Podcasts about zakona

Poslanke in poslanci so danes sprejeli predlog novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Zakon predvideva, da bi posmrtne ostanke iz prikritih grobišč trajno pokopali na ljubljanskih Žalah. 17-ti maj pa bi vnovič razglasili za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. V koaliciji trdijo, da žrtvam povojnih pobojev prinaša pravico do groba, imena in spomina. Poslanci iz vrst opozicije pa jim očitajo izkoriščanje žrtev za nabiranje političnih točk.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po včerajšnji izvolitvi Janeza Janše za predsednika vlade danes izrazila željo, da bi z novim premierjem dobro sodelovala in da bi se nova vlada bolj kot z ideološkimi ukvarjala z razvojnimi temami. Ob tem jo skrbijo nekateri deli koalicijske pogodbe, denimo napovedane spremembe zakona o RTV Slovenija in ukinitev protikorupcijske komisije. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Protestniki na ulicah Beograda vnovič zahtevajo predčasne parlamentarne volitve - Združene države in Iran blizu podaljšanja premirja za 60 dni - Na brniškem letališču se začenja sezona čarterskih poletov

V oddaji Pogovor o smo ob izteku prehodnega obdobja po noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N) govorili o spremembah, ki jih zakon prinaša slovenskemu zdravstvu. Kako se na nova pravila pripravili zdravstveni zavodi, koncesionarji in izvajalci zdravstvene dejavnosti? Kaj pomeni ločevanje javne in tržne dejavnosti ter kakšne posledice lahko pričakujejo zdravstveni delavci in bolniki? Gost oddaje je bil predsednik sindikata Fides Damjan Polh.

Najveće australsko istraživanje radnih uvjeta s kojima se suočavaju migranti u zemlji je otkrilo pojedinosti o raširenom, sustavnom potplaćivanju. Rezultati istraživanja kojega je objavila Inicijativa za pravdu migranata, otkrivaju da dvije trećine radnika migranata prima manje plaće u odnosu na iznos koji bi trebali primati temeljem Zakona o pravednim uvjetima rada. Naime, samo strani studenti svake godine bilježe potplaćenost u iznosu od 3,18 milijardi dolara. Autori istraživanja kažu da istraživanje također nudi važne nove uvide o tome na koji način poslodavci prikrivaju iskorištavanje.

Predstavljene izmjene Zakona o strancima. Vladajući odbacili optužbe desne opozicije da je na djelu zamjena stanovništva, i lijeve opozicije da uvozi strane radnike da se sruši cijena rada u Hrvatskoj. Gradi se treći trak obilaznice oko Zagreba, najprometnije ceste u Hrvatskoj. Posao dobila i tvrtka povezana sa većinom korupcijskih skandala pokojnog zagrebačkog gradonačelnika Milana Bandića. Na Job Fairu zagrebačkog Fakulteta elektrotehnike i računarstva rečeno da Hrvatskoj manjka stručnjaka za nuklearne elektrane, dakle očito su planovi za izgradnju prve nuklearke u Hrvatskoj sve konkretniji. Hrvatske predstavnice, grupa Lelek, plasirale se u finale Eurosonga.

Državni zbor je potrdil interventni zakon za razvoj Slovenije. Predlagana dopolnila odhajajoče koalicije so poslanci na glasovanju zavrnili, predlagatelji zakona pa so svoja dopolnila umaknili. V Svobodi, SD ter Levici in Vesni razmišljajo o zakonodajnem referendumu. Začetek zbiranja podpisov za zakonodajni referendum so napoedali tudi sindikati. V oddaji tudi o tem: - Američani premirje z Iranci umetno ohranjajo pri življenju, trdi Trump, in napoveduje popolno zmago - V Bosni in Hercegovini po predčasnem odhodu Schmidta pričakovati večji vpliv Washingtona kot pa Bruslja in Berlina - 79-ti mednarodni filmski festival v Cannesu bo drevi odprla francoska romantična komedija Električni poljub.

Skupni odbor državnega zbora obravnava predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki posega v približno deset zakonov. Predlagatelji zakona pravijo, da je treba popraviti napake prejšnje vlade, ki je zadušila gospodarstvo. Vlada, ki opravlja tekoče posle, ne podpira zakona in opozarja na fiskalno tveganje in razvojno neučinkovitost. Ostro proti so tudi sindikati, na številne pravne pomanjkljivosti zakona pa opozarja parlamentarna zakonodajnopravna služba. Druge teme: - Združene države in Iran se približujejo začasnemu sporazumu o prekinitvi vojne. - Na mariborskem UKC dalo odpoved 7 interventnih radiologov, - Umetnostni terapevti si prizadevajo za ustanovitev zbornice in magistrskega študija.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Novi Gorici občinski svet znova izrazil nestrinjanje s spremembami Zakona o lokalnih volitvah. - Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto že 33 let na različne načine pomaga prebežnikom. - Letošnji Cankarjevi dnevi na Vrhniki še posebej bogati. - Društvo bibliotekarjev Celje, ki skrbi tudi za promocijo branja, obeležuje 50-letnico delovanja.

Državni zbor je potrdil spremembo zakona o vladi, ki število ministrstev z zdajšnjih 19 zmanjšuje na 14. Nato so v nadaljnjo obravnavo pospremili interventni zakon za razvoj Slovenije. V oddaji tudi: - Kljub ugodnim razmeram na trgu dela mladi še vedno opravljajo prekarna dela. - Madžarsko čaka še nekaj dela pred izplačilom zamrznjenih evropskih sredstev. - Na prvi svetovni konferenci v Kolumbiji iskanje konkretnih rešitev za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.

Danes se bo izrisala morebitna nova vlada. Stranke, ki bodo na glasovanju v državnem zboru podprle predlog SDS o vladi, bodo namreč po napovedih Janeza Janše prejele izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi. Zakonu se obeta podpora, Resnica pa ob tem napoveduje, da se o sodelovanju v vladi ne bo pogajala, prav tako ne pričakuje ločenega sporazuma. V oddaji tudi: - Evropski poslanci iz Slovenije pozdravili predlog parlamenta o 10-odstotnem zvišanju proračuna - Napetosti na Bližnjem vzhodu zvišujejo cene nafte in posledično inflacijo - Pomen Nata in podpora Ukrajini v ospredju nagovora britanskega kralja ameriškemu kongresu

Poslanci in poslanke so na današnji izredni seji z 49 glasovi za in štirimi proti potrdili spremembo zakona o vladi, ki po predlogu SDS znižuje število ministrstev s sedanjih 19 na 14. Predlagatelji želijo tako vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, zmanjšati stroške državne uprave in povečati njeno učinkovitost. Najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade Janez Janša je napovedal, da bodo strankam, ki so podprle predlog, poslali izhodišča za koalicijsko pogodbo. Državni zbor je danes v nadaljnjo obravnavo poslal tudi predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki ga je pripravil tako imenovani tretji politični blok.

Državni zbor je potrdil SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi, ki med drugim zmanjšujejo število ministrstev z zdajšnjih 19 na 14. Kot pravijo predlagatelji, bo to povečalo učinkovitost katere koli prihodnje vlade. Odhajajoča koalicija pa je kritična do združevanja resorjev, med drugim gospodarstva in dela. Novi vladi se ob podpori parlamenta odpirajo vrata. Prvak SDS Janez Janša napoveduje, da bo v ospredju program, šele nato delitev resorjev. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj ob novi energetski krizi za zmanjšanje odvisnosti Evrope od fosilnih goriv. - Ukrajina napada naftne objekte v Rusiji, ta napreduje na frontni črti. - Pogačar po sprintu najhitrejši v prvi etapi kolesarske dirke po Romandiji.

Kolegij predsednika parlamenta bo dopoldne odločal o izredni seji državnega zbora, na kateri bodo poslanci potrjevali zmanjšanje števila ministrstev na 14. Ta bo po pričakovanjih jutri, ko se bo državni zbor seznanil tudi z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da ne bo predlagala mandatarja. Kot je pojasnila, ji nihče ni zagotovil, da ga podpira najmanj 46 poslancev. Druge teme: - Iranski predlog vnovičnega odprtja Hormuške ožine ne žanje navdušenja v Združenih državah. - Ob svetovnem dnevu varnosti pri delu opozorila o pomenu tudi zdravega psihosocialnega okolja. - Ženska namiznoteniška reprezentanca svetovno prvenstvo začenja proti Tajkam, moška proti Špancem.

Poslanke in poslanci bodo na jutrišnji izredni seji obravnavali predlog sprememb zakona o vladi, ki po predlogu SDS med drugim krči število ministrstev, je odločil kolegij predsednika parlamenta. Zoran Stevanović je po srečanju med drugim dejal, da le malo ve o oblikovanju nove desne koalicije, kljub temu pa je poudaril, da bodo podprli predloge o sestavljanju vlade, ki so v skladju z njihovim programom. Zagotavlja pa, da se Resni.ca ne bo udeleževala koalicijskih pogajanj. V oddaji tudi o tem: - KPK: zavezanci po večini ne razumejo zakona o lobiranju, o stikih poročalo le šest občin. - Evropski poslanci želijo za desetino večji dolgoročni proračun Unije od predloga Bruslja. - Ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu opozorila na veliko število smrtnih delovnih nesreč.

Pred jutrišnjo obravnavo sprememb Zakona o vladi na izredni seji Državnega zbora prav zdaj o tem razpravlja skupni odbor. Glede na izraženo podporo poslancev bo jutri zakon, ki predvideva zmanjšanje števila ministrstev na 14 in enega ministra brez resorjev, sprejet. Temu pa bo najverjetneje sledilo oblikovanje četrte vlade pod vodstvom Janeza Janše, a še ni povsem jasno, katere stranke bodo v njej zastopane. Druge teme: - Združeni arabski emirati izstopajo iz Organizacije držav izvoznic nafte - Evropski parlament potrdil izhodišča za pogajanja o dolgoročnem proračunu Unije - Predstavljene prve zamisli za porabo prostora po opustitvi starega železniškega tira med Dekani in Prešnico

Člani skupnega odbora Državnega zbora so podprli predlog sprememb Zakona o vladi poslanske skupine SDS. O noveli bodo jutri odločali na izredni seji parlamenta. Stranke, ki ga bodo podprle, bodo po napovedi predsednika SDS Janeza Janše dobile izhodišča koalicijske pogodbe. Predsednik Resnice Zoran Stevanovič pa je napovedal, da stranka v koalicijskih pogovorih ne bo sodelovala in tudi ne pričakuje ločenega sporazuma o sodelovanju z vlado.

Politično dogajanje kaže, da počasi nastaja desnosredinska vlada. Skupni začasni odbor bi danes v državnem zboru moral med drugim obravnavati predlog zakona o vladi, ki ga je vložila Svoboda, a ga je pred sejo umaknila, potem pa je takoj pohitel SDS in vložil svoj predlog zakona o vladi, ki prinaša 14 resorjev.

Ob raziskovanju jezikovne krajine v slovenskih mestih hitro ugotovimo, da je vedno več napisov v izložbah ter nad trgovinami in lokali v tujih jezikih, največkrat v angleščini. O tem, ali gre za kršitev zakona, kdo bi moral to nadzorovati in zakaj bi se mi morali s tem ukvarjati, se pogovarjamo s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša prof. dr. Kozmo Ahačičem.

Ustavno sodišče je do končne odločitve začasno zadržalo izvrševanje 8-ega člena tako imenovanega Šutarjevega zakona, ki omogoča davčno izvršbo na denarno socialno pomoč. V Pravni mreži za varstvo demokracije, ki je vložila pobudo za začasno zadržanje, so izrazili upanje, da bo sodišče prepoznalo neustavnost zakona. Drugi poudarki oddaje: - Napoved znižanja DDV na hrano kot mogočega ukrepa vlade za zanesljivo preskrbo doživela dober odziv partnerjev v verigi. - Ministrstvo za solidarno prihodnost s prvim aprilom prilagodilo pavšalne cene za dolgotrajno oskrbo, ki jih zavod za zdravstveno zavarovanje plačuje domovom. - Posledice iranske vojne in zaprtja Hormuške ožine že zdaj čuti večina sveta, z vsakim dnem pa bo kriza večja.

Odbor za finance je za odločanje na jutrišnji seji državnega zbora pripravil spremembo zakona, ki ureja položaj tako imenovanih normiranih espejev. Z njo koalicija popravlja napako iz konca lanskega leta, ko so uzakonili petletno prepoved vnovičnega vstopa v sistem normiranstva. Zdaj priznava, da bi to nesorazmerno prizadelo samostojne podjetnike s sezonsko dejavnostjo. Ostali poudarki oddaje: - Poklicni gasilci omenjajo možnost stavke. - ZDA pred novim krogom pogajanj z Iranom proti Teheranu uvedle nove sankcije. - Sodišče zadržalo izvajanje novega parkirnega reda v delu Štepanjskega naselja.

Iz Murske Sobote prihaja zgodba o zastoju srca s srečnim koncem. Drugi poudarki: - Mariborski Center za oskrbo ljudi z demenco bo več kot to - ponujal bo tudi celostno podporo njihovim svojcem. - Bertoško vpadnico v Koper bi bilo nujno obnoviti, še letos začetek širjenja v štiripasovnico - Med projekti iz Zakona o razvojnem prestrukturiranju šaleško-savinjske regije sta tudi »Center prihodnosti v Stari elektrarni« in »Tehnološki park Velenje«. - Vzorna skrb za dediščino v Škofji Loki.

Vlada je danes na obisku v Posavju. Na terenski seji so se ministri seznanili s poročilom strokovnega sveta glede zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki ga javnost pozna kot Šutarjev zakon. Po podatkih pristojnih se je število kaznivih dejanj v zadnjem obdobju zmanjšalo, občutek varnosti se je okrepil. Druge teme: - Pokojnine se bodo uskladile za 4,2 odstotka. - Pogovori v Ženevi za končanje vojne v Ukrajini predvidoma brez večjega preboja. - Državo so preplavile pustne šeme.

Državni zbor bo med drugim obravnaval predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Vlada želi z njim z ustreznejšimi pogoji omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej. Kot je pojasnil gospodarski minister Matjaž Han, bi država to spodbujala z ugodnejšo davčno obravnavo. Drugi poudarki: - Slovenska podjetja lahko dolgoročno pričakujejo pozitivni učinek evropskih trgovinskih sporazumov z Indijo in južnoameriškimi državami. - Izraelski premier Benjamin Netanjahu vztraja, da v Gazi ne bo nastala palestinska država. - Rokometna reprezentanca le še s teoretičnimi možnostmi za polfinale evropskega prvenstva; z današnjo zmago proti Islandiji bi si zagotovila svetovno prvenstvo.

Novemu zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku napovedujejo podporo vse poslanske skupine. Vlada pričakuje, da bo z davčnimi ugodnostmi in omiljenimi pogoji tako spodbudila k deljenju dobička več podjetij, a le tista, ki presegajo povprečno plačo v zasebnem sektorju, da s tem ne bi nadomeščali plač. V oddaji tudi o tem: - Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas meni, da mora Evropa okrepiti svojo vlogo v zvezi Nato. - Nekaj več kot 130 tisoč upravičencev bo v petek prejelo višje pokojnine in invalidska nadomestila. - Družba DS Smith seli proizvodnjo iz Brestanice, za zaposlene naj bi bilo poskrbljeno.

Slovenija je po športnih dosežkih v samem svetovnem vrhu, a ob tem ostaja grenak priokus: uspehi (pre)pogosto rastejo v razmerah, ki njihovemu sijaju ne sledijo, velikokrat mu celo kljubujejo. V Tretjem polčasu smo s sogovorniki preverili, zakaj davčna politika, delovnopravna zakonodaja in omejene možnosti gospodarstva ne sledijo športnim dosežkom. Kaj lahko država še stori – poleg sprejetja novega Zakona o športu – in kakšno stabilno in spodbudno okolje je nujno, da športni uspehi ne bodo le izjema, ampak pravilo.

U 101. epizodi gošća je Ines Tanović, bosanskohercegovačka rediteljica, scenaristica i producentica, koja je diplomirala dramaturgiju na Akademiji scenskih umjetnosti u Sarajevu i članica je Udruženja filmskih radnika BiH od 1988. godine. Njen prvi dugometražni igrani film “Naša svakodnevna priča” / Our Everyday Life prikazan je na više od 45 međunarodnih festivala, osvojio brojne nagrade i bio je bosanskohercegovački kandidat za Oscara 2015, a drugi dugometražni igrani film “Sin” otvorio je 2019. 25. Sarajevo Film Festivala i bio bh. kandidat za Oscara u kategoriji međunarodnog filma.Ines Tanović je bila predsjednica Udruženja filmskih radnika FBiH i BiH te je dugo aktivna u razvoju i promociji bh. filmske industrije. Danas je direktorica Filmskog centra Sarajevo, koji je pravni sljednik 3 producentske kuće Sutjeska film, Bosna film i Studio film i koja čuva arhivu bh. igranih i dokumentarnih filmova. Razgovarale smo o institucionalnoj nebrizi i sistemskom uništavanju kultrure i o tome kako naše filmsko naslijeđe nestaje pred očima dok se Filmski centar BiH danas bori za goli opstanak. Ines govori i o institucionalnoj nebrizi, pritiscima investitora i borbi da se prostor na Jagomiru ne pretvori u još jednu betonsku novogradnju. Također govorimo i o Fondaciji za kinematografiju koja je već tri godine u blokadi, nepostojanju Zakona o filmu u BiH, te nekompetentnosti političara na vlasti da razumiju kompleksnost filmske industrije i njene tehničke i prozivodne zahtjeve. Razgovarale smo o:00:00:00 Teaser i najava00:04:15 Filmski centar je pravni sljednik producentskih kuća Sutjeska filma, Bosna filma i Studio filma00:12:22 Studio Sutjeska filma u Jagomiru je uništen u ratnom periodu 00:15:28 Negativi svih bh. filmova se nalaze u arhivima u BG i ZG, jer BiH nikada nije imala Laboratoriju za obradu filmova00:20:30 Donacijama sam pokrenula proces digitalizacije filmskih traka00:25:20 Čišćenje zaraženih filmskih traka je vrlo skup i dugotrajan proces 00:32:50 Filmska industrija je vrlo skupa i kompleksna i nekompetentni ljudi iz politike ne mogu o njoj odlučivati00:36:30 Kako se radi restauracija filmova i "čitanje svjetla"?00:44:10 "Bitka na Neretvi" je bio najskuplji produkcijski filmski projekat u bivšoj zemlji00:50:10 Filmski centar i Muzej filma imaju ogroman turistički i obrazovni potencijal a filmska umjetnost treba da budu dio školskog kurikuluma00:56:00 Mi 30 godina nemamo kulturnu politiku, a političari su nesposobni da se koriste kulturom i filmom kao propagandom01:07:32 Za kulturu ima novaca u budžetu, ali je vode nekompetentni ljudi koji ne znaju šta je kultura01:17:12 Nama fali server na kojem bi se nalazili svi filmovi iz našeg arhiva01:22:10 Plan je da napravimo Studio za obradu tona, da naši filmaši ne moraju ići u Sloveniju da urade mastering01:24:37 BH Content Lab je bio najbolji projekat za film u ovoj zemlji01:29:34 Već 3 godine Fondacija za kinematografiju je blokirana zbog budžetskih inspekcija koje vode Kafkin proces s nama 01:32:10 Zakon o filmu se mora donijeti i filmom se moraju baviti kompetentni ljudi koji razumiju filmsku industriju______________

Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Poslanke in poslanci bodo o njem odločali prihodnji teden, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem vnovič v Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje; Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi; Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka; Deja Kozjek, višja sodnica; dr. Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Novi zakon o dolgotrajni oskrbi ni zajel oseb s posebnimi potrebami, ki bivajo v petih posebnih in petnajstih kombiniranih zavodih v naši državi. Zanje še vedno velja zakon o socialnem varstvu. Pravice do dolgotrajne oskrbe pa tudi zaradi pomanjkanja prostora v DSO-jih zanje niso dosegljive.  Uporabniki, ki potrebujejo posebne oblike varstva, se zaradi podražitev srečujejo z visokimi zneski na položnicah. Skupaj s svojci si namesto prezrtosti želijo enake obravnave, ki pa bo dosegljiva edino s spremembo zakonodaje.

V dunajskem parlamentu so minuli teden odprli razstavo o narodnih skupnostih v Avstriji. Postavljena je ob letošnji 50. obletnici sprejetja zakona o narodnih manjšinah. V naši severni sosedi živi šest narodnih skupnosti, slovenska živi v zveznih deželah Koroška in Štajerska. Poslanka in manjšinska govornica zelenih Olga Voglauer je za slovenski spored ORF podčrtala pomen vidnosti manjšin in napovedala pripravo sodobne zakonodaje na tem področju. Tudi član sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik vidi odprtje razstave o avtohtonih manjšinah kot pomemben korak k vidnosti manjšin, v jubilejnem letu Zakona o narodnih skupnostih da morajo slediti konkretni koraki k prenovi zakona. Razstava obravnava različne teme, od jezika in izobraževanja v manjšinah prek kulture in pravic do skupne zgodovine. V centru za obiskovalce bo na ogled do konca leta. Avstrijski parlament letno obišče okoli 500.000 ljudi.

Nova epizoda podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra, "Dobar loš zao", je u etru! U prvom delu emisije Nenad Kulačin i Marko Vidojković analizirali su čak četiri pravosudne teme: iživljavanje Selakovića nad JTOK, ulazak Zagorke Dolovac na teren u zaustavnom vremenu, maltretiranje profesora Radivoja Jovovića i krivičnu presudu urednici Večernjih novosti. Gost je Petar Bošković, narodni poslanik Srbija centra SRCE i jedina preostala kontakt tačka DLZ dvojca u parlamentarnoj opoziciji. Autori su s gostom pretresli najvažnije teme, počevši od izmena Zakona o vojsci, preko međusobnih odnosa u opoziciji i prema studentima, pa sve do biračog spiska, Ćacilenda i Zagorke Dolovac. Ovo naravno nije sve. U Magarećem kutku moći ćete, pomoću BK televizije, još dublje da uronite u devedesete. Da bi DLZ opstao pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na PayPal ucutatinecemo@gmail.com. Na isti mejl možete naručiti DLZ merch sa novogodišnjim popustom.

Na današnji mednarodni dan invalidov v tokratni oddaji Studio ob 17.00 o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide. Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra letos izteka 15-letni rok, v katerem je treba obstoječe objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Vlada pa je novembra letos Državnemu zboru posredovala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, v katerem je med drugim zapisano, da se novi 37.č člen zakona, ki ureja prekrške oziroma globe zaradi kršitev prilagoditve objektov v javni rabi, začne uporabljati dve leti po uveljavitvi omenjenega zakona. V tem obdobju pa bodo pristojni inšpektorji zavezancem izrekali le ukrep odprave nepravilnosti, ne pa tudi glob. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja? Gostje: Tanja Dular, sekretarka z Direktorata za invalide Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Mirjam Kanalec, predsednica društva paraplegikov Ljubljanske pokrajine in podpredsednica Evropske zveze paraplegikov; Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica; Tilen Jurca, arhitekt in raziskovalec z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.

Od danes veljajo vse pravice iz dolgotrajne oskrbe, med drugimi se jim je pridružila pravica do oskrbe v domovih za starejše. Na prostor v njih po starem sistemu čaka skoraj 40 tisoč ljudi. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Slovenija zadnji mesec mandata v Varnostnem svetu začenja drugo predsedovanje temu najmočnejšemu telesu organizacije Združenih narodov - Obrambni ministri Evropske unije, ki je letos Ukrajini dostavila največ orožja od začetka vojne, danes o nadaljnji vojaški pomoči - Začenja se 22-ta Animateka, na kateri bo do konca tedna na ogled 300 animiranih filmov za vse generacije

Vlada je danes obravnavala dva predloga zakona s področja zdravstva: zakon o zdravstveni negi in babištvu, ki ga pošilja v obravnavo socialnim partnerjem, potrdila pa je zakon o dodatnih nujnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti. S tem bodo zagotovili enkratno finančno pomoč javnim zavodom pri reševanju likvidnostnih težav v višini 65 milijonov evrov; zakon uvaja tudi pravno podlago za določitev režima gibanja v času bolniške odsotnosti ter denarno stimulacijo za specializacije iz urgentne medicine. Drugi poudarki oddaje: - Vlada projektu Rotovž v Mariboru namenila 21 milijonov evrov - Pristojni parlamentarni odbor podprl novelo za ureditev posebnosti delovnega časa vojakov - Požar v Hongkongu zahteval več kot 60 življenj

Vlada Viktorije raspravljala je o historijskom Zakonu o državnom Ugovoru, kojim bi se uspostavio prvi takav sporazum u Australiji između jedne državne vlade i Prvih naroda Viktorije.

Čez dobro leto, tretjo nedeljo v novembru 2026, bodo potekale lokalne volitve. Volilni upravičenci bodo znova volili župane, občinske svetnike in predstavnike v svetih krajevnih skupnosti. A tokrat bodo pravila igre nekoliko spremenjena. Novembra lani je državni zbor namreč potrdil spremembe Zakona o lokalnih volitvah. Ta med drugim zdaj celovito ureja volilni spor, na novo določa, kako se oblikuje občinski svet, kako naj se oblikujejo volilne komisije in odbori. V javnosti je morda najbolj odmevala sprememba glede volitev predstavnikov v svete krajevnih skupnosti. V javnosti pa odmeva razrešitev župana občine Gornji Petrovci, ki je bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen. Zapleta se tudi v Bovcu, kjer bi svetniki odpoklicali župana z referendumom. Tudi o tem v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Gostje: Alenka Plahuta, vodja službe za občinski svet in krajevne skupnosti Mestne občine Koper; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan občine Pivka; Roman Lavtar, vodja Sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo. Avtorica oddaje Barbara Kampos De Stefani.

Stručnjaci za ljudska prava pozivaju saveznu vladu da iskoristi ono što nazivaju značajnom prilikom za donošenje saveznog Zakona o ljudskim pravima. Naime, novo izvješće analizira kako su pokušaji stvaranja takvog zakona u Australiji tijekom proteklih pet desetljeća bili suočeni s političkim protivljenjem i dezinformacijama.

Braćo i sestre, drugarice i drugovi, nova epizoda podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao" je stigla! U prvom delu emisije, Nenad Kulačin i Marko Vidojković pozdravili su zapažen uspeh protesta protiv blokada, rešili su misteriju Žvaleginog izostanka sa večere kod Trampa, pozdravili su njegov sastanak sa Bibijem, a sa uzbuđenjem su dočekali novi nastavak Skaj prepiski koje se čitaju u Crnoj Gori. Gošća, u duboko kriminalizovanom društvu, najbolja moguća - profesorka krivičnog prava na Pravnom fakultetu u Beogradu, Vanja Bajović! Ona je govorila o mafijaškoj državi (Srbija) kao i o načinima da se jednog lepog dana ovaj epitet zameni sa "normalna". Pored toga, profesorka Bajović je detaljno pričala o nakaznim izmenama Krivičnog zakona, Zakona o dobrobiti životinja, kao i mnogim drugim kriminalnim anomalijama s kojima se suočavamo. U Magarećem kutku moći ćete da čestitate generalu Pavkoviću prelazak iz zatvora u crnu rupu. Da bi DLZ opstao pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na ucutatinecemo@gmail.com. Na isti mejl možete naručiti DLZ majice, šolje i kecelje za karamelizovanje.

U kibernetičkom napadu na kliniku Genea Fertility ukradeni su osjetljivi podaci i zdravstveni kartoni pacijenata. Stotine njih izrazile su interes za zajedničku tužbu, koja bi mogla poslužiti kao prvi pravi test novih kontroverznih reformi australskog Zakona o zaštiti privatnosti.

Savezna vlada je na udaru kritika zbog predloženih promjena Zakona o pravu na pristup informacijama, za koje kritičari tvrde da će smanjiti transparentnost i narušiti povjerenje u vlast. S obzirom na tvrdnje da je ova vlada najtajnovitija u posljednjih trideset godina, stručnjaci smatraju da bi vlada trebala promijeniti svoj pristup nužnim reformama Zakona o pravu na pristup informacijama.

Poslanci so se po koncu parlamentarnih počitnic prvič sešli na plenarnem zasedanju. Na izredni seji imajo med drugim na mizi predlog novega medijskega zakona, ki ga bodo v tretji obravnavi predvidoma dokončno potrdili. Vse poslanske skupine koalicije so namreč napovedale podporo zakonu, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo, v postopku sprejemanja pa je že več kot leto dni. V opoziciji medtem medijskemu zakonu nasprotujejo, saj so prepričani, da uvaja cenzuro in omogoča »prijateljsko« deljenje denarja medijem. V oddaji tudi: - Minister Poklukar: notranja revizija ni ugotovila nepravilnosti pri nakupu reševalnih helikopterjev. - Vrstijo se kritike na račun nezadostnega odziva Evropske unije na vojno v Gazi. - Prebivalci Splita zadovoljni zaradi izplutja ladje z 250-imi tonami azbesta iz tamkajšnje ladjedelnice.

Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal se uporaba drog po svetu povečuje. V ospredje prihaja kokain, vse bolj priljubljen je tudi pri nas. Pristojni opažajo povečanje hkratne rabe različnih drog. Medtem čaka na začetek zakonodajnega postopka zakonski predlog Gibanja Svoboda in Levice o uporabi konoplje za osebne namene. Kaj vse to pomeni za posameznika in družbo, v ponovitvi v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Košir, Inštitut Utrip; Andrea Margan, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem UKC, Marko Verdenik, Združenje DrogArt.

Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal se uporaba drog po svetu povečuje. V ospredje prihaja kokain, vse bolj priljubljen tudi pri nas. Pristojni opažajo še povečanje hkratne rabe različnih drog. Medtem na začetek zakonodajnega postopka čaka zakonski predlog Gibanja Svoboda in Levice o uporabi konoplje za osebne namene. Kaj vse to pomeni za posameznika in družbo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Košir Inštitut Utrip; Andrea Margan Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem UKC-ju; Marko Verdenik Združenje DrogArt. Avtorica oddaje Nataša Mulec.

Kako urediti dolgotrajno oskrbo za zapuščene živali? To je le ena od predlaganih sprememb v noveli o zaščiti živali, ki jo bo prihodnji teden obravnaval državni zbor. Med novostmi, ki pa so naletele na odpor zavezancev, med drugim predlog za prenos finančnega bremena dolgotrajne oskrbe živali v zavetiščih iz države na občine, obvezno čipiranje mačk in odprava kletk za kokoši nesnice po letu 2028. Zakaj nasprotovanje, kakšni so pomisleki in kakšni so drugi predlogi? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti. To so: Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Gregor Košir, predstavnik Skupnosti občin Slovenije; Maša Cerjak Kastelic, predstavnica Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije in Lina Debeljak, iz Društva za zaščito živali Novo mesto.

O Kosovu, koje obilježava Dan oslobođenja, za RSE govori češki ministar za evropska pitanja, Martin Dvoržak. Dodikova odbrana traži izuzeće dvoje sudija u žalbenom postupku pred sudom BiH. Odjeci prve Vučićeve posjete Ukrajini od ruske agresije. Protesti u Crnoj Gori zbog kašnjenja Zakona o šumama.

Vse več držav uzakonja pomoč pri samousmrtitvi. Gre za zelo občutljivo etično–moralno temo, ki vzbuja veliko pomislekov in delitev v vseh državah. Poslanska večina je v slovenskem državnem zboru poslala predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nadaljnjo obravnavo; podobno odločitev je na isti dan sprejel spodnji dom francoskega parlamenta. Kakšna je vsebina slovenskega predloga zakona o samousmrtitvi? Kdaj in pod kakšnimi pogoji bo človek z neozdravljivo boleznijo lahko sprejel odločitev o končanju svojega življenja? O vsem tem z zagovorniki in nasprotniki uzakonitve pomoči pri samomoru v tokratnem Studiu ob 17 – tih. Gostje: Tereza Novak, poslanka, PS Svoboda; Alenka Jeraj, poslanka, PS SDS; dr. Dušan Keber, Srebrna nit – združenje za dostojno starost; dr. Roman Globokar, moralni teolog, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani.

Državni zbor bo na izredni seji obravnaval zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki poleg višjih sredstev za naložbe in razvoj uvaja tudi soglasje ministra k imenovanju ravnatelja. Poslanci bodo razpravljali tudi o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki predvideva možnost, da bi polnoletnim bolnikom, sposobnim odločanja o sebi, omogočili pomoč pri skrajšanju trpečega umiranja. V oddaji tudi: - Amriška fundacija v Gazi začela razdeljevati pomoč, Hamas naj bi se strinjal z ameriškim predlogom za premirje - Rusija: Odprava omejitve Ukrajini za uporabo orožja dolgega dosega je nevarna odločitev - V Liverpoolu voznik zapeljal v množico, več deset ranjenih

Klinični psihologi in psihiatri pozivajo k ustavitvi predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je vlada pred kratkim poslala v državni zbor. Kritiki opozarjajo, da predlog znižuje standarde zdravstvene obravnave in izobrazbeno raven strokovnjakov, ki naj bi opravljali to dejavnost. Psihoterapevti in zveza organizacij pacientov pa zakon podpirajo, saj pravijo, da bo ta uredil kaos na področju psihoterapije, ki bo postala samostojna zdravstvena dejavnost. Kdo bo lahko opravljal psihoterapevtsko dejavnost? Kako bo organizirana? V kolikšni meri bo zakon skrajšal čakalne vrste, kakšne so potrebe po psihoterapiji na terenu in kakšen kader mora zapolniti to področje? Bodo v zdravstvo zdaj res vstopali nekompetentni sodelavci brez ustreznega znanja? Kdo v tej zgodbi brani svoje interese in kakšni so ti? Je še mogoče, da bi nasprotniki zakona tega zaustavili in če ne, kakšna je časovnica njegove uveljavitve? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in sekretarka v Kabinetu ministrice za zdravje; dr. Robert Cvetek, predstojnik Katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije Teološke fakultete Univerze v Ljubljani; dr. Vesna Švab, psihiatrinja, vodja Centra za duševno zdravje odraslih Logatec in podpredsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT; Petra Bavčar, klinična psihologinja z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana; Franci Gerbec, podpredsednik Zveze organizacij pacientov.

Pravo na proteste je osnovni stub demokratije u Australiji. Međutim, protestovati zakonito i mirno postaje sve teže, a stručnjaci se boje da se demokratsko pravo na proteste polako gubi. U posljednjih 20 godina, u federalnim, državnim i teritorijalnim parlamentima uvedeno je najmanje 49 zakona koji se odnose na proteste. Kako se novi antiprotestni zakoni vlade Viktorije, koji imaju za cilj suzbijanje antisemitizma, uklapaju u širu represiju prava na mirno okupljanje?