ob grožnjah prihajajoče ameriške administracije o višjih carinah niso obetavne.

Vrstijo se odzivi na današnjo vladno sprejetje predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Da novela razmbremenjuje zdravnike in druge delavce ter da bo njihovo delo bolj enakomerno, meni pristojna ministrica Valentina Prevolnik Rupel. Zdravniška zbornica medtem sporoča, da novela ne bo rešila problemov v zdravstvu; v sindikatu Fides pa so prepričani, da gre za dokaz pristopa urejanja razmer, od katerega pacienti ne bodo imeli ničesar. Drugi poudarki oddaje: - Kljub napovedanemu premirju v Gazi Izrael nadaljuje napade po enklavi. - Marta Kos v Podgorici Črni gori zagotovila podporo na poti v Evropsko unijo. - V Sloveniji je bilo minulo leto najtoplejše v zadnjih 75-ih letih

Vlada je danes sprejela predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti. Gre za enega od ključnih zakonov v okviru zdravstvene reforme. Kot pravijo predlagatelji zakona, se z novelo krepi vloga javnih zdravstvenih zavodov in ureja prehajanje iz javnega v zasebno zdravstvo. Odzivi strokovne javnosti so medtem kritični. Na zdravniški zbornici menijo med drugim, da novela ne bo rešila problemov zdravstva, v sindikatu Fides pa opozarjajo, da je novela dokaz zgrešenega pristopa urejanja razmer.

Vlada naj bi še v januarju obravnavala predlog novele Zakona o visokem šolstvu, ki uvaja korenite spremembe, prvič po letu 1993, ko je bil sprejet. Največ odzivov sprožajo predlagani študij v angleščini, vrnitev sprejemnih izpitov, ukinitev izrednega študija, pa tudi več denarja za financiranje visokega šolstva. Kaj o predlaganem, kompromisnem predlogu zakona menijo študenti in profesorji, kaj univerze in zasebne izobraževalne ustanove?

Pravo na proteste je osnovni stub demokratije u Australiji. Međutim, protestovati zakonito i mirno postaje sve teže, a stručnjaci se boje da se demokratsko pravo na proteste polako gubi. U posljednjih 20 godina, u federalnim, državnim i teritorijalnim parlamentima uvedeno je najmanje 49 zakona koji se odnose na proteste. Kako se novi antiprotestni zakoni vlade Viktorije, koji imaju za cilj suzbijanje antisemitizma, uklapaju u širu represiju prava na mirno okupljanje?

Vlada je tik pred novim letom potrdila predlog novega zakona o medijih in ga poslala v obravnavo državnemu zboru. Predlagano besedilo sproža burne odzive. Največ kritik je v zadnjih dneh deležen predvsem del, ki se nanaša na vplivneže. Ti so prepričani, da zakon pomeni omejevanje svobode govora in cenzuro. Podpisniki spletne peticije med drugim navajajo, da se bodo v razvid medijev morali po novem vpisati tudi vplivneži. Ministrica za kulturo Asta Vrečko te navedbe zavrača. Predlog novega zakona na področju medijev sicer prinaša še druge novosti. Več Lucija Dimnik Rikić.

Predlog novega zakona o medijih, ki ga je vlada pred novim letom poslala v državni zbor, med drugim predvideni dve novi shemi pomoči. Ena za pomoč pri digitalnem prehodu tiskanih medijev, ena pa za pomoč digitalnim medijem. Predsednik Društva novinarjev Gašper Andrinek pravi, da gre za napredek, vendar bodo predlog še preučili.

Popravljena novela zakona o zdravstveni dejavnosti pod določenimi pogoji dovoljuje delo zdravnikov pri zasebnikih. Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj zavrača napovedi o množičnem odhodu zdravnikov iz javnega zdravstva. Ostali poudarki oddaje: - Trend zniževanja temeljnih obrestnih mer naj bi se nadaljeval tudi v prihodnjem letu. - Komisar za migracije Brunner za finančne spodbude Sircem, ki bi se želeli vrniti v domovino. - Oba slovenska predstavnika v nogometni konferenčni ligi - Olimpija in Celje - v petem krogu poražena.

Vlada je danes potrdila med drugim predlog interventnega zakona za zagotavljanje dostopnosti v zdravstvu. Konec leta ne bo več pravne podlage za delovanje ambulant za neopredeljene, omenjeni interventni zakon pa bo zagotovil pravno podlago za njihovo nadaljnje delovanje. Kot pravi zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel, bo način dela v teh ambulantah ostal enak. Drugi poudarki oddaje: - Po Hami in Alepu naslednja tarča islamistov v Siriji mesto Homs - Na ministrskem srečanju OVSE največ pozornosti namenjene udeležbi ruskega zunanjega ministra Lavrova. - Policija pridržala tri ljudi, domnevno povezane s petkovim mafijskim umorom v Ljubljani.

Laburistički paket zakona o migraciji prošao je Senat uz podršku oporbene koalicije. Izmjene zakona ministru za imigraciju daje ovlasti da nametne opće zabrane izdavanja viza zemljama, plati trećim zemljama da prihvate osobe deportirane iz Australije i zabrani mobitele u pritvornim centrima.

Da li se promenom Zakona o visokom obrazovanju, Beogradski univerzitet spušta na niske grane?Gost Danice Vučenić u Iza vesti je profesor Fakulteta političkih nauka Đorđe Pavićević, koji je i član Odbora Skupštine Srbije za obrazovanje.

Ministrstvo za kulturo je pripravilo spremembe krovnega zakona v kulturi. To je Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi, s katerim želi prenoviti in modernizirati kulturni sektor. Zakon je bil sprejet pred 22 leti, odtlej je doživel številne popravke, tokratna sprememba pa je najobširnejša doslej, saj zajema približno tretjino zakona. Med glavnimi načrtovanimi spremembami sta prehod na dvoletno financiranje javnih zavodov v skladu z dvoletnimi proračuni in uvedba karierne dinamike za samozaposlene v kulturi. Predlog sprememb zakona je bil v javni obravnavi do 3. novembra. V tokratnem Studiu ob 17.00 preverjamo, kako so spremembe sprejete med delavci v kulturi. V studiu gostimo ministrico za kulturo Asto Vrečko, predsednika Nacionalnega sveta za kulturo Jurija Krpana in predsednika društva Asociacija Uroša Vebra. Oddajo pripravlja Miha Žorž.

Med poudarki oddaje: - V Energetiki Maribor z vgradnjo kotla na lesno biomaso povečujejo delež obnovljivih virov za proizvodnjo toplote. - V Občini Ruše imajo znova težave pri potrjevanju občinskih financ, kje vse se bo to poznalo? - Družba Hit v Novi Gorici - o prihodnosti igralništva gostila evropsko igralniško smetano. - Visok jubilej v Triglavskem narodnem parku zaznamovali tudi s simpozijem. -V ptujski knjižnici v predavanjih opozarjajo, da je raba pametnih telefonov in drugih elektronskih naprav ušla iz zdravih meja.

Med zdravniki je se stopnjuje nezadovoljstvo glede novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Označujejo jo kot idološki poskus reševanja težav. Ta bo prinesel škodljive posledice, če sočasno ne bo reševanje ostalih vprašanj v zdravstvu, je danes na obisku pri premieru Robertu Golobu opozorila tudi predsednica Zdravniške zbornica Bojana Beovič Druge teme: - Opozorila Združenih narodov: na severu Gaze iz dneva v dan huje - Severna Koreja trdi, da je kakršnakoli napotitev njenih vojakov v Rusijo v skladu z mednarodnim pravom - Ob evropskem dnevu pravosadja vrhovno sodišče odprlo vrata obiskovalcem: stik z državljani je pomemben

Poslanke in poslanci v drugem branju obravnavajo predlog novega plačnega zakona v javnem sektorju. O njem bodo glasovali v prihodnjih urah, potrditev naj ne bi bila pod vprašajem. Druge teme: - V Libanonu eno od najbolj silovitih izraelskih obstreljevanj doslej. - Dobitnica nagrade sáharov za svobodo misli venezuelska opozicija. - Mariborska univerza tarča obsežnega kibernetskega napada.

Po dveh letih pogajanj so sindikati javnega sektorja in vlada podpisali dokument o usklajenosti, ki omogoča nadaljne korake do začetka uresničevanja plačne reforme z novim letom. Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj kljub zadovoljstvu poudarja, da se ni zgodila odprava plačnih nesorazmerij, ampak splošno zvišanje plač. Izjavo naj bi vlada jutri poslala v državni zbor. Ostali poudarki oddaje: - Ministrica za digitalno preobrazbo Stojmenova Duh pod plazom novih očitkov. - Več 10 tisoč ljudi beži z juga Libanona. Ob morebitnem kopenskem napadu Izraela na Libanon bi bil Hezbolah v vojaški prednosti. - V Ljubljani začetek 17-ega bienalnega festivala sodobne lutkovne umetnosti, ki tokrat ponuja tudi vrsto predstav za odrasle.

Vlada in sindikati javnega sektorja so vse bliže dogovoru o novem plačnem zakonu v javnem sektorju. Kot kaže po sinočnjih pogajanjih, bi se to poglavje lahko končalo prihodnji teden. Ostali poudarki oddaje: - Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj: Tudi koncesionarji bodo morali delati v dežurni službi. - Izrael izvedel najintenzivnejše letalske napade na Libanon v zadnjem letu; med zadetimi cilji naj bi bilo 100 raketometov Hezbolaha. - Končan prvi krog nogometne lige prvakov; zmago Atletica proti Leipzigu zaznamovala Šeško in Oblak.

Oddajanje stanovanj v kratkoročni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, se je po podatkih, ki so jih objavili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, od leta 2015 do leta 2023 povečalo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je samo v petih občinah, v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru ter v Kranjski Gori. Pristojno ministrstvo je zato v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gostinstvu, ki na področju kratkoročnih najemov uveljavlja številne spremembe. Oči javnosti pa so najbolj uprte v del zakona, ki predvideva novo omejitev dni za ponudnike kratkoročnega najema. Kako na zakon gledajo sobodajalci in predstavniki turističnih zavodov?Sogovorniki: Blaž Veber, direktor javnega zavoda Turizem Bled mag. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Uroš Buda, predstavnik Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Tadej Štrok, produktni načrtovalec na inštitutu Danes je nov dan

Predsednik vlade Robert Golob se je dopoldne sešel s predstavniki sodstva in tožilstva. Predstavil jim je izhodišča interventnega zakona, ki bo prvi korak k uresničitvi ustavne odločbe o sodniških plačah. Osnutek bodo predstavniki pravosodja prejeli predvidoma v roku 14 dni. Podrobnosti pogovora pa obe strani ne razkrivata. Drugi poudarki oddaje: - Ali bodo TEŠ in premogovnik Velenje izločili iz Holdinga slovenske elektrarne, bi lahko bilo znano do poletja. - Svet Združenih narodov za človekove pravice poziva k embargu na dobavo orožja Izraelu, ki vendarle odpira nekaj mejnih prehodov za dostavo pomoči v Gazo. - Lokalna skupnost po večini zadovoljna rešitvami predloga novega zakona o Kobilarni Lipca, zlasti zaradi enovite organizacijske strukture.

Afer polni zadnji tedni za vlado niso rožnati, obenem pa ima pred seboj številne napovedane, a še neuresničene reforme. O tem, kaj se dogaja z zdravstveno, so ta teden govorili v Državnem zboru; zdravniki medtem še vedno stavkajo. Stavkovna določila pri nas ureja zakon, ki je po desetih letih nujno potreben prenove, menijo sindikati. V oddaji tudi: - Predsednica Pirc Musar ob obisku Bosne in Hercegovine pozvala k izvedbi reform za približevanje Uniji. - Izraelske sile prenaseljeno Rafo na jugu Gaze obstreljujejo iz zraka in napovedujejo širitev kopenskih napadov. - Nezadovoljni italijanski kmetje odpovedali množični protest v Rimu, do jutri pričakujejo srečanje s kmetijskim ministrom.

Premijer Plenković ponovio je da ne odustaje od Ivana Turudića kao kandidata za glavnog državnog odvjetnika, odbio je i sjednicu Vijeća za nacionalnu sigurnost koju predlaže predsjednik Milanović. Stranka Centar prijavila je Vladu i premijera Europskoj komisiji i Europskom parlamentu zbog izmjena Zakona o kaznenom postupku. Ustavni sud odlučuje o zakonu koji je zabranio rad trgovina nedjeljom.

Mediji v Sloveniji se spopadajo s številnimi težavami, tako finančnimi kot tudi z izgubo zaupanja javnosti. Zdaj veljavna medijska zakonodaja je zastarela in ne ponuja ustreznih rešitev. Na ministrstvu za kulturo so pripravili povsem nov predlog zakona o medijih, ki med drugim predvideva spremembe pri podeljevanju državnih pomoči ter tudi prenovo razvida medijev, ki bo postal nekakšen erar. Eden od ciljev je namreč preglednost in tudi omejevanje koncentracije medijskega lastništva. Kako bo torej po novem urejeno podeljevanje državnih pomoči? Katere podatke bodo morali razkriti lastniki medijev? Kako bo s pravico do popravka? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Lucijo Dimnik Rikić in gosti: Lenart J. Kučić - svetovalec ministrice za kulturo za medije Mojca Zorko – članica upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije Suzana Žilič Fišer – redna profesorica medijskih komunikacij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru Gal Krizmanič - odgovorni urednik Radia Študent.

Za Anđela Starčevića, docenta na Filozofskom fakultetu u Zagrebu, prijedlog Zakona o hrvatskom jeziku totalitarni je pokušaj utjerivanja straha od jezika i stvaranja šizoglosije (stanje nesigurnosti govornika koji je postiđen vlastitim jezikom). Tvrdnje potkrepljuje člancima iz Ustava RH, Opće deklaracije o ljudskim pravima i drugim hrvatskim i međunarodnim zakonima, ali i lingvističkim pogledom na ideju zabranjivanja zakonom onoga što je temeljno jezično ljudsko pravo – pravo na slobodno izražavanje i slobodan odabir jezika i dijalekata u javnom prostoru. -- Knjiga Jeziku je svejedno (Starčević, Kapović i Sarić 2019, Sandorf) besplatno je dostupna u PDF-u: https://www.sandorf.hr/administracija/downloadpdf/202012220604200.jeziku_je_svejedno_sandorf_2019.pdf Podržite naš rad (već od 2€): www.buymeacoffee.com/bsjv Predložite gosta, teme i dajte svoj osvrt: forms.gle/nZ6tJTKuQysct3jQ7 Sve o podcastu (platforme, mediji, kontakt obrazac): www.linktr.ee/bliskisusreti (CC) 2024 Bliski susreti jezične vrste

Ubica se u sudnici grohotom smejao dok smo gledali snimak gaženja moje kćerke. Vladan Krsmanović prvostepeno je osuđen na 8 godina zatvora otvorenog tipa sa slobodnim vikendima i pravom korišćenja godišnjeg odmora. Ako se bude dobro vladao može na slobodu i nakon trećine odležane kazne. Sud nije uvažio razultate Drager testa koji je pokazao da je vozač imao 97 posto drogu u krvi. Zato su uzeti u obzir rezultati urina i krvi na trakice koji su nepouzdani. Uzorci krvi su bez objašnjenja poslati tek nakon mesec i po dana iz Kragujevca na VMA analizu. Policajci sa uviđaja su menjali iskaz i svedočili suprotno zapisniku sa mesta nesreće. Zbog toga nije dobio maksimalnih 12 godina zatvora. Broj stradale dece u saobraćaju je dokaz koliko je sistem bezbednosti zakazao. U Srbiji je u 2023. godini poginulo 30 maloletnika u saobraćaju. U Srbiji je prosečna kazna za krivično delo ubistva u saobraćaju - godinu dana zatvora. Mi ne primenjujemo nijednu meru prevencije bezbednosti u saobraćaju. Mi imamo presude gde se počinioci puštaju uz nanogice ili uz minimalne kazne zatvora, većinom do dve godine. Ne kažnjava se krivica, ubice delima ne pokazuju kajanje, sistem ne pokazuje volju za odvraćanjem od takvih dela, samim tim ni od krvne osvete. Ovakvom praksom sistem gaji kriminalnu spregu policije, veštaka, upravljača puta, sudova i osiguravajućih kuća. Udruženje traži izmene Krivičnog zakona i ekstremno povećanje kazni, izmenu Zakona o bezbednosti saobraćaja u kom će se primenjivati koncept urbane mobilnosti i promenu Zakona o prekršajima koji će omogućiti video snimke građana kao dokaz za policiju i sud. Gost: Bogoljub Janković, Udruženje roditelja stradale dece u saobraćaju

Spopadanje s podnebnimi spremembami in prilagajanje nanje številne evropske države že urejajo s posebno zakonodajo. Osnutek podnebnega zakona ima po novem tudi Slovenija, zaživel naj bi prihodnje leto. Danes se končuje javna obravnava, nato ga čaka medresorsko usklajevanje. Ali bodo ostali ministri prikimali postavkam, kot je ukinitev subvencij za fosilna goriva in ozelenitev dela proračuna? Ali so v zakonu ponujene rešitve skladne s pariškim podnebnim dogovorom in zakaj v njem ni zapisanih sektorskih ciljev? Kako je s pravno zavezanostjo podnebnim ciljem in kakšna bo njihova usoda s prihodom naslednje vlade? O vsem tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Andrej Gnezda, v. d. direktorja direktorata za podnebne politike, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Zoran Kus, poznavalec podnebne krize in nekdanji podnebni pogajalec Aljoša Petek, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja

Izplačilo pomoči občinam po avgustovski ujmi poteka v skladu z njihovimi zahtevki, dobile so že prek 200 milijonov evrov. Da bi podprla tudi prizadete prebivalce pri obnovi njihovih domov in odpravila pomanjkljivosti pri izvajanju interventnega zakona, pa je vlada v parlament poslala novelo tega zakona. Pri ključnih rešitvah - predplačilih za obnovo stanovanj in dokončni preselitvi stanovalcev iz nevarnih objektov - pa je v parlamentarni obravnavi doslej naletela na ostre kritike opozicije o nedodelanih rešitvah. Državni zbor bo zakon potrjeval danes. Druge teme: - Izrael bo po ameriških navedbah vsak dan za štiri ure prekinil obstreljevanje ciljev v Gazi in omogočil umik civilistov. - Napete kosovsko-srbske odnose dodatno zaostruje napoved Prištine o tožbi proti Beogradu zaradi genocida. - Prve točke in prva zmaga za nogometaše Olimpije v evropskih tekmovanjih.

V Sloveniji imamo en večji obrat, ki za gorivo pri proizvodnji cementa uporablja tudi odpadke, in enega, ki proizvaja toploto in električno energijo le iz odpadkov. Za sežig in sosežig trenutno veljajo različni standardi, predlagatelji sprememb Zakona o varstvu okolja pa menijo, da bi jih morali izenačiti. O razlogih za in proti, pa tudi o tem, ali bi spričo kopičenja odpadkov potrebovali še več sežigalnic, kakšni so načrti države v zvezi s tem in kakšni so zdravstveni pomisleki, voditeljica Erna Strniša s sogovorniki. Gostje: Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Miha Stegel, župan občine Kanal ob Soči; dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v UKC Ljubljana; Antonija Božič Cerar, direktorica Službe za okolje, podnebje in energijo na Gospodarski zbornici Slovenije.

Poplave pred dvema tednoma so poleg uničenih domov in infrastrukture pustile za seboj ogromno škodo v gospodarstvu. Nekatera podjetja opozarjajo, da je pred njimi dolgoletna sanacija in da brez državne pomoči ne bo šlo. Eno od teh je KLS Ljubno, kjer je proizvodnja povsem onemogočena. Direktor Bogomir Strašek pravi, da le v primeru državnega kritja škode v višini 60 odstotkov vidijo možnost, da to sanirajo. Vlada bo pomagala na različne načine, tudi z interventnim zakonom, ki ga bo potrdila ta teden. Drugi poudarki oddaje: - Tropska nevihta Hilary dosegla Kalifornijo - Danska in Nizozemska potrdili namero dobave letal F-16 Ukrajini. - Kristjan Čeh brani naslov svetovnega prvaka v metu diska.