Podcasts about zakona

Odbor za finance je za odločanje na jutrišnji seji državnega zbora pripravil spremembo zakona, ki ureja položaj tako imenovanih normiranih espejev. Z njo koalicija popravlja napako iz konca lanskega leta, ko so uzakonili petletno prepoved vnovičnega vstopa v sistem normiranstva. Zdaj priznava, da bi to nesorazmerno prizadelo samostojne podjetnike s sezonsko dejavnostjo. Ostali poudarki oddaje: - Poklicni gasilci omenjajo možnost stavke. - ZDA pred novim krogom pogajanj z Iranom proti Teheranu uvedle nove sankcije. - Sodišče zadržalo izvajanje novega parkirnega reda v delu Štepanjskega naselja.

Iz Murske Sobote prihaja zgodba o zastoju srca s srečnim koncem. Drugi poudarki: - Mariborski Center za oskrbo ljudi z demenco bo več kot to - ponujal bo tudi celostno podporo njihovim svojcem. - Bertoško vpadnico v Koper bi bilo nujno obnoviti, še letos začetek širjenja v štiripasovnico - Med projekti iz Zakona o razvojnem prestrukturiranju šaleško-savinjske regije sta tudi »Center prihodnosti v Stari elektrarni« in »Tehnološki park Velenje«. - Vzorna skrb za dediščino v Škofji Loki.

Vlada je danes na obisku v Posavju. Na terenski seji so se ministri seznanili s poročilom strokovnega sveta glede zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki ga javnost pozna kot Šutarjev zakon. Po podatkih pristojnih se je število kaznivih dejanj v zadnjem obdobju zmanjšalo, občutek varnosti se je okrepil. Druge teme: - Pokojnine se bodo uskladile za 4,2 odstotka. - Pogovori v Ženevi za končanje vojne v Ukrajini predvidoma brez večjega preboja. - Državo so preplavile pustne šeme.

Državni zbor bo med drugim obravnaval predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Vlada želi z njim z ustreznejšimi pogoji omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej. Kot je pojasnil gospodarski minister Matjaž Han, bi država to spodbujala z ugodnejšo davčno obravnavo. Drugi poudarki: - Slovenska podjetja lahko dolgoročno pričakujejo pozitivni učinek evropskih trgovinskih sporazumov z Indijo in južnoameriškimi državami. - Izraelski premier Benjamin Netanjahu vztraja, da v Gazi ne bo nastala palestinska država. - Rokometna reprezentanca le še s teoretičnimi možnostmi za polfinale evropskega prvenstva; z današnjo zmago proti Islandiji bi si zagotovila svetovno prvenstvo.

Novemu zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku napovedujejo podporo vse poslanske skupine. Vlada pričakuje, da bo z davčnimi ugodnostmi in omiljenimi pogoji tako spodbudila k deljenju dobička več podjetij, a le tista, ki presegajo povprečno plačo v zasebnem sektorju, da s tem ne bi nadomeščali plač. V oddaji tudi o tem: - Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas meni, da mora Evropa okrepiti svojo vlogo v zvezi Nato. - Nekaj več kot 130 tisoč upravičencev bo v petek prejelo višje pokojnine in invalidska nadomestila. - Družba DS Smith seli proizvodnjo iz Brestanice, za zaposlene naj bi bilo poskrbljeno.

Slovenija je po športnih dosežkih v samem svetovnem vrhu, a ob tem ostaja grenak priokus: uspehi (pre)pogosto rastejo v razmerah, ki njihovemu sijaju ne sledijo, velikokrat mu celo kljubujejo. V Tretjem polčasu smo s sogovorniki preverili, zakaj davčna politika, delovnopravna zakonodaja in omejene možnosti gospodarstva ne sledijo športnim dosežkom. Kaj lahko država še stori – poleg sprejetja novega Zakona o športu – in kakšno stabilno in spodbudno okolje je nujno, da športni uspehi ne bodo le izjema, ampak pravilo.

U 101. epizodi gošća je Ines Tanović, bosanskohercegovačka rediteljica, scenaristica i producentica, koja je diplomirala dramaturgiju na Akademiji scenskih umjetnosti u Sarajevu i članica je Udruženja filmskih radnika BiH od 1988. godine. Njen prvi dugometražni igrani film “Naša svakodnevna priča” / Our Everyday Life prikazan je na više od 45 međunarodnih festivala, osvojio brojne nagrade i bio je bosanskohercegovački kandidat za Oscara 2015, a drugi dugometražni igrani film “Sin” otvorio je 2019. 25. Sarajevo Film Festivala i bio bh. kandidat za Oscara u kategoriji međunarodnog filma.Ines Tanović je bila predsjednica Udruženja filmskih radnika FBiH i BiH te je dugo aktivna u razvoju i promociji bh. filmske industrije. Danas je direktorica Filmskog centra Sarajevo, koji je pravni sljednik 3 producentske kuće Sutjeska film, Bosna film i Studio film i koja čuva arhivu bh. igranih i dokumentarnih filmova. Razgovarale smo o institucionalnoj nebrizi i sistemskom uništavanju kultrure i o tome kako naše filmsko naslijeđe nestaje pred očima dok se Filmski centar BiH danas bori za goli opstanak. Ines govori i o institucionalnoj nebrizi, pritiscima investitora i borbi da se prostor na Jagomiru ne pretvori u još jednu betonsku novogradnju. Također govorimo i o Fondaciji za kinematografiju koja je već tri godine u blokadi, nepostojanju Zakona o filmu u BiH, te nekompetentnosti političara na vlasti da razumiju kompleksnost filmske industrije i njene tehničke i prozivodne zahtjeve. Razgovarale smo o:00:00:00 Teaser i najava00:04:15 Filmski centar je pravni sljednik producentskih kuća Sutjeska filma, Bosna filma i Studio filma00:12:22 Studio Sutjeska filma u Jagomiru je uništen u ratnom periodu 00:15:28 Negativi svih bh. filmova se nalaze u arhivima u BG i ZG, jer BiH nikada nije imala Laboratoriju za obradu filmova00:20:30 Donacijama sam pokrenula proces digitalizacije filmskih traka00:25:20 Čišćenje zaraženih filmskih traka je vrlo skup i dugotrajan proces 00:32:50 Filmska industrija je vrlo skupa i kompleksna i nekompetentni ljudi iz politike ne mogu o njoj odlučivati00:36:30 Kako se radi restauracija filmova i "čitanje svjetla"?00:44:10 "Bitka na Neretvi" je bio najskuplji produkcijski filmski projekat u bivšoj zemlji00:50:10 Filmski centar i Muzej filma imaju ogroman turistički i obrazovni potencijal a filmska umjetnost treba da budu dio školskog kurikuluma00:56:00 Mi 30 godina nemamo kulturnu politiku, a političari su nesposobni da se koriste kulturom i filmom kao propagandom01:07:32 Za kulturu ima novaca u budžetu, ali je vode nekompetentni ljudi koji ne znaju šta je kultura01:17:12 Nama fali server na kojem bi se nalazili svi filmovi iz našeg arhiva01:22:10 Plan je da napravimo Studio za obradu tona, da naši filmaši ne moraju ići u Sloveniju da urade mastering01:24:37 BH Content Lab je bio najbolji projekat za film u ovoj zemlji01:29:34 Već 3 godine Fondacija za kinematografiju je blokirana zbog budžetskih inspekcija koje vode Kafkin proces s nama 01:32:10 Zakon o filmu se mora donijeti i filmom se moraju baviti kompetentni ljudi koji razumiju filmsku industriju______________

Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Poslanke in poslanci bodo o njem odločali prihodnji teden, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem vnovič v Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje; Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi; Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka; Deja Kozjek, višja sodnica; dr. Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Novi zakon o dolgotrajni oskrbi ni zajel oseb s posebnimi potrebami, ki bivajo v petih posebnih in petnajstih kombiniranih zavodih v naši državi. Zanje še vedno velja zakon o socialnem varstvu. Pravice do dolgotrajne oskrbe pa tudi zaradi pomanjkanja prostora v DSO-jih zanje niso dosegljive.  Uporabniki, ki potrebujejo posebne oblike varstva, se zaradi podražitev srečujejo z visokimi zneski na položnicah. Skupaj s svojci si namesto prezrtosti želijo enake obravnave, ki pa bo dosegljiva edino s spremembo zakonodaje.

V dunajskem parlamentu so minuli teden odprli razstavo o narodnih skupnostih v Avstriji. Postavljena je ob letošnji 50. obletnici sprejetja zakona o narodnih manjšinah. V naši severni sosedi živi šest narodnih skupnosti, slovenska živi v zveznih deželah Koroška in Štajerska. Poslanka in manjšinska govornica zelenih Olga Voglauer je za slovenski spored ORF podčrtala pomen vidnosti manjšin in napovedala pripravo sodobne zakonodaje na tem področju. Tudi član sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik vidi odprtje razstave o avtohtonih manjšinah kot pomemben korak k vidnosti manjšin, v jubilejnem letu Zakona o narodnih skupnostih da morajo slediti konkretni koraki k prenovi zakona. Razstava obravnava različne teme, od jezika in izobraževanja v manjšinah prek kulture in pravic do skupne zgodovine. V centru za obiskovalce bo na ogled do konca leta. Avstrijski parlament letno obišče okoli 500.000 ljudi.

Kristjani se z obiskom večernih maš, blagoslovom domov in večerjami v krogu bližnjih pripravljajo na jutrišnji božič. V Vatikanu bo polnočnico prvič v svojem pontifikatu vodil papež Leon XIV. Pred tem je pozval k božičnemu premirju v Ukrajini in po svetu, vsaj za en dan. Pri nas je danes odmevala odločitev ustavnega sodišča, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti neustaven. - Zdravstvena ministrica odločitve sodišča ne jemlje kot nezaupnico. - Na več kot 100 voliščih razveljavili predčasne volitve za predsednika Republike Srbske. - Turistične zmogljivosti na Pohorju bodo v prazničnem času večinoma polne.

Poslanke in poslanci so potrdili predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih v zdravstvu. Potrdili so tudi novelo zakona o financiranju in spodbujanju graditve javnih najemnih stanovanj, ki bodo pripomogla k učinkovitejšemu delovanju sheme ugodnih posojil SID banke za graditev javnih najemnih stanovanj. V oddaji tudi o tem: - Evropski parlament podprl pobudo Moj glas, moja odločitev za varen splav v Uniji. - Zaradi afere s fiktivnimi posli hišne preiskave na Slovenskih železnicah. - Trump prepovedal plovbo sankcioniranih tankerjev v Venezuelo.

Nova epizoda podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra, "Dobar loš zao", je u etru! U prvom delu emisije Nenad Kulačin i Marko Vidojković analizirali su čak četiri pravosudne teme: iživljavanje Selakovića nad JTOK, ulazak Zagorke Dolovac na teren u zaustavnom vremenu, maltretiranje profesora Radivoja Jovovića i krivičnu presudu urednici Večernjih novosti. Gost je Petar Bošković, narodni poslanik Srbija centra SRCE i jedina preostala kontakt tačka DLZ dvojca u parlamentarnoj opoziciji. Autori su s gostom pretresli najvažnije teme, počevši od izmena Zakona o vojsci, preko međusobnih odnosa u opoziciji i prema studentima, pa sve do biračog spiska, Ćacilenda i Zagorke Dolovac. Ovo naravno nije sve. U Magarećem kutku moći ćete, pomoću BK televizije, još dublje da uronite u devedesete. Da bi DLZ opstao pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na PayPal ucutatinecemo@gmail.com. Na isti mejl možete naručiti DLZ merch sa novogodišnjim popustom.

Na današnji mednarodni dan invalidov v tokratni oddaji Studio ob 17.00 o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide. Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra letos izteka 15-letni rok, v katerem je treba obstoječe objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Vlada pa je novembra letos Državnemu zboru posredovala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, v katerem je med drugim zapisano, da se novi 37.č člen zakona, ki ureja prekrške oziroma globe zaradi kršitev prilagoditve objektov v javni rabi, začne uporabljati dve leti po uveljavitvi omenjenega zakona. V tem obdobju pa bodo pristojni inšpektorji zavezancem izrekali le ukrep odprave nepravilnosti, ne pa tudi glob. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja? Gostje: Tanja Dular, sekretarka z Direktorata za invalide Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Mirjam Kanalec, predsednica društva paraplegikov Ljubljanske pokrajine in podpredsednica Evropske zveze paraplegikov; Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica; Tilen Jurca, arhitekt in raziskovalec z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.

Drugi poudarki: - 80 let škofjeloške osnovne šole Jela Janežiča. Učenci z motnjami v duševnem in telesnem razvoju skupaj z učitelji sporočajo: sodelujemo, napredujemo, zmoremo! - Župani zgornje Gorenjske s številnimi pripombami na račun dela inšpekcijskih služb. Minister za javno upravo jim je prisluhnil in obljubil spremembo Zakona o inšpekcijskem nadzoru. - Na ta veseli dan kulture v Pokrajinskem muzeju Kočevje odprtje razstave o gledališki dejavnosti.

Od danes veljajo vse pravice iz dolgotrajne oskrbe, med drugimi se jim je pridružila pravica do oskrbe v domovih za starejše. Na prostor v njih po starem sistemu čaka skoraj 40 tisoč ljudi. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Slovenija zadnji mesec mandata v Varnostnem svetu začenja drugo predsedovanje temu najmočnejšemu telesu organizacije Združenih narodov - Obrambni ministri Evropske unije, ki je letos Ukrajini dostavila največ orožja od začetka vojne, danes o nadaljnji vojaški pomoči - Začenja se 22-ta Animateka, na kateri bo do konca tedna na ogled 300 animiranih filmov za vse generacije

Veljati sta začeli še zadnji dve pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi, tudi tista do oskrbe v domovih za starejše. Od 20 tisoč stanovalcev jih je nekaj več kot 17 tisoč 400 oddalo soglasja za prevedbo, pojasnjuje vodja vstopne točke na Centru za socialno delo Ljubljana Petra Boh. Preostali poudarki oddaje: - Evropski obrambni ministri o zagotavljanju nadaljnje vojaške pomoči Ukrajini - Končan je prvi del nadgradnje ljubljanske železniške postaje - Matjaž Kek po sedmih letih zapušča položaj nogometnega selektorja

Vlada je danes obravnavala dva predloga zakona s področja zdravstva: zakon o zdravstveni negi in babištvu, ki ga pošilja v obravnavo socialnim partnerjem, potrdila pa je zakon o dodatnih nujnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti. S tem bodo zagotovili enkratno finančno pomoč javnim zavodom pri reševanju likvidnostnih težav v višini 65 milijonov evrov; zakon uvaja tudi pravno podlago za določitev režima gibanja v času bolniške odsotnosti ter denarno stimulacijo za specializacije iz urgentne medicine. Drugi poudarki oddaje: - Vlada projektu Rotovž v Mariboru namenila 21 milijonov evrov - Pristojni parlamentarni odbor podprl novelo za ureditev posebnosti delovnega časa vojakov - Požar v Hongkongu zahteval več kot 60 življenj

Volivke in volivci so na zakonodajnem referendumu s 53,4 odstotka glasov PROTI zavrnili uveljavitev zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Kvorum je bil dosežen. Volilna udeležba je bila visoka, skoraj 41-odstotna.

Pristojni parlamentarni odbor je pritrdil dopolnjenemu predlogu zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Gre za tako imenovani Šutarjev zakon, ki prinaša številne posege v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Na seji je bilo slišati številne pomisleke civilne družbe, stroke in akademske skupnosti glede številnih vprašanja povezanih z ustavno skladnostjo. Državni zbor bo zakon obravnaval na izredni seji v ponedeljek.

O predlogu zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti razpravljajo na pristojnem parlamentarnem odboru. Gre za tako imenovani Šutarjev zakon, ki prinaša številne posege v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Številni ukrepi bi lahko bili ustavno sporni, je slišati iz vrst civilne družbe. S pravosodja je slišati opozorila glede poseganja v kazensko pravo. Pripombe lokalne skupnosti se nanašajo predvsem na ukrepe socialne politike. V oddaji tudi o tem: - Gospodarska rast v tretjem četrtletju pri nas spodbudna - Vrstijo se obsodbe enega od hujših ruskih napadov na Kijev letos - 800 let frančiškanov v Sloveniji

Vlada je danes potrdila in v državni zbor po nujnem postopku poslala novelo zakona o orožju, ki predvideva, da imetniki nezakonitega orožja in streliva ne bodo kaznovani, če ga predajo do 31. januarja prihodnje leto.

Vlada je na današnjo sejo uvrstila tudi dopolnitve zakona o orožju, ki jih je v ponedeljek napovedal premier Robert Golob. Ta predvideva, da imetniki nezakonitega orožja in streliva ne bodo kaznovani, če to predajo do 31-ega januarja prihodnje leto. Izročeno orožje naj bi uničili, podarili muzeju ali uporabili za usposabljanje policistov. Drugi poudarki oddaje: - Kandidat za predsednika vrhovnega sodišča Damjan Orož čez sito mandatno-volilne komisije. - Po 43-ih dneh konec najbolj dolgotrajne zaustavitve dela ameriške vlade. - Evropska unija bo pokrila finančne potrebe Ukrajine za prihodnji dve leti.

Jezekilj 20:11 I dadoh im uredbe svoje, i objavih im zakone svoje, koje ko vrši, živ će biti kroz njih.

Zaposleni in upokojenci bodo to zimo prejeli zimski regres oziroma dodatek. Državni zbor je namreč kljub pomislekom opozicije glede posledic za gospodarstvo in javne finance potrdil zakon o njegovem izplačilu. Poslanci so potrdili tudi zakon, ki uvaja centraliziran postopek prevedb v nov sistem dolgotrajne oskrbe. Drugi poudarki: - Delavska koalicija: kampanja o pokojninski reformi je šele začetek pravega delavskega organiziranja pri nas. - V Lukovici začetek graditve nove stanovanjske soseske. - Podnebna konferenca v Braziliji poteka tudi v znamenju protestov in opozoril o dvoličnosti.

Vlada je sprejela predlog zakona, s katerim odgovarja na zahteve po ukrepanju po smrti Aleša Šutarja v Novem Mestu pred slabima dvema tednoma. Tako imenovani Šutarjev zakon posega v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Po besedah premiera Roberta Goloba je namenjen zlasti preventivi in boju z nezakonitim orožjem. Vlada je prav tako aktivirala pomoč vojske policiji pri varovanju meje.

Piše Iztok Ilich, bereta Igor Velše in Maja Moll. Črki K in A v naslovu druge knjige esejev jezikoslovca in literata Kozme Ahačiča sta, kar ni težko uganiti, začetnici njegovega imena in priimka. Vendar imata tudi druge pomene: dvignjeni roki pod črkama sta staroegipčanski hieroglif, ki med drugim predstavlja življenjsko silo, enega od delov duše; ki odločilno vpliva na srečo in nesrečo, bolezen in zdravje, moč in nemoč, torej na celotno človekovo usodo. Ahačič svojih razmišljanj ne niza linearno, postopoma, temveč tok misli pogosto pretrga z zasukom, s preusmeritvijo pozornosti na neko sorodno, bližnjo temo. V večini esejev se iz različnih izhodišč vrača k temam, ki ga vznemirjajo in mu izpolnjujejo življenje. To sta ob izletih v svet filma predvsem poslušanje in aktivno ukvarjanje z glasbo ter znanstveno razmišljanje o različnih vidikih jezika, zlasti slovenščine. Delo z jezikom, pravi, nikoli ni končano. In dodaja, da za raziskovanje ni dovolj vrhunsko znanje, temveč tudi nepopisljivo, življenje prežemajoče navdušenje. Esej Scvrti možgani in zaklepanje ušes, na primer, začne s komaj slišnim predvajanjem nekega glasbenega albuma, v čemer najde »nujen recept za novo digitalno okolico, ki jo moramo znati utišati do te mere, da ni neslišna, a je obenem dovolj nevsiljiva, da jo lahko zaslišimo drugače.« Tudi iz svojih izkušenj pozna posledice pretirane glasnosti trivialnih spletnih vsebin: ker smo izpostavljeni vse več informacijam, vedno manj razmišljamo. Za to stanje se mu zdijo slovenski »scvrti možgani« primernejša besedna zveza od angleške »gnitje možganov«. Ko drsamo po svojih pametnih napravah navzgor, ugotavlja, »se prebijamo do nižjih in nižjih plasti kratkih filmčkov, ki nas polnijo z novimi in novimi impulzi … Vse mora biti skrajšano, zgoščeno, udarno, preprosto …« Možgane moramo zato, če jih želimo ohraniti za bistvene stvari, znati od časa do časa zakleniti. Esej Koraki, samo koraki Ahačič začenja s prizorom iz Kurosawovega filma Sanje, zaokroži pa ga z razmišljanjem o različnih ravneh sodobne slovenščine – od idealnega knjižnega govorjenega jezika na radiu in televiziji do različic pogovornega jezika. Odsotnost razmišljanja o jeziku na večini komercialnih medijev, opozarja, bi postala velik problem, če ne bi imeli dobrega usmerjevalnega modela na RTV. Mnogi, ki kot krokarji prežijo na vsako jezikovno napako, pozabljajo, da govorjeni jezik oblikujejo dobri vzorci in pozitivni vzori. Kajti »slovenski jezik ni več mladenič, ki bi ga morali ves čas opozarjati in kritizirati, ampak odrasla oseba z lastno izoblikovano in kompleksno osebnostjo, na katero lahko vplivamo samo, če jo hkrati sprejemamo.« Prav mehčanje strogosti v presojanju, kaj je prav, sprejemljivo in kaj ne, značilno za večji del starejših jezikoslovcev, je pomembna vrlina pisanja in ravnanja Kozme Ahačiča. K bralcu se ne sklanja z dvignjenim prstom, ampak se z njim pomenkuje ob skodelici kave. Še posebej dragoceno pa je, da se zna ob razlaganju slovničnih in pravopisnih pravil približati tudi mladim in najmlajšim, ki jih »piflanje« pravil in izjem sicer rado odvrne od branja. Povabi jih v družino na vse strani odprtih jezikovnih priročnikov Fran, ki jih je ustvaril s širokim krogom sodelavk in sodelavcev. V eseju Slovenščina kot velik jezik se Ahačič po pogovoru z Grenlandcem Perom vpraša, zakaj mi, ki nas je štiridesetkrat več, obupujemo nad slabim stanjem svojega jezika, ki v resnici sploh ni slabo. Tudi zato ne, ker nam je s Franovo družino uspelo vzpostaviti enega boljših servisov v Evropi za uporabnike jezika. Sklene z ugotovitvijo, da je poudarjanje naše majhnosti zgolj beg pred odgovornostjo, ki se je sprevrglo v razvado. V več kolumnah se avtor kritično sooča s položajem slovenščine v izobraževanju. Zavrača poskuse zniževanja meril na maturi in uvajanje angleščine v visokem šolstvu kot rešilne bilke za internacionalizacijo znanosti, saj »bi na najvišji ravni vodila v povprečje, provincializem – in ne v odličnost«. Rešitve prav tako ne vidi v zapiranju v meje lastnega jezika – provincializaciji v nasprotnem smislu. »Treba se bo naučiti živeti v večjezičnem globalnem svetu,« je prepričan. V eseju Zmaga in dva poraza je Ahačič pohvali sprejetje Zakona o javni rabi slovenščine, a hkrati opozarja na počasnost globalnih ponudnikov pretočnih vsebin pri uvajanju vmesnikov v slovenskem jeziku na zaslone, v avtomobile, gospodinjske naprave in še kam. »Vsak od nas,« vztraja, »mora po svojih močeh dvigniti svoj glas: enkrat kot potrošnik, drugič kot civilna družba, tretjič kot strokovnjak.« V drugem delu knjige se zvrsti devet v tedniku Mladina objavljenih esejev, nastalih med virusno pandemijo. V Koncu avtor znova zavrne prepričanje mnogih, ki po osamosvojitvi niso ponotranjili prehoda v novo obdobje slovenščine in vztrajajo, da je »edina oblika izražanja pripadnosti jeziku zaskrbljenost zanj, iskanje nedoslednosti v rabi in zgražanje nad različnimi odkloni«. Nazadnje se v remiksu Popotovanje iz Litija do Čateža duhovito naveže na Levstikov spis, pri čemer, opozarja, so vsi dogodki in dialogi izmišljeni, saj je legendarno literarno in jezikoslovno pot premeril le virtualno, s pomočjo Googlove aplikacije.

Vlada Viktorije raspravljala je o historijskom Zakonu o državnom Ugovoru, kojim bi se uspostavio prvi takav sporazum u Australiji između jedne državne vlade i Prvih naroda Viktorije.

Je li svaki seksualni odnos bez pristanka silovanje? Je li dovoljno da žena kaže "NE", ili bi zakon trebalo da traži samo - "DA“? U Srbiji je predlog zakona o "lakšem obliku silovanja" izazvao ogorčenje aktivistkinja. One i u Srbiji, ali i iz Hrvatske, upozoravaju da kopiranje hrvatskog zakona nije pravi put. Zašto je to tako istražila je Jelena Đukić Pejić. A Maja Marić razgovara s Vanjom Macanović iz Autonomnog ženskog centra - pogoduje li ovakva zakonska odredba žrtvama ili počiniocima? Von Maja Maric.

Vlada je delodajalcem in sindikatom posredovala osnutek zakona o obvezni božičnici. Izplačana bi morala biti do 18-ega decembra, znašala naj bi polovico minimalne plače, zdaj je to 639 evrov, oproščena bo davkov in prispevkov.

Vlada je delodajalcem in sindikatom posredovala osnutek zakona o obvezni božičnici. Izplačana bi morala biti do 18. decembra, znašala naj bi polovico minimalne plače, zdaj je to 639 evrov, oproščena bo davkov in prispevkov. Izjemi, ki ju letos za podjetja ob nelikvidnosti oziroma v težavah določa osnutek zakona, sta mogoč poznejši rok izplačila ter izplačilo v višini 160 evrov. V oddaji tudi o tem - V Združenih državah se začenjajo množični protesti proti Trumpu - Ob vse večjih potrebah po paliativni oskrbi stroka opozarja na nujnost izobraževanja dodatnega kadra - Slovenski in italijanski gasilci v Novi Gorici utrdili postopke čezmejnega reševanja

Čez dobro leto, tretjo nedeljo v novembru 2026, bodo potekale lokalne volitve. Volilni upravičenci bodo znova volili župane, občinske svetnike in predstavnike v svetih krajevnih skupnosti. A tokrat bodo pravila igre nekoliko spremenjena. Novembra lani je državni zbor namreč potrdil spremembe Zakona o lokalnih volitvah. Ta med drugim zdaj celovito ureja volilni spor, na novo določa, kako se oblikuje občinski svet, kako naj se oblikujejo volilne komisije in odbori. V javnosti je morda najbolj odmevala sprememba glede volitev predstavnikov v svete krajevnih skupnosti. V javnosti pa odmeva razrešitev župana občine Gornji Petrovci, ki je bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen. Zapleta se tudi v Bovcu, kjer bi svetniki odpoklicali župana z referendumom. Tudi o tem v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Gostje: Alenka Plahuta, vodja službe za občinski svet in krajevne skupnosti Mestne občine Koper; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan občine Pivka; Roman Lavtar, vodja Sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo. Avtorica oddaje Barbara Kampos De Stefani.

Stručnjaci za ljudska prava pozivaju saveznu vladu da iskoristi ono što nazivaju značajnom prilikom za donošenje saveznog Zakona o ljudskim pravima. Naime, novo izvješće analizira kako su pokušaji stvaranja takvog zakona u Australiji tijekom proteklih pet desetljeća bili suočeni s političkim protivljenjem i dezinformacijama.

Braćo i sestre, drugarice i drugovi, nova epizoda podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao" je stigla! U prvom delu emisije, Nenad Kulačin i Marko Vidojković pozdravili su zapažen uspeh protesta protiv blokada, rešili su misteriju Žvaleginog izostanka sa večere kod Trampa, pozdravili su njegov sastanak sa Bibijem, a sa uzbuđenjem su dočekali novi nastavak Skaj prepiski koje se čitaju u Crnoj Gori. Gošća, u duboko kriminalizovanom društvu, najbolja moguća - profesorka krivičnog prava na Pravnom fakultetu u Beogradu, Vanja Bajović! Ona je govorila o mafijaškoj državi (Srbija) kao i o načinima da se jednog lepog dana ovaj epitet zameni sa "normalna". Pored toga, profesorka Bajović je detaljno pričala o nakaznim izmenama Krivičnog zakona, Zakona o dobrobiti životinja, kao i mnogim drugim kriminalnim anomalijama s kojima se suočavamo. U Magarećem kutku moći ćete da čestitate generalu Pavkoviću prelazak iz zatvora u crnu rupu. Da bi DLZ opstao pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na ucutatinecemo@gmail.com. Na isti mejl možete naručiti DLZ majice, šolje i kecelje za karamelizovanje.

U kibernetičkom napadu na kliniku Genea Fertility ukradeni su osjetljivi podaci i zdravstveni kartoni pacijenata. Stotine njih izrazile su interes za zajedničku tužbu, koja bi mogla poslužiti kao prvi pravi test novih kontroverznih reformi australskog Zakona o zaštiti privatnosti.

Savezna vlada je na udaru kritika zbog predloženih promjena Zakona o pravu na pristup informacijama, za koje kritičari tvrde da će smanjiti transparentnost i narušiti povjerenje u vlast. S obzirom na tvrdnje da je ova vlada najtajnovitija u posljednjih trideset godina, stručnjaci smatraju da bi vlada trebala promijeniti svoj pristup nužnim reformama Zakona o pravu na pristup informacijama.

Poslanci so se po koncu parlamentarnih počitnic prvič sešli na plenarnem zasedanju. Na izredni seji imajo med drugim na mizi predlog novega medijskega zakona, ki ga bodo v tretji obravnavi predvidoma dokončno potrdili. Vse poslanske skupine koalicije so namreč napovedale podporo zakonu, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo, v postopku sprejemanja pa je že več kot leto dni. V opoziciji medtem medijskemu zakonu nasprotujejo, saj so prepričani, da uvaja cenzuro in omogoča »prijateljsko« deljenje denarja medijem. V oddaji tudi: - Minister Poklukar: notranja revizija ni ugotovila nepravilnosti pri nakupu reševalnih helikopterjev. - Vrstijo se kritike na račun nezadostnega odziva Evropske unije na vojno v Gazi. - Prebivalci Splita zadovoljni zaradi izplutja ladje z 250-imi tonami azbesta iz tamkajšnje ladjedelnice.

Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal se uporaba drog po svetu povečuje. V ospredje prihaja kokain, vse bolj priljubljen je tudi pri nas. Pristojni opažajo povečanje hkratne rabe različnih drog. Medtem čaka na začetek zakonodajnega postopka zakonski predlog Gibanja Svoboda in Levice o uporabi konoplje za osebne namene. Kaj vse to pomeni za posameznika in družbo, v ponovitvi v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Košir, Inštitut Utrip; Andrea Margan, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem UKC, Marko Verdenik, Združenje DrogArt.

Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal se uporaba drog po svetu povečuje. V ospredje prihaja kokain, vse bolj priljubljen tudi pri nas. Pristojni opažajo še povečanje hkratne rabe različnih drog. Medtem na začetek zakonodajnega postopka čaka zakonski predlog Gibanja Svoboda in Levice o uporabi konoplje za osebne namene. Kaj vse to pomeni za posameznika in družbo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Košir Inštitut Utrip; Andrea Margan Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem UKC-ju; Marko Verdenik Združenje DrogArt. Avtorica oddaje Nataša Mulec.

Kako urediti dolgotrajno oskrbo za zapuščene živali? To je le ena od predlaganih sprememb v noveli o zaščiti živali, ki jo bo prihodnji teden obravnaval državni zbor. Med novostmi, ki pa so naletele na odpor zavezancev, med drugim predlog za prenos finančnega bremena dolgotrajne oskrbe živali v zavetiščih iz države na občine, obvezno čipiranje mačk in odprava kletk za kokoši nesnice po letu 2028. Zakaj nasprotovanje, kakšni so pomisleki in kakšni so drugi predlogi? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti. To so: Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Gregor Košir, predstavnik Skupnosti občin Slovenije; Maša Cerjak Kastelic, predstavnica Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije in Lina Debeljak, iz Društva za zaščito živali Novo mesto.

O Kosovu, koje obilježava Dan oslobođenja, za RSE govori češki ministar za evropska pitanja, Martin Dvoržak. Dodikova odbrana traži izuzeće dvoje sudija u žalbenom postupku pred sudom BiH. Odjeci prve Vučićeve posjete Ukrajini od ruske agresije. Protesti u Crnoj Gori zbog kašnjenja Zakona o šumama.

Vse več držav uzakonja pomoč pri samousmrtitvi. Gre za zelo občutljivo etično–moralno temo, ki vzbuja veliko pomislekov in delitev v vseh državah. Poslanska večina je v slovenskem državnem zboru poslala predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nadaljnjo obravnavo; podobno odločitev je na isti dan sprejel spodnji dom francoskega parlamenta. Kakšna je vsebina slovenskega predloga zakona o samousmrtitvi? Kdaj in pod kakšnimi pogoji bo človek z neozdravljivo boleznijo lahko sprejel odločitev o končanju svojega življenja? O vsem tem z zagovorniki in nasprotniki uzakonitve pomoči pri samomoru v tokratnem Studiu ob 17 – tih. Gostje: Tereza Novak, poslanka, PS Svoboda; Alenka Jeraj, poslanka, PS SDS; dr. Dušan Keber, Srebrna nit – združenje za dostojno starost; dr. Roman Globokar, moralni teolog, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani.

Državni zbor bo na izredni seji obravnaval zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki poleg višjih sredstev za naložbe in razvoj uvaja tudi soglasje ministra k imenovanju ravnatelja. Poslanci bodo razpravljali tudi o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki predvideva možnost, da bi polnoletnim bolnikom, sposobnim odločanja o sebi, omogočili pomoč pri skrajšanju trpečega umiranja. V oddaji tudi: - Amriška fundacija v Gazi začela razdeljevati pomoč, Hamas naj bi se strinjal z ameriškim predlogom za premirje - Rusija: Odprava omejitve Ukrajini za uporabo orožja dolgega dosega je nevarna odločitev - V Liverpoolu voznik zapeljal v množico, več deset ranjenih

Po urejanju financiranja vzgoje in izobraževanja ter izboljšanju pogojev za rejniško dejavnost so se poslanke in poslanci na izredni seji lotili splošne razprave o primernosti koalicijskega predloga o prostovoljnem končanju življenja. Pričakovati je, da bo koalicija prižgala zeleno luč za nadaljnjo obravnavo zakona. Poslanci koalicije in opozicije glede zakona ostajajo vsak na svojem bregu. Koalicija meni, da je posamezniku, ki je neozdravljivo bolan, treba dati možnost za prostovoljno končanje življenja. Opozicija temu nasprotuje, češ da je treba vse napore vložiti v krepitev paliativne oskrbe in skrb za starejše. Drugi poudarki oddaje: - Ob dnevu urgentne medicine zaposleni opozarjajo na nevzdržnost sistema. - Rusija Ukrajino obtožuje spodkopavanja mirovnega procesa. - Evropska komisija Izrael poziva k takojšnji ustavitvi zaostrovanja napadov na Gazo, Hamas pa izpustitvi izraelskih talcev.

Klinični psihologi in psihiatri pozivajo k ustavitvi predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je vlada pred kratkim poslala v državni zbor. Kritiki opozarjajo, da predlog znižuje standarde zdravstvene obravnave in izobrazbeno raven strokovnjakov, ki naj bi opravljali to dejavnost. Psihoterapevti in zveza organizacij pacientov pa zakon podpirajo, saj pravijo, da bo ta uredil kaos na področju psihoterapije, ki bo postala samostojna zdravstvena dejavnost. Kdo bo lahko opravljal psihoterapevtsko dejavnost? Kako bo organizirana? V kolikšni meri bo zakon skrajšal čakalne vrste, kakšne so potrebe po psihoterapiji na terenu in kakšen kader mora zapolniti to področje? Bodo v zdravstvo zdaj res vstopali nekompetentni sodelavci brez ustreznega znanja? Kdo v tej zgodbi brani svoje interese in kakšni so ti? Je še mogoče, da bi nasprotniki zakona tega zaustavili in če ne, kakšna je časovnica njegove uveljavitve? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in sekretarka v Kabinetu ministrice za zdravje; dr. Robert Cvetek, predstojnik Katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije Teološke fakultete Univerze v Ljubljani; dr. Vesna Švab, psihiatrinja, vodja Centra za duševno zdravje odraslih Logatec in podpredsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT; Petra Bavčar, klinična psihologinja z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana; Franci Gerbec, podpredsednik Zveze organizacij pacientov.

Pravo na proteste je osnovni stub demokratije u Australiji. Međutim, protestovati zakonito i mirno postaje sve teže, a stručnjaci se boje da se demokratsko pravo na proteste polako gubi. U posljednjih 20 godina, u federalnim, državnim i teritorijalnim parlamentima uvedeno je najmanje 49 zakona koji se odnose na proteste. Kako se novi antiprotestni zakoni vlade Viktorije, koji imaju za cilj suzbijanje antisemitizma, uklapaju u širu represiju prava na mirno okupljanje?