Podcasts about prva

Slovenska košarkarska reprezentanca se je zbrala v Kopru, kjer je opravila prve treninge pred nadaljevanjem kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo 2027. Slovenija se bo konec tedna dvakrat, doma in v gosteh, pomerila z reprezentanco Češke. Prva tekma bo v petek v koprski dvorani Bonifika.

V tokratni oddaji se pogovarjamo z ustvarjalkami gledališkega diptiha Prva beseda je mama in Vranica, ki je premiero doživel lani na odru Male drame SNG Drama Ljubljana. Avtorica besedila Prva beseda je mama je dramatičarka in dramaturginja Tjaša Mislej, Pia Vatovec Dirnbek je avtorica besedila Vranica, na odru ju je spojila Brina Klampfer Merčnik. Vabljeni k poslušanju!

Prva epizoda podkasta donosi razgovor sa legendarnom košarkašicom Miljanom Bojović, danas selektorkom juniorske reprezentacije Srbije. Kroz njeno bogato iskustvo, posmatramo profesionalnu sportsku karijeru iz dve perspektive – igračice i trenera.U razgovoru govorimo o benefitima profesionalnog bavljenja košarkom za devojčice, ali i o najizazovnijim trenucima Miljanine karijere. Poseban fokus stavljamo na motivaciju mladih sportista i na to koliko je trenerima danas zahtevno da pronađu pravi pristup i zadrže unutrašnju motivaciju kod mlađih igrača.Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Miljana BojovićDatum: 7. februar  2026. Autor i domaćin: Tina KrajišnikLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #tinakrajisnik #miljanabojovic #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic

Oddaja o kulturi tokrat ponuja dve novici povezani z zgodovino. Prva je arheološka saj na Ljubljanskem gradu še do predvidoma meseca aprila potekajo izkopavanja, ki predstavljajo zaključek več desetletij arheoloških raziskav na grajskem griču. Druga novica prihaja iz Maribora, kjer so predstavili zbornik Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč, v katerem je združilo moči kar 21 avtorjev.

Včasih se pravljice zataknejo. Včasih volk izgubi glas, junak skrha meč ali pa se potka v gozdu preprosto ne moreodločiti, kam bi vodila. In kadar se to zgodi, se nekje v Sloveniji prižge svetloba, ki pokliče dva otroka, ki sta dovolj radovedna,dovolj pogumna in dovolj povezana, da lahko zgodbo spet premakneta naprej. Iskrice so povzete po različnih svetovnih pravljicah. Slike: Artistly, bere Nataša Holy.

Piše Tjaž Mihelič, bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja. Osišča pesniške zbirke Marcella Potocca Dnevnik zelene premičnice, ki nase nezadržno vlečejo pojme spomina in zgodovine, so jezik, čas in prostor. Zunanja zgradba zbirke omogoča branje po treh linijah. Prva in tudi najobsežnejša je linija govora umrlih znanstvenikov (denimo Ericha Auerbacha), pesnikov (Danteja, na primer), revolucionarjev (Rose Luxemburg), državnikov (Indire Gandi) in drugih, ki so zbrani iz različnih časov in pripadajo vsak drugemu jeziku, drugemu prostoru in vendar vsi skozi poezijo govorijo iz onostranstva. Imenujmo to linijo oglašanje preteklosti. Drugi liniji oz. intermezzom, kakor Potocco imenuje tri razdelke, pripadajo Zvezdni dnevniki, v katerih govori Data, Podatkovnik iz zvezdne ladje. Imenujmo to linijo oglašanje prihodnosti. Tretja linija pa sta epiloga, ki na koncu zaokrožata oziroma osmislita celotno zbirko. Imenujmo to linijo oglašanje brezčasja. Ali kot piše pesnik v pesmi iz Epiloga 2: »Zbrali smo podatke, preteklost se bliža koncu. // Zdaj zdaj bo vse potegnilo v sonce in sonce bo potemnelo. // Šli bomo naprej – ali nazaj.« Večji del zbirke zajemajo monologi ali oglašanje iz onostranstva, od koder – večinoma pesniki, a ne izključno – lahko spregovorijo skozi medij, ki je poezija, in tudi skozi medij, ki je pesnik sam. Potocco, sicer strokovnjak za nacionalne identitete v literaturah, se pokaže za najboljšega prenašalca njihovih sporočil. A ne gre le za prenašanje, temveč tudi za soustvarjanje. Najzanimiveje se to pokaže v pesmi, v kateri govori Ovidij: »Ovidius in Ponto frigora trahit, citira moj / premišljevalec drugega pesnika.« Pesmi so prepredene z jeziki teh oseb, bodisi kot citati iz njihovih del bodisi kot misli pesnika-avtorja, ki spregovori v njihovem jeziku. Tu je treba poudariti, da samo iz naslovov ne vemo, kdo nam govori, saj so pesmi naslovljene samo z letnicama od–do ter krajema, kjer se je govorec rodil oziroma umrl. Šele opombe nam dajo dokončno potrditev. Da pa ima jezik posebno težo, priča tudi naslov opomb, ki vse osebe označuje za govorce in ne kako drugače. V spremni besedi je Alenka Jovanovski literarnovrstno označila Dnevnik zelene premičnice za dramsko poemo. Oznaka je vsekakor potrebna. Morda se v tem primeru bolj kot sicer kaže za dobro oporo kritiku. A ne iz zaprašene opazke, da že ime samo nosi vso in edino in pravo resnico pomena (te predstave nam je razblinil že Shakespeare), temveč iz težnje po okviru, ki pomen šele lahko vzpostavi. V izogib špekuliranju, ki bi ga razjasnila šele podrobna razčlemba, se vsaj v tem branju oddaljimo od predlagane oznake. Vrstni pridevnik dramska bi raje izpustil, saj se prej kot dialog oglaša veriga monologov, ki korespondirajo, to že, z našo stvarnostjo. Samostalnik poema pa bi raje zamenjal z avtorjevim ponujenim dnevnikom zelene premičnice, torej Zemlje, ali bolje, kakor pravi v zadnji pesmi zbirke v razdelku Epilog 2: »Naša enciklopedija vsebuje vse to, da se ne bi pozabilo.« Z izbiro pojma dnevnik se je avtor zavezal iskanju trenutka, z enciklopedijo pa namiguje na gore podatkov, kopičenje vsega v naši zgodovini. V tem pogledu gre za zanimiv preplet dveh nasprotujočih si konceptov, ki ju poveže poezija. Konceptualno je zbirka odlično zastavljena. Kaj je poezija, se vprašajmo ontološko? Najvišji način zamišljanja. Zamišljanje pa poteka v objemu iskanja trenutka, ko se jeziki stapljajo, prostori dobivajo novo dimenzijo, čas pa postane strnjen. Tako je ideja zbirke postati več kot samo zgodovina, več kot zgolj popis. Postane »velika enciklopedija zvezd, ki ji kdaj pa kdaj še rečejo le / Bog«. Poezija v svoji izvornosti postane boj zoper pozabo, zato se je treba spomniti in si zamisliti, kako je bilo, saj »[p]ozaba je edina smrt planeta«. Kar pri zbirki najbolj ne deluje in avtor na to ni mogel vplivati, so platnice knjige, ki je izšla v knjižni zbirki Sončnica, vsa nora od svetlobe. Na to je bilo nedavno opozorjeno tudi v eni izmed kritik Tinkare V. Kastelic. Zbirka je rezultat vsakoletnega javnega natečaja, na katerega avtorji pošljejo svoje pesniške zbirke, izmed katerih nato vsak član komisije izbere eno. Sam natečaj naj kar se da pohvalimo in poudarimo, da je izrednega pomena pri predstavljanju tudi novih pesniških glasov, naslovnice pa so uniformirane, nevpadljive in bi morale kljub osnovnemu ogrodju vsebovati vsaj detajl, ki bi vsakokratno zbirko, povečini odlično, uglasil z vsebino. Potocco navdih išče pri velikih ljudeh človeštva, ki so že onkraj. Pri tem pa ne gre za upesnjene življenjepise, ampak, kot smo že omenili, za iskanje trenutka. Problem, ki ga vidim, je, da kljub avtorjevi soudeleženosti v njihovi pripovedi zdrsne v izjavljanje, na primer kot pravi Ovidij: »Začel sem živeti le v prostoru / in trajanju nekogaršnje pripovedi.« Vsaka pesem je lahko že trenutek, pravi nekje Wislawa Szymborska. A trenutek ni izjavljanje, temveč izrekanje. Pesem mora živeti svoje življenje, ki je v zdajšnjosti, v tem pa lahko samo izreka ali pa se kdaj izjalovi v preveč plakatne izjave. Naj navedem samo pomislek: če bi končne opombe odmaknili in bi bili soočeni samo s podatki o časih in krajih, jezik pa bi nas objel v svoji izvirnosti, bi bila bralna izkušnja že drugačna in bi avtorjev namen, drznem si reči, še podkrepila. To navsezadnje zaokroža tudi zadnji verz zbirke, ki je namenjen bralcem in kritikom, morda: »Verjeli so, / da mora vse imeti smisel, a ta enciklopedija je tu samo zato, / ker je.«

Prva epizoda snimljena u novom uredu! Ujedno i zadnja epizoda o ovom manijaku, tako da uživajte.Počastite nas kavom: https://www.buymeacoffee.com/mjestozlocinaPodržite nas na Patreonu i otključajte ekskluzivni sadržaj: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.patreon.com/mjestozlocina⁠⁠⁠Pratite nas na Instagramu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mjestozlocinapodcast⁠Pridružite nam se na Discordu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://discord.gg/2NU9cprjMd⁠

Uvodna sobota zimskih olimpijskih iger prinaša tekmo skakalk na srednji skakalnici. Prva favoritinja je Nika Prevc, na prejšnjih igrah v Pekingu pa je bron osvojila Nika Vodan. Tekma bo zvečer, dopoldne pa se začne moški smuk, tudi s četrtim smukačem pretekle zime Miho Hrobatom. O najzanimivejšem dogajanju prvega tekmovalnega dne in tudi o petkovem slovesnem odprtju na več prizoriščih v novi informativni, pogovorni oddaji Dolimita. Voditelj je Luka Petrič, s prizorišča se oglasita Luka Dolar in Marko Cirman.

January 26 is one of the most debated dates in Australia's history. Often described as the nation's birthday, the day marks neither the formal founding of the colony nor the creation of the Commonwealth. Instead, it reflects a layered history shaped by colonisation, political decisions, and ongoing First Nations resistance. Understanding what actually happened on January 26 reveals why the date is experienced so differently across the country. - 26. siječnja, poznat kao Dan Australije, se obilježava kao državni praznik diljem zemlje, no njegova povijest nije nimalo jednostavna. Neki ljudi promatraju taj datum kao dan kada je Prva flota stigla u Sydney 1788. godine. Za mnoge druge, uključujući i pripadnike Prvih naroda, taj dan predstavlja početak velikih gubitaka, brojnih poremećaja i otpora. Mnogi Australci još uvijek pretpostavljaju da se Prva flota iskrcala u Sydney Coveu 26. siječnja 1788. Ali činjenica je da su prvi put stigli do zaljeva Botany 18. siječnja. U ovoj epizodi Vodiča za useljenike, saznat ćete zašto je 26. siječnja povijesni datum, zašto je postao državni praznik u Australiji i zašto se različito doživljava diljem zemlje.

U narednoj epizodi podkasta Biznis priče ulazimo u svet vazduhoplovstva, kompanije Prince Aviation i priču kapetana Slobodana Stričevića - pilota koji je iz iskustva u vazduhu izgradio ozbiljan i stabilan avio-biznis, pionira privatne avijacije u Srbiji i regionu. I kako on kaže, ovo je tek početak. Slobodan Stričević, pilot po profesiji, je od svog iskustva u kabini stvorio firmu koja je danas sinonim za pouzdanost, profesionalizam i inovacije u privatnim letovima. Kompanija se preko 3 decenije bavi privatnim i poslovnim letovima, obukom pilota i tehničkim održavanjem aviona, postavljajući visoke standarde u vazduhoplovstvu regiona.

Vsak dan čez meje potujejo ljudje, pošiljke in blago. Na meji se pogosto znajdejo tudi ljudje in stvari, ki ne smejo vstopiti v državo. Carina je tista, ki stoji med redom in kaosom – pogosto neopažena, a vedno na preži. Danes, ob mednarodnem dnevu carine, bomo pogledali, kaj se dogaja za zaprtimi vrati nadzorov, rentgenov in analiz. Kako se je delo carinikov spremenilo v času spletnih nakupov, hitrih dostav in globalnih kriz? In zakaj je njihova vloga danes pomembnejša kot kdajkoli prej? O teh in drugih temah, povezanih s carino, smo se pogovarjali z direktorjem Uprave za carine pri Finančni upravi Republike Slovenije, magistrom Borisom Kastelicem.

Drugi dan Australian Opena privukao je najveći broj posjetitelja u povijesti turnira. Jučerašnje dnevne i večernje mečeve u Melbourne Parku pratilo je čak 101.696 gledatelja. Bio je to ujedno i velik dan za hrvatske tenisače. Prva je na teren izašla Petra Marčinko, koja je ostvarila pobjedu protiv Njemice Tatjane Marie rezultatom 6:3, 7:5. Nakon nje nastupio je Marin Čilić, koji je protiv Nijemca Daniela Altmaiera upisao uvjerljivu pobjedu. Jučerašnji nastupi hrvatskih predstavnika zaključeni su mečom Donne Vekić, koja je poražena od mlade Ruskinje Mirre Andreeve. Vekić je osvojila prvi set sa 6:4, no u sljedeća dva seta Andreeva je bila uspješnija, slavivši s 6:3 i 6:0. Poslušajte što je Marin Čilić kazao za SBS na hrvatskom jeziku nakon pobjede nad Danielom Altmaierom.

Ova priča je možda druga najgora noćna mora svakoga tko obavlja popravke na kući. Prva je naravno što rade majstori kad nemaju pristup wc-u.Počastite nas kavom: https://www.buymeacoffee.com/mjestozlocinaPodržite nas na Patreonu i otključajte ekskluzivni sadržaj: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.patreon.com/mjestozlocina⁠⁠⁠Pratite nas na Instagramu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mjestozlocinapodcast⁠Pridružite nam se na Discordu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://discord.gg/2NU9cprjMd⁠

V knjigi Kaj le v sebi nosiš v intenziven dialog stopata ustvarjanji kiparke, ki je lani prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ter pisateljice, ki so ji – prav tako lani – podelili nagrado Prešernovega skladaV naših predstavah, slej ko prej podedovanih s konca 19. stoletja, se umetnosti še vedno drži nekaj nežnega, rahlega, krhkega in neživljenjskega. Saj vemo: preciozne mlade dame, ki v pozlačenih meščanskih salonih igrajo klavir, pa bledični mladeniči, ki, nesramežljivo očarani nad intenzivnostjo lastnega čustvovanja, globoko zdihujejo in pišejo otožne verze. No, tem starosvetnim predstavam bi kazalo zoperstaviti delo kiparke Dragice Čadež, ki je lani prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ter pisateljice Nataše Kramberger, ki so ji – prav tako lani – podelili nagrado Prešernovega sklada. Prva je namreč najmonumentalnejši del svojega opusa ustvarila s hrupno motorno žago v roki, prav rada pa, kot vemo, tudi gnete mastno glino in iz nje izvablja nepričakovane oblike, medtem ko pisanje druge zadnja leta poganja in raste predvsem iz znoja, s katerim zaliva mastno zemljo svoje biodinamične kmetije na štajerskem severovzhodu. Dobro, Dragica Čadež in Nataša Kramberger pač ne ustvarjata v bidermajerskih salonih, njune roke so žuljave, a to seveda še ne pomeni, da je zaradi tega delo ene in delo druge mogoče vzporejati ali da se tisto, kar nam kaže ena in pripoveduje druga, v estetskem oziroma sporočilnem smislu stika, dopolnjuje ali celo prekriva. Prekriva najbrž res ne, a ko so v začetku lanskega decembra v kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev odprli pregledno razstavo Dragice Čadež, je Galerija istočasno izdala knjigo Kaj le v sebi nosiš, intriganten dialog med likovno in literarno umetnostjo, pri katerem so fotografijam skulptur Dragice Čadež so-in-zoper-postavljena žanrsko raznolika besedila Nataše Kramberger. In kaj iz tega srečanja kipa in teksta navsezadnje vznika? Je to nekakšen ljubeč klic nazaj k materialnemu in naravnemu, k otipljivim rečem in brstečim stvarem tega sveta ali vendarle kaj čisto drugega? – Prav to je vprašanje, ki nas je v pogovoru z Dragico Čadež in Natašo Kramberger zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu. Foto: Dragica Čadež in Nataša Kramberger (Goran Dekleva)

Prva epizoda u 2026. podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra, "Dobar loš zao" je tu. Istovremeno, ovo je poslednji dan u 2025. po srpskom računanju vremena - eto razloga za opšte slavlje i otvaranje penušavog vina u ponoć. Nenad Kulačin i Marko Vidojković prvi deo emisije posvetili su operaciji "Maduro" i zamišljenoj operaciji "Sisolini", pohvalili HR službu SNS-a kad je reč o izboru božićnih pevača i čuvara ćacilenda, setili su se Slavka Ćuruvije i zapitali gde je Supermen iz Feketića kad nam najviše treba. Kao i svaki put kad se Srbija nađe u dramatičnoj međunarodnoj situaciji, gost je Dušan Janjić iz Foruma za etničke odnose. On je uporedio američki odnos prema Venecueli i Srbiji, pričao o jedinom receptu za pobedu pobunjenog naroda na predstojećim izborima, dao ekskluzivne informacije o planovima SAD za jugoistok Evrope, ali i upozorio da se pripremimo na međusobno priznanje Srbije i Kosova, te odluku naše zemlje o ulasku u NATO, koja se očekuje. Toliko je tema bilo o kojima je pričao nadahnuti Dušan, da je u Magareći kutak stao samo jedan prilog. Da bi DLZ opstao, pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na PayPal ucutatinecemo@gmail.com. Na isti mejl možete poručiti DLZ merch sa sezonskim popustom.

Skakalni praznik na Ljubnem ob Savinji navdušil domače navijače: Nika Prevc ta konec tedna še drugič zmagala.Papež Leon XIV. na nedeljo Jezusovega krsta: Velik dar, ki smo ga prejeli, pričujmo z veseljem in doslednostjo.Nadškof Alojzij Cvikl svojim duhovnikom, posvečenim osebam in vernikom: Ob 800-letnici mariborske nadškofije se vprašajmo, kakšna Cerkev želimo biti.Zaznamovanje obletnic druge svetovne vojne, kot sta Dražgoše in Pohorski bataljon, je lahko orodje predvolilnega ideološkega boja, meni doktor Renato Podbersič.Prva nagrada Filipa Terčelja posthumno Bogdanu Vidmarju.V Gospodarski zbornici Slovenije razočarani nad lansko rastjo, prav tako nad nekaterimi ukrepi vlade.Slovenska vojska po poti nadaljnje modernizacije, zanimanje mladih zanjo v visokem porastu.Vreme: Večinoma sončni nedelji bo sledil spet bolj oblačen ponedeljek, čaka nas tudi mrzlo jutro.

Tekmovalna sezona za smučarske skakalke se nadaljuje na Ljubnem ob Savinji. Na domačem prizorišču svetovnega pokala je v kvalifikacijah nastopilo kar dvanajst Slovenk. Prva favoritinja za zmago na obeh posamičnih tekmah je vodilna v skupni razvrstitvi Nika Prevc. Posvetimo se tudi nadaljevanju sezone v alpskem smučanju. Moški del karavane ta konec tedna nastopa v Adelbodnu, ženski pa v Zauchenseeju.

Google ima monopol nad iskanjem po spletu in vsaj do zdaj je veljalo, da z dobrim strokovnjakom lahko vplivamo na prikazovanje spletnih strani. Veliki jezikovni modeli umetne inteligence pa pravila igra spreminjajo. Lahko Chat GPT prepričam, da omeni ravno mojo picerijo, ko ga uporabnik sprašuje po najboljših picah v Ljubljani? Lahko (že) zmanipuliramo umetno inteligenco in ji sugeriramo odgovore? O novih časih optimizacije spletnega iskanja razmišljata vodja digitalnih projektov na agenciji Futura DDB Gregor Čič in Jake Kastrenakes, urednik na ameriškem tehnološkem mediju The Verge. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si The poeple who ruined the internet Poglavja: 00:00:01 Prva epizoda v letu 2026: Kaj sta Anže in Maruša nazadnje guglala? 00:01:05 Predstavitev gosta: Gregor Čič (digitalni projekti, Futura DDB) 00:01:54 Kaj je sploh optimizacija spletnih strani (SEO) in zakaj je bila do zdaj ključna? 00:03:35 Vloga SEO strokovnjaka v času prevlade Googlovega algoritma 00:04:31 Research vs. Search: Kdaj uporabimo Google in kdaj chat GPT? 00:05:44 Primer picerije: Kako se odgovori razlikujejo med iskalniki in klepetalniki 00:06:28 Pogovor z izvršnim urednikom portala The Verge (Jake Kastrenakes) o "zatonu Googla" 00:07:54 Koncept "Google Zero": Bo obisk spletnih strani zaradi UI popolnoma usahnil? 00:08:44 Ali je SEO mrtev? 00:10:54 Podatki o uporabi: 16 milijard iskanj na Googlu vs. 1 milijarda na chat GPT dnevno 00:12:13 Kako mlajše generacije (Gen Z) iščejo izdelke prek TikToka in klepetalnikov 00:13:24 Izguba "lijaka": Kako spletne strani izgubljajo prihodek od oglasov 00:15:45 Pritisk umetne inteligence: UI povzetki na vrhu Googlovih rezultatov 00:16:41 Kako danes vplivati na odgovore velikih jezikovnih modelov (LLM)? 00:18:03 Pomen prisotnosti na forumih in portalih s pregledi (TripAdvisor, Reddit) 00:18:41 FAQ za robote: Zakaj vsebino pišemo za UI agente? 00:20:25 (Ne)merljivost uspeha: Ni več garancije, da boste na prvem mestu 00:22:13 Sistemi "črne skrinje": Zakaj ne vemo natančno, kako UI sintetizira odgovore 00:24:52 Ali se sploh splača "izigravati" klepetalnike? 00:26:27 Nevarnost za manjše spletne strani: Kdo bo sploh še ustvarjal vsebino? 00:29:10 Prihodnost: Nakupovanje neposredno znotraj klepetalnika 00:30:12 Amazon vs. roboti: Boj za človeške kupce 00:30:56 Ali bodo klepetalniki postali podkupljivi s strani oglaševalcev? 00:33:04 Tehnične zahteve v letu 2026: Sheme v ozadju spletnih strani 00:34:27 Od SEO do GEO: Kako marketing spreminja kratice 00:35:00 Zaključek

Ob razpisu volitev za 22. marec je predsednica republike Nataša Pirc Musar pozvala k spoštljivi komunikaciji in udeležbi na volitvah. Prva volilna opravila bodo stekla v ponedeljek, ko bo mogoče oddajati podpise podpore kandidatnim listam. Sicer pa je razpis volitev zasenčil prestop nekdanjega vodje poslanske skupine Levica Mateja Tašnerja Vatovca k Socialnim demokratom. V Levici sporočajo, da je izdal stranko. V oddaji tudi: - V Združenih narodih menijo, da je ameriška operacija v Venezueli spodkopala temeljna načela mednarodnega prava. - Voditelji držav podpornic Ukrajine v Parizu znova o nadaljnjih korakih za končanje vojne in varnostnih zagotovilih Kijevu. - Pravoslavni verniki bodo po badnjem dnevu pričakali božič s polnočnimi liturgijami.

Prva molitev svetega Frančiška pred križem v cerkvici sv. Damijana še danes v vsakem molivcu prebuja dušo in jo nagovarja k svetemu. Molimo z njim. »O vzvišeni in veličastni Bog, razsvetli temine mojega srca. Daj mi pravo vero, trdno upanje in popolno ljubezen, razumnost in spoznanje, o Gospod, da se bom držal tvoje svete in resnične zapovedi.«

Tržaška rojakinja Andrejka Možina in koroški Slovenec Tonč Feinig sta zelo dejavna glasbenika s številnimi projekti. Konec lanskega leta sta se predstavila tudi s koncertoma na Radiu Slovenija. Jazz pianist, skladatelj in pevec Tonč Feinig je s svojo skupino gostoval v Studiu Hendrix na Radiu Koper in svoj nastop naslovil Med jazzom, pesmijo in svobodo trenutka. Violončelistka, skladateljica in vokalistka Andrejka Možina pa je s triom Violoncelli Itineranti nastopila v studiu 13 v oddaji Prva vrsta in predstavila nagrajeno knjigozvočnico Besede ne ubogajo več, s katero se je poklonila slovenskim pesnicam v Italiji. Foto: Tonč Feinig & The Band v Hendrixu

Prva letošnja oddaja je prinesla pogovor z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem. Spregovoril je o izzivih in načrtih Karitas v novem letu ter na kratko predstavil nov program na področju psihosocialne pomoči Jazon.

Prva gostja oddaje Obrazi sosednje ulice v novem letu je bila Alenka Lin Vrbančič Simonič. Je logoterapevtka in plesno-gibalna psihoterapevtka, usposobljena za delo z otroki s čustveno vedenjskimi težavami kot tudi za pomoč v obliki gibalno-plesne terapije.

Novo leto, nove oddaje Storž, novi sogovorniki. Prva sogovornica v tem letu bo gospa Marinka Koželj Stepic, ki prav tako, kot rada hodi po svetu, tudi rada o doživetjih pripoveduje. Veselijo jo organizacija izletov, druženje z ljudmi, spoznavanje novega. Z Lucijo Fatur sta z gospo Marinko Koželj Stepic začeli pogovor prav tam, kjer smo danes vsi, na začetku novega leta.

Šestoro studenata novosadskog Filozofskog fakulteta u egzilu su duže od devet meseci, pošto se u Srbiji protiv njih vodi krivični postupak za koji smatraju da je namješten i politički motivisan. Šta je obilježilo političku scenu BiH u 2025? Kakva je bila godina iza nas za glumca Kerima Čutunu?

Večina kristjanov je v pričakovanju božiča, s katerim se spominjajo rojstva Jezusa Kristusa. V Betlehemu, ki velja za njegov rojstni kraj, bo polnočnico čez eno uro daroval najvišji predstavnik katoliške cerkve v Sveti deželi, kardinal Pierbattista Pizzaballa. Prav zdaj se polnočna maša začenja v Vatikanu. Prvič v svojem pontifikatu jo bo daroval papež Leon 14-ti. Slovenski škofje, ki bodo polnočnice darovali v stolnicah svojih škofij, so v skupni poslanici poudarili, da omenjeni praznik ljudi napolnjuje z veseljem, močjo, tolažbo in upanjem.

Playlist: Drago Flincec - Dolazi Bog, Bozic jePrva liga - `Od Bozica do BozicaAna Fortuna - Bozic u ZagrebuTrio Gust - Bozicni darVlado Basic i T.S. Evergreen - U dane Bozicne

V Mariboru bomo v družbi pisatelja Toneta Partljiča, ki se je lotil poglobljenega pisanja, v kar dveh knjigah, o življenje Prežihovega Voranca. Prva z naslovom Voranc je že izšla pri založbi Beletrina. Gre za epsko pripoved, spisano po motivih iz življenja koroškega pisatelja Prežihovega Voranca, velikega pisatelja iz nekega drugega časa.

+Prva titula za McLarenovog vozača od 2008.+Oscar Piastri žrtvovan ili ne?+Oproštaj od Saubera, Renaultovih motora, Yukija i DRS-aOMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationPretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete pretvoriti u trenutke radosti u prodavnici OMV-a.Pri kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, za koji ostvarujete i popust!

Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej je ena najpomembnejših avtoric mlajše generacije. Za dramo Naše skladišče je prejela nagrado Slavka Gruma, besedilo pa je bilo vključeno tudi v lanski izbor za maturitetni esej iz slovenščine. Letos je v SNG Drama Ljubljana zaživela njena nova drama Prva beseda je mama, za katero je bila avtorica nominirana za nagrado Slavka Gruma in nagrajena na Draminem natečaju za izvirno dramsko besedilo. Radijsko izvedbo besedila smo jeseni kot petdelno serijo predvajali tudi na Radiu Slovenija. Tjaša Mislej se letos prvič predstavlja tudi kot pisateljica s svežo zbirko kratke proze Ocean na steni. O svojem aktualnem ustvarjanju in novih projektih govori v pogovoru s Kajo Novosel. Tonska mojstrica: Klara Otorepec

Prva epizoda u istoriji podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao", koja se emituje utorkom od 20 sati, je tu! U prvom delu emisije Nenad Kulačin i Marko Vidojković analizirali su izborni dan u Mionici, Sečnju i Negotinu, nagađali koliki će rok Vučić dati Amerikancima da primete njegovo postojanje, komentarisali nastup Selakovića na TV Informer i nastavili sagu o Sarajevo safariju. Gošća je tužiteljka u penziji, Jasmina Paunović. Ona je tužilački precizno i oštro govorila o sukobu skupštinske većine s vrhovnom tužiteljkom, vrlinama i manama JTOK, oslobađanju srpske policije, lustraciji, sudbini Skaj prepiski i mnogim drugim uzbudljivim temama. U Magarećem kutku fenomenalni prilozi su u četvorotrećinskoj većini. Da bi DLZ opstao pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na PayPal ucutatinecemo@gmail.com. Na isti mejl možete naručiti DLZ merch sa novogodišnjim popustom.

Žrtve internet prevara u Crnoj Gori ove godine oštećene za oko 300.000 eura. Prva municija 'Made in Kosovo' biće proizvedena krajem 2026. Narodna banka Srbije mogla bi se naći pod sekundarnim sankcijama Vašingtona.

Miha Jagodic, soustanovitelj Bloq.it, razkrije, kako se je ena najhitreje rastočih evropskih logističnih zgodb začela na plaži in v nekaj letih zrasla v podjetje s 300 zaposlenimi ter 80 milijoni evrov prihodkov. Od prve investicije očeta–poslovnega angela do ključnega preboja z Vintedom – Miha odkrito govori o eksekuciji, talentu, neusmiljeni konkurenci in gradnji globalne infrastrukture paketomatov. Pojasni, zakaj živi v Lizboni in kako je urejal davčno rezidentstvo, razkrije svojo osebno investicijsko strategijo (ETF-i, blue chip delnice, bitcoin) ter zakaj FIRE filozofija zanj ne deluje. Zaposlene vidi kot ključ do uspeha – in želi, da jih Bloq.it naredi milijonarje prek lastniškega deleža. Za konec svetuje: "Do hard things". V tokratni epizodi boste slišali: 00:00–03:00 Intro 03:00–05:20 "aha" trenutek na plaži 08:00–10:30 Prva investicija: oče kot poslovni angel 14:00–17:00 Eksplozivna rast: v šestih letih od 300 tisočakov prihodkov do 80 milijonov 17:00–19:00 Kaj je Bloq.it 19:00–22:00 Podjetje je talent + kapita 22:00–25:00 Kitajska konkurenca, cena proizvodnje in strateška prednost 25:00–28:30 Zakaj so Vinted in veliki kurirji prelomna točka 28:30–33:00 Poslovni model, ponavljajoči prihodki in širitev po Evropi 33:00–36:00 Načrti naslednjih 3–5 let: 250 milijonov prihodkov 36:00–39:00 Zakaj ustanovitelji ne razmišljajo o hitri prodaji podjetja 39:00–41:30 Sekundarni trgi in zakaj lahko prodajaš delež podjetja, ne pa podjetja 41:30–43:30 ESOP: želim narediti čim več milijonarjev med zaposlenimi 43:30–47:00 Zasebne finance: od želje po lastništvu nogometnega kluba do osebnega portfelja 47:00–51:30 Investicijska strategija (ETF-i, blue chipi, bitcoin) 51:30–54:00 Varnostna mreža malo drugače 54:00–56:45 Bitcoin kot dolgoročna naložba in varnost pred valutnimi šoki 56:45–59:00 Selitev na Portugalsko in davčno rezidentstvo 59:00–01:02:00 Življenje v Lizboni, nepremičnine in visoki stroški 01:02:00–01:05:00 Podjetništvo in stres: zakaj Miha ne mara dopustov 01:05:00–01:08:00 FIRE? Ne, hvala – zakaj podjetniki ne znajo mirno sedeti 01:08:00–01:09:10 Zadnje misli: "Do hard things" Spopad bikov in medvedov : 4.12. dogodek Money-How Live v Kristalni palači ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 27. november 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Zdravo. Tokrat smo z vami Gustl, Lojz in Štef, konca sveta pa ni! Zato smo začeli epizodo z razpravo nesmrtnosti duše in o tem, kaj se z njo zgodi ob teleportu, ter ugotovili, da je demenca najbrž razkrajanje duše. Spomnimo se tudi na novico, da tudi v cerkve prihajajo POS terminali in brezgotovinsko poslovanje. Švedski akademiji, ki podeljuje Nobelove nagrade predlagamo, da za oranžnega zeta izumi posebno priznanje: Nobelovo nagrado za Trumpa. Take nagrade nima in je ne bo imel nihče drug. Naj bo to najlepša nagrada in najbolj velika. Večja kot navadne Nobelove nagrade. In bolj zlata. In bolj unikatna. Enkratna. Seveda ne pozabimo na Komodo, na zmaje in na kačo, ki je padla z nadstreška, spomnimo pa se tudi na slikanje s tigri (tega raje ne počnite) in posledično na Darwinove nagrade!

HEINEKEN 0,0 IGRA

Zdravo. Tokrat snemamo na daljavo. Ima kdo od nas COVID-19 ali smo pač bankrotirali in nimamo niti za bencin do studia (če ta sploh še obstaja)? ⁠hvalazavseribe.si⁠ vas pričakuje. V epizodi začnemo z modro mislijo, da nikoli ne moreš toliko s telesom naredit', kot lahko z usti zafrkneš, zato le treniraj tudi ti na ⁠telovadec.si⁠. Oglasi se tudi naš dopisnik za Bali in poroča, kakšno je stanje insta turizma na otoku (visoka), kakšno je stanje žur turizma (še višje) in še nekaj malega o knjigi. Če se vam zdi, da vam notranji glas govori preveč čudne stvari, raje ne sprašujte za nasvet Chat GPT-ja. Pokličite 24 urno linijo 116 123, povezave na druge oblike pomoči pa v zapiskih … in ne pozabite: "Lepo se imejte in radi se imejte!"

V Španiji se začenja filmski festival v San Sebastianu, kjer je v glavnem tekmovalnem programu tudi film slovenskega režiserja, ki ustvarja na Češkem, Olma Omerzuja. Predstavljamo tudi serijo VOS Franceta Štiglica iz leta 1965, ki je bila preteklo sredo prikazana v Slovenski kinoteki in napovedujemo Festival migrantskega filma, ki se začenja v ponedeljek, ocenjujemo pa tudi filma Poletne počitnice Petre Seliškar in Fiume o morte! Igorja Bezinovića.

Kako izgleda put od beogradske sale do svetskog trona? U 335. epizodi Pojačala, Ivan razgovara sa Sonjom Vasić o njenom životu, karijeri i vrednostima koje su je oblikovale. Ova epizoda predstavlja Sonju ne samo kao jednu od najuspešnijih srpskih košarkašica, već i kao izuzetno autentičnu i samosvesnu ličnost. Kroz opušten i iskren dijalog, Sonja govori o svom odrastanju u Beogradu, odnosu sa porodicom, prvim sportskim koracima, ulozi oca kao trenera i podršci sestre, kao i o izazovima s kojima se suočavala na putu od školske sale do vrha evropske i svetske košarke. Posebno je naglašena njena unutrašnja borba sa povredama, periodi sumnje i preispitivanja, ali i proces sazrevanja koji ju je, uprkos teškim trenucima, doveo do vrhunskih rezultata. Razgovor ide daleko izvan sportskih dostignuća i medalja, već otvara i teme porodičnog balansa, majčinstva, lične discipline, odnosa prema neuspesima i ponovnom građenju identiteta nakon završetka karijere. Epizoda nosi duh topline, iskrenosti i sirovih uvida u to šta znači biti lider, sportista i čovek, a slušaocima daje priliku da razumeju Sonju i kroz prizmu njene svakodnevnice, vrednosti i izbora koje je donosila daleko od reflektora i terena. O čemu smo pričali: - Najava razgovora - Početak razgovora - Sport i porodica - Kad porastem biću - Odlazak u inostranstvo - Prva sportska povreda - Život i rad u Rusiji - Promena uloga tokom godina - Klub vs reprezentacija - Nikad slobodnog vremena - Izvor motivacije - Iskustvo u ženskom NBA-u - Olimpijske igre - Olimpijada tokom kovida - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3VfNZbP Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Pa smo nazaj. Komaj. Kajti letošnjo poletje smo stali. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Stali smo v prometu in edini, ki jim je bilo do heca, so bili slovenski policisti, ki so vsake toliko napovedali akcijo merjenja hitrosti. Ko so ugotovili, da njihove naprave ne zmorejo zmeriti nič hitrosti, so odnehali. Bilo je ogromno jeze, ogromno negodovanja, frustracij vseh vrst, še sploh, ker so se Darsovi politiki umirjanja prometa pridružile še slovenske železnice. Tako je bila usodna prometna os slovenstva: Maribor–Ljubljana in Ljubljana–Koper dobesedno neprevozna in tradicionalne gostilne ob poti so že razmišljale, da velja ponovno odpreti hleve – kajti poštne kočije so se letošnje poletje zdele najhitrejša možnost potovanja prek države.Seveda pa bi pomenilo zlo srečo, če bomo jesensko-zimsko kolekcijo vaše priljubljene analitične oddaje začeli z jamranjem, kot to počnejo vsi ostali mediji. Slovimo po ponujanju rešitev in za danes smo za vas in načrtovalce prometne politike pripravili tri možnosti, kako Slovenijo potegniti iz infrastrukturnega kolapsa. Prva rešitev. Metro oziroma podzemna železnica. Najhitreje bi se prek Slovenije potovalo pod zemljo. Potrebne gradbene rešitve in tehnologija so zdaj stari že več kot stoletje in Slovenija je med redkimi državami, ki je ravno dovolj velika in hkrati primerno majhna, da bi se graditev metroja pod vso državo splačala. Če menite, da streljamo kozle, vedite, da omrežja podzemne železnice v nekaterih mestih obsegajo več kot osemsto kilometrov. Se pravi, da s podzemsko železnico, katere en krak bi vodil od Murske do Kopra, drugi pa od Brežic do Jesenic, še zdaleč ne bi dosegli rekordnih omrežij. Podzemska železnica bi hkrati razbremenila avtocestni križ, ki bi ga lahko Dars v naslednjih petdesetih letih nato resnično kakovostno obnovil. Okoreli cinik seveda vpraša, kje bi za takšno megalomansko graditev našli denar. Ampak če bi od osamosvojitve sem namesto v Slovenske železnice vlagali v Slovenski metro, bi se od Maribora do Ljubljane že dolgo vozili eno samo uro. Druga rešitev Projekt Nataša Kot vemo, se je predsednica zaradi varnostnih razlogov, saj bi jo lahko kdo od stoječih tovornjakarjev poškropil z vodno pištolo, izognila Slovenskim Konjicam in je v Beltince poletela s helikopterjem. Kar nam je dalo odlično idejo. Ker smo ravno sredi nabave reševalnih helikopterjev, bi bilo smiselno, da ne nabavimo samo dva, temveč jih nabavimo okroglih tisoč. Zagotovo bi nam Italijani transparentno dali količinski popust. Ampak kako bi se s tisoč helikopterji rešili prometnih zagat? Povsem preprosto; ne bi se obnašali razsipno kot predsednica, temveč bi recimo po en helikopter uporabljalo več potnikov. Nekakšen helikopterski Uber ali nekaj podobnega, kot je med mladimi priljubljena storitev »prevozi«. Petsto helikopterjev bi tako imeli v prostem prometu, tristo bi jih uporabljali za šolske prevoze, sto za prevoze bolnikov, dva za reševanje, enega za predsednico, ostale pa za nadzorovanje derbija med Mariborom in Olimpijo. Če menite, da je tudi ta rešitev predraga, poglejte samo podatek, koliko denarja občine zmečejo za šolske prevoze; če pa k temu prištejete še izgubljene delovne ure, razbite družine in uničena življenja zaradi stanja v kolonah, vidimo, da helikopterski prevoz za vse državljane niti ni tako zelo drag. Ob tem pa moramo zaradi verodostojnosti le pripomniti, kako bi veljalo s helikopterji še kakšno leto počakati. Kot nas uči ukrajinsko bojišče; droni za zdaj tovorijo le še bombe, ampak trenutek, ko bodo zmogli na želeno pozicijo dostaviti živega človeka, se bliža s svetlobno hitrostjo. Tretja rešitev Bojna ladja Galactica Kot nas uči spoštovani ceh piscev znanstvene fantastike, si je prihodnost brez teleportiranja skoraj nemogoče zamisliti. In ko se bo rjavi Elon namenil združiti svoji tehnologiji ultra hitrega potovanja po vakuumski cevi in možganskega vsadka, bomo dobili pionirsko tehnologijo teleportiranja. Predlagamo, da nas državljane slovenske vlada prijavi kot pilotski projekt. Teleportacija bi za Slovence pomenila izjemno priložnost. Ne le znižanje stroškov vzdrževanja in graditve cestne in železniške infrastrukture, povečalo bi se tudi razumevanje med državljani … Recimo štajerske družine, ki desetletja zaradi prometnih zamaškov niso mogle obiskati sorodnikov na Primorskem, bi s to tehnologijo uspele videti, od kot so po prvi vojni pribežali nono. Sicer pa je s teleportiranjem manjša težava. Vsaj v začetnih fazah obstaja možnost, da se človeško telo, potem ko ga razbijemo na atomsko raven, ne sestavi več v pravilnem vrstnem redu. Sicer gre za malenkosti, kot so uho sredi čela, ali bradavica na komolcu, v skrajnejših primerih tudi kakšen ud na nepravem mestu … ampak kot nas učijo večni nergači slovenske politične realnosti; pri nas že dolgo poizkušamo proizvesti človeka nove dobe in mogoče nam to z nekaj sreče uspe med procesom uvajanja teleportacije. Morali pa bi do vseh teh čudovitih možnosti končno mobilne Slovenije priti precej hitro. V prestolnici se gradi novi štacijon in župan mora vedeti, ali bo prerezal vrvico, ali pa bo stopil v energetsko polje in ukazal: »Beam me up, Scotty!« Ali po Jankovićevo: »Prežarči me, Skoti. Ne.«

Marc Marquez je nastavio dominaciju MotoGP sezonom nebrojenim uspesima u Austriji. Prva pobeda na Red Bull Ringu u karijeri, šesta pobeda zaredom, 97. ukupno, preko 400 poena u šampionatu, sve dalje rivalima i bliže tituli broj 9...OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju i podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationIstovremeno pretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete da pretvorite u nove trenutke radosti u prodavnici OMV-a.A uz svaku kupovinu goriva, preporučujemo MaxxMotion, ostvarujete i popust!

Danes začenjajo veljati nove ameriške carine. Proti Kanadi je ameriški predsednik Donald Trump uvedel od 25- do 35-odstotne carine, proti Braziliji 50-odstotne. Za uvoz iz Kitajske, Japonske, Izraela, Velike Britanije in Evropske unije naj bi bile 15-odstotne. Pogajalci povezave in Združenih držav sicer po navedbah Bruslja še usklajujejo skupno izjavo, ki bo nadgradila trgovinski dogovor. V oddaji tudi: - Povečevanje mednarodnega pritiska na Izrael; Slovenija kot prva v Evropi uvedla orožarski embargo - Ogorčenost zaradi racije na protifašističnem taboru včeraj izrazili na Dunaju, danes protest v Celovcu - Prometni zastoji pri nas tudi zunaj sezone povzročajo veliko gospodarsko škodo.

Marko Šćekić, bivski kosarkas Borca iz BL, Vojvodine, Kantua, Varezea, Buducnosti trenutno obavlja vunkciju prvog trenera Borca BL i novi je gost Jao Mile podcast-a.PRIRODNO I KLINIČKI ISPITANO! https://naturatherapy.rs/Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilic00:00:00 Intro00:02:40 Trenutno stanje u Borcu00:06:30 ABA 2 Format00:13:30 Prvenstvo BiH00:20:00 Početak i uzori00:31:15 Borac u Saporta kupu00:40:00 Trenerski posao i čelenži00:46:40 Vojvodina i Univerzijada00:59:00 Poljska01:02:50 Nemačka01:13:00 Podgorica/ Budućnost01:21:30 Italija01:36:30 Pauza iHelios01:40:40 Kraj karijere 01:47:00 Najteži protivnik01:50:40 Najveći talenat01:55:20 Savet za mlade01:56:00 Prva petorka saigrača02:00:00 OdjavaGost: Marko ŠćekićDatum: 18.jun2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #markoscekic #swishfindyourway #djokovic #crvenazvezda #kkpartizan #findyourway #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic

Kako izgleda karijera jednog dizajnera koji kroz svaki piksel spaja umetnost i život? U 320. epizodi Pojačala, Ivan je ugostio Igora Adamovića, grafičkog i veb dizajnera, osnivača studija Control Creative iz Beograda i jednog od najprepoznatljivijih autora na domaćoj sceni. U povodu obeležavanja 25 godina karijere, Igor deli priče o svojim počecima u Majdanpeku, profesionalnom sazrevanju i prelasku iz analogne u digitalnu eru dizajna. Razgovor osvetljava njegov specifičan pristup vizuelnim komunikacijama i filozofiju koja kombinuje strast, instinkt i minimalističku estetiku. Poseban deo epizode posvećen je Igorovoj velikoj ljubavi prema muzici i radu na omotima za vinile, gde su se dizajn i zvuk neraskidivo spojili. Igor otkriva kako je kroz dizajn imao priliku da sarađuje sa umetnicima različitih muzičkih žanrova i kako mu je ta saradnja omogućila da izrazi svoju kreativnost na najdublji način. O čemu smo pričali: - Kad porastem biću - Majdanpek i kraft piva - Školski dani - Studentski dani - Prva zaposlenja u dizajnu - Burne devedesete - Promene u dizajnu - Ključne tačke karijere - Priča o muzici - Lični rast - Saveti za mlađe dizajnere Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4kOv9n4 Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

U 58. epizodi Njuz POPkasta pričamo o serijama koje su nas oduševile, filmovima koji su nas razočarali (da, gledamo u tebe Pedro Paskale), knjigama koje se ne ispuštaju iz ruku, i muzici koja nam je obeležila nedelju.