Podcasts about prva

Potem ko je predsednik vlade Janez Janša prevzel posle od svojega predhodnika Roberta Goloba, so se na prvi seji vlade sešli novoizvoljeni ministri. Jernej Vrtovec in Anže Logar sta postala podpredsednika vlade. Za šefa Sove je bil imenovan Janez Stušek, ki je obveščevalno službo vodil že v obdobju tretje Janševe vlade, policijo prevzema Danijel Lorbek, Finančno upravo pa kot vršilec dolžnosti direktorja Janko Preac. Na novo izvoljene ministre sicer danes čaka prevzem poslov od predhodnikov. Drugi poudarki oddaje: - Voditelji evropskih ustanov, članic Unije in držav Zahodnega Balkana danes v Črni gori tudi o novi francosko-nemški pobudi za pospešitev širitvenega procesa. - Ukrajinski predsednik Zelenski ruskega kolega Putina pozval k srečanju, da bi se dogovorila o končanju vojne. - Prva tekma z novim nogometnim selektorjem Boštjanom Cesarjem pred domačim občinstvom se je končala z remijem proti Cipru.

Junija pred 180 leti je v naše kraje pripeljal prvi vlak. Slovesno in vzneseno so takrat pričakali novo dobo razvoja in napredka. Od Maribora do Celja je takrat lokomotiva potrebovala dve uri in petinštirideset minut. V tem času danes pride do Ljubljane, kaj dlje pa ne. Vlak je torej hitrejši, hiter pač ne. Visoke upe imajo številni ob nastopu nove vlade, po štirih letih prejšnje garniture končno vidijo luč upanja na koncu predora. Marsikateri pa medtem že opozarjajo, da so to luči bližajoče se nesreče. Ministrski ekipi, ki se je predstavila poslancem in javnosti, ne bo enostavno. Ne le zaradi napetosti doma, ampak še bolj ob nestabilnem in nepredvidljivem mednarodnem dogajanju.Viri: Po železni cesti: Prvi vlak, Radio Maribor  Studio ob 17.00: O ukrepih Janševe vlade na področju gospodarstva in javnih financ, Prvi  Dnevnik: Golobova vlada se poslavlja, TV Slovenija  Jutranja kronika, Prvi  Dogodki in odmevi, Prvi Prva nujna seja Odbora za infrastrukturo in energetiko, RTV365 Prva nujna seja Odbora za zadeve Evropske unije in 1. nujna seja Odbora za zunanjo politiko, RTV365 Prva nujna seja Odbora za izobraževanje, mladino in znanost, RTV365 Ars humana: Susan Abulhawa: "Nikoli si nisem mislila, da bo svet v realnem času in v visoki ločljivosti videl tisto, kar je videl, in da bo pogledal stran.", Ars Odmevi: Predsednik Evropskega sodišča na obisku v Sloveniji, TV Slovenija Vodenje s posluhom: Luka Eržen, Val 202 Botrstvo: Odbojkarski spektakel Tineta Urnauta s prijatelji, Val 202 Okopi: pot slovenske države 1991-1994, Janez Janša, 1994 Izraelski izvoz orožja rekorden peto leto zapored, letos za 30 odstotkov večji kot lani, MMC Pobudniki referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi v DZ vložili več kot 13.000 podpisov, MMC Climate, European Environment Agency, 2024 Iceland volcano causes fall in carbon emissions as eruption grounds aircraft, Guardian, 2010 Janezu Janši čestital tudi kontroverzni hrvaški pevec: Naj mu dragi Bog da moč pri spodbujanju teh vrednot, Večer

Konec minulega tedna smo se spomnili obletnice Prve majniške deklaracije iz 30.maja 1917, prve od dveh, s katerima smo Slovenci začrtali pot v samostojnost. Slovenci smo narod, ki si je moral svojo samostojnost in državo izbojevati sam s svojim pogumom in enotnostjo. Toda to smo dosegli šele po dolgi kalvariji neenotnosti, politične nezrelosti in naivnosti. Prvo deklaracijo, o kateri bomo govorili v današnji ponovitvi oddaje, je v državnem zboru na Dunaju prebral tedanji slovenski poslanec, dr. Anton Korošec. Zgodovinsko gledano ni obrodila sadov, saj je kratkotrajna državna tvorba SHS, ki je bila brez stvarne moči, po mesecu dni postala lahek plen srbske krone. Sogovornik v oddaji je zgodovinar prof.dr. Janko Prunk.

Davorin Mori v pogovoru razmišlja o odločitvi za dirigiranje Brucknerjeve manj znane simfonije, o skladateljevih posebnostih in delu z orkestrom – pred izvedbo na zaključnem večeru Kromatike, cikla Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

Hitenje s predstavitvami ministrskih kandidatov razburja opozicijo, češ da ji intenzivna časovnica onemogoča delo. In potem ko je Jernej Vrtovec kot prvi od ministrskih kandidatov dobil zeleno luč pristojnega parlamentarnega odbora, so se na zaslišanju Anžeta Logarja odločili, da ga nadaljujejo jutri. Drugi poudarki oddaje: Izraelska vojska prodira vse globlje v Libanon, ameriška znova napadla cilje v Iranu Poškodbe na nuklearki v Zaporožju po oceni Mednarodne agencije za jedrsko energijo najverjetneje posledica napada z dronom Moravški župan zavrnil očitke o koruptivnosti in kazensko ovadbo označil za politično motivirano

Z jutrišnjim dnem se pred pristojnimi parlamentarnimi odbori začenja zaslišanje kandidatk in kandidatov za ministrska mesta v novi vladi Janeza Janše. Dokončen seznam s 15 imeni je postal javno znan, potem ko so svoje kandidate potrdili izvršilni odbori vseh strank nove koalicije. Sedem ministrskih stolčkov bo pripadlo SDS, pet trojčku okoli NSi, trije pa Demokratom. V oddaji tudi: - Izraelske sile razširile operacije na jugu Libanona. - Družinski zdravniki pozdravljajo zaostritev glede bolniških, a opozarjajo na več dela. - Telovadec Bruno Kunst z bronom kronal slovenske nastope v Kopru.

To soboto bo velik praznik za Beneško Slovenijo. Deset otrok, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, bo imelo prvo sveto obhajilo, in sicer pri redni nedeljski sveti maši v župnijski cerkvi v Špetru. Evharistijo bodo darovali: p. Pavel Cocco, župnik Alexandre Fontaine in Giovanni Driussi. Ob spremljavi Davida Clodiga na orgle bo pel zbor vernikov, ki ob sobotah hodijo k sveti maši po slovensko. Otroci in njihovi starši bodo poskrbeli za berila in prošnje. Na prvo sveto obhajilo je otroke pripravila katehetinja Anita Bergnach s pomočjo Susanne Scuderin, piše petnajstdnevnik Dom. Dvojezični verouk oziroma katekizem se je začel jeseni leta 2017. Prva skupina otrok je bila pri prvem svetem obhajilu leta 2020 na Tarčmunu, v letih 2021, 2022 in 2024 pa v Špetru. Potekal je s podporo in pomočjo msgr. Marina Qualizze in Boža Zuanelle. Slednji je kot tarčmunski in sovodenjski župnik imel pod okriljem dvojezični katekizem v špeterskem pastoralnim sodelovanju. Po smrti zadnjih dveh beneškoslovenskih duhovnikov, je skrb za to prevzel sam špeterski župnik Fontaine.

Pred nami je pester politični teden. Koalicija začenja pogovore o kadrovskem razrezu nove vlade. Prva zaslišanja novih ministrov bi lahko sledila že konec tedna. Že danes pa pristojna parlamentarna odbora razpravljata o predlogih zakonov o parlamentarni preiskavi ter o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč. Druge teme: - Sporazum z Iranom je po mnenju Washingtona blizu, tudi Teheran poroča o napredku pri pogajanjih. - Na ptujski srednji šoli za ekonomijo, turizem in kmetjstvo kar četrtina dijakov prostovoljcev. - Slovenski hokejisti bodo nocoj na svetovnem prvenstvu lovili vsaj točko za obstanek med elito.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

V Artkino mreži se je zavrtel nemški film Kaj Marielle ve režiserja Frédérica Hambaleka z zanimivim vprašanjem v središču – kako bi reagirali starši, če bi njihov otrok nenadoma vedel za vse, kar delajo ali o čemer se pogovarjajo? Film, v katerem igrata prvaka nemškega filma Julia Jentsch in Felix Kramer, pa mlada Laeni Geiseler, si je ogledala Tesa Drev. Kaj Marielle ve že v izhodišču ponudi zanimiv miselni obrat, ki je k pisanju scenarija spodbudil tudi Frédérica Hambaleka. V naši družbi je že kar splošno sprejeto, da odrasli še dolgo v najstniška leta nadzorujejo svoje otroke – sprva prek kamer, ki jih namestijo v otroške sobe, pozneje z raznimi aplikacijami na njihovih telefonih in računalnikih. Kako pa bi se starši počutili, če bi otroci nenadoma nadzirali nas oziroma bi o nas vedeli vse – od tega, kaj počnemo, do tega, o čem se pogovarjamo? V filmu Kaj Marielle ve naslovna Marille po klofuti, ki ji jo prisoli sošolka, razvije telepatske sposobnosti in je proti svoji volji v mislih vseskozi prisotna pri starših. Ko jima to pove, sta starša sprva zmedena in mislita, da jima prisluškuje, preden ji začneta verjeti in prva reakcija je samocenzura. Kljub fantastičnemu elementu v zgodbi film gradi na realizmu prikaza družinskih odnosov. Videnja deklice učinkujejo kot katalizator – kar je bilo prej skrito pod površje, vsi neizrečeni občutki, pa tudi dejanja, hitro pridejo na dan. Kot gledalci se vprašamo, če so bile te nadnaravne sposobnosti pravzaprav potrebne za to, da je Marielle ugotovila neke zadeve o svojih starših. V tem smislu film ponudi razmislek o tem, koliko otroci dejansko vedo, ko jim nekaj poskusimo prikriti, ko poskusimo pred njimi odigrati neko vlogo – na primer avtoritete v družini. Film pravzaprav v nekaj potezah in s pomočjo subtilnega humorja razgali, kako veliko temelji na prikrivanju in kako samoumevno se nam to zdi. Prva reakcija je staršev je torej poskus prikrivanja, po tem vsak od staršev po svoje pristopi k iskanju iskrenosti. V tem primeru gre za radikalno iskrenost, ker torej ni možnosti prikrivanja česarkoli, pravzaprav gre za več plasti iskrenosti, saj tudi do sebe nismo vedno povsem iskreni, kaj šele do drugih. To novo iskanje odprtosti nujno sproži val dogodkov, tudi zaustavitev rutine in revizijo staršev glede tega, kdo sta postala v teku let in glede kakovosti njunega medsebojnega odnosa. Obenem se odpre možnost za bolj iskren in bližnji odnos tudi med starši in Marielle, ki ima zdaj jasen vpogled v njune ranljivosti, pomanjkljivosti, šibkosti in v njun medsebojni odnos. Po eni strani je film v tem zelo pozitivno naravnan, po drugi strani pa izpostavi pogojenost ljubezni in ukoreninjenost dojemanja krivde v naši družbi. Kaj Marielle ve je idejno presenetljivo poln film in je tudi zaradi odlične igralske zasedbe, predvsem Laeni Geiseler, ki igra naslovno Marielle, gledalski užitek.

Kar dve desetletji je trajalo, da je satirična komedija o svetu visoke mode Hudičevka v Pradi dobila svoje nadaljevanje. Drugi del kultne uspešnice s preloma tisočletja prinaša vnovično druženje z odlično igralsko ekipo v polni zasedbi, z Meryl Streep in Anne Hathaway na čelu, vrsto insajderskih namigov na prizore iz prvega dela in obilje cameo vlog, od Lady Gaga in Marca Jacobsa do Donatelle Versace, obenem pa streznitveni vpogled v sodobno družbeno in medijsko krajino. Prva iteracija Hudičevke v Pradi se je oprla na istoimensko knjižno predlogo, v kateri je Lauren Weisberger, nekdanja pomočnica ikonične urednice ameriškega Voguea Anne Wintour literarno obračunala s svojo nekdanjo šefico in krutim, toksičnim okoljem modne industrije. Ob tem ji je v zgodbo uspelo zapakirati tudi duh časa z začetka 2000-ih, ko so modne smernice oblikovale na sijoč papir natisnjene revije o modi, kakršna je filmska Runway Magazine, nad katero bdi pikra in strahovito zahtevna Miranda Priestly. Uredništvo Runwaya je bilo v prvem delu Hudičevke polno glamuroznih, ambicioznih belih deklet, ki niso jedle ogljikovih hidratov in se jim je ob konfekcijski številki 38 obračal želodec, za uspeh na delovnem mestu pa so bile pripravljene vreči skozi okno dostojanstvo in poteptati svoje zasebno življenje. Miranda je temu kraljestvu vladala z železno pestjo in svojim sodelavcem sadistično odrejala nemogoče naloge. V takšnem okolju se je kalila sveže diplomirana Andy Sachs, ki je 20 let pozneje izvrstna raziskovalna novinarka, kar pa ji v dobi digitalne demence prinaša bore malo koristi. Skupaj s celotno ekipo sodelavcev je bila pravkar odpuščena, zato si ne more privoščiti, da ne bi podpisala pogodbe s hudičem in sprejela ponudbe Runwaya, da postane urednica tematskih prispevkov. Toda v 20 letih se je marsikaj spremenilo. Ne le, da so telefoni postali pametnejši in oblačila drznejša, tudi manekenke so bolj raznovrstne, zaposleni v Runwayu zajetnejši, revija pa vse bolj neznatna – na neki točki v filmu Miranda zabrusi Andy, da je revija že tako tanka, da bi si lahko z njo nitkala zobe. Zdaj nihče več ne bere, vsi samo še drsajo po zaslonu, oglaševalci se potegujejo za klike, modne tokove pa usmerjajo algoritmi. Proračun revije se je drastično zmanjšal: celo Miranda se je prisiljena po mestu voziti z uberjem in leteti v ekonomskem razredu. V pisarno Runwaya se je naselila zapovedana korektnost; Mirandina osebna pomočnica je zdaj temnopolto dekle, ki na sestankih skrbno cenzurira njeno žmohtno izreko – gen-Zjevci pač niso več pripravljeni požreti prav vsake žaljivke, ki jim jo v obraz zabriše arogantna urednica. Hudičevka v Pradi 2 tako ni le nostalgično srečanje z liki, ki so se pred dvema desetletjema zapekli v globalno popkulturno zavest, ampak tudi detektor splošne družbene klime in tektonskih premikov, ki so v zadnjih nekaj letih zatresli tako modno kot medijsko industrijo. Če je bil prvi del Hudičevke varno usidran v obdobju, ko so bili tradicionalni mediji na vrhuncu svojih moči in so bile tiskane revije ključna referenčna točka modne industrije, se drugi del gleda kot, sicer še vedno zabavna, a vendarle žalostinka za zlato dobo modnega novinarstva. Recenzijo je napisala Špela Barlič, bere Lidija Hartman.

Slovenci smo rekorderji v kopičenju denarja na bančnih računih. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije imajo Slovenci na bankah skoraj 33 milijard evrov, skupaj z gotovino v nogavici pa še bistveno več. Zakaj ta denar ostaja neaktiven in kaj to pove o vlagateljih? Kako poiskati varne naložbe za naš denar? Kaj je obveznica, zakladna menica, kako lahko investiramo v obvezniške sklade, ter kakšna so tveganja, stroški in davčna obravnava. Ali je smiselno še naprej puščati denar na banki? Pred mikrofonom: Domen Granda, Prva pokojninska družba *epizoda se je prenašala v živo na YouTube 5. maja ob 16:00 Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo. Pridruži se pobudi Nula ni dovolj! Preveri na www.money-how.si ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/spletna-delavnica-o-inr-kako-izbrati-racun-nalozbe-in-strategije/ ___________________ Bootcamp za začetnike Termini: 21.maja 2026 med 17:00 - 20.00 (v živo on-line) Info: https://money-how.si/dogodki/ ____________________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke -- vsa INR orodja (primerjalnik, iskalnik, strategije) ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Četiri migranta nisu preživjela nehumane uvjete ilegalnog prijevoza, vozač je pobjegao, dvojica muškaraca završila su u karlovačkoj bolnici. Predsjednik Zoran Milanović kritizirao je Vladu. Kaže i da Hrvatska nema što raditi u Hormuškom tjesnacu. Prva generacija ročnika nakon dva mjeseca obuke izašla je iz vojarni.

Piše Blaž Kavšek, bere Igor Velše. Študija literarne zgodovinarke Alojzije Zupan Sosič Uporno upanje v prihodnost, ki Ivana Cankarja obravnava predvsem kot romanopisca, vzvode za razlago njegove prelomnosti, izjemnosti in vloge utemeljitelja slovenske literarne modernosti išče v njegovi izmuzljivosti: Čeprav se je odrekel moraliziranju, je njegova literatura poudarjeno etična. Čeprav izrazito umetelen, njegov slog nikoli ni postal izumetničen. Čeprav potopljen v dunajsko moderno, ni podlegel njenemu mitu, pač pa ga je bil sposoben kritizirati ter najti svoje estetske trase. Kljub vztrajni tematizaciji brezupa je postal eden največjih glasnikov upanja, kljub literarnemu elitizmu pomemben demokratizator književnosti. Monografija, ki sicer v veliki meri temelji na že objavljenih razpravah, je kakovostno zgoščena, urejena in posodobljena. Sestavljena je iz dveh delov. V prvem avtorica poskuša sintezno in v poljudnem slogu orisati glavne koordinate literarnovedne obravnave Cankarjeve literature, v drugem analizira posamezne romane. Obravnava tudi manj znana besedila, kot sta pravljični roman Milan in Milena ter nedokončani roman Marta. Ker je študija kljub vsemu sestavljanka iz starejših razprav, ker obravnava deset romanov in ker se loteva izredno kompleksnega avtorja, nima samo ene rdeče niti. Ima jih več, pri čemer pa se te precej neproblematično spletajo v koherentno kito. Posebej izstopata dve niti. Prva se tiče razblinjanja neustreznih mitov in predsodkov, ki imajo ravno zaradi Cankarjeve središčnosti v slovenskem prostoru velik doseg in globoke korenine. Gre za mite o njegovem pijančevanju, konfliktnosti, pesimizmu, slogovni nedostopnosti, obsedenosti s svojo mamo, pasivnosti njegovih likov in neslovenskosti. Zavračanju teh predsodkov je avtorica posvetila posebno poglavje v prvem delu monografije, vendar se v nadaljevanju v študijo vztrajno vračajo, saj v veliki meri izhajajo že iz starejše literarne kritike, s katero je bil Cankar vse življenje v nevrotičnem dialogu. Kot dokazuje Alojzija Zupan Sosič, se je ravno iz tega dialoga, iz pogajanja z bralskimi pričakovanji, kritiškimi muhami in gromozanskega nelagodja s kakovostjo slovenske literature 19. stoletja napajalo Cankarjevo neutrudno iskanje novih pripovednih prijemov in nove estetike, zaradi katerih je danes eno izmed sidrišč slovenskega literarnega kanona. Druga rdeča nit je zaznavna že na ravni naslova. »Uporno upanje v prihodnost« so besede, ki jih je Cankar v romanu Tujci položil v usta glavnega lika, umetnika Slivarja, ko je ta opazoval utrujene obraze delavcev in delavk, ki se vračajo iz tovarn in delavnic. Estetskemu nelagodju, ki ga je Cankar čutil ob iztrošenem realizmu, suhoparnosti in čustveni togosti literarnih predhodnikov, lahko kot temeljni motivator njegove umetnosti pridružimo globoko nelagodje ob trpljenju brezpravnih, ponižanih in razžaljenih. Empatija oziroma, kot bi rekel sam Cankar, sočutje, je v ozadju tako njegovega obravnavanja spolnih vlog, izpostavljanja pogorišč zgodnjega industrijskega kapitalizma in inovativne obravnave živali kot tudi poglobljenih analiz marsikaterega tabuja, od posilstva do samomora. Identificirati jo je mogoče celo kot gonilo najbolj igrivih in ironičnih elementov njegovega opusa, vodila pa je seveda tudi njegov socialistični angažma. Knjiga Uporno upanje v prihodnost s tega vidika ni samo analiza Cankarjeve vloge v literarnem življenju na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter ni aktualna zgolj zaradi naključja, da letos praznujemo sto petdeseto obletnico njegovega rojstva. Aktualna je, kot je v nekem intervjuju izjavila avtorica Alojzija Zupan Sosič, zaradi »pohab civilizacije«, ki smo jim priča danes. Knjiga, v kateri kulminira skoraj desetletje raziskovalnega dela, je zato tudi družbeno angažirano delo, ki tako rekoč posnema Cankarjev poziv k solidarnosti. Tistim, ki Cankarja ne poznajo preveč dobro in ga zaradi šolskih muk dojemajo kot tečnega moralizatorja ali pa so morda padli pod vpliv katerega izmed starih mitov o njegovi literaturi, bo knjiga pomagala, da ga ugledajo z novimi očmi. To pa velja tudi za velik del strokovne javnosti, ki je Cankarja v času študija prav zaradi njegove vseprisotnosti in samoumevnosti v slovenskem literarnovednem svetu obravnavala klišejsko in površno.

8. maj - leto dni od izvolitve Roberta Francisa Prevosta za papeža. V oddaji ste slišali pogovor z novinarko Elise Ann Allen, sodelavko ameriškega katoliškega portala Crux, ki je kot prva predstavnica sedme sile naredila intervju z Leonom XIV. in ob tem napisala njegovo biografijo, ki je prevedena tudi v slovenščino.

Animirani film Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto ima zanimivo izhodišče – štiri regratova semena po katastrofi na Zemlji odnese na drug planet, kjer si začnejo iskati novi dom. Film je narejen v posebni tehniki – uporabili so namreč kombinacijo 3D-računalniške animacije, makro fotografijo in posnetke v časovnih presledkih, s katerimi dobimo vtis pospešenega gibanja. Film je nastal v francosko-belgijski koprodukciji (režiserka živi v Franciji) in je med drugimi prejel nagrado Fipresci na festivalu v Cannesu, pa nagrado Paula Grimaulta na slovitem festivalu animiranega filma v Annecyju. Z režiserko se je srečala Tesa Drev. Prevode bere Sanja Rejc. Ton in montaža Liam Samsa.

Papež sklenil obisk Angole in odpotoval v Ekvatorialno Gvinejo. Kako je srečanje z njim doživela s. Zvonka Mikec?Prva obletnica smrti papeža FrančiškaK čemu nas danes vabi Teden za duhovne poklice?Umrl duhovnik Stanislav Zidar.

Prva slovenska uprizoritev drame Lucy Kirkwood Komarji v režiji Maše Pelko zaokrožuje program sezone 2025/26 na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. Britanska avtorica v svoji večkrat nagrajeni drami prepleta, politično- znanstveni okvir z intimo razbite družine. Dramski tekst, ki je bil napisan leta 2017, se nanaša na leto 2008, ko je svet zaokrožila vest ob prvem zagonu velikega hadronskega trkalnika, ki ga je zgradila Evropska organizacija za jedrske raziskave CERN. In zakaj ima ta dramski tekst vrhunskost metafizičnosti in zakaj ima naslov Komarji? O tem tik pred premiero: igralec Saša Tabakovič, prevajalka Tina Mahkota, scenograf Dorian Šilec Petek in režiserka Maša Pelko.

Zdravo! Svet še ni padel s tečajev, čeprav vojne ostajajo stalnica, zgodovina pa lep dokaz, da človeštvo rado ponavlja napake, le uniforme se menjajo. Mi se spomnimo na Dnevnik Anne Frank in dobrega vojaka Švejka. Če želite, vas lahko užalimo po naročilu in proti plačilu. Naši junaki skupaj s Charlesom poletijo nad Garambo, preštejejo jajca na vrhu drevesa, najdejo slone in nekaj nosorogov. Douglas je optimist, mi pa ugotovimo, da se narava (v Černobilu) kar sama celi. Nekateri nočejo videti, kako se dela klobasa, če ste med njimi nam pošljite razglednice ali dopisnice in se izogibajte družabnim omrežjem.

Nekoč je živela stara ženica, ki je imela sina edinca; bila je betežna in sključena v dve gube, zato je moral fant, njen sin, opoldne namesto nje v kaščo po moko. Ko pa je šel iz kašče postopnicah nazaj v hišo, je puhnil okrog ogla severni veter, mu iztrgal moko iz rok in jo raztresel po zraku. Kaj se je zgodilo potem, izveš v norveški pravljici Vir: Zlata ptica, Norveške pravljice. Prva knjiga. Prevedel Janko Moder, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1960, bere Nataša Holy

Evangelje po Jovanu 1. glava stihovi 17 i 18Jer se zakon dade preko Mojsija, a blagodat i istina postade od Isusa Hrista. Boga niko nije video nikad: Jedinorodni Sin koji je u naručju Očevom, On Ga javi.

Tokrat v živo iz Črnomlja! Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.

Evangelje po Jovanu 1. glava stihovi 17 i 18Jer se zakon dade preko Mojsija, a blagodat i istina postade od Isusa Hrista. Boga niko nije video nikad: Jedinorodni Sin koji je u naručju Očevom, On Ga javi.

Na cvetno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveti Peter pri Mariboru - Malečnik. Daruje jo župnik dr. Sebastijan Valentan. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor pod vodstvom Marije Duh. Pasijon berejo: kronist: Bernarda Kelbič, Jezus: župnik dr. Sebastijan Valentan, Peter: Ivan Dajčman, Juda Iškarijot: Andrej Perko, veliki duhovnik: Milan Čivre, Pilat: Robert Stopajnik, Pilatova žena: Anita Košir, Prva dekla: Darinka Budja, Druga dekla: Simona Kocbek.

NAPOVED: Na odru ljubljanske Male drame je gledališka ekipa z režiserjem Petrom Petkovškom in dramaturginjo Evo Kraševec sinoči gledalcem postregla z enem izmed sodobnih odrskih besedil iz Združenih držav Amerike. Gre za igro Eureka, Eureka Day v izvirniku, Jonathana Spectorja in v prevodu Ane Barič Moder, krstno izvedeno v Kaliforniji pred osmimi leti. Na sceni Sare Slivnik je nastopilo pet igralcev ljubljanske Drame: Gregor Baković, Nina Valič, Saša Pavlin Stošić, Nina Ivanišin in Nejc Cijan Garlatti. Na premieri je bila Tadeja Krečič: Prva slovenska uprizoritev igre Eureka ameriškega dramatika Jonathana Spectorja v režiji Petra Petkovška. V uprizoritvi, ki je nastala po prevodu Ane Barič Moder, igrajo članice in člani igralskega ansambla Drame Gregor Baković, Nina Valič, Saša Pavlin Stošić, Nina Ivanišin in Nejc Cijan Garlatti. Dramaturginja je Eva Kraševec, lektorica Tatjana Stanič, scenografinja Sara Slivnik, kostumografinja Gordana Bobojević, avtor glasbe Peter Žargi, oblikovalec videa Urban Zorko, oblikovalec svetlobe Jaka Šimenc, oblikovalka maske Andrea Schmidt, asistentki dramaturginje pa sta Lara Kerznar in Flores Oven.

Evangelje po Jovanu 1. glava stihovi 17 i 18Jer se zakon dade preko Mojsija, a blagodat i istina postade od Isusa Hrista. Boga niko nije video nikad: Jedinorodni Sin koji je u naručju Očevom, On Ga javi.

Evangelje po Jovanu 1. glava stihovi 17 i 18Jer se zakon dade preko Mojsija, a blagodat i istina postade od Isusa Hrista. Boga niko nije video nikad: Jedinorodni Sin koji je u naručju Očevom, On Ga javi.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Prva epizoda podkasta donosi razgovor sa legendarnom košarkašicom Miljanom Bojović, danas selektorkom juniorske reprezentacije Srbije. Kroz njeno bogato iskustvo, posmatramo profesionalnu sportsku karijeru iz dve perspektive – igračice i trenera.U razgovoru govorimo o benefitima profesionalnog bavljenja košarkom za devojčice, ali i o najizazovnijim trenucima Miljanine karijere. Poseban fokus stavljamo na motivaciju mladih sportista i na to koliko je trenerima danas zahtevno da pronađu pravi pristup i zadrže unutrašnju motivaciju kod mlađih igrača.Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Miljana BojovićDatum: 7. februar  2026. Autor i domaćin: Tina KrajišnikLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #tinakrajisnik #miljanabojovic #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic

Prva epizoda snimljena u novom uredu! Ujedno i zadnja epizoda o ovom manijaku, tako da uživajte.Počastite nas kavom: https://www.buymeacoffee.com/mjestozlocinaPodržite nas na Patreonu i otključajte ekskluzivni sadržaj: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.patreon.com/mjestozlocina⁠⁠⁠Pratite nas na Instagramu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mjestozlocinapodcast⁠Pridružite nam se na Discordu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://discord.gg/2NU9cprjMd⁠

January 26 is one of the most debated dates in Australia's history. Often described as the nation's birthday, the day marks neither the formal founding of the colony nor the creation of the Commonwealth. Instead, it reflects a layered history shaped by colonisation, political decisions, and ongoing First Nations resistance. Understanding what actually happened on January 26 reveals why the date is experienced so differently across the country. - 26. siječnja, poznat kao Dan Australije, se obilježava kao državni praznik diljem zemlje, no njegova povijest nije nimalo jednostavna. Neki ljudi promatraju taj datum kao dan kada je Prva flota stigla u Sydney 1788. godine. Za mnoge druge, uključujući i pripadnike Prvih naroda, taj dan predstavlja početak velikih gubitaka, brojnih poremećaja i otpora. Mnogi Australci još uvijek pretpostavljaju da se Prva flota iskrcala u Sydney Coveu 26. siječnja 1788. Ali činjenica je da su prvi put stigli do zaljeva Botany 18. siječnja. U ovoj epizodi Vodiča za useljenike, saznat ćete zašto je 26. siječnja povijesni datum, zašto je postao državni praznik u Australiji i zašto se različito doživljava diljem zemlje.

U narednoj epizodi podkasta Biznis priče ulazimo u svet vazduhoplovstva, kompanije Prince Aviation i priču kapetana Slobodana Stričevića - pilota koji je iz iskustva u vazduhu izgradio ozbiljan i stabilan avio-biznis, pionira privatne avijacije u Srbiji i regionu. I kako on kaže, ovo je tek početak. Slobodan Stričević, pilot po profesiji, je od svog iskustva u kabini stvorio firmu koja je danas sinonim za pouzdanost, profesionalizam i inovacije u privatnim letovima. Kompanija se preko 3 decenije bavi privatnim i poslovnim letovima, obukom pilota i tehničkim održavanjem aviona, postavljajući visoke standarde u vazduhoplovstvu regiona.

Drugi dan Australian Opena privukao je najveći broj posjetitelja u povijesti turnira. Jučerašnje dnevne i večernje mečeve u Melbourne Parku pratilo je čak 101.696 gledatelja. Bio je to ujedno i velik dan za hrvatske tenisače. Prva je na teren izašla Petra Marčinko, koja je ostvarila pobjedu protiv Njemice Tatjane Marie rezultatom 6:3, 7:5. Nakon nje nastupio je Marin Čilić, koji je protiv Nijemca Daniela Altmaiera upisao uvjerljivu pobjedu. Jučerašnji nastupi hrvatskih predstavnika zaključeni su mečom Donne Vekić, koja je poražena od mlade Ruskinje Mirre Andreeve. Vekić je osvojila prvi set sa 6:4, no u sljedeća dva seta Andreeva je bila uspješnija, slavivši s 6:3 i 6:0. Poslušajte što je Marin Čilić kazao za SBS na hrvatskom jeziku nakon pobjede nad Danielom Altmaierom.

Ova priča je možda druga najgora noćna mora svakoga tko obavlja popravke na kući. Prva je naravno što rade majstori kad nemaju pristup wc-u.Počastite nas kavom: https://www.buymeacoffee.com/mjestozlocinaPodržite nas na Patreonu i otključajte ekskluzivni sadržaj: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.patreon.com/mjestozlocina⁠⁠⁠Pratite nas na Instagramu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mjestozlocinapodcast⁠Pridružite nam se na Discordu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://discord.gg/2NU9cprjMd⁠

Prva epizoda u 2026. podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra, "Dobar loš zao" je tu. Istovremeno, ovo je poslednji dan u 2025. po srpskom računanju vremena - eto razloga za opšte slavlje i otvaranje penušavog vina u ponoć. Nenad Kulačin i Marko Vidojković prvi deo emisije posvetili su operaciji "Maduro" i zamišljenoj operaciji "Sisolini", pohvalili HR službu SNS-a kad je reč o izboru božićnih pevača i čuvara ćacilenda, setili su se Slavka Ćuruvije i zapitali gde je Supermen iz Feketića kad nam najviše treba. Kao i svaki put kad se Srbija nađe u dramatičnoj međunarodnoj situaciji, gost je Dušan Janjić iz Foruma za etničke odnose. On je uporedio američki odnos prema Venecueli i Srbiji, pričao o jedinom receptu za pobedu pobunjenog naroda na predstojećim izborima, dao ekskluzivne informacije o planovima SAD za jugoistok Evrope, ali i upozorio da se pripremimo na međusobno priznanje Srbije i Kosova, te odluku naše zemlje o ulasku u NATO, koja se očekuje. Toliko je tema bilo o kojima je pričao nadahnuti Dušan, da je u Magareći kutak stao samo jedan prilog. Da bi DLZ opstao, pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na PayPal ucutatinecemo@gmail.com. Na isti mejl možete poručiti DLZ merch sa sezonskim popustom.

Google ima monopol nad iskanjem po spletu in vsaj do zdaj je veljalo, da z dobrim strokovnjakom lahko vplivamo na prikazovanje spletnih strani. Veliki jezikovni modeli umetne inteligence pa pravila igra spreminjajo. Lahko Chat GPT prepričam, da omeni ravno mojo picerijo, ko ga uporabnik sprašuje po najboljših picah v Ljubljani? Lahko (že) zmanipuliramo umetno inteligenco in ji sugeriramo odgovore? O novih časih optimizacije spletnega iskanja razmišljata vodja digitalnih projektov na agenciji Futura DDB Gregor Čič in Jake Kastrenakes, urednik na ameriškem tehnološkem mediju The Verge. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si The poeple who ruined the internet Poglavja: 00:00:01 Prva epizoda v letu 2026: Kaj sta Anže in Maruša nazadnje guglala? 00:01:05 Predstavitev gosta: Gregor Čič (digitalni projekti, Futura DDB) 00:01:54 Kaj je sploh optimizacija spletnih strani (SEO) in zakaj je bila do zdaj ključna? 00:03:35 Vloga SEO strokovnjaka v času prevlade Googlovega algoritma 00:04:31 Research vs. Search: Kdaj uporabimo Google in kdaj chat GPT? 00:05:44 Primer picerije: Kako se odgovori razlikujejo med iskalniki in klepetalniki 00:06:28 Pogovor z izvršnim urednikom portala The Verge (Jake Kastrenakes) o "zatonu Googla" 00:07:54 Koncept "Google Zero": Bo obisk spletnih strani zaradi UI popolnoma usahnil? 00:08:44 Ali je SEO mrtev? 00:10:54 Podatki o uporabi: 16 milijard iskanj na Googlu vs. 1 milijarda na chat GPT dnevno 00:12:13 Kako mlajše generacije (Gen Z) iščejo izdelke prek TikToka in klepetalnikov 00:13:24 Izguba "lijaka": Kako spletne strani izgubljajo prihodek od oglasov 00:15:45 Pritisk umetne inteligence: UI povzetki na vrhu Googlovih rezultatov 00:16:41 Kako danes vplivati na odgovore velikih jezikovnih modelov (LLM)? 00:18:03 Pomen prisotnosti na forumih in portalih s pregledi (TripAdvisor, Reddit) 00:18:41 FAQ za robote: Zakaj vsebino pišemo za UI agente? 00:20:25 (Ne)merljivost uspeha: Ni več garancije, da boste na prvem mestu 00:22:13 Sistemi "črne skrinje": Zakaj ne vemo natančno, kako UI sintetizira odgovore 00:24:52 Ali se sploh splača "izigravati" klepetalnike? 00:26:27 Nevarnost za manjše spletne strani: Kdo bo sploh še ustvarjal vsebino? 00:29:10 Prihodnost: Nakupovanje neposredno znotraj klepetalnika 00:30:12 Amazon vs. roboti: Boj za človeške kupce 00:30:56 Ali bodo klepetalniki postali podkupljivi s strani oglaševalcev? 00:33:04 Tehnične zahteve v letu 2026: Sheme v ozadju spletnih strani 00:34:27 Od SEO do GEO: Kako marketing spreminja kratice 00:35:00 Zaključek

Ob razpisu volitev za 22. marec je predsednica republike Nataša Pirc Musar pozvala k spoštljivi komunikaciji in udeležbi na volitvah. Prva volilna opravila bodo stekla v ponedeljek, ko bo mogoče oddajati podpise podpore kandidatnim listam. Sicer pa je razpis volitev zasenčil prestop nekdanjega vodje poslanske skupine Levica Mateja Tašnerja Vatovca k Socialnim demokratom. V Levici sporočajo, da je izdal stranko. V oddaji tudi: - V Združenih narodih menijo, da je ameriška operacija v Venezueli spodkopala temeljna načela mednarodnega prava. - Voditelji držav podpornic Ukrajine v Parizu znova o nadaljnjih korakih za končanje vojne in varnostnih zagotovilih Kijevu. - Pravoslavni verniki bodo po badnjem dnevu pričakali božič s polnočnimi liturgijami.

Šestoro studenata novosadskog Filozofskog fakulteta u egzilu su duže od devet meseci, pošto se u Srbiji protiv njih vodi krivični postupak za koji smatraju da je namješten i politički motivisan. Šta je obilježilo političku scenu BiH u 2025? Kakva je bila godina iza nas za glumca Kerima Čutunu?

Playlist: Drago Flincec - Dolazi Bog, Bozic jePrva liga - `Od Bozica do BozicaAna Fortuna - Bozic u ZagrebuTrio Gust - Bozicni darVlado Basic i T.S. Evergreen - U dane Bozicne

+Prva titula za McLarenovog vozača od 2008.+Oscar Piastri žrtvovan ili ne?+Oproštaj od Saubera, Renaultovih motora, Yukija i DRS-aOMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationPretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete pretvoriti u trenutke radosti u prodavnici OMV-a.Pri kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, za koji ostvarujete i popust!

Prva epizoda u istoriji podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao", koja se emituje utorkom od 20 sati, je tu! U prvom delu emisije Nenad Kulačin i Marko Vidojković analizirali su izborni dan u Mionici, Sečnju i Negotinu, nagađali koliki će rok Vučić dati Amerikancima da primete njegovo postojanje, komentarisali nastup Selakovića na TV Informer i nastavili sagu o Sarajevo safariju. Gošća je tužiteljka u penziji, Jasmina Paunović. Ona je tužilački precizno i oštro govorila o sukobu skupštinske većine s vrhovnom tužiteljkom, vrlinama i manama JTOK, oslobađanju srpske policije, lustraciji, sudbini Skaj prepiski i mnogim drugim uzbudljivim temama. U Magarećem kutku fenomenalni prilozi su u četvorotrećinskoj većini. Da bi DLZ opstao pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na PayPal ucutatinecemo@gmail.com. Na isti mejl možete naručiti DLZ merch sa novogodišnjim popustom.

Žrtve internet prevara u Crnoj Gori ove godine oštećene za oko 300.000 eura. Prva municija 'Made in Kosovo' biće proizvedena krajem 2026. Narodna banka Srbije mogla bi se naći pod sekundarnim sankcijama Vašingtona.

Zdravo. Tokrat smo z vami Gustl, Lojz in Štef, konca sveta pa ni! Zato smo začeli epizodo z razpravo nesmrtnosti duše in o tem, kaj se z njo zgodi ob teleportu, ter ugotovili, da je demenca najbrž razkrajanje duše. Spomnimo se tudi na novico, da tudi v cerkve prihajajo POS terminali in brezgotovinsko poslovanje. Švedski akademiji, ki podeljuje Nobelove nagrade predlagamo, da za oranžnega zeta izumi posebno priznanje: Nobelovo nagrado za Trumpa. Take nagrade nima in je ne bo imel nihče drug. Naj bo to najlepša nagrada in najbolj velika. Večja kot navadne Nobelove nagrade. In bolj zlata. In bolj unikatna. Enkratna. Seveda ne pozabimo na Komodo, na zmaje in na kačo, ki je padla z nadstreška, spomnimo pa se tudi na slikanje s tigri (tega raje ne počnite) in posledično na Darwinove nagrade!

HEINEKEN 0,0 IGRA

Kako izgleda put od beogradske sale do svetskog trona? U 335. epizodi Pojačala, Ivan razgovara sa Sonjom Vasić o njenom životu, karijeri i vrednostima koje su je oblikovale. Ova epizoda predstavlja Sonju ne samo kao jednu od najuspešnijih srpskih košarkašica, već i kao izuzetno autentičnu i samosvesnu ličnost. Kroz opušten i iskren dijalog, Sonja govori o svom odrastanju u Beogradu, odnosu sa porodicom, prvim sportskim koracima, ulozi oca kao trenera i podršci sestre, kao i o izazovima s kojima se suočavala na putu od školske sale do vrha evropske i svetske košarke. Posebno je naglašena njena unutrašnja borba sa povredama, periodi sumnje i preispitivanja, ali i proces sazrevanja koji ju je, uprkos teškim trenucima, doveo do vrhunskih rezultata. Razgovor ide daleko izvan sportskih dostignuća i medalja, već otvara i teme porodičnog balansa, majčinstva, lične discipline, odnosa prema neuspesima i ponovnom građenju identiteta nakon završetka karijere. Epizoda nosi duh topline, iskrenosti i sirovih uvida u to šta znači biti lider, sportista i čovek, a slušaocima daje priliku da razumeju Sonju i kroz prizmu njene svakodnevnice, vrednosti i izbora koje je donosila daleko od reflektora i terena. O čemu smo pričali: - Najava razgovora - Početak razgovora - Sport i porodica - Kad porastem biću - Odlazak u inostranstvo - Prva sportska povreda - Život i rad u Rusiji - Promena uloga tokom godina - Klub vs reprezentacija - Nikad slobodnog vremena - Izvor motivacije - Iskustvo u ženskom NBA-u - Olimpijske igre - Olimpijada tokom kovida - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3VfNZbP Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN