Podcasts about Brez

Že od malih nog se je Maks počutil drugačnega od vrstnikov, outsiderja. "Bilo je tako, kakor da se vsi držijo stran od mene, kot da sem nek virus," v prvem podkastu serije Strašno hudi glasovi sprememb opisuje občutke, ki so ga dan za dnem potiskali v kot in globlje v osamo. Prikradla se je še pandemija covida-19. Z njo povezana izolacija pa je njegove stiske le še poglobila. "Ko si v bistvu tako izoliran ... potem je bilo le še slabše," se spominja. Težave v šoli, občutek, da ga vrstniki ne sprejmejo, ponavljanje razreda ... Njegova stiska je dosegla vrhunec po navidezno obrobnem dogodku – sošolec ga je zbodel zaradi njegovega risanja. "Na tem delam že cel svoj life in ko ti potem nekdo to reče ... sem bil samo, OK, pač, nasvidenje." Iz obupa se je odločil za samomor. Prebudil se je v bolnišnici, polomljen. Kljub vsemu je Maks našel pot naprej. Sprememba okolja in boljši odnosi v novem razredu so mu prinesli olajšanje, a ključno je bilo nekaj drugega: njegova lastna volja. "V bistvu je vse v meni. Dejansko ti nihče ne more pomagati, če si nočeš pomagati sam," je prepričan. Danes moč črpa tudi iz prijateljstev in, seveda, iz svoje strasti – risanja.Maksova zgodba ni le osebna izpoved, je močan klic k sistemskim spremembam. Brez dlake na jeziku pove, da se o duševnem zdravju v šolah (ne) govori dovolj ali pa na neustrezen način, sistem pa pogosto zataji. Njegovo sporočilo vrstnikom, ki so v stiski, je jasno: "Veseliti se je treba majhnih trenutkov. In če se ne potrudiš, ne boš nikoli vedel, ali bo potem boljše.”

V Carigradu naj bi se po včerajšnji zmešnjavi dopoldne le začela neposredna pogajanja med Ukrajino in Rusijo o končanju vojne, a brez predsednikov obeh držav. Ameriški zunanji minister Marco Rubio ocenjuje, da preboja ni pričakovati. Druge teme: - Pogajanja o spremembah na trgu dela: višje nadomestilo za brezposelnost, dodatne ure dela upokojencev - Dolgotrajna oskrba: bodo njene stroške - ki naj bi jih pokrival namenski davek - morale pokrivati občine? - Dela so štajersko avtocesto ohromila bolj, kot so pričakovali na Darsu; zastoji bodo poleti še pogostejši.

Molčimo lahko le, ker govorimo. Molk je hrbtna stran govora. Molčanje ni preprosto nasprotje govora, temveč njegov pogoj, njegovo pribežališče in njegovo zatočišče. Zato molk ni toliko nezmožnost govora, kolikor je zavestna, hotena in smiselna odpoved govora. Molčati pomeni: govoriti navznoter. Molčati pomeni: preiskovanje, potrpljenje, merjenje. In če je pojem po Heglu »demiurg resničnosti«, je molk »demiurg pojma«. In če je govorica preizkušnja resničnosti, je molk preizkušnja govorice. Brez molka ne bi bilo govora. »Molk je gospodar govora,« je dejal prerok Mohamed. Molk ni le počelo govora, temveč tudi njegova – transcendenca. V tem smislu se neizrekljivo numinoznega izteka v polnino molčanja. »Črka je zastor in zastor je črka,« pravi an-Niffari. Molk je tako tudi: spoznanje, meditacija, kontemplacija – preseganje. Molk je sestavni del duhovno-religioznih praks. V islamu molk predstavlja štiri lastnosti: načelo pobožnosti, pogoj čuječnosti, vrsto askeze in duhovno vajo. Molčanje tako ni le prekinitev govorjenja, temveč tudi dresura duha; urjenje v preseganju notranjega gibanja, ustavitev toka misli. V tem smislu znameniti muslimanski mistik iz andaluzijske Španije, Ibn Arabi, razlikuje med »molkom jezika« in »molkom srca«. Medtem ko »molk jezika« pomeni prenehanje govorjenja, pa pomeni »molk srca« transcendenco mišljenja. Molčanje tako pomeni osrediščanje duha; zbiranje razpršenosti misli; poenotenje notranjih glasov. Molk pa je navsezadnje tudi pogoj resničnega poslušanja: le kdor zna molčati, sliši in zna poslušati; poslušati drugega in poslušati svoj notranji glas, ki govori skozi molčanje. Molčanje kot duhovno dejanje je treba kultivirati. Molčanja se je – tako kot govorjenja – treba naučiti. In mar obstaja bolj primeren čas za molk, kot je mesec ramazan – čas posta, duhovne osamitve, introspekcije in molitve?

Ukrajinsko-ruska pogajanja v Carigradu se, kot kaže, kljub napovedim še niso začela. Udeležiti se jih ne namerava nobeden od predsednikov, ne ruski Vladimir Putin ne ukrajinski Volodimir Zelenski, ta naj bi Turčijo že zapustil. Ukrajinsko delegacijo vodi obrambni minister Rustem Umerov, rusko pa predsednikov svetovalec Vladimir Medinski. Z njim naj bi se še danes srečal turški zunanji minister Hakan Fidan.

Ko sem pripravljal to razmišljanje, mi je uspelo, tako se mi je zdelo, ujeti nekaj misli … To, da na eni strani svet ponuja rešitev, ki jo sicer v tej tekmi drago plačujemo, na drugi strani pa prav zato ostajamo ali postajamo nezadovoljni, žalostni ali celo jezni. Vedno malo napeti. Vedno več je telesnih in duševnih alergij in disforij. Potem pa mi je prišla na misel Jezusova beseda: Brez mene ne morete ničesar storiti. No, ampak glej, kaj vse delamo in smo naredili in ustvarili … Pa se prikrade vprašanje: kako uspešno pa je? Kakšen smisel ima vse to dognanje, znanje, imetje, zdravje in lepota, če potem toliko ljudi ni srečnih, če so nezadovoljni s seboj, svojim videzom, spolom, s svetom, v katerem živijo, z življenjem? Jezus, kaj želiš povedati? Če sprejmem, da brez tebe res ne morem nič, ali to tudi pomeni, da s teboj lahko vse? In spet Jezusova beseda … Nisem prišel izvrševat vseh vaših želja, prišel sem kot pot, resnica in življenje. Prišel sem izvrševat Očetovo voljo. Če si daleč, trpeč in žalosten, vrni se k Očetu. On te ljubi. Ne obupaj. S tabo sem na tvoji poti. Začni danes, zdaj. Če že dolgo nisi molil, začni danes. Ne znaš? Moli s srcem. Stopi v cerkev, pridi k maši. Najdi prijatelja pri iskanju. Jaz bom s teboj. Jaz bom tvoja moč. Z menoj boš zmogel.

Kljub vsemu rečem življenju daPsiholog, ki je preživel štiri nacistična koncentracijska taborišča. Theresienstadt oziroma Terezin severno od Prage, Auschwitz Birkenau zahodno od Krakova in Kaufering ter Türkheim zahodno od Münchna: od 1942 do 1945. To je izkušnja, ki je neizbrisno zaznamovala osebno in poklicno pot enega od velikanov 20. stoletja – nevrologa, psihiatra in psihologa Viktorja Frankla. Brez njega ne bi bilo psihologije, kakršno poznamo danes. Na Dunaju je po Freudu in Adlerju ustanovil tretjo psihoterapevtsko šolo. V zgodovino se je zapisal kot začetnik eksistencialne analize in logoterapije, ki je osredotočena na reševanje človekovih težav in stisk skozi izvirno človeško razsežnost svobode, odgovornosti in volje do smisla. Viktor Frankl je v enem od svojih del napisal, da je prav človekovo iskanje smisla prvobitna življenjska sila. O življenju in delu izjemnega Viktorja Frankla v oddaji Glasovi svetov s teologom in logoterapevtom Martinom Liscem. Foto: Prof. dr. Franz Vesely

Omogočanje podnapisov, črkovalnikov, sinhronizacije in podobnih prevodnih rešitev v digitalnih izdelkih in storitvah ni več zahtevno vprašanje, ne s finančnega ne s tehnološkega gledišča. Pa vendar mednarodne korporacije na pretočnih storitvah, kot so Netflix, Disney+ in Amazon Prime, pogosto ne ponujajo podnapisov ali sinhronizacije v vseh uradnih jezikih EU. Tudi Apple iOS, Googleovi Zemljevidi in črkovalniki, ki temeljijo na umetni inteligenci, izključujejo več uradnih jezikov. Evropsko združenje nacionalnih ustanov za jezik EFNIL je na Evropsko komisijo in Evropski parlament zato naslovilo Izjavo o dostopu do medijev in komunikacijskih naprav v vseh evropskih jezikih. V njej opozarjajo, da mora EU okrepiti večjezičnost in zavezati korporacije k upoštevanju manjših jezikov v digitalni dobi. Član izvršnega odbora EFNILA Kozma Ahačič je poudaril, da korporacije v EU ne omogočajo večjezičnosti, ker jim pač ni treba. V to bi jih lahko prisilile posodobitve evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah in elektronskih komunikacijah. Brez teh sprememb so tudi nacionalne vlade brez moči. Na potezi so ustanove Evropske unije, še podarja Ahačič (FOTO: Gerd Altmann / Pixabay).

Vodja nemških krščanskih demokratov Friedrich Merz presenetljivo ni dobil zadostne podpore za kanclerja. Čeprav ima njegova koalicija 328 sedežev v bundestagu, je zanj glasovalo le 310 poslancev. Kot je pojasnila predsednica parlamenta Julia Klöckner, Merz tako ni prejel zahtevane absolutne večine 316-ih glasov, s katerimi bi postal deseti zvezni kancler. V oddaji tudi: - Hamas ne vidi smisla v novih mirovnih pogovorih z Izraelom. - Maturanti pisali prvo polo zrelostnega izpita. - Škoda včerajšnje ujme na območju Cerknega morda milijonska.

S profesorico Jarito Holbrook sva raziskovali, kaj na nočnem nebu vidijo v drugih kulturah, še posebej v Afriki. Jarita je čudovita sogovornica in raziskovalka, ki nama je predstavila, kako so v starih kulturah uporabljali nebo za koledar in navigacijo, kakšne so njihove zgodbe, povezane z ozvezdji, in koliko tega znanja se je ohranilo do danes.Hvala vsem, ki podkast podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode |Jarita Holbrook (Linkedin)African Cultural Astronomy (knjiga)Black Suns: An Astrophysics Adventure (video)Filmi: ASTROMOVES, SKA & CarnarvonOpazovanja:(knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2025”⁠⁠⁠Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠Vesoljsko vreme na Space Weather.comSeverni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/Aplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij)Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)Podkast Temna stran Lune je del mreže aktivnosti Zavoda Cosmolab: https://www.cosmolab.si

Ko so v šestdesetih letih v Ljubljani zgradili široko, vabljivo kolesarsko stezo na začetku Celovške ceste, so se načrtovalci menda zgledovali po nordijskih državah. Vzor sta bila Danska in København. Tam živita Pernille Bussone in Ole Kassow. V organizaciji Kolesarjenje brez starosti skrbita, da starejši ljudje niso prikrajšani za užitke, ki jih nudi mobilnost na kolesu. Evropa osebno bo kolesarski izlet s triciklom. Zaprite oči in se spomnite na svoje prvo kolo. Kakšne barve je?Preberite tudi Kolesarji so kot škorci, avtomobili kot gosiPrisluhnite tudi Mikael Colville-Andersen: Vse ulice bi morale biti kot Værnedamsvej v Københavnu

»Bog, Gospod vesolja me je blagoslovil s čudovitim sinom. Tako me je osrečil, a nisem vedel, kako naj ga vzgajam. Ja, kaj ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Oseba, ki se velikokrat pojavlja v pravljicah, je velikan. Brez izjeme so to hudobni stvori, ki če drugega ne, so vsaj nadležni. Saj navadno pojedo vse kar vidijo. In z njim se navadno ni dobro boriti, vedno pa ga premaga pametnejši od njega. Prisluhni torej slovenski pravljici Vir: Zlata ptica Sto belokranjskih, Lojze Zupan, Mladinska knjiga, Ljubljana 1965, bere Nataša Holy

The Lakers head to Minnesota for two games as they split the first two at home with the Timberwolves. Allie Clifton, Chris McGee and Mike Bresnahan weigh which team has more pressure on them for Game 3 and what we can expect in the rest of the series. Plus, just how badly have the Lakers played in Minnesota in recent years? Brez has some numbers that may surprise you! Catch all the Lakers action this season on Spectrum SportsNet+ with the NBA app when you add Spectrum Internet and at least one Mobile line. Plus, get a free Xumo Stream Box for six months! This offer is a slam dunk(total value of $194.99). Learn more: spectrum.com/getlakers

Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica.

V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.

V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.

Odraščal je v enem največjih mest v Južni Ameriki, v São Paulu, zdaj že dvanajst let živi v Ljubljani. Predstavljamo vam Cuco Valiukeviciusa, glasbenega producenta, strastnega kuharja ter ljubitelja piva in življenja. Nekatere slovenske besede mu še vedno delajo preglavice, recimo "Gospodarsko razstavišče", vendar jezik po več kot desetih letih življenja v Sloveniji obvlada. V pogovoru tudi o odločitvi za selitev v Ljubljano, o njegovem producentskem delu in večjezični družini.

Drugi poudarki iz oddaje: -Kaj čaka uporabnike aplikacije EasyPark, potem ko so jim brez njihove vednosti samodejno odtegovali plačilo parkirnine - Skoraj dve leti po začetku delovanja večgeneracijskega centra Brežice ostaja nezasedena polovica stanovanjskih enot, namenjenih starejšim - Na čezmejnem območju Benečije in doline Soče želijo bolje izkoristiti možnosti kolesarjenja, toda legalnih poti je za zdaj malo

V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.

Javnega življenja niso ustavili. Švedska se je boja proti novemu koronavirusu in covidu lotila s strategijo, ki je bila drugačna od večine drugih evropskih držav. Brez strogega lockdowna in policijske ure, brez zapovedane uporabe zaščitnih mask, brez zapiranja osnovnih šol. Namesto na prepovedi so stavili na priporočila. Prav zato je bil tako imenovani švedski model obvladovanja pandemije novega koronavirusa za mnoge najbolj učinkovit način boja proti covidu. Pa je temu res tako? Kaj se je dogajalo Švedskem? Ali je bil Švedski pristop bolj primeren? Sogovorniki intelekte so bili v takratno dogajanje na Švedskem aktivno vpleteni. To so »oče« švedske strategije, infektolog in med epidemijo prvi državni epidemiolog dr. Anders Tegnell, članica tako imenovane skupine dvaindvajsetih virologinja dr. Lena Einhorn, ki je v javnem pismu izrazila odmevno kritiko in zaskrbljenost nad načinom švedskega boja proti covidu, in ekonomist dr. Joakim Sonnegard, sekretar neodvisne komisije, ki je ocenila ravnanje švedske politike in stroke v prvih dveh letih pandemije. V oddaji so izpostavili prednosti in slabosti tako imenovanega švedskega modela boja proti covidu. Oddaja je nastala kot del projekta Pet let pozneje. Sodelujoči: Lena Einhorn, Joakim Sonnegord, Anders Tegnell, Blaž Oder in Luka Smajila. Maja Moll, Renato Horvat in Matej Rus, ki so brali prevode. Za tehnično izvedbo so poskrbeli: Janez Ahlin, Jernej Boc, Damjan Rostan in David Lap. Pripravil Iztok Konc. Foto: MMC RTV/ Kaja Sajovic Daljši intervju z dr. Tegnellom TUKAJ  Podkast "Pet let pozneje" TUKAJ

V času radijskega misijona so tudi Kulturni utrinki tematski. Polnimo jih s poezijo. Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v tistem času, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.

Ime tedna je postala Branka Bezjak, predsednica Sindikata novinarjev Večera, ki se je odzvala na odločitev vodstva in ukinitve samostojnega uredništva priloge ter na odpuščanje novinarskih kolegov v časopisni hiši. Opozorila je na kapitalske interese in degradacijo novinarskega poklica, pristojne v državi pa pozvala, da zaščiti novinarstvo, ne lastnikov.Kandidata sta bila še: Mateja Koležnik, gledališka režiserka, ki je s predstavo Opera za tri groše v ljubljanski operi prvič v zgodovini povezala dve osrednji gledališki hiši pri nas, ljubljansko Dramo in Opero. Hkrati je ob svetovnem dnevu gledališča opozorila na vedno slabši in ignorantski odnos politike do kulturnih institucij, sploh do peformativnih umetnosti, ter postopno ukinjanje profesionalizma. Domen Prevc, smučarski skakalec, ki je bil najboljši v skupnem seštevku poletov letošnje sezone in osvojil mali kristalni globus, z 254,5 metra dolgim poletom v Planici pa za nameček postavil še nov svetovni rekord. Tako je po osmih letih za meter izboljšal star mejnik in rekordno znamko po 14 letih vnovič vrnil domov v dolino pod Poncami.

Piše Anja Radaljac, bere Aleksander Golja. Nekadilci brez otrok, knjižni prvenec Nike Nikolič, so prvenstveno roman o najemništvu. Tekst ga koncipira kot sodobni fenomen, tesno povezan s prekarništvom in, širše, kapitalistično ureditvijo. Pisateljica v delu vzporeja zgodbe oseb, ki pomagajo osvetliti konstelacijo razmerij med temi deležniki. Sanja, osrednja protagonistka, je pripadnica propadajočega srednjega razreda, ženska v poznih tridesetih ali v začetku štiridesetih, visoko izobražena, zaposlena v oglaševalskem podjetju, kjer ji delo etiško ne ustreza, ji pa ponuja varnost, da lahko preživi. Dunja je njena nekdanja najboljša prijateljica, Til pa moški, ki se po spletu okoliščin znajde v središču njunega spora. Preživetje se v okolju Nekadilcev brez otrok kaže kot tista temeljna človekova potreba, ki jo je vedno težje ali skorajda nemogoče zadovoljiti. S tega vidika morda niti ni nenavadno, da Sanja drugih življenjskih področij nima urejenih; nikakor ne more najti partnerskega razmerja, kakršnega si želi, najbližje nekako pride v odnosu z Dunjo, s katero pa »nista par«, temveč »samo« cimri in najboljši prijateljici. Roman lepo pokaže, kako se Sanja in Dunja znajdeta v tem položaju: kot odrasli osebi, ki že dolgo ne študirata več, v obstoječi ekonomiji ne moreta sami najemati ali celo kupiti stanovanja in tako se povežeta v cimrstvu, novi obliki sobivanja, romantični partnerski odnos pa je nadomeščen s prijateljskim. Tukaj se roman poigrava z normativnimi funkcijami in okviri odnosov; Sanja in Dunja se sicer v začetku romana res spreta in Dunja odide in Sanjo pusti samo, ampak po drugi strani je za njima dolgotrajen odnos, ki ne le njima, ampak tudi njunim prijateljicam in prijateljem deluje kot eden bolj funkcionalnih in bolj povezanih odnosov. Sanja in Dunja se veliko pogovarjata in imata veliko skupnih točk, stojita si ob strani in ena na drugo lahko računata. Sanja poudarja, da se ji je vedno zdelo, da sta oni dve proti svetu. Zalomi se jima, ko v njun odnos poseže zunanji svet. Sanja in Dunja se zaradi značajskih značilnosti različno odzivata na zahteve zunanjega sveta, morda bi bilo točneje reči, da zavzameta različna principa delovanja: Sanja pasivnega, Dunja pa aktivnega. V svojem jedru pa so tako oni dve, kot tudi drugi liki v romanu predvsem oportunistične. Sanja se do nezavesti prilagaja nemogočim zahtevam oseb, ki jima oddajajo stanovanja, nadrejenim v službi in prijateljicam, vedno postane preprosto tisto, kar misli, da druga oseba želi ali potrebuje od nje. Dunja deluje bolj robustno, spontano, ostro, izrabi vsako priložnost … V tem smislu Sanja in Dunja odpovesta ravno na mestu, kjer v konflikt pridejo njune nasprotujoče si značilnosti iz moškega in ženskega družbenega spola. Naposled tako ravnata tudi v odnosu do Tila, nekaj let mlajšega moškega, ki je v še slabšem položaju od njiju, saj je namesto oportunizma izbral drugo taktiko, ki jo kapitalizem pozna: vse je dal od sebe, a mu je spodletelo. V ekonomskem sistemu, kakršnega imamo, tako po spletu okoliščin ni imel druge izbire, kot da si poišče slabo plačano fizično delo. Sanja in Dunja ga v času svojega spora skušata pridobiti vsaka na svojo stran in vsaka skuša pri tem zase nekaj pridobiti: Sanja dom, Dunja pa višjo plačo; Sanja skuša biti enkrat za spremembo aktivna, a je pri tem nerodna in ji ne uspe, Dunja pa nima podobnih težav. Brez problemov se prerine naprej v oglaševalskem podjetju, izpodrine Sanjo in celo pridobi službo Tilu, ki mu preboj uspe točno takrat, ko mu uspe posvojiti oportunizem. Pri vsem skupaj seveda profitirajo premožnejši sloji, ki že tako ali tako razpolagajo z velikim ekonomskim – in deloma kulturnim – kapitalom. Til ostane brez stanovanja, Sanja pa za krajši čas brez službe in stanovanja. Nato se krog ponovi, najde novo nezadovoljivo službo, v kateri nadaljuje svoj poprejšnji modus, in novo najemniško stanovanje, z novo cimro in novo najboljšo prijateljico. Vedno znova le sanjari, da bi lahko kaj spremenila, če bi le bila drugačna, bolj aktivna, bolj drzna … Nekadilci brez otrok sicer prav fino funkcionirajo v slikanju dinamik, ki se vzpostavljajo med liki in likinjami, ter oriše pomenljive povezave med kapitalistično družbeno ureditvijo, prekarstvom in najemništvom, ki postaja vse težje dosegljiva edina rešitev za velik del populacije. Pri tem je romanu mogoče očitati, da likov ne gradi kot plastične individuume, ampak bolj kot nespecifične figure, ki zasedajo določeno mesto v sistemu. Enako velja tudi za odnose med njimi, ki so izrisani le toliko, kot zahteva premislek o orisanih idejnih izhodiščih. Marsikje marsikaj zaide v karikaturo – od hudobnega finančnega mogotca do nepredstavljivo zlobnih najemodajalcev – čeprav ton romana tega ne podpira. Dogajanje je slabo motivirano z zgodbo in bolje z idejnimi zastavki. Nekadilci brez otrok Nike Nikolič tako odpirajo relevantno družbeno vprašanje, so pa pri tem nekoliko shematski in predvidljivi.

E ftuar në “Live From Tirana” me Ronaldo Sharkën ka qenë përkthyesja Aida Baro. Ajo ka diskutuar mbi sa lexojnë shqiptarët sot dhe veçanërisht brezi i ri. Po ashtu ajo na ka sugjeruar një listë librash të cilat mund t'i lexojmë këtë periudhë…

Poppi just popped – big time. But was PepsiCo's $1.65 billion acquisition driven by TikTok virality, perfect timing, or industry heavyweights like Rohan Oza? (Sorry, prebiotics, this one's not about you.) And now that the first major deal has landed, is the BFY soda space about to see a gold rush – or a bubble burst? The hosts break it all down.  Plus, we revisit standout interviews from our Miami meetup with Koia's Chris Hunter, Verlivest's Ken Sadowsky, and Matriarch Wealth Management's Stephen Santangelo.  Show notes: 0:45: Ray, Animated. Talk The Talk. Humble Pie! Zero Function. Founder Tok. The Oza Effect. More To Come? THSee, Puff Corn & NPP. – Ray has a tell or a tic – it's his signature and shares a reminder to watch OR listen to Elevator Talk. John hands a slice to Ray – who gobbles it up – before opining on the value of Poppi's prebiotics in its growth and how the company and Olipop cracked the seemingly impenetrable CSD category. Jacqui talks about the impact of Poppi co-founder Allison Ellsworth's early adoption of TikTok on the brand's development, Mike discusses how investor Rohan Oza affected its trajectory and John offers a prediction on what's next for BFY CSDs. Ray shares another kind of “pop,” Mike and John crack open a couple of canna-bevs and Jacqui highlights a “salty” chili jam. 33:12: Interviews: Stephen Santangelo, Founder, Matriarch Wealth Management; Ken Sadowsky, Sr. Advisor, Verlivest; Chris Hunter, Co-Founder, Koia & Four Loko – Stephen and Ken discuss their investment strategies in food and beverage startups, emphasizing founder passion, scalability, and emerging trends like health-conscious drinks. Stephen highlights Matriarch's focus on private investments in brands such as No Bull and Junkless. Ken shares insights on personal investments in emerging brands Neau Water and Parch, while also noting Miami's growing food and beverage startup ecosystem. Chris reflects on balancing entrepreneurship with family and how his businesses evolved alongside his lifestyle. He also underscores the importance of velocity in CPG success, advocating for strong regional traction before national expansion, along with strategic pricing, in-store promotions, and consumer engagement. Brands in this episode: Poppi, Olipop, Culture Pop, SmartWater, Vitaminwater, Pop & Bottle, Gorilla, Brez, Pink Salt, Like Air, Neau Water, BodyArmor, No Bull, Junkless, Vive Organic, Parch, Koia, Four Loko

Pikapolonica je pokazala, da je prava pikapolonica zaradi svojih dejanj in ne zaradi pik! Pripoveduje: Vesna Pernarčič. Napisala: Katja Lajovec Klemenčič. Kampanja RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju: Odpikajmo nasilje. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Danes pa se spočijmo od tegob vsakdana in poglejmo na bivanje bolj dolgoročno. Slovenska politika je občestvu sporočila, da se je volilna kampanja že začela. Brez da bi nas kdo kaj vprašal. Politika predvideva, da bomo navdušeni, ker jih bomo po treh letih končno videli početi to, kar najbolje znajo. To pa je politizirati in polarizirati. Mediji in notranjepolitični komentatorji so prav tako navdušeni, ker to pomeni, da bo vsaj leto dni o čem poročati. In kako vemo, da se je volilna kampanja začela? Politična pola sta začela drug drugega obtoževati, da lažeta. Se pravi desni zatrjujejo, da lažejo levi, levi zatrjujejo, da lažejo desni. Pa to še ni vse; celo predsednica republike in predsednik vlade sta se začela obtoževati laganja. Sicer ne direktno s temi besedami, ker sta dobro vzgojena, a treba je le malo poznati kontekst, pa naključni poslušalec ugotovi, kako se najpomembnejša politika v državi obmetavata z laganjem. Če vemo, da se trenutno v mednarodnih odnosih laže na veliko, in da je v oglaševanju laganja več kot dovolj, pa da verske skupnosti tudi niso najbolj resnicoljubne, potem imamo tega priljubljenega greha v izobilju in preveč. Najprej pri laganju obstaja problem na načelni ravni. Laž ima namreč kratke noge. Se pravi, da ne more teči na dolge proge. Laž je po naravi bolj sprinterka. In kako zdaj lažnivci načrtujejo lagati celotno leto, kolikor je še ostalo do volitev? 365 dni laganja se sliši dosti tudi za izkušenega lažnivca … Pa še nekaj je … Če koga obtožiš, da laže, ali pa lažeš sam, bo resnica v enem letu prišla na plano. Ne da bi se javnost, ali pa resnica, kaj posebej trudila. Laž je v predvolilni retoriki tako dobra le za zelo kratek čas. Se pravi, da začneš z njo opletati nekaj dni, če že ne nekaj ur pred volitvami. Ampak to je samo za intermezzo. Laž, obtoževanje z laganjem, oziroma laž kot politično orodje, ima nekaj precej zapletenih filozofskih vprašanj. Vzemimo primer teh simpatičnih SDS plakatov, ki nekatere vidne politike pozicije obtožujejo, da lažejo. Povsem verjetno, da res, vendar ne vemo, kdaj so lagali, o čem so lagali, ali so lagali javno ali zasebno, komu so lagali in ali to še vedno počnejo. Obtožba je zelo splošna in kot splošna obtožba laž nosi v sebi nevarnost povratne zanke. Poglejmo primer. Če nekdo trdi, da nekdo laže, pa se izkaže, da obtoženi ni lagal, je tožitelj lagal dvojno. Lagati, da nekdo laže je dvojna laž! Pa to še vedno ni konec tega težavnega diskurza. Obstaja tudi trojna laž, ki nastopi v primeru, da politik politika iz nasprotnega političnega pola obtoži laganja, ta pa ga obtoži laganja nazaj. In oba govorita resnico. Se pravi, da predpostavka, na kateri gradijo politiki z vsemi temi lažmi, češ da če nekoga obtožiš laganja, samodejno pomeni, da ti govoriš resnico, ne drži vedno. Hočemo povedati, da je vehementno opletanje z laganjem nekoga drugega podobno, kot s tujim penisom opletati po koprivah. Na praktični ravni je boleče, predvsem pa s seboj ne prinaša nobenega političnega tveganja. A še najbolj skrbi dejstvo, da obtoževanje drugih za laganje s seboj nosi razumevanje politike kot črno-bele in sveto preproste. Kar pa je laž … Čeprav je resnica, da so slovenski politiki izrazito črno-beli in sveto preprosti. Obtožiti nekoga laži in se s tem samodejno ustoličiti kot poštenjak je prenaivno celo za slovensko politiko, oziroma preveč prozorno celo za slovensko volilno telo. Ki pa, in to je pri vsem tem najbolj čudno, uživa, ko mu lažejo. Sicer slovensko volilno telo ni izjema; v mnogih demokracijah te dni sledimo enakemu trendu. Laganje o laganju kot nova oblika predvolilnega dobrikanja je splošno sprejeta metoda, ki je, ne navsezadnje, na čelo Združenih držav pripeljala Donalda Trumpa. Lakonski odgovor na vprašanje: »Kdo vam laže«, bi bil: »Vsi.« Vendar nismo zaman vodilna analitična oddaja, da bi se zadovoljili z mnenjem primestnih točilnic. Po odgovor »kdo laže« je treba onkraj izkrivljene realnosti, ki je laž. Laž moramo razumeti kot posledico, ne pa kot vzrok političnega diskurza. Laž nima ne očeta ne matere – če bi ju imela, bi ju zagotovo zatajila – ima pa nekaj drugega. Ima odsotnost vsakega sramu. Vsake spodobnosti. Nekoga obsoditi laganja, ali pa lagati znotraj okvirov javnega življenja, je brezsramno in moralno zavržno. Če so vladni možje in žene na SDS plakatih lagali, so za javno službo neprimerni prav toliko, kot so to tisti, ki so jih pribili na te obcestne prangerje.

Delež tujih državljanov pri nas se ves čas povečuje. Tujci na našem trgu dela predstavljajo že več kot 15 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Med njimi še vedno prevladujejo delavci iz Bosne in Hercegovine, opaziti pa je povečevanje števila dovoljenj delavcem iz azijskih držav. Kako na eni strani omogočiti rast zaposlovanja in s tem gospodarstva ter na drugi strani poskrbeti za to, da bodo tujci pri nas obravnavani enako kot domači delavci, njihove družine pa sprejete v lokalno okolje? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Anka Rode, vodja področja zaposlovanja tujcev na Zavodu za zaposlovanje; dr. Polona Domadenik Muren, prodekanja za raziskovalno delo in doktorski študij na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Goran Lukić, Delavska svetovalnica.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba Oranžni optimum:https://www.t-2.net/paketi/oranzni-optimum-----------------------------------------------------------Fejmrč na https://www.fejmici.si/Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.comPoljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠Mesečna finančna podpora možna na:3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠Motitelji:- Gašper Bergant⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠- Žan Papič⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠Produkcija: Warehouse Collective⁠https://www.warehousecollective.si⁠Grafična podoba: Artex⁠https://www.facebook.com/artextisk

V svetu odmeva sinočnji prepir ob obisku ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Beli hiši. Napovedanega podpisa sporazuma o dostopu ZDA do ukrajinskih rudnin ni bilo, Zelenski pa je že dopotoval v London, kjer bo jutri neformalno zasedanje evropskih voditeljev o vojni v Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: - Brez preboja o drugi fazi se končuje prva faza dogovora o prekinitvi ognja v Gazi. - Pokojnine oziroma upokojenci očitno v središču neuradne volilne kampanje. - 3 tisoč 500 pohodnikov po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave.

V Mikroneziji, nekje med Japonsko in Avstralijo, malce severneje od Marijanskega jarka, najglobljega dela našega planeta, obkrožen s stotinami kilometrov Tihega oceana leži otok Gvam. Gre za nepriključeno oz. dislocirano ozemlje Združenih držav Amerike, kjer imajo te vsled strateške lege otoka vojaško oporišče. Naš gost je dr. Blaž Miklavič, znanstvenik z geološkega oddelka tamkajšnje univerze, ki se ukvarja predvsem s pitno vodo oz. raziskovanjem podtalnice v tleh, ki so po sestavi nadvse podobna pokrajinam našega Krasa. V intervjuju pripoveduje o različnih vidikih življenja na "rajskem" otoku: o tajfunih, kavi z rogljičkom za 12 dolarjev, ter dejstvu, da na Gvamu ni ptičev - zato pa toliko več pajkov.

Ukrajina je danes pojasnila, da je predvideni dogovor z Združenimi državami o izkoriščanju ukrajinskih rudnih bogastev le okvirni sporazum, ki bi ga natančneje opredelili z dodatnimi dogovori, pri čemer bo na mizi tudi varnost. Kot je dejal ukrajinski premier Denis Šmigal, brez varnostnih zagotovil ne bodo podpisovali nobenih dogovorov. To je povedal tudi predsednik države Volodimir Zelenski, ki želi pred podpisom pogodbe o tem najprej govoriti z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom. Dodal je, da sporazuma ne bodo nujno podpisali že v petek, kot je napovedal Trump. Preostale novice: Vodja srbske entitete BiH Dodik obsojen na leto zapora, 6 let pa ne sme opravljati javnih funkcij. - Hrvaški predsednik Milanović pri nas na prvem obisku v tujini v novem mandatu. - Okrožno sodišče zavrača očitke o neprimernosti prostorov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Bliža se tretja obletnica ruskega napada na Ukrajino, hkrati pa so se začeli pogovori o končanju vojne. Donald Trump sicer ne bo izpolnil predvolilne obljube, da bo vojno končal v nekaj dneh. Do tega pa očitno namerava priti na povsem drugačnih osnovah, kot bi si to želeli Evropa in Ukrajina, morda celo na njun račun. Ali bo ruski predsednik Vladimir Putin na ta način iz ukrajinske krize izšel kot zmagovalec? O trenutnih razmerah, evropskem odgovoru na sporočila ameriške administracije in izhodiščih za mirovna pogajanja v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: mag. Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.

Ameriške oblasti znova razburjajo evropske voditelje, tokrat z napovedjo, da bodo pogovori o končanju vojne v Ukrajini med Washingtonom in Moskvo potekali brez predstavnikov Evropske unije. Začeli naj bi jih jutri v Savdski Arabiji. Skorajšnji začetek pogovorov je potrdil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Kot je dejal, bi se morali pogovarjati že pred štirimi leti, pred začetkom vojne, in ne šele zdaj. O tem, kako lahko Evropa prispeva k trajnemu miru v Ukrajini, obenem pa poskrbi za svojo lastno varnost, bodo danes v Parizu govorili voditelji ključnih evropskih držav. Ostali poudarki oddaje: - Prekinitev ognja v Gazi za zdaj drži; v Kairu nadaljevanje pogovorov. - Lani 5 tisoč manj operacij kot leto prej; čakalne dobe še vedno nedopustno dolge. - V ospredju 33-ih Dnevov komedije tehnoburleska Tatovi podob, občinstvo navdušila predstava 3JA.

Kako iz 25 evrov, ki jih vlagamo na borzo mesečno ob 9-odstotni povprečni letni donosnosti, nastane v 40 letih 150 tisočakov. Mesečna vplačila se vsako leto povečajo za povprečno triodstotno letno inflacijo. Izračun je bil predstavljen v epizodi podkasta Brez filtra, iz katerega je potem tudi nastal kratek izsek, ki sta ga Tomaž in Miha, ustvarjalca podkasta objavila na Instagram profilu. Odločili smo se, da pokomentiramo komentarje, ki so bili zapisani pod omenjen izsek. Nekateri namreč kažejo na nerazumevanje matematičnega izračuna, celo dvom v resničnost obstoja obrestno obrestnega računa, nekateri celo zahtevajo garancije, drugi pa samo pojasnila. Menimo, da bi morala biti tovrstna vsebina del šolskih urnikov ne samo v teoretičnem smislu, pač pa tudi praktičnem. Mladi bi morali izkoristiti to silo v svojo korist. Na koncu je vedno odločitev posameznika, kaj bo naredil s svojim denarjem. Če pa se odločite pustiti denar na banki, pa to tudi pomeni, da ste se prostovoljno odločili za manjšo kupno moč. Vsem, ki so komentirali, se zahvaljujem, hkrati se zahvaljujem avtorjema podkasta Brez filtra za vabilo. Pred mikrofonom: Andraž Grahek, nekdanji upravljavec premoženja, analitik, Capital Genetics Money-How Friends je mini serija pogovorov s sogovorniki o osebnih izkušnjah z investiranjem. Namenjena je podpornikom finančnega podkasta Money-How preko Youtube članstva. Pridruži se nam tudi ti.

Od drevesa do drevesa vznemirjena mama orangutanka išče svojega pogrešanega mladiča. Da le ni v nevarnosti. Orangutan je ena izmed človeku najpodobnejših opic. Kitajci ga imenujejo šing šing, kar v kitajščini pomeni človek opica. V nasprotju z ljudmi, ki živimo pri tleh, šing šing živi visoko v vrhovih orjaških dreves tropskega deževnega gozda, na otokih Borneo in Sumatra v jugovzhodni Aziji. To je zelo daleč od nas, med Indijskim in Tihim oceanom. Da bi prišel z enega drevesa na drugo, orangutan ne skače, ampak hodi po veji ali lijani kot po drogu. Upogne jo, dokler ne doseže veje drugega drevesa. Pri tem je zelo previden, veje se drži vsaj z eno roko in obema nogama. Če se veja zlomi, pade. Zato vedno skrbno izbere le najmočnejše veje in ovijalke. Kljub vsemu je mama orangutanka zaskrbljena. Svojemu malčku je že stokrat rekla, naj se ne potepa.L'orang-outan : jamais sans mon petit! Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Revija, ki je dobila ime po legendarnem filmu Lepotica dneva, špansko mehiškega režiserja Luisa Bunuela. Revija, pravi glavna urednica Vesna Teržan, pripoveduje o ustvarjalni in intelektualni moči žensk ter predstavlja njihove dosežke na različnih področjih. Vesna Teržan je umetnostna zgodovinarka, kustodinja, publicistka, scenaristka in občasno kolumnistka Mladine. Pred 15 leti je začela barvati najprej zdravniške bele halje in nato še druga oblačila. Pobarvane plašče so izbrale in oblekle zanimive ženske in dekleta in nekega dne je padla ideja, da bi se te barvne kombinacije skupaj z zanimivimi članki predstavile v nekem modnem magazinu. In tako se je rodila ideja o novi slovenski reviji. Brez portretov in intervjujev lastnic oblačil seveda ni šlo, one so os, okoli katerih se vrti njena vsebina. In treba si je bilo izmisliti še ime revije, pravi Vesna Teržan.

Ni čudovito, da prav vsak izmed nas s sabo nosi kakšen spomin, tako živ, da ga lahko prikliče v vsakem delu dneva? Lahko je le droben trenutek iz otroštva, vonj babičine kuhinje ali pa prva vožnja s kolesom. Gotovo ga imate tudi vi. Kar pomislite.Ste se kdaj vprašali, kako nastajajo vaši spomini in zakaj nekateri ostanejo živi vse življenje, drugi pa zbledijo v pozabo? V tokratni Frekvenci X se podajamo v zapletene mreže naših možganov, kjer se spomini oblikujejo, spreminjajo in včasih tudi izginejo. V oddaji tudi o hipokampusu, amigdali in drugih možganskih strukturah, pa o tem, zakaj travmatične dogodke kdaj izbrišemo iz spomina in kaj se dogaja s spomini med spanjem? Z nekaj izzivi pa preizkušamo tudi lasten spomin. Gostje: Nik Škrlec, igralec in voditelj, tudi nekdanji rekorder v citiranju decimalk števila pi dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana dr. Grega Repovš, vodja Laboratorija za kognitivno znanost, profesor na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Milica Gregorič Kramberger, specialistka nevrologije, Center za kognitivne motnje, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana  Oddajo o vzrokih Alzheimerjeve bolezni in potencialnih zdravilih lahko najdete tukaj.

V požaru v dijaškem domu na Poljanski ulici v Ljubljani so huje poškodovani trije dijaki, dva zdravijo zaradi zlomov, eden pa ima hude opekline in je v kritičnem stanju. Ravnatelj dijaškega doma je potrdil, da stavba nima požarnega alarma. Po besedah pristojnega ministra Vinka Logaja je takih domov 17 oziroma polovica. Drugi poudarki oddaje: - Vlada je dala zeleno luč za nakup oklepnikov patria. Minister za obrambo Borut Sajovic obljublja preglednost postopkov. - Svet Evropske centralne banke je osrednje evrske obrestne mere znova znižal za četrt odstotne točke. Depozitna obrestna mera je zdaj 2,75 odstotka. - Izrael je potrdil izpustitev treh izraelskih in pet tajskih talcev, ki jih je zadrževal Hamas. V zameno za to naj bi Izrael čez predvidoma pol ure izpustil 110 palestinskih zapornikov, od tega 30 otrok.

The Kingcast returns from hiatus next Wednesday, January 29th, with a brand new permanent co-host. Anthony Breznican has signed up for this new tour of duty for the show and before we hit the ground running next week I figured I would post this episode where you can get to know Brez a little bit.  This episode was previously only available on The Kingcast Patreon (www.patreon.com/thekingcast, sign up now!).

Is booze so bad that it should come with a warning label? The U.S. Surgeon General thinks so and has advised Congress to act.  What, if any, impact would potential legislation have? The hosts discuss. This episode also features an interview with Julie Cielo, the founder of pioneering non-alcoholic cocktail brand Ferm Fatale, who talks about the successes, missteps and eventual closure of her company. Show notes: 0:25: Marina Mike. Damp Jacqui. Vegas Craven. Aisle Ray. VIPers. Dunkin' Pits. Bad Booze. Bull Blood. – Ray thought John was doing Dry January, but it's another Craven (and Jacqui, sort of) that's off the sauce. Did we see Mike surf in MDR? You may see John and Ray in Las Vegas and San Diego in a few days. Just as Ray will never sit in a middle seat, Patagonia Provisions never misses. Which of us had dreams of launching a better-for-you soda brand in college? The answer is in our newsletter. Does the world need a Boston cream donut-scented conditioner or orange soda shampoo? Target and Walmart buyers say YES. Are government officials unfairly demonizing alcoholic beverages? What about sugar? Good questions, and we have answe… well, opinions. John mixes up a fresh batch of bull blood-infused beverages before Jacqui gives a ‘fiend a chance and Mike sweats from eating spicy cookies. 32:59: Interview: Julie Cielo, Founder, Ferm Fatale – Launched in 2015, Ferm Fatale was conceived as an “alternative social beverage” designed for health-conscious consumers and marketed as a mixer or a drink that could be served on its own. In the years that followed, the brand's positioning and packaging evolved to align with growing interest in sober living and rising demand for alcohol analogs. While Ferm Fatale built a significant online business and was carried by natural retailers in Southern California, including Erewhon, the brand faced operational and financial challenges that were difficult to overcome. Last year, Julie made the decision to shut down the company. Brands in this episode: Magic Cactus, Brez, Patagonia Provisions, Deschutes, Athletic Brewing, Jarritos, Dunkin', Cafiend, Barbarian Water, Bang, AI Energy, Talkback Shortbread, Ferm Fatale

“People don't know the half of what I've been through because I suppressed it so long…” ~ Mac Bre-Z Gucci Mane's first artist Mac Bre-Z, most known for her verses on Gucci Mane's early 2000s songs “Pillz” and “Go Head” does her second interview with Lalaa Shepard of The Progress Report to break down her frustrations with Gucci and confirms that there is no “beef” between them but she wants compensation and credit for her contributions to their songs, “Pillz” and “Go Head”. During the episode, Mac Bre-Z addresses social media critics who call her crazy, her issues with Keyshia Ka'oir, and shares why she believes Gucci Mane is a clone!

Zdravo. Kot smo obljubili, je tu silvestrska epizoda. Za tiste, ki bi radi silvestrovali z nami, polnoč praznujemo točno na 31 minuti in 42 sekundi epizode, tako da, če začnete s predvajanjem ob 23:28:18, se boste točno ob polnoči veselili prihoda novega leta z nami. Tokrat smo se preselili v studio 42, največji, kar jih premore naš mali podkast, kjer smo v svetlečih oblekah, s plesalkami in plesalci, big bandom Opravičujemo.se in pravim pravcatim kaminom uživali v pristnem novoletnem vzdušju. Ozrli smo se na leto 2024, v katerem smo končali trilogijo v petih delih, gostili dr. Alojza Kodreta in bili večkrat divje netočni, upamo pa da vsaj tolikrat zabavni. Nismo pozabili niti na brisačo, pangalaktični grlorez, za konec pa nazdravimo z upanjem, da nas v novem letu 2025 čaka še več smeha, spontanosti in divjih štosov, ki jih prinaša naš mali podkast. Rad' se 'mejte, lepo se 'mejte in ... samo brez panike.

With an undermanned Lakers squad, Austin Reaves “gifts” the Lakers with a win on Christmas Day against Golden State. Mike Trudell, Mike Bresnahan and Kevin Ding discuss the victory against Steph Curry and the Warriors and evaluate how the Lakers have looked in the last 5 games. Plus, Ding and Brez discuss some tough conversations they have had with some former Lakers on the beat! Catch all the Lakers action this season on Spectrum SportsNet+ with the NBA app when you add Spectrum Internet and at least one Mobile line. Plus, get a free Xumo Stream Box for six months! This offer is a slam dunk (total value of $194.99). Learn more: spectrum.com/getlakers

As we get ready to enter a brand new year, I revisit powerful moments from some of your favorite stars like Justin Hartley of Tracker, Caterina Scorsone of Grey’s Anatomy, Jared Padalecki of Supernatural/Walker, Oliver Stark of 9-1-1, Bre-Z of All American, Lana Parrilla of Once Upon a Time and Jennifer Love Hewitt. This episode is a reminder that no matter how successful one may be, we all go through experiences in life that are defining moments for us. We all hurt, and hopefully we all heal. We all have doubts, worries, and fears. We all learn important life lessons through our lived experiences. We all have things that we have never said before. I have always believed that through having real, honest and open conversation, we can feel a little less alone in this increasingly difficult world to navigate. I hope what these guests open up about in this episode help you feel seen. And I hope that the stories, advice, and perspectives they share help you enter 2025 feeling like you are putting your very best foot forward. Thank you for tuning in all year. Here’s to a wonderful new chapter. See you next year.See omnystudio.com/listener for privacy information.

Marja najde na podstrehi angelčka … Pripoveduje: Veronika Drolc. Napisal: Hans de Beer. Prevedla: Veronika Drolc. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Visoko v Alpah se dogaja nekaj, kar je še nedolgo nazaj veljalo za nepredstavljivo. Ledeniki, stoletja stabilni in mogočni, se talijo s hitrostjo, ki presega vse, kar smo videli doslej. Po ocenah znanstvenikov naj bi do konca stoletja izginilo več kot 90 % alpskih ledenikov – samo letos so švicarski izgubili kar 2,5 % svoje prostornine. Pred stoletjem je bilo na območju Švice še 4.000 ledenikov, danes jih ostaja le še četrtina. Slovenija premore dva mikro ledenika, Triglavskega in ledenik pod Skuto, ki sta zaradi toplih talilnih sezon tik pred izginotjem. Taljenje prinaša številne posledice: motnje v oskrbi s pitno vodo, večjo ranljivost za naravne nesreče in naraščajočo nevarnost za obiskovalce gora.Sogovorniki:mag. Miha Pavšek, višji strokovnoraziskovalni asistent, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melikadr. Jure Tičar, znanstveni sodelavec, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melikadr. Renato Roberto Colucci, raziskovalec, italijanski Nacionalni svet za raziskave, Inštiut za polarne znanosti

Welcome back to Father Knows Something! Real People. Real Stories. Real Dad advice with a dash of ADHD, and maybe a couple of millennials chiming in from time to time to add their takes. This week's episode has Jerry, Justin, and Matt and Amy from Midwest Married chatting about romance! Now romance, or the excitement associated with love can come at many phases.. from the planning your wedding phase, to the honeymoon, and even the post kid phase. It's important to keep it alive, but what do you do when you feel it fading? Is there a way to get the romance back? Luckily we have longtime married couple Amy and Matt here to help us tackle these ones! Can't wait to hear your thoughts too!  Checkout Midwest Married!!: https://www.youtube.com/@MidwestMarriedPodcast Audio for Midwest Married available wherever you listen to podcasts! Partners: Betterhelp: http://betterhelp.com/fks for 10% off your first month! BRĒZ: https://www.drinkbrez.com/ Promo Code: fks for $10 off! Dipsea: http://dipseastories.com/fks for 30 days FREE ! Submit your write-in ! https://forms.gle/8G2e4ockyZLNoiuX7 Bonus Stories on Patreon: https://www.patreon.com/fatherknows !! Our P.O. Box: Father Knows Something. 5042 Wilshire BLVD. #470. Los Angeles, CA. 90036 Follow up on Instagram @ Father Knows Something UPDATE US!! If your story has been read respond here: https://forms.gle/6CP9KoWvJ4NMKewa7 Video version available on YouTube: YouTube.com/fatherknowssomething  Be sure to subscribe and tell us what you would give for advice!