Podcasts about Velika

Velika pomorska nesreća kod Splitskih vrata. U sudaru katamarana i jedrilice poginule su četiri osobe. Nastavljeno je rušenje Vjesnikova nebodera u Zagrebu, spaljena zgrada će nestati u iduća dva tjedna. I u Karlovcu je održana Parada ponosa, izložbu LGBT poljubaca Grad nije odobrio.

Postala pravomoćna kazna od 7 godina zatvora za Branimira Glavaša zbog naređivanja ubijanja srpskih civila u ratnom Osijeku 1991. godine. Nevladine udruge traže od predsjednika Milanovića da Glavašu, osuđenom na toliku kaznu, oduzme čin i odličja. Jedna od liderica zeleno-lijeve oporbene stranke Možemo Sandra Benčić HDZ-ovce nazvala stokom. Stigle oštre reakcije. Je li upad istražitelja u srijedu u rano jutro u dom gradonačelnika Oroslavlja Viktora Šimunića povezan sa njegovim traženjem za veću transparentnost u istrazi oko pronevjera u Hrvatskom olimpijskom odboru? Velika vatrogasna vježba u Istri. Turisti su ovdje sigurniji nego u zemljama iz kojih dolaze, poručio županijski vatrogasni zapovjednik Dino Kozlevac. U Medulinu otvoren centar za starije osobe. Premijer Andrej Plenković na otvorenju podsjetio kako je četvrtina hrvatskih građana starija od 65 godina.

Naš novi gost je Stjepan Stazić — bivši košarkaš sa bogatom internacionalnom karijerom i danas jedan od ljudi koji grade ozbiljnu košarkašku priču u Austriji.Tokom igračke karijere nastupao je za klubove u Austriji, Benetton Treviso i Limoges CSP, a danas je suvlasnik BC Vienna.Razgovarali smo o prvoj sezoni BC Vienna u ABA League, izazovima sa kojima su se susreli, novim iskustvima koja su stekli, ali i o dugoročnoj viziji kluba — gde vide BC Vienna u narednih 5-10 godina i koliko daleko jedan klub iz Austrije može da napreduje u regionalnoj i evropskoj košarci.00:00:00 Uvod00:04:40 Utisci o sezoni 25/2600:11:15 Podrška grada Beča00:19:10 Publika i navijači00:27:30 Košarkaška baza u Austiji, igranje u ABA L.00:32:10 Velika pobeda Jao Mile Podkasta00:34:04 Odrastanje00:42:44 Ulazak u seniore00:50:40 Željkov prekor01:01:05 Duško Ivanović01:10:15 Laktaši, Ređo Kalabrija, Gorica, Limož...01:15:45 Košarka u Austiji nekad i sad01:24:05 NCAA i domaće lige01:29:20 Plan za posle01:32:40 Najteži protivnik01:38:00 Najveći talenat01:40:50 Petorka saigračaPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Stjepan StazićDatum: 27. Maj  2026. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #stjepanstazic #bcvienna #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Alfa in Omega, sta besedi, ki ju slišimo ob velikonočnem slavju. Velika je ta skrivnost, ki je razum ne more doumeti, doume jo lahko samo duh, ki prebiva prav v vsakem izmed nas. To je tisti del, o katerem je sveti Avguštin rekel ...

Radio Marija ir klausītāju veidots radio, kas nes Dieva Vārdu pasaulē. Radio Marija balss skan 24 stundas diennaktī. Šajos raidījumos klausītājiem kā saviem draugiem neatkarīgi no viņu reliģiskās pārliecības cenšamies sniegt Kristus Labo Vēsti – Evaņģēliju, skaidru katoliskās Baznīcas mācību. Cenšamies vairot lūgšanas pieredzi un sniegt iespēju ielūkoties visas cilvēces kultūras daudzveidībā. Radio Marija visā pasaulē darbojas uz brīvprātīgo kalpošanas pamata. Labprātīga savu talantu un laika ziedošana Dieva godam un jaunās evaņģelizācijas labā ir daļa no Radio Marija harizmas. Tā ir lieliska iespēja ikvienam īstenot savus talantus Evaņģēlija pasludināšanas darbā, piedzīvojot kalpošanas prieku. Ticam, ka Dievs īpaši lietos ikvienu cilvēku, kurš atsauksies šai kalpošanai, lai ar Radio Marija starpniecību paveiktu Latvijā lielas lietas. Radio Marija ir arī ģimene, kas vieno dažādu vecumu, dažādu konfesiju, dažādu sociālo slāņu cilvēkus, ļaujot katram būt iederīgam un sniegt savu pienesumu Dieva Vārda pasludināšanā, kā arī kopīgā lūgšanas pieredzē. "Patvērums Dievā 24 stundas diennaktī", - tā ir Radio Marija Latvija devīze. RML var uztvert Rīgā 97.3, Liepājā 97.1, Krāslavā 97.0, Valkā 93.2, kā arī ar [satelītuztvērēja palīdzību un interneta aplikācijās](http://www.rml.lv/klausies/).

Velika oklada

Fluent Fiction - Serbian: Easter Miracles: Triumph in the Serbian Field Hospital Find the full episode transcript, vocabulary words, and more:fluentfiction.com/sr/episode/2026-04-30-07-38-19-sr Story Transcript:Sr: Било је пролеће.En: It was spring.Sr: У српском селу, у пољској болници окруженој бреговима и цветним полињима, владала је необична оживелост.En: In the srpsko selo, in a field hospital surrounded by hills and flowering fields, there was an unusual liveliness.Sr: Била је Велика субота, дан пре Васкрса.En: It was Velika subota, the day before Easter.Sr: Уместо празничне тишине, чуо се жамор болничког особља.En: Instead of festive silence, there was the hum of hospital staff.Sr: Сестре и лекари били су заузети третирањем све већег броја пацијената.En: Nurses and doctors were busy treating an increasing number of patients.Sr: У једном од белих шаторића, млади доктор Милош је стојао над креветом.En: In one of the white tents, young doctor Miloš stood over a bed.Sr: Његов поглед био је уозбиљен.En: His gaze was serious.Sr: Милош је недавно завршио медицински факултет и жеља му је била да се докаже.En: Miloš had recently finished medical school and wanted to prove himself.Sr: Али сада се суочио са изазовом који је надилазио његово искуство.En: But now he faced a challenge beyond his experience.Sr: Није био сигуран у своје способности.En: He wasn't sure of his abilities.Sr: „Јелена, треба ми твој савет“, рече Милош, знајући да су њих двоје понекад у несагласју.En: "Jelena, I need your advice," said Miloš, knowing that the two of them were sometimes at odds.Sr: Јелена је искусна медицинска сестра, оштра и одлучна.En: Jelena was an experienced nurse, sharp and determined.Sr: Сложила је руке и погледала га.En: She folded her hands and looked at him.Sr: „Морамо брзо реаговати.En: "We need to react quickly.Sr: Ова болест се брзо шири.En: This disease is spreading fast.Sr: Шта предлажеш?En: What do you suggest?"Sr: “ упита она.En: she asked.Sr: „Приметио сам нешто у симптомима.En: "I noticed something in the symptoms.Sr: Мислим да знам шта је узрок“, рече он узбуђено.En: I think I know what the cause is," he said excitedly.Sr: Познавао је те симптоме из својих студија, мада није имао прилике да користи тај приступ у пракси.En: He recognized these symptoms from his studies, although he hadn't had the opportunity to use this approach in practice.Sr: Јелена га је проучавала пажљиво.En: Jelena studied him carefully.Sr: „Колико си сигуран?En: "How sure are you?"Sr: “ питала је.En: she asked.Sr: „Довољно сигуран да пробам“, одговори Милош са више самопоуздања.En: "Sure enough to try," Miloš replied with more confidence.Sr: Након кратке паузе, Јелена климну главом.En: After a short pause, Jelena nodded.Sr: „Добро, али морамо бити опрезни.En: "Okay, but we have to be careful.Sr: Немамо много ресурса.En: We don't have many resources."Sr: “Дан после Васкрса, болница је била тиха.En: The day after Easter, the hospital was quiet.Sr: Људи су стидљиво славили и надали се најбољем.En: People modestly celebrated and hoped for the best.Sr: Милош је применио свој план.En: Miloš implemented his plan.Sr: Пацијенти су били у изолацији.En: Patients were in isolation.Sr: Почео је третман који је студирао.En: He began the treatment he had studied.Sr: Био је нервозан, али веровао је у своју интуицију.En: He was nervous, but he trusted his intuition.Sr: Затим, као да је нека магија, симптоми су почели да попуштају.En: Then, as if by some magic, the symptoms began to subside.Sr: Пацијенти су се опорављали.En: Patients were recovering.Sr: Радост и олакшање завладали су болницом.En: Joy and relief spread throughout the hospital.Sr: Колеге су делиле Милошев успех.En: Colleagues shared Miloš's success.Sr: Јелена га је потапшала по рамену.En: Jelena patted him on the shoulder.Sr: „Добар посао, млади докторе“, рече са осмехом.En: "Good job, young doctor," she said with a smile.Sr: Сада су били тим.En: They were now a team.Sr: Милош је осетио нову срећу и сигурност у своју улогу.En: Miloš felt a new happiness and confidence in his role.Sr: Јелена и Милош научили су важну лекцију: чврстина и сарадња једина су права снага у тешким временима.En: Jelena and Miloš learned an important lesson: resilience and cooperation are the only true strength in difficult times.Sr: Љубав према људима и хуманост их је везала заједно.En: Love for people and humanity bound them together.Sr: Село је славило, не само Васкрс већ и нови почетак.En: The village celebrated not only Easter but also a new beginning.Sr: Док је сутон прекрио поље цвећа и дрвеће, Милош је знао да је стекао ново поверење у себе и своју професионалност.En: As dusk covered the field of flowers and trees, Miloš knew he had gained new confidence in himself and his professionalism.Sr: То је био његов прави васкрс.En: That was his true resurrection. Vocabulary Words:spring: пролећеfield hospital: пољска болницаunusual: необичнаliveliness: оживелостfestive: празничнеhum: жаморtreating: третирањемincreasing: све већегserious: уозбиљенprove: докажеchallenge: изазовомexperience: искуствоabilities: способностиadvice: саветat odds: несагласјуdetermined: одлучнаspread: шириsuggest: предлажешsymptoms: симптомимаopportunity: приликеaware: познаваоapproach: приступresources: ресурсаnervous: нервозанintuition: интуицијуsubside: попуштајуmiracle: магијаrelief: олакшањеresilience: чврстинаcooperation: сарадња

Velika noč je že mimo, spomini nanjo pa še ostajajo. Ob misli na dekoracije, praznično razpoloženje in druženje z najbližjimi se hitro ustavimo tudi pri hrani. Vsem znane stalnice velikonočne pojedine so šunka, hren in seveda jajca. Prav poraba teh se v prazničnem času še posebej poveča, kar je radiovedneža Sama spodbudilo k vprašanju, kako kokošim uspe znesti toliko jajc prav pred veliko nočjo. Sogovornik: dr. Dušan Terčič, Biotehniška fakulteta v Ljubljani

Na Bledu je dnevno varstvo za starejše organizirano v Medgeneracijskem centru Vezenine Bled pod okriljem Doma dr. Janka Benedika Radovljica. Gre za prostor povezovanja, sodelovanja in izmenjave izkušenj ter znanj. Velika pridobitev na Bledu je električno vozilo Tinček, za katerega so na Bledu pridobili evropska sredstva. Namenjen je predvsem starejšim in gibalno oviranim, zato da se izboljša njihova dostopnost do javnih storitev. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Duševne, čustvene in vedenjske motnje otrok in mladostnikov so postale prava epidemija. Na potrebo po dobrih rešitvah so se odzvali v občini Medvode, kjer je začela delovati Iniciativa za razvoj duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Poseben poudarek namenjajo delu s starši, saj so ti pomemben kanal pomoči otroku. Gostili smo pobudnico projekta psihoterapevtko Ksenjo Kos. Njihov namen je, da se stiske mladih pravočasno zaznajo, otroci pa dobijo podporo, ki jim omogoča varno in spodbudno okolje za razvoj.

Veliko nagrado Evrope v zborovskem petju je na tekmovanju v Mariboru osvojil Zbor sv. Nikolaja iz Litije, ki ga vodi Helena Fojkar Zupančič. V 89. letu starosti je umrl skladatelj Pavel Mihelčič.

Kako so se skozi post pripravljali na veliko noč, kako so obhajali cvetno nedeljo in veliki teden ter kako so praznovali nedeljo vseh nedelj - naši rojaki v Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije, v slovenski župniji sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi in v Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju in v Beneluksu? Naši sogovorniki so bili: župnik in delegat Jože Kamin, župnik Drago Gačnik in župnik Gregor Šemrl.

Svet se tiho približuje eni največjih zdravstvenih kriz našega časa, bakterije postajajo vse odpornejše na antibiotike, nova zdravila, ki bi lahko vzpostavila varnostni zid pred superpatogeni, pa veliko prepočasi prihajajo na trg. V Frekvenci X preverjamo stanje v Sloveniji in po svetu in hkrati raziskujemo inovativne rešitve proti nevarni odpornosti bakterij. Sogovorniki: dr. Stanislav Gobec, dr. Martina Hrast Rambaher, David Lukić (vsi s Fakultete za farmacijo v Ljubljani), dr. Bojana Beović (Infekcijska klinika UKC Ljubljana), dr. Irena Zdovc (Veterinarska fakulteta v Ljubljani) in dr. Gianluca Corno (Inštitut CNR-Water Research, Verbania v Italiji) Gost v Xpertizi je Marko Senčar Mrdaković, humani geograf in antropolog z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Poglavja: 00:00:20 Uvod ali kaj če pri okužbi ne zaleže več noben antibiotik? 00:04:03 WHO: Skrb vzbujajoče slabljenje razvoja protibakterijskih zdravil 00:05:19 Velika podjetja izstopajo iz razvoja protibakterijskih učinkovin 00:06:20 Kako pa je bilo z antibiotiki v preteklosti? 00:08:49 Kje danes iščejo nove antibiotike in o alternativah 00:12:02 Kaj raziskujejo na Fakulteti za farmacijo? 00:14:40 Kaj infektologe najbolj skrbi? 00:18:56 O odpornosti bakterij proti antibiotikom pri živalih z Ireno Zdovc 00:24:09 Corno: Mikrobna odpornost je globoko vpeta v okoljske procese 00:31:32 Xpertiza: Marko Senčar Mrdaković

Kako so se skozi post pripravljali na veliko noč, kako so obhajali cvetno nedeljo in veliki teden ter kako so praznovali nedeljo vseh nedelj naši rojaki v Sydneyju v Avstraliji, v Stuttgartu v Nemčiji in v Buenos Airesu v Argentini, so nam povedali slovenski duhovniki: frančiškan p. Darko Žnidaršič [0:57], dr. Zvone Štrubelj [14:34] in Robert Brest [34:11].

V oddaji smo med drugim objavili pogovor z nekdanjim novomeškim ordinarijem, škofom Andrejem Glavanom, ob 20. obletnici ustanovitve škofij, ki smo jo zaznamovali v tem tednu. Odmevalo je tudi praznično dogajanje v stolnicah na veliko noč ter drugi dogodki.

Praznovanje Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja, osrednje praznovanje vere med rojaki v Clevelandu je bilo čudovito, piše v biltenu župnije Marije Vnebovzete. Nekoliko ga je krojilo vreme, temperature so nihale, bilo je nekaj sonca, nekaj aprilskega deževja pa tudi snežink. Tako na cvetno nedeljo kot na veliko noč je v procesiji sodelovalo veliko ljudi v narodnih nošah. Odlično se je izkazal pevski zbor, pokazal je svojo prilagodljivost ob gostujočih organistih ob bolezni rednega organista Eda Ferrazzolija. Visoka je bila tudi udeležba pri blagoslovu velikonočnih jedi in pri bogoslužjih velikega tedna. Kot še piše v biltenu, so bili velikonočni prazniki povezani z življenjem, upanjem in lučjo. Imeli so srečo, da so na veliki petek in veliko soboto imeli električno energijo, medtem ko je večina soseščine bila brez nje. Torej je bilo tokrat v Clevelandu kar nekaj izzivov, a so vztrajali in zato so bila velikonočna praznovanja nepozabna in navdihujoča.

Rojaki v Buenos Airesu v Argentini so se zavzeto pripravljali na veliko noč. Slovenska duhovnika Franci Cukjati in Robert Brest sta obiskala tudi številne bolnike. Robert Brest je povedal, da so se starejši ob petju pesmi spomnili vseh kitic. Slovenci v Buenos Airesu obhajajo tudi veliko velikonočnih običajev, med temi je tudi priprava jedi za žegen in barvanje pirhov.

Bogato, raznoliko in polno simbolike je bilo praznovanje velike noči med rojaki v nemškem Stuttgartu. V postu so pred vsako nedeljsko mašo premišljevali križev pot, na cvetno nedeljo so pripravili butaro velikanko in izpeljali procesijo, na veliki četrtek so imeli biblijsko večerjo, na veliki petek je bila slovenska župnija del posebne velikonočne poti po mestu, na veliko soboto in veliko noč pa je župnik dr. Zvone Štrubelj v več krajih imel blagoslove jedi. Pri maši na velikonočni ponedeljek so se spomnili pokojnega župnika Aleša Kalamarja in se Bogu zahvalili za vse dobro, ki ga je izkazoval slovenski verski skupnosti v Stuttgartu in okolici.

Na vrh slemena nad reko Reko v Brkinih že stoletja meri čas idilična vasica Suhorje. Od tu sega pogled na vse štiri strani neba, prepišnost burje in vseh drugih vetrov pa ne ovira ponosnih domačinov, ki si predano prizadevajo ohranjati bogato kulturno dediščino. Med kamnitimi zidovi ozkih ulic deluje Vaško društvo Suhorje, ki že desetletje pripravlja prireditve z naslovom Jožefovo in Velika noč na Suhorju. Letošnjo deseto prireditev smo obiskali tudi z našim mikrofonom.

V slovenski župniji v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji so imeli vse obrede velikega tedna, na veliko noč pa je župnika p. Darka Žnidaršiča čakala kar dolga pot. Zjutraj je bila v župnijski cerkvi sv. Rafaela vstajenjska maša s procesijo, opoldne je bila maša v hrvaški cerkvi v Wollongongu, zvečer pa še v Canberri. Povsod je bil po maši še blagoslov jedi. Na velikonočni ponedeljek je bila v Merrylandsu maša, po njej pa kosilo in pirhovanje. Pripravili so srečelov, darovi so namenjeni za obnovo kapelice na slovenskem delu pokopališča v Sydneyju.

Velika noč je srčika krščanstva – vstajenje Jezusa Kristusa. To je sporočilo upanja, prenove in življenja, ki presega čas in prostor. V oddaji se bomo med drugim spraševali, kako to sporočilo nagovarja ljudi. Kako se lahko zgodba vstalega Kristusa danes dotakne srca in življenja posameznika? Z nami bo mag. Simon Sever, evangeličanski duhovnik iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci, s katerim bomo raziskovali prav to – kako velikonočno sporočilo živi danes in kako se prepleta s sodobno evangelizacijo.

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani verujejo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost. Učenca na poti v Emavs sta ga prepoznala po lomljenju kruha. Na velikonočni ponedeljek želijo verniki utrditi vero v vstalega Jezusa tako, da veselo novico o vstajenju delijo s prijatelji in se skupaj z njimi veselijo. Velik del pravoslavnih kristjanov bo sicer zaradi uporabe starejšega julijanskega koledarja veliko noč letos praznoval 12. aprila. O pomenu velike noči za današnjega človeka premišljujeta koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf in mag. Simon Sever, evangeličanski duhovnik iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci v Prekmurju.

Drugi poudarki oddaje: - Obrtno-podjetniška zbornica Logatec pripravila strokovno konferenco o spodbujanju podjetništva med mladimi. - Velika noč prinaša začetek turistične sezone. Na Gorenjskem so pripravili razvojni forum, v Rogatcu pa so predstavili novo turistično sezono. - S tradicionalnim srečanjem v ribolovu na najtežjo postrv ilirskobistriška ribiška družina začenja ribolovno sezono na salmonide.

Velika noč je največji krščanski praznik, praznik veselja in upanja, zmaga življenja nad smrtjo. V času, ko človeka pogosto spremljajo negotovost, strah, osamljenost in vprašanja o smislu, velikonočno sporočilo vedno znova odpira temeljno resnico krščanske vere: da trpljenje in smrt nimata zadnje besede, ampak da je zadnja beseda Božja — in ta je življenje. Kaj pravzaprav pomeni Kristusovo vstajenje za človeka danes? Kako naj veliko noč ne le obhajamo, ampak tudi živimo? Kaj nam prinaša v osebnih stiskah, v naših odnosih, v družbi? Vabljeni k poslušanju. Foto: Radio Ognjišče

Velika noč je praznovanje največjega čudeža, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Beneški petnajstdnevnik Dom v sveži izdaji postavlja v ospredje glavno sporočilo osrednjega krščanskega praznika, ki je mir. Objavljen je urnik svetih maš od sobote pred cvetno nedeljo do velikonočnega ponedeljka za Nadiške doline, Idrsko dolino, Terske doline, Kanalsko dolino in Rezijo. Na voljo bo tudi možnost za vse, ki bi ob teh praznikih radi šli k slovenskemu bogoslužju. Jutri bo pri tedenski sveti maši po slovensko v farni cerkvi v Špetru ob 19. uri blagoslov ojčnih vejic. Na veliko soboto, 4. aprila, ob 18. uri bo v cerkvi v Ažli velikonočna vigilija v slovenskem jeziku. Na začetku bo duhovnik opravil blagoslov ognja, na koncu pa bo še tradicionalni blagoslov velikonočnih jedil. Velikonočna številka beneškega Doma prinaša še prilogo o Marijini romarski poti v Porčinju, kjer je »Ne boj se« po Mariji zaslišala Terezija Dush in nanj odgovorila.

Ministrstvo za kulturo je lani poleti objavilo javni razpis Povezani s kulturo, namenjen podpori kulturnim dejavnostim romske skupnosti. Z razpisom želijo okrepiti znanje in možnosti romskih organizacij za pripravo kulturnih dogodkov ter spodbuditi medkulturni dialog in večjo socialno vključenost. Izbrani prijavitelji so z aktivnostmi začeli januarja, Sandi Horvat je obiskal tiste v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti.

I dok se humanitarna i energetska kriza na Kubi pogoršava, američki predsjednik Donald Trump najavio je da planira „preuzeti“ taj karipski otok. Stručnjaci za međunarodnu politiku navode da bi to bila još jedna ilegalna intervencija američkog predsjednika, nakon Venezuele i Irana, te podsjećaju na dugu povijest američkih intervencija na i prema Kubi.

Nacionalni inštitut za biologijo je pretekli teden podelil najvišja letna strokovna priznanja za raziskovalne dosežke, za komuniciranje znanosti, strokovno podporo in razvoj inštituta, in tudi veliko nagrado Miroslava Zeia za življensko delo. Imenovana je po slovenskem biologu (*1914 Nabrežina pri Trstu, +2006 Drniš), enem prvih direktorjev inštituta v začetku šestdesetih in dolgoletnem vodji Morske biološke postaje v Piranu. Letošnja prejemnica je donedavna direktorica inštituta, mikrobiologinja prof.dr. Maja Ravnikar, s katero smo v pogovoru povzeli njene raziskovalne dosežke, med katerimi je v ospredju tudi izjemno hiter razvoj metode za sledenje virusu SARS-CoV-2 v odpadnih vodah v času pandemije covida-19. V njenem mandatu (2021–2025) se je leta 2023 NIB preselil v novo sodobno raziskovalno stavbo, Biotehnološko stičišče NIB (BTS-NIB). FOTO: Maja Ravnikar VIR: Program Ars (Goran Tenze)

Provodi se povratak hrvatskih državljana iz ratom zahvaćenog prodručja na Bliskom istoku. Velika njemačka obrambena tvrka Rheinmetal kupila jednu od najvećih hrvatski tvrtki u tom sektoru – Dok-ing. Ukrajinski investitor koji planira u Sisačko-moslavačkoj županiji izgraditi veliku tvornicu za preradu peradi, čemu se protive nevladine udruge i neke stranke, kaže da je žrtva prljave kampanje. U hrvatske škole uvode se nova pravila – zabranjena je upotreba mobitela, a niz prijestupa će se oštrije kažnjavati.

Mūsu zemei ir nepieciešama dziedināšana un atmoda. Aicinam ikvienu kristieti, kura sirds deg par Latviju, tās cilvēkiem, par kristīgo draudžu patiesu tuvošanos Dievam - pulcēties uz grēknožēlas vakaru Rīgas Vecās Svētās Ģertrūdes baznīcas pagrabstāvā sestdien, 7. martā plkst 17:00.

Radio Marija ir klausītāju veidots radio, kas nes Dieva Vārdu pasaulē. Radio Marija balss skan 24 stundas diennaktī. Šajos raidījumos klausītājiem kā saviem draugiem neatkarīgi no viņu reliģiskās pārliecības cenšamies sniegt Kristus Labo Vēsti – Evaņģēliju, skaidru katoliskās Baznīcas mācību. Cenšamies vairot lūgšanas pieredzi un sniegt iespēju ielūkoties visas cilvēces kultūras daudzveidībā. Radio Marija visā pasaulē darbojas uz brīvprātīgo kalpošanas pamata. Labprātīga savu talantu un laika ziedošana Dieva godam un jaunās evaņģelizācijas labā ir daļa no Radio Marija harizmas. Tā ir lieliska iespēja ikvienam īstenot savus talantus Evaņģēlija pasludināšanas darbā, piedzīvojot kalpošanas prieku. Ticam, ka Dievs īpaši lietos ikvienu cilvēku, kurš atsauksies šai kalpošanai, lai ar Radio Marija starpniecību paveiktu Latvijā lielas lietas. Radio Marija ir arī ģimene, kas vieno dažādu vecumu, dažādu konfesiju, dažādu sociālo slāņu cilvēkus, ļaujot katram būt iederīgam un sniegt savu pienesumu Dieva Vārda pasludināšanā, kā arī kopīgā lūgšanas pieredzē. "Patvērums Dievā 24 stundas diennaktī", - tā ir Radio Marija Latvija devīze. RML var uztvert Rīgā 97.3, Liepājā 97.1, Krāslavā 97.0, Valkā 93.2, kā arī ar [satelītuztvērēja palīdzību un interneta aplikācijās](http://www.rml.lv/klausies/).

Na Zimski šoli slovenskega jezika v Ljubljani smo ujeli utrip med udeleženci z vsega sveta. Z Evo Marijo Puc, glasbenico slovenskih korenin, ki bo na Evroviziji zastopala Luksemburg, smo se pogovarjali o vezeh s Slovenijo; z novim predsednikom Društva v tujini izobraženih Slovencev Žanom Dapčevičem pa o kroženju znanja in smernicah delovanja društva VTIS v novem mandatu.

Piše Tonja Jelen, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Druga pesniška zbirka pesnice in prevajalke Žive Čebulj Praznih rok upesnjuje slo po življenju in vsem, kar ga polni. Že v prvi pesmi se zgosti misel celotne zbirke: »da se ne ubiješ / vsako jutro znova / je vseeno neverjeten čudež // la vie est un miracle«. Zbirko sestavljajo cikli oscilacije, razgrnitve, zagrnitve, umiritve in prepustitve, ki jim sledi zadnji del odzvanjanja. Ta pojasnjuje zadnje verze v pesmih, ki so pisani v poševnem tisku. Gre za citate, asociacije, omembe oseb in misli iz intervjujev in tudi spletno povezavo. Avtorica s tem spretno komunicira z bralstvom, kaže pa tudi na dosledno navajanje navdihov. Vsak cikel upravičuje svoje poimenovanje, zbirko pa se lahko bere tudi kot poemo čustev in porajajočih se stanj. Gre za naval, ki ga avtorica strastno in umirjeno vodi. To so pesmi, v katerih sije svetloba in se kažejo odtenki teme. A vedno se najde odločnost, da nikoli ni konca. Tega je mogoče povezati s subjektinjinim obiskom pokopališča, kar je kot odgovor na avtoričin pesniški prvenec Sama ljubezen je to iz leta 2023. V njem sta bila jasno prikazana umiranje in minevanje, ki sta se povezovala z neznosnim trpljenjem in porajajočim se vprašanjem o odrešenju. A če se je avtoričin prvenec spraševal o evtanaziji, nas zdaj poezija usmerja k smislu življenja. Tudi če se »sestavljaš vsak dan znova«, je to vredno. Obsežna pesniška zbirka se s prostim verzom in opustitvijo velikih začetnic posveča premišljevanju o vsakodnevnih smislih, radostih in teminah. Vse to je jezikovno pregneteno in izčiščeno v kratke verze. Pesmi so različnih dolžin, a njihova intenziteta je vedno enaka, vse imajo naboj, ki je eden najmočnejših kvalitet obravnavanega dela. Pomembno je tudi zavedanje odgovornosti do drugih. Živa Čebulj namreč poudarja, da ti drugi lahko da tudi svoje skrbi in bolečino. Odziv subjektinje je zrel, saj kljub svoji lastni temini vedno želi pomagati. Obenem je to tudi zbirka, ki govori o želji po bližini in dvojini z moškim, vendar se pri tem pojavi ključen pomislek o nasilju in poniževanju ženske. Brutalnosti pa tudi v naravi ni mogoče uiti. Občutenje do nje se kaže skozi vso zbirko. Eden izmed močnejših atributov je poistovetenje z različnimi literarnimi junakinjami, pri čemer gre za prikaz upora. Ne, subjektinja ne bo nikoli spadala v zbirko pop ikon. Sodi med »samosvoje«, kot jih označujejo drugi in druge: »zato ker sem morana / jenta / jagababa / pehta // živa«. Čeprav se pesnica sprašuje o ravnovesju, je ženstvena divjost izražena na svojstven način. V času ponovnega vzpona tradicionalnih ženskih podob je to več kot nujno, tudi v leposlovju. Pesmi v zbirki Praznih rok vstopajo v svet bolečine, v stanje odmika. Velika rešiteljica je poezija: »ko sem najbolj razdejana / pride pesem / vzame me v naročje / kakor kralj iz podzemlja // jablana spoznanja raste v meni // in zacveti / ko sem najbolj darovana«. Tudi sicer ima poezija močno, odrešilno vlogo. Pri tem ne gre za pretirano idealizacijo, temveč pomeni pobeg, pomiritev in ne nazadnje varnost. V zbirki deluje kot kontrapunkt vsemu spraševanju. Živa Čebulj je z drugo pesniško zbirko Praznih rok še bolj prepričala in daje vedeti, kako pomembno je ohranjati čudenje, iskanje svetlobe in morebiti tudi hrepenenje. Prav to daje živost, ki jo lahko povežemo tudi z avtoričinim imenom in s slovansko boginjo. Pesmi so v svoji izraznosti iskrene, ne glede na to, kaj vse odpirajo. Tako je tudi življenje, in tega se avtorica dobro zaveda in ne olepšava.

Borilne veščine so tako rekoč vse življenje njegova ljubezen. Gospod Alojz Miklavčič, borec v različnih zvrsteh borilnih veščin, je bil tudi nemški državni prvak in dosegal mednarodne uspehe. V Slovenijo je pripeljal borilno veščino Pon-Do-Kwan, ustanovil klub in tako vzgojil vrsto svetovnih in evropskih kikboksarjev. Njegovo znanje je bogato, podlaga za vse pa je velika ljubezen do tega športa. V zadnjih dneh lanskega leta je Gospoda Alojza Miklavčiča pred mikrofon povabila Lucija Fatur.

Novi TV ili telefon? Velika pomoć ili brže do demencije? Godina koja je upravo počela donosi značajne tehničke novitete na planu takozvane zabavne elektronike i mobilne telefonije. U ovoj epizodi Vas Maja Marić i Saša Bojić informišu o tome kakve sve trendove možemo očekivati kada je reč o novim televizorima i mobilnim telefonima. Ključ svega je, naravno, veštačka inteligencija koja će ove godine prestati da bude atrakcija sama po sebi već će postati sastavni deo softvera – ali i hardvera. Von Sasa Bojic.

Tatjana Ažman letos praznuje trideset let ustvarjanja v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je leta 2015 prejela naziv priznane dramaturginje za področje opere in baleta. Je osebnost številnih teatroloških vlog, saj gledališče raziskuje in soustvarja v najrazličnejših dimenzijah. Njeno delo povezuje teorijo, dramatiko, pedagoško delo in kulturno diplomacijo, spremljajo pa ga razgledanost, predanost in mednarodna prepoznavnost. V prvem delu oddaje smo se z gostjo pogovarjali o njeni dramaturški poti in delu v matični operni hiši pa tudi nalogah in poslanstvu dramaturginje.

Nemanja Bešović bivši košarkaš Partizana trenutno je u ulozi komentatora na Arena sport, a sa svojih 221cm visine spada u najvišeg na svetu ko se bavi tim poslom.Uživajte u TRI sata razgovora :)00:00:00 Uvod00:06:00 Novo lice Arena sport00:31:30 Pratiš košarku? EL? NBA?00:37:45 Odrastanje00:42:50 Odrastanje, maštamnja...00:52:45 Velika seoba - šrelazak u NS01:05:00 PARTIZAN01:20:50 Prvi minuti za Partizan01:29:00 Vrhunski centri kao saigrači01:48:35 Odlazak u Belgiju - Avanture sa Jankelom02:00:45 Opel Meriva na trkačkoj stazi02:03:10 Odlazak u Arapski svet02:09:30 Strumica, drž ne daj02:19:00 Bliski Istok, Šari agent02:36:36 Sirija, Irak, Iran...02:50:10 Tajvan i Indonezija02:54:40 Najteži protivnik i najveći talenat sa kojim si igrao?02:56:50 Šta ti je košarka donela?02:58:30 Savet za mlade?03:30:05 Petorka saigračaThumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Nemanja BešovićDatum: 29.10. 2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #nemanjabesovic #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Velika pljačka vlaka

Više od tri godine nakon što je prvi put najavljena, nova antena za duboki svemir će biti puštena u rad u Zapadnoj Australiji. Velika radio antena projekt je Europske svemirske agencije i australskog CSIRO-a koji ima za cilj proširiti mogućnosti istraživanja i razumijevanja našeg svemira, uključujući misije praćenja Sunca zbog potencijalno opasnih solarnih aktivnosti.

Včasih vendarle ni tako slabo, če si majhen. Pripoveduje: Gregor Čušin. Napisal: Tomo Podstenšek. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

U sklopu ključnog sporazuma s Australijom, 280 stanovnika Tuvalua će svake godine primiti stalnu boravišnu vizu. Neki ljudi smatraju ovu ponudu gorko slatkom budući da njihova otočna zemlja nestaje uslijed povećanja razine mora. No, postoje nagađanja da bi čitavo stanovništvo pacifičkog otoka Tuvalu u idućih četrdeset godina moglo živjeti u Australiji ako potražnja za novom viznom lutrijom ostane velika.

V Lillu se v soboto začenja 112. Dirka po Franciji. V napovednem podkastu gostimo Primoža Čerina, ki je leta 1986 postal prvi Slovenec, ki je najslovitejšo kolesarsko dirko tudi končal. Razgovoril se je o spominih na svoj debi, današnjih favoritih, razmerjih moči, trasi in še marsičem. Vabljeni k poslušanju.

Nevena Ignjatović je najtrofejnija skijašica u našoj istoriji i predsednica Skijaškog saveza Srbije._______________________________________________________________________________________________Sponzori ⚡️Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Zdravo. V epizodi, kjer nas svetilnost kitajske ure pošteno vrže iz tira, brezsramno preigramo vse od Esmeralde, Jezusa, otrokom prijaznih jaht (ker za otroke gre in tudi bogati otroci si zaslužijo lepo otroštvo), do tega, da številka devetinšestdeset (69) že dolgo ni več smešna. Tudi 9. poglavje dodatka trilogije v petih delih obdelamo. V njem se pojavijo nore krave, take, ki si res želijo biti pojedene. Ugotovimo, da ima Zaphod v tej knjigi res močno podjetniško žilico, vse pa se pripravlja na bitko med Thorom in Ovečenim Velepotežem.

Naši gosti - Ivan Bešlić, CEO Sofascorea i predsjednik upravnog odbora CisExa, Milly Dollan, direktorica agencije za lobiranje Rud Pedersen Hrvatska i Davor Aničić, direktor tvrtke VelebitAI i član upravnog odbora udruge CroAI raspravljali su o američkoj politici, sprezi te iste politike i big techa, ljubavi Elona Muska i Donalda Trumpa te, konačno, što bi to sve moglo donijeti hrvatskim IT tvrtkama.Razgovarali smo dan nakon prilično oštrog govora američkog potpredsjednika J.D. Vancee na pariškom AI Summitu u kojem je vrlo neuvijeno EU prozvao za previše regulacije kad je u pitanju umjetna inteligencija._______________0:00 Uvod1:50 Američki potpredsjednik JD Vance ima pravo kad EU upozorava na previše regulacije3:30 SAD će natjerati EU da prestane strogo regulirati BigTech 4:90 Velika ulaganja u AI u SAD-u potaknut će Kinu da dodatno poveća napore u razvoju AI 5:50 Slijedi nam novi hladni rat koji se vodi čipovima i umjetnom inteligencijom7:55 Trump će, kako bi SAD bio prvi u tehnologiji, zeznuti ostatak svjetskog IT-ja12:00 Okupljanje Bezosa, Zuckerberga, Cooka oko Trumpa dobar je signal za cijelu IT zajednicu15:38 Trump je hirovit, nepredvidiv i lako uvrjedljiv, samo je pitanje kad će ljubav pući s IT zajednicom20:30 Rasizam, seksizam i trollanje postat će još gori na društvenim mrežama zbog deregulacije pod Trumpom23:56 Hoće li SAD kažnjavati Big Tech sa simboličnim kaznama?25:07 Hrvatske i europske “defencetech” tvrtke će zbog Trumpove politike rasti 10x brže26:30 Hrvatske tech tvrtke koje već nisu će masovno seliti svoj službeni HQ u SAD kako bi se zaštitile od Trumpovih carina34:35 Hrvatske IT tvrtke prisutne na američkom tržištu trebale bi smanjiti rizik poslovanja i tražiti prilike na istoku39:20 Kongres će ove ili najkasnije iduće godine ratificirati sporazum o ukidanju dvostrukog oporezivanja između Hrvatske i SAD-a. _______________

Brbotajoče. Tako bi lahko opisali leto 2024 v umetni inteligenci. Jezikovni modeli postajajo multimodalni, na osnovi besedilnih ukazov dovršeno ustvarjajo video in avdio vsebine; orodja so vse bolj personalizirana, razmahnili so se tudi odprtokodni projekti. Kaj umetna inteligenca zmore danes, preverjamo v tokratni Frekvenci X. Še to: Žal se nismo mogli izogniti omembi imen velikih korporacij. To ni reklama, le prelet tem, ki trenutno najbolj odmevajo na področju umetne inteligence. Strokovni sodelavec je dr. Matej Huš.Gostje:Marko Grobelnik, Inštitut Jožef Stefandr. Simon Krek, Center za jezikovne vire in tehnologije, Univerza v LjubljaniTomaž Savodnik, Zavod za informacijsko družbo, avtor jezikovnega modela TinySLlamadr. Aleksander Sadikov, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani Zapiski: Želite pomagati pri zbiranju besed za slovenski veliki jezikovni model? Besedila lahko oddate na tej spletni strani. Zbirajo seminarske naloge, kratke zgodbe, eseje, tudi korespondenco elektronske pošte - prav vsako besedilo šteje. Jezikovni model, naučen na 9,2 milijarde besed, lahko preizkusite tu. Sora Gemini O testiranju o1 Primer glasbe, ki jo ustvarja umetna inteligenca Primer podkasta, ki ga ustvari umetna inteligenca NotebookLM Poglavja oddaje: 01.40: Kaj za iskanje po spletu uporabljajo mimoidoči v Ljubljani? 02.52: O o1 in tem, ali ima res samoohranitveni nagon 08.42: Ključni mejniki v orodjih umetne inteligence od leta 2017 do danes 11.10 Nobelove nagrade leta 2024 in umetna inteligenca 13.15: O Sori in ustvarjanju avdia in videa iz besedila 15.00 Prevešamo se k multimodalnim modelom 18.38 Primer Gemini 21.10 Bodo agenti naslednja velika stvar? 25.50 Umetna inteligenca ustvarja podkaste 27.56: Razmah odprtih in odprtokodnih projektov 29.50 Tomaž Savodnik o svojem modelu 32.00 O jezikovnem modelu, ki ga pripravljajo v Centru za jezikovne vire in tehnologije 34.34 Kako lahko pomagamo slovenskemu modelu? 35.35 O AI Aktu in tem, ali gre v pravo smer? 38.20 Zlorabe modelov sinteze govora 40.36 Kaj bo zaznamovalo leto 2025? 48.15 Kaj pa prihodnjič?