Podcasts about zakona

Nova epizoda podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra, "Dobar loš zao", je u etru! U prvom delu emisije Nenad Kulačin i Marko Vidojković analizirali su čak četiri pravosudne teme: iživljavanje Selakovića nad JTOK, ulazak Zagorke Dolovac na teren u zaustavnom vremenu, maltretiranje profesora Radivoja Jovovića i krivičnu presudu urednici Večernjih novosti. Gost je Petar Bošković, narodni poslanik Srbija centra SRCE i jedina preostala kontakt tačka DLZ dvojca u parlamentarnoj opoziciji. Autori su s gostom pretresli najvažnije teme, počevši od izmena Zakona o vojsci, preko međusobnih odnosa u opoziciji i prema studentima, pa sve do biračog spiska, Ćacilenda i Zagorke Dolovac. Ovo naravno nije sve. U Magarećem kutku moći ćete, pomoću BK televizije, još dublje da uronite u devedesete. Da bi DLZ opstao pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na PayPal ucutatinecemo@gmail.com. Na isti mejl možete naručiti DLZ merch sa novogodišnjim popustom.

Na današnji mednarodni dan invalidov v tokratni oddaji Studio ob 17.00 o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide. Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra letos izteka 15-letni rok, v katerem je treba obstoječe objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Vlada pa je novembra letos Državnemu zboru posredovala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, v katerem je med drugim zapisano, da se novi 37.č člen zakona, ki ureja prekrške oziroma globe zaradi kršitev prilagoditve objektov v javni rabi, začne uporabljati dve leti po uveljavitvi omenjenega zakona. V tem obdobju pa bodo pristojni inšpektorji zavezancem izrekali le ukrep odprave nepravilnosti, ne pa tudi glob. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja? Gostje: Tanja Dular, sekretarka z Direktorata za invalide Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Mirjam Kanalec, predsednica društva paraplegikov Ljubljanske pokrajine in podpredsednica Evropske zveze paraplegikov; Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica; Tilen Jurca, arhitekt in raziskovalec z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.

Drugi poudarki: - 80 let škofjeloške osnovne šole Jela Janežiča. Učenci z motnjami v duševnem in telesnem razvoju skupaj z učitelji sporočajo: sodelujemo, napredujemo, zmoremo! - Župani zgornje Gorenjske s številnimi pripombami na račun dela inšpekcijskih služb. Minister za javno upravo jim je prisluhnil in obljubil spremembo Zakona o inšpekcijskem nadzoru. - Na ta veseli dan kulture v Pokrajinskem muzeju Kočevje odprtje razstave o gledališki dejavnosti.

Od danes veljajo vse pravice iz dolgotrajne oskrbe, med drugimi se jim je pridružila pravica do oskrbe v domovih za starejše. Na prostor v njih po starem sistemu čaka skoraj 40 tisoč ljudi. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Slovenija zadnji mesec mandata v Varnostnem svetu začenja drugo predsedovanje temu najmočnejšemu telesu organizacije Združenih narodov - Obrambni ministri Evropske unije, ki je letos Ukrajini dostavila največ orožja od začetka vojne, danes o nadaljnji vojaški pomoči - Začenja se 22-ta Animateka, na kateri bo do konca tedna na ogled 300 animiranih filmov za vse generacije

Veljati sta začeli še zadnji dve pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi, tudi tista do oskrbe v domovih za starejše. Od 20 tisoč stanovalcev jih je nekaj več kot 17 tisoč 400 oddalo soglasja za prevedbo, pojasnjuje vodja vstopne točke na Centru za socialno delo Ljubljana Petra Boh. Preostali poudarki oddaje: - Evropski obrambni ministri o zagotavljanju nadaljnje vojaške pomoči Ukrajini - Končan je prvi del nadgradnje ljubljanske železniške postaje - Matjaž Kek po sedmih letih zapušča položaj nogometnega selektorja

Vlada je danes obravnavala dva predloga zakona s področja zdravstva: zakon o zdravstveni negi in babištvu, ki ga pošilja v obravnavo socialnim partnerjem, potrdila pa je zakon o dodatnih nujnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti. S tem bodo zagotovili enkratno finančno pomoč javnim zavodom pri reševanju likvidnostnih težav v višini 65 milijonov evrov; zakon uvaja tudi pravno podlago za določitev režima gibanja v času bolniške odsotnosti ter denarno stimulacijo za specializacije iz urgentne medicine. Drugi poudarki oddaje: - Vlada projektu Rotovž v Mariboru namenila 21 milijonov evrov - Pristojni parlamentarni odbor podprl novelo za ureditev posebnosti delovnega časa vojakov - Požar v Hongkongu zahteval več kot 60 življenj

Volivke in volivci so na zakonodajnem referendumu s 53,4 odstotka glasov PROTI zavrnili uveljavitev zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Kvorum je bil dosežen. Volilna udeležba je bila visoka, skoraj 41-odstotna.

O predlogu zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti razpravljajo na pristojnem parlamentarnem odboru. Gre za tako imenovani Šutarjev zakon, ki prinaša številne posege v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Številni ukrepi bi lahko bili ustavno sporni, je slišati iz vrst civilne družbe. S pravosodja je slišati opozorila glede poseganja v kazensko pravo. Pripombe lokalne skupnosti se nanašajo predvsem na ukrepe socialne politike. V oddaji tudi o tem: - Gospodarska rast v tretjem četrtletju pri nas spodbudna - Vrstijo se obsodbe enega od hujših ruskih napadov na Kijev letos - 800 let frančiškanov v Sloveniji

Pristojni parlamentarni odbor je pritrdil dopolnjenemu predlogu zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Gre za tako imenovani Šutarjev zakon, ki prinaša številne posege v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Na seji je bilo slišati številne pomisleke civilne družbe, stroke in akademske skupnosti glede številnih vprašanja povezanih z ustavno skladnostjo. Državni zbor bo zakon obravnaval na izredni seji v ponedeljek.

Vlada je na današnjo sejo uvrstila tudi dopolnitve zakona o orožju, ki jih je v ponedeljek napovedal premier Robert Golob. Ta predvideva, da imetniki nezakonitega orožja in streliva ne bodo kaznovani, če to predajo do 31-ega januarja prihodnje leto. Izročeno orožje naj bi uničili, podarili muzeju ali uporabili za usposabljanje policistov. Drugi poudarki oddaje: - Kandidat za predsednika vrhovnega sodišča Damjan Orož čez sito mandatno-volilne komisije. - Po 43-ih dneh konec najbolj dolgotrajne zaustavitve dela ameriške vlade. - Evropska unija bo pokrila finančne potrebe Ukrajine za prihodnji dve leti.

Vlada je danes potrdila in v državni zbor po nujnem postopku poslala novelo zakona o orožju, ki predvideva, da imetniki nezakonitega orožja in streliva ne bodo kaznovani, če ga predajo do 31. januarja prihodnje leto.

Jezekilj 20:11 I dadoh im uredbe svoje, i objavih im zakone svoje, koje ko vrši, živ će biti kroz njih.

Zaposleni in upokojenci bodo to zimo prejeli zimski regres oziroma dodatek. Državni zbor je namreč kljub pomislekom opozicije glede posledic za gospodarstvo in javne finance potrdil zakon o njegovem izplačilu. Poslanci so potrdili tudi zakon, ki uvaja centraliziran postopek prevedb v nov sistem dolgotrajne oskrbe. Drugi poudarki: - Delavska koalicija: kampanja o pokojninski reformi je šele začetek pravega delavskega organiziranja pri nas. - V Lukovici začetek graditve nove stanovanjske soseske. - Podnebna konferenca v Braziliji poteka tudi v znamenju protestov in opozoril o dvoličnosti.

Vlada je sprejela predlog zakona, s katerim odgovarja na zahteve po ukrepanju po smrti Aleša Šutarja v Novem Mestu pred slabima dvema tednoma. Tako imenovani Šutarjev zakon posega v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Po besedah premiera Roberta Goloba je namenjen zlasti preventivi in boju z nezakonitim orožjem. Vlada je prav tako aktivirala pomoč vojske policiji pri varovanju meje.

Piše Iztok Ilich, bereta Igor Velše in Maja Moll. Črki K in A v naslovu druge knjige esejev jezikoslovca in literata Kozme Ahačiča sta, kar ni težko uganiti, začetnici njegovega imena in priimka. Vendar imata tudi druge pomene: dvignjeni roki pod črkama sta staroegipčanski hieroglif, ki med drugim predstavlja življenjsko silo, enega od delov duše; ki odločilno vpliva na srečo in nesrečo, bolezen in zdravje, moč in nemoč, torej na celotno človekovo usodo. Ahačič svojih razmišljanj ne niza linearno, postopoma, temveč tok misli pogosto pretrga z zasukom, s preusmeritvijo pozornosti na neko sorodno, bližnjo temo. V večini esejev se iz različnih izhodišč vrača k temam, ki ga vznemirjajo in mu izpolnjujejo življenje. To sta ob izletih v svet filma predvsem poslušanje in aktivno ukvarjanje z glasbo ter znanstveno razmišljanje o različnih vidikih jezika, zlasti slovenščine. Delo z jezikom, pravi, nikoli ni končano. In dodaja, da za raziskovanje ni dovolj vrhunsko znanje, temveč tudi nepopisljivo, življenje prežemajoče navdušenje. Esej Scvrti možgani in zaklepanje ušes, na primer, začne s komaj slišnim predvajanjem nekega glasbenega albuma, v čemer najde »nujen recept za novo digitalno okolico, ki jo moramo znati utišati do te mere, da ni neslišna, a je obenem dovolj nevsiljiva, da jo lahko zaslišimo drugače.« Tudi iz svojih izkušenj pozna posledice pretirane glasnosti trivialnih spletnih vsebin: ker smo izpostavljeni vse več informacijam, vedno manj razmišljamo. Za to stanje se mu zdijo slovenski »scvrti možgani« primernejša besedna zveza od angleške »gnitje možganov«. Ko drsamo po svojih pametnih napravah navzgor, ugotavlja, »se prebijamo do nižjih in nižjih plasti kratkih filmčkov, ki nas polnijo z novimi in novimi impulzi … Vse mora biti skrajšano, zgoščeno, udarno, preprosto …« Možgane moramo zato, če jih želimo ohraniti za bistvene stvari, znati od časa do časa zakleniti. Esej Koraki, samo koraki Ahačič začenja s prizorom iz Kurosawovega filma Sanje, zaokroži pa ga z razmišljanjem o različnih ravneh sodobne slovenščine – od idealnega knjižnega govorjenega jezika na radiu in televiziji do različic pogovornega jezika. Odsotnost razmišljanja o jeziku na večini komercialnih medijev, opozarja, bi postala velik problem, če ne bi imeli dobrega usmerjevalnega modela na RTV. Mnogi, ki kot krokarji prežijo na vsako jezikovno napako, pozabljajo, da govorjeni jezik oblikujejo dobri vzorci in pozitivni vzori. Kajti »slovenski jezik ni več mladenič, ki bi ga morali ves čas opozarjati in kritizirati, ampak odrasla oseba z lastno izoblikovano in kompleksno osebnostjo, na katero lahko vplivamo samo, če jo hkrati sprejemamo.« Prav mehčanje strogosti v presojanju, kaj je prav, sprejemljivo in kaj ne, značilno za večji del starejših jezikoslovcev, je pomembna vrlina pisanja in ravnanja Kozme Ahačiča. K bralcu se ne sklanja z dvignjenim prstom, ampak se z njim pomenkuje ob skodelici kave. Še posebej dragoceno pa je, da se zna ob razlaganju slovničnih in pravopisnih pravil približati tudi mladim in najmlajšim, ki jih »piflanje« pravil in izjem sicer rado odvrne od branja. Povabi jih v družino na vse strani odprtih jezikovnih priročnikov Fran, ki jih je ustvaril s širokim krogom sodelavk in sodelavcev. V eseju Slovenščina kot velik jezik se Ahačič po pogovoru z Grenlandcem Perom vpraša, zakaj mi, ki nas je štiridesetkrat več, obupujemo nad slabim stanjem svojega jezika, ki v resnici sploh ni slabo. Tudi zato ne, ker nam je s Franovo družino uspelo vzpostaviti enega boljših servisov v Evropi za uporabnike jezika. Sklene z ugotovitvijo, da je poudarjanje naše majhnosti zgolj beg pred odgovornostjo, ki se je sprevrglo v razvado. V več kolumnah se avtor kritično sooča s položajem slovenščine v izobraževanju. Zavrača poskuse zniževanja meril na maturi in uvajanje angleščine v visokem šolstvu kot rešilne bilke za internacionalizacijo znanosti, saj »bi na najvišji ravni vodila v povprečje, provincializem – in ne v odličnost«. Rešitve prav tako ne vidi v zapiranju v meje lastnega jezika – provincializaciji v nasprotnem smislu. »Treba se bo naučiti živeti v večjezičnem globalnem svetu,« je prepričan. V eseju Zmaga in dva poraza je Ahačič pohvali sprejetje Zakona o javni rabi slovenščine, a hkrati opozarja na počasnost globalnih ponudnikov pretočnih vsebin pri uvajanju vmesnikov v slovenskem jeziku na zaslone, v avtomobile, gospodinjske naprave in še kam. »Vsak od nas,« vztraja, »mora po svojih močeh dvigniti svoj glas: enkrat kot potrošnik, drugič kot civilna družba, tretjič kot strokovnjak.« V drugem delu knjige se zvrsti devet v tedniku Mladina objavljenih esejev, nastalih med virusno pandemijo. V Koncu avtor znova zavrne prepričanje mnogih, ki po osamosvojitvi niso ponotranjili prehoda v novo obdobje slovenščine in vztrajajo, da je »edina oblika izražanja pripadnosti jeziku zaskrbljenost zanj, iskanje nedoslednosti v rabi in zgražanje nad različnimi odkloni«. Nazadnje se v remiksu Popotovanje iz Litija do Čateža duhovito naveže na Levstikov spis, pri čemer, opozarja, so vsi dogodki in dialogi izmišljeni, saj je legendarno literarno in jezikoslovno pot premeril le virtualno, s pomočjo Googlove aplikacije.

Vlada Viktorije raspravljala je o historijskom Zakonu o državnom Ugovoru, kojim bi se uspostavio prvi takav sporazum u Australiji između jedne državne vlade i Prvih naroda Viktorije.

Je li svaki seksualni odnos bez pristanka silovanje? Je li dovoljno da žena kaže "NE", ili bi zakon trebalo da traži samo - "DA“? U Srbiji je predlog zakona o "lakšem obliku silovanja" izazvao ogorčenje aktivistkinja. One i u Srbiji, ali i iz Hrvatske, upozoravaju da kopiranje hrvatskog zakona nije pravi put. Zašto je to tako istražila je Jelena Đukić Pejić. A Maja Marić razgovara s Vanjom Macanović iz Autonomnog ženskog centra - pogoduje li ovakva zakonska odredba žrtvama ili počiniocima? Von Maja Maric.

Vlada je delodajalcem in sindikatom posredovala osnutek zakona o obvezni božičnici. Izplačana bi morala biti do 18-ega decembra, znašala naj bi polovico minimalne plače, zdaj je to 639 evrov, oproščena bo davkov in prispevkov.

Vlada je delodajalcem in sindikatom posredovala osnutek zakona o obvezni božičnici. Izplačana bi morala biti do 18. decembra, znašala naj bi polovico minimalne plače, zdaj je to 639 evrov, oproščena bo davkov in prispevkov. Izjemi, ki ju letos za podjetja ob nelikvidnosti oziroma v težavah določa osnutek zakona, sta mogoč poznejši rok izplačila ter izplačilo v višini 160 evrov. V oddaji tudi o tem - V Združenih državah se začenjajo množični protesti proti Trumpu - Ob vse večjih potrebah po paliativni oskrbi stroka opozarja na nujnost izobraževanja dodatnega kadra - Slovenski in italijanski gasilci v Novi Gorici utrdili postopke čezmejnega reševanja

Čez dobro leto, tretjo nedeljo v novembru 2026, bodo potekale lokalne volitve. Volilni upravičenci bodo znova volili župane, občinske svetnike in predstavnike v svetih krajevnih skupnosti. A tokrat bodo pravila igre nekoliko spremenjena. Novembra lani je državni zbor namreč potrdil spremembe Zakona o lokalnih volitvah. Ta med drugim zdaj celovito ureja volilni spor, na novo določa, kako se oblikuje občinski svet, kako naj se oblikujejo volilne komisije in odbori. V javnosti je morda najbolj odmevala sprememba glede volitev predstavnikov v svete krajevnih skupnosti. V javnosti pa odmeva razrešitev župana občine Gornji Petrovci, ki je bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen. Zapleta se tudi v Bovcu, kjer bi svetniki odpoklicali župana z referendumom. Tudi o tem v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Gostje: Alenka Plahuta, vodja službe za občinski svet in krajevne skupnosti Mestne občine Koper; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan občine Pivka; Roman Lavtar, vodja Sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo. Avtorica oddaje Barbara Kampos De Stefani.

Vlada se je torej danes seznanila s predlogom zakona, ki bo urejal izplačilo obvezne božičnice in zimskega dodatka za upokojence. Ta predvideva, da bi božičnico prejeli tako zaposleni v javnem kot zasebnem sektorju, in sicer v višini celotne, polovice ali četrtine minimalne plače. Delodajalci predloga ne odobravajo, saj bi po njihovem mnenju utegnil voditi tudi v odpuščanja zaposlenih in v stečaje podjetij. Drugi poudarki oddaje: - Predsednik vrhovnega sodišča Đorđević prepričan, da sodišča sodno reformo potrebujejo - Mejni prehod med Gazo in Egiptom še ni odprt; Izrael grozi z nadaljevanjem napadov na enklavo. - Ljubljanski UKC kot eden redkih v Evropi v pomoč otrokom pred presaditvijo srca.

Stručnjaci za ljudska prava pozivaju saveznu vladu da iskoristi ono što nazivaju značajnom prilikom za donošenje saveznog Zakona o ljudskim pravima. Naime, novo izvješće analizira kako su pokušaji stvaranja takvog zakona u Australiji tijekom proteklih pet desetljeća bili suočeni s političkim protivljenjem i dezinformacijama.

Vlada je bila danes na delovnem obisku v savinjsko-šaleški regiji. Dopoldne so se seznanili z ukrepi in vlaganji v vodotoke. Osrednja poudarka popoldanskega dela obiska vlade sta bila medtem zapiranje premogovnika Velenje in prestrukturiranje Šaleške doline po letu 2033. Predlog zakona o zapiranju premogovnika so usklajevali z vodstvom, sindikati in rudarji. Soglasja predvsem pri socialnem delu še niso dosegli. Oba zakona sta sicer ključna za prihodnost regije in opuščanje uporabe premoga, s čimer se Slovenija pridružuje evropskim prizadevanjem za podnebno nevtralnost.

Braćo i sestre, drugarice i drugovi, nova epizoda podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao" je stigla! U prvom delu emisije, Nenad Kulačin i Marko Vidojković pozdravili su zapažen uspeh protesta protiv blokada, rešili su misteriju Žvaleginog izostanka sa večere kod Trampa, pozdravili su njegov sastanak sa Bibijem, a sa uzbuđenjem su dočekali novi nastavak Skaj prepiski koje se čitaju u Crnoj Gori. Gošća, u duboko kriminalizovanom društvu, najbolja moguća - profesorka krivičnog prava na Pravnom fakultetu u Beogradu, Vanja Bajović! Ona je govorila o mafijaškoj državi (Srbija) kao i o načinima da se jednog lepog dana ovaj epitet zameni sa "normalna". Pored toga, profesorka Bajović je detaljno pričala o nakaznim izmenama Krivičnog zakona, Zakona o dobrobiti životinja, kao i mnogim drugim kriminalnim anomalijama s kojima se suočavamo. U Magarećem kutku moći ćete da čestitate generalu Pavkoviću prelazak iz zatvora u crnu rupu. Da bi DLZ opstao pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na ucutatinecemo@gmail.com. Na isti mejl možete naručiti DLZ majice, šolje i kecelje za karamelizovanje.

Državni zbor je tik pred tretjo obravnavo in glasovanjem o predlogu novele zakona o vrtcih. Pred tem smo želeli znova opozoriti na nevarne spremembe tega zakona, zlasti člena, ki predvideva ukinitev sofinanciranja programa otrokom, ki obiskujejo zasebne vrtce. Naši gostje so bili Matevž Vidmar iz Združenja zasebnih vrtcev, vodja Iniciative staršev otrok v zasebnih vrtcih Gregor Bezenšek in Marko Balažic, ki se že več let bori za pravice otrok, ki zadevajo njihovo vzgojo. Spregovorili so o vzrokih za nenadne spremembe zakona, o posameznikih, ki pri tem vztrajajo, o neresnicah, ki jih širijo predlagatelji, pa tudi o tem, da bodo vztrajali pri zavzemanju za pravice otrok in staršev ter možnosti izbire, ki jo poznajo demokratične družbe.

Državni zbor je tik pred tretjo obravnavo in glasovanjem o predlogu novele zakona o vrtcih. Pred tem smo želeli znova opozoriti na nevarne spremembe tega zakona, zlasti člena, ki predvideva ukinitev sofinanciranja programa otrokom, ki obiskujejo zasebne vrtce. Naši gostje so bili Matevž Vidmar iz Združenja zasebnih vrtcev, vodja Iniciative staršev otrok v zasebnih vrtcih Gregor Bezenšek in Marko Balažic, ki se že več let bori za pravice otrok, ki zadevajo njihovo vzgojo. Spregovorili so o vzrokih za nenadne spremembe zakona, o posameznikih, ki pri tem vztrajajo, o neresnicah, ki jih širijo predlagatelji, pa tudi o tem, da bodo vztrajali pri zavzemanju za pravice otrok in staršev ter možnosti izbire, ki jo poznajo demokratične družbe.

U kibernetičkom napadu na kliniku Genea Fertility ukradeni su osjetljivi podaci i zdravstveni kartoni pacijenata. Stotine njih izrazile su interes za zajedničku tužbu, koja bi mogla poslužiti kao prvi pravi test novih kontroverznih reformi australskog Zakona o zaštiti privatnosti.

Zašto su potrošačka prava zapravo prava malog čoveka? Šta je u Nacrtu novog Zakona o zaštiti potrošača dobro, a šta loše za građane? Šta svako od nas može da preduzme da poboljša svoj položaj na tržištu? Kakvu pravnu zaštitu regulatorni okvir u Srbiji pruža potrošačima? Koje izmene Srbija treba da usvoji na putu ka Evropskoj uniji? Koja potrošačka prava se najčešće krše? O svemu ovome slušajte u novoj epizodi našeg podkasta posvećenoj pravima potrošača u kojem razgovaramo sa Jovanom Ristićem, pravnikom u Udruženju potrošača i bankarskih korisnika Efektiva. Podkast epizoda je objavljena u okviru projekta Unapređenje položaja potrošača kroz jačanje politike konkurencije, koji sprovodi Centar za evropske politike u okviru projekta EU Resurs Centar za civilno društvo u Srbiji koji realizuje Beogradska otvorena škola, a podržava Evropska unija. Stavovi izneti u podkastu ne odražavaju nužno stavove Evropske unije.

Ustavili smo se ob v četrtek sprejetih novelah zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in zakona o gozdovih. Nove zakone sta komentirala dr. Jože Podgoršek in hribovski kmet Janez Beja. Povabili smo tudi na delavnice (Iz)Goreti za kmetijstvo.

Ustavili smo se ob v četrtek sprejetih novelah zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in zakona o gozdovih. Nove zakone sta komentirala dr. Jože Podgoršek in hribovski kmet Janez Beja. Povabili smo tudi na delavnice (Iz)Goreti za kmetijstvo.

Savezna vlada je na udaru kritika zbog predloženih promjena Zakona o pravu na pristup informacijama, za koje kritičari tvrde da će smanjiti transparentnost i narušiti povjerenje u vlast. S obzirom na tvrdnje da je ova vlada najtajnovitija u posljednjih trideset godina, stručnjaci smatraju da bi vlada trebala promijeniti svoj pristup nužnim reformama Zakona o pravu na pristup informacijama.

Poslanci so se po koncu parlamentarnih počitnic prvič sešli na plenarnem zasedanju. Na izredni seji imajo med drugim na mizi predlog novega medijskega zakona, ki ga bodo v tretji obravnavi predvidoma dokončno potrdili. Vse poslanske skupine koalicije so namreč napovedale podporo zakonu, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo, v postopku sprejemanja pa je že več kot leto dni. V opoziciji medtem medijskemu zakonu nasprotujejo, saj so prepričani, da uvaja cenzuro in omogoča »prijateljsko« deljenje denarja medijem. V oddaji tudi: - Minister Poklukar: notranja revizija ni ugotovila nepravilnosti pri nakupu reševalnih helikopterjev. - Vrstijo se kritike na račun nezadostnega odziva Evropske unije na vojno v Gazi. - Prebivalci Splita zadovoljni zaradi izplutja ladje z 250-imi tonami azbesta iz tamkajšnje ladjedelnice.

Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal se uporaba drog po svetu povečuje. V ospredje prihaja kokain, vse bolj priljubljen je tudi pri nas. Pristojni opažajo povečanje hkratne rabe različnih drog. Medtem čaka na začetek zakonodajnega postopka zakonski predlog Gibanja Svoboda in Levice o uporabi konoplje za osebne namene. Kaj vse to pomeni za posameznika in družbo, v ponovitvi v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Košir, Inštitut Utrip; Andrea Margan, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem UKC, Marko Verdenik, Združenje DrogArt.

Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal se uporaba drog po svetu povečuje. V ospredje prihaja kokain, vse bolj priljubljen tudi pri nas. Pristojni opažajo še povečanje hkratne rabe različnih drog. Medtem na začetek zakonodajnega postopka čaka zakonski predlog Gibanja Svoboda in Levice o uporabi konoplje za osebne namene. Kaj vse to pomeni za posameznika in družbo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Košir Inštitut Utrip; Andrea Margan Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem UKC-ju; Marko Verdenik Združenje DrogArt. Avtorica oddaje Nataša Mulec.

Kako urediti dolgotrajno oskrbo za zapuščene živali? To je le ena od predlaganih sprememb v noveli o zaščiti živali, ki jo bo prihodnji teden obravnaval državni zbor. Med novostmi, ki pa so naletele na odpor zavezancev, med drugim predlog za prenos finančnega bremena dolgotrajne oskrbe živali v zavetiščih iz države na občine, obvezno čipiranje mačk in odprava kletk za kokoši nesnice po letu 2028. Zakaj nasprotovanje, kakšni so pomisleki in kakšni so drugi predlogi? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti. To so: Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Gregor Košir, predstavnik Skupnosti občin Slovenije; Maša Cerjak Kastelic, predstavnica Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije in Lina Debeljak, iz Društva za zaščito živali Novo mesto.

O Kosovu, koje obilježava Dan oslobođenja, za RSE govori češki ministar za evropska pitanja, Martin Dvoržak. Dodikova odbrana traži izuzeće dvoje sudija u žalbenom postupku pred sudom BiH. Odjeci prve Vučićeve posjete Ukrajini od ruske agresije. Protesti u Crnoj Gori zbog kašnjenja Zakona o šumama.

Vse več držav uzakonja pomoč pri samousmrtitvi. Gre za zelo občutljivo etično–moralno temo, ki vzbuja veliko pomislekov in delitev v vseh državah. Poslanska večina je v slovenskem državnem zboru poslala predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nadaljnjo obravnavo; podobno odločitev je na isti dan sprejel spodnji dom francoskega parlamenta. Kakšna je vsebina slovenskega predloga zakona o samousmrtitvi? Kdaj in pod kakšnimi pogoji bo človek z neozdravljivo boleznijo lahko sprejel odločitev o končanju svojega življenja? O vsem tem z zagovorniki in nasprotniki uzakonitve pomoči pri samomoru v tokratnem Studiu ob 17 – tih. Gostje: Tereza Novak, poslanka, PS Svoboda; Alenka Jeraj, poslanka, PS SDS; dr. Dušan Keber, Srebrna nit – združenje za dostojno starost; dr. Roman Globokar, moralni teolog, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani.

Državni zbor bo na izredni seji obravnaval zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki poleg višjih sredstev za naložbe in razvoj uvaja tudi soglasje ministra k imenovanju ravnatelja. Poslanci bodo razpravljali tudi o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki predvideva možnost, da bi polnoletnim bolnikom, sposobnim odločanja o sebi, omogočili pomoč pri skrajšanju trpečega umiranja. V oddaji tudi: - Amriška fundacija v Gazi začela razdeljevati pomoč, Hamas naj bi se strinjal z ameriškim predlogom za premirje - Rusija: Odprava omejitve Ukrajini za uporabo orožja dolgega dosega je nevarna odločitev - V Liverpoolu voznik zapeljal v množico, več deset ranjenih

Po urejanju financiranja vzgoje in izobraževanja ter izboljšanju pogojev za rejniško dejavnost so se poslanke in poslanci na izredni seji lotili splošne razprave o primernosti koalicijskega predloga o prostovoljnem končanju življenja. Pričakovati je, da bo koalicija prižgala zeleno luč za nadaljnjo obravnavo zakona. Poslanci koalicije in opozicije glede zakona ostajajo vsak na svojem bregu. Koalicija meni, da je posamezniku, ki je neozdravljivo bolan, treba dati možnost za prostovoljno končanje življenja. Opozicija temu nasprotuje, češ da je treba vse napore vložiti v krepitev paliativne oskrbe in skrb za starejše. Drugi poudarki oddaje: - Ob dnevu urgentne medicine zaposleni opozarjajo na nevzdržnost sistema. - Rusija Ukrajino obtožuje spodkopavanja mirovnega procesa. - Evropska komisija Izrael poziva k takojšnji ustavitvi zaostrovanja napadov na Gazo, Hamas pa izpustitvi izraelskih talcev.

Klinični psihologi in psihiatri pozivajo k ustavitvi predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je vlada pred kratkim poslala v državni zbor. Kritiki opozarjajo, da predlog znižuje standarde zdravstvene obravnave in izobrazbeno raven strokovnjakov, ki naj bi opravljali to dejavnost. Psihoterapevti in zveza organizacij pacientov pa zakon podpirajo, saj pravijo, da bo ta uredil kaos na področju psihoterapije, ki bo postala samostojna zdravstvena dejavnost. Kdo bo lahko opravljal psihoterapevtsko dejavnost? Kako bo organizirana? V kolikšni meri bo zakon skrajšal čakalne vrste, kakšne so potrebe po psihoterapiji na terenu in kakšen kader mora zapolniti to področje? Bodo v zdravstvo zdaj res vstopali nekompetentni sodelavci brez ustreznega znanja? Kdo v tej zgodbi brani svoje interese in kakšni so ti? Je še mogoče, da bi nasprotniki zakona tega zaustavili in če ne, kakšna je časovnica njegove uveljavitve? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in sekretarka v Kabinetu ministrice za zdravje; dr. Robert Cvetek, predstojnik Katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije Teološke fakultete Univerze v Ljubljani; dr. Vesna Švab, psihiatrinja, vodja Centra za duševno zdravje odraslih Logatec in podpredsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT; Petra Bavčar, klinična psihologinja z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana; Franci Gerbec, podpredsednik Zveze organizacij pacientov.

Na današnjo sejo vlade bi moral biti po včerajšnji napovedi uvrščen predlog podnebnega zakona, ki je v pripravi že dolgo. Prva javna obravnava je bila jeseni 2023, sledila sta še ena in dolgotrajno medresorsko usklajevanje. A tudi danes je bila ta točka z dnevnega reda umaknjena.Kaj bo z evropskimi milijoni za socialni in podnebni sklad? Ostali poudarki oddaje: Poslanci o zakonu o medijih, ki mu stroka očita pomanjkljivosti. RTV še brez obljubljenih dodatnih sredstev. Ponoči najhujši ruski napadi v Ukrajini letos. Tamkajšnji predsednik Zelenski poziva k ustavitvi pobijanja civilistov. Milorad Dodik ostaja nedotakljiv, njegovo prijetje v Vzhodnem Sarajevu preprečili policisti Republike Srbske.

"Imamo dober zgled severnih držav, kjer so zelo na hitro uvedli angleška predavanja, Nizozemska recimo. Tam zdaj prehajajo nazaj na nizozemščino, ker so ugotovili, da njihovi diplomanti enostavno ne znajo jezika svojega naroda in imajo zaradi tega težave z zaposlitvijo," izpostavlja dr. Monika Kalin Golob. V katerem jeziku bi morali študenti poslušati predavanja? Kaj bi prehod na angleščino pomenil za slovenščino kot naš materni jezik? Bi res postala jezik drugega reda? Ali bi s tem pridobili več tujih študentov? Kakšne so vmesne poti? Vlada bo predvidoma ta mesec obravnavala osnutek novega Zakona o visokem šolstvu, ki vključuje tudi prenovljeni člen o učnem jeziku.

Kmetijsko ministrstvo je poslalo v javno obravnavo zakonodajo, s katero posodablja ureditev področja v svoji pristojnosti. Temeljni v tem svežnju je zakon o kmetijstvu. Že v prvih dneh javne obravnave je sprožil burne odzive, predvsem v zvezi s prenosom javne službe kmetijskega svetovanja s Kmetijsko gozdarske zbornice na ministrstvo in novo razporeditvijo kmetij v štiri ekonomske razrede. O tem, kateri so razlogi za te in še nekatere druge spremembe ter kakšne bodo posledice za podeželje, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine; Peter Pribožič, vodja kmetijskega svetovanja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.

Državni zbor začenja z obravnavo predloga novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero želi vlada potegniti jasno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom. To pomeni, da zdravniki in drugi zdravstveni delavci, zaposleni v javni mreži, ne bodo smeli več opravljati samoplačniških storitev. V zdravstvu vlada veliko nezadovoljstvo, vrstijo se napovedi odhodov iz bolnišnic in drugih javnih zavodov. Kakšne v resnici utegnejo biti posledice zakona, prisluhnite v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jasna Humar, zdravnica, vodja direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje; dr. Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, Luka Prodnik, maksilofacialni kirurg; Tomaž Gantar, zdravnik, strokovni direktor Bolnišnice Izola. Avtorica oddaje Helena Lovinčič.

Dijaki zadnjih letnikov srednjih šol so v pričakovanju razpisa študijskih mest na visokošolskih zavodih. Bodo fakultete morda povečale število vpisnih mest za prve letnike na najbolj zaželenih študijskih programih? Zlasti zasebne visokošolske zavode in njihove izredne študente pa v teh dneh razburja predlog zakona o visokem šolstvu, ki podaljšuje letnik izrednega študija na dve leti in uvaja brezplačen študij za izredne študente na javnih univerzah. Slovensko visoko šolstvo je na razpotju zaradi novih tehnologij, vse manj številčnih generacij, odhajanja mladih v tujino. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani; dr. Barbara Toplak Perović, Univerza Alma Mater Europaea; Luka Mihalič, predsednik študentske organizacije Slovenija. Avtorica oddaje Nataša Lang.

Pravo na proteste je osnovni stub demokratije u Australiji. Međutim, protestovati zakonito i mirno postaje sve teže, a stručnjaci se boje da se demokratsko pravo na proteste polako gubi. U posljednjih 20 godina, u federalnim, državnim i teritorijalnim parlamentima uvedeno je najmanje 49 zakona koji se odnose na proteste. Kako se novi antiprotestni zakoni vlade Viktorije, koji imaju za cilj suzbijanje antisemitizma, uklapaju u širu represiju prava na mirno okupljanje?