Podcasts about sredi

Sredi gozda je bil v goščavi skrit zapuščen vodnjak. Sonce ni moglo prodreti skozi drevje in zato je bil vodnjak mračen in v njem so ...Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Zadnja oktobrska nedelja nas je še enkrat spomnila, da je mesec posvečen tudi misijonom. Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar je skušal posredovati papeževo vzpodbudo k apostolski gorečnosti, ki ostaja bistveni del prenove Cerkve. Misijonarjem se bo zahvalil za zglede, darovalcem pa za vso pomoč.

Zadnja oktobrska nedelja nas je še enkrat spomnila, da je mesec posvečen tudi misijonom. Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar je skušal posredovati papeževo vzpodbudo k apostolski gorečnosti, ki ostaja bistveni del prenove Cerkve. Misijonarjem se bo zahvalil za zglede, darovalcem pa za vso pomoč.

Kdor je v teh dneh obiskal Trst, je na Velikem trgu zagotovo opazil veliko nenavadno plovilo. Gre za kopijo batiskafa Trieste/Trst, ki je leta 1960 v Marijanskem jarku dosegel skoraj 11 tisoč metrov globine. Plovilo, ki se je zapisalo v zgodovino, je bilo zgrajeno v Trstu, od tod tudi njegovo ime. Več o zgodbi, ki jo je v sodelovanju s tržaško občino obudilo potapljaško športno društvo Mare Nordest v prispevku Špele Lenardič:

Sredi gozda je stalo mogočno drevo. Bilo je najveličastnejše daleč naokoli. Nekega dne so korenine rekle drevesu: »Res je, vsakdo, ki te vidi, … Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Sredi gozda je stalo mogočno drevo. Bilo je najveličastnejše daleč naokoli. Nekega dne so korenine rekle drevesu: »Res je, vsakdo, ki te vidi, … Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nobelovi nagrajenci za fiziko so letos Britanec John Clarke, Francoz Michel Devoret in Američan John Martinis. Sredi 80 ih let so v seriji eksperimentov pokazali, da je mogoče zakone kvantnega sveta, ki določajo obnašanje atomov in subatomskih delcev, prenesti tudi v naš, makroskopski svet.

Sredi meseca bo znana časovnica konkretnih ukrepov za krepitev evropske obrambe. Evropska komisija se je k temu zavezala na včerajšnjem neformalnem vrhu članic Unije na Danskem. Drugi poudarki oddaje: Izraelska vojska prestregla del ladij flotilje s človekoljubno pomočjo za Gazo in aretirala več kot 200 ljudi. Pred parlamentarno ustavno komisijo danes predlog sprememb ustave o imenovanju in razreševanju ministrov. Med ukrepi, predlaganimi za zajezitev naraščanja absentizma, predložitev načrta, kaj delavec med bolniško odsotnostjo sme početi in česa ne.

Grant Teaff, nekdanji glavni nogometni trener na univerzi, v svoji knjigi Verujem, pripoveduje zanimivo zgodbo, ki govori o mladem fantu, ki je bil ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Grant Teaff, nekdanji glavni nogometni trener na univerzi, v svoji knjigi Verujem, pripoveduje zanimivo zgodbo, ki govori o mladem fantu, ki je bil ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pred skorajšno slovesno akademijo Univerze v Novi Gorici ob 30. obletnici ustanovitve smo se pogovarjali z njenim rektorjem. Prof.dr. Boštjan Golob je leta 2022 nasledil ustanovnega rektorja, nekdanjega direktorja Inštituta Jožef Stefan prof.dr. Danila Zavrtanika. V goriško univerzitetno središče je prišel z Inštituta Jožef Stefan in ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Sredi 90-ih let sta to, na začetku kot Fakulteto za znanost o okolju, v nadaljevanju kot Politehnika Nova Gorica, od leta 2006 pa kot univerza, ustanovila Občina Nova Gorica in Inštitut Jožef Stefan. Z okoli 700 študenti, šestimi fakultetami, Akademijo umetnosti in desetimi raziskovalnimi laboratoriji ta še vedno ne »javna« univerza nadaljuje svojo od začetka v raziskovanje usmerjeno dejavnost. FOTO: Rektor UNG Boštjan Golob VIR: spletna stran ung.si

V Ljubljani je od včeraj na ogled razstava Večna pomlad / Eternal Spring priznanega umetnika slovenskih korenin, v Clevelandu v ZDA rojenega Garyja Bukovnika. Sestavljajo jo akvareli, v katerih Bukovnik skozi motive cvetja ujame moč narave, razkošje barv in simboliko pomladi kot večne obnove. Razstava bo v atriju ZRC SAZU na ogled do 28. septembra. Odprtja, ki sta ga organizirala Slovenska izseljenska matica in ZRC, se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon, ki je z umetnikom podpisal donatorsko pogodbo. Bukovnik bo namreč naši državi podaril nosilno delo razstave – sliko Pomladna kompozicija. Donacija je izraz umetnikove osebne povezanosti s slovenskim narodom, kulturo in dediščino ter spoštovanja do domovine njegovih prednikov. Gary Bukovnik bo jutri tudi gost septembrskega večera z izseljenskimi ustvarjalci Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Z njim se bo pogovarjala državna sekretarka Vesna Humar.

V Ljubljani je od včeraj na ogled razstava Večna pomlad / Eternal Spring priznanega umetnika slovenskih korenin, v Clevelandu v ZDA rojenega Garyja Bukovnika. Sestavljajo jo akvareli, v katerih Bukovnik skozi motive cvetja ujame moč narave, razkošje barv in simboliko pomladi kot večne obnove. Razstava bo v atriju ZRC SAZU na ogled do 28. septembra. Odprtja, ki sta ga organizirala Slovenska izseljenska matica in ZRC, se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon, ki je z umetnikom podpisal donatorsko pogodbo. Bukovnik bo namreč naši državi podaril nosilno delo razstave – sliko Pomladna kompozicija. Donacija je izraz umetnikove osebne povezanosti s slovenskim narodom, kulturo in dediščino ter spoštovanja do domovine njegovih prednikov. Gary Bukovnik bo jutri tudi gost septembrskega večera z izseljenskimi ustvarjalci Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Z njim se bo pogovarjala državna sekretarka Vesna Humar.

Za slovensko avtorico v središču jubilejne, 40. izdaje festivala Vilenica je bila letos izbrana Maja Haderlap, leta 1961 v Železni Kapli rojena pesnica in pisateljica. Svoj pesniški prvenec je objavila že leta 1983, zbirko Žalik pesmi, prozni prvenec pa je sledil šele čez osemindvajset let, leta 2011, in sicer izjemno uspešen roman Angel pozabe. Zanj je prejela nagrado Ingeborg Bachmann. Letos, dve leti po objavi v Avstriji, je v slovenskem prevodu izšel tudi njen roman Ženske v temi. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom se bomo sprehodili po avtoričinih literarnih postajah. Predvajamo del pogovora, ki je pomenil uvodni dogodek letošnje 40. Vilenice. Z Majo Haderlap se je v ponedeljek v Atriju Regionalnega RTV-centra Koper/Capodistria pogovarjala Irena Urbič.

Dva beduinska mladeniča sta se sporekla in stepla. Sredi pretepa je eden od fantov izvlekel nož in zabodel drugega v prsi. V strahu in grozi je ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Dva beduinska mladeniča sta se sporekla in stepla. Sredi pretepa je eden od fantov izvlekel nož in zabodel drugega v prsi. V strahu in grozi je ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nadškof Zore ob dnevu spomina na žrtve režimov: Sredi doline mrtvaških kosti moramo kričati Božjo besedoKmetijska ministrica na odprtju Agre napovedala zakonodajne spremembe za trajno in odporno kmetijstvo.Ekonomist Mojmir Mrak: Vlada skoraj nič ne stori za povečanje konkurenčnosti gospodarstva.Četrtina občin še nima izvajalca za dolgotrajno oskrbo na domu, opozarjajo župani pred skorajšnjim izdajanjem odločb.Ohlajanje trga dela se nadaljuje.Šport: Slovenske odbojkarice v premiernem nastopu na svetovnem prvenstvu izgubile z ZDAVreme: Popoldne še nekaj ploh, jutri bo razmeroma sončno in sveže.

Na Brezjah v svetem letu 2025 predstavljajo romarska svetišča. O tem smo se pogovarjali z rektorjem bazilike p. Robertom Bahčičem in vodjo tamkajšnjega romarskega urada dr. Andrejo Eržen Firšt.

Na Brezjah v svetem letu 2025 predstavljajo romarska svetišča. O tem smo se pogovarjali z rektorjem bazilike p. Robertom Bahčičem in vodjo tamkajšnjega romarskega urada dr. Andrejo Eržen Firšt.

Piše Muanis Sinanović, bere Dejan Kaloper. Aleš Šteger, doma in v tujini večkrat nagrajeni pesnik in pisec, je več let izvajal projekt Na kraju zapisano, v okviru katerega je na krajih dogajanja pisal o lokalno in globalno pomembnih dogodkih. Med drugim je za izložbo kavarne Maxi opazoval, premišljeval in pisal o velikih protestih proti političnim elitam, ki jih poznamo pod imenom vseslovenska vstaja. Ta projekt se je nekaterim zdel sporen, saj naj bi voajersko parazitiral na stiskah in strasteh drugih. Vendar pa so kritike pogosto prišle iz krogov, ki etičnega faktorja v svojih spoznavnih metodah ne priznavajo oziroma ga nadomeščajo s političnim. Politično naj bi bilo vsezajemajoče in tudi etično naj bi mu bilo podrejeno, zato lahko rečemo, da je šlo za politično kritiko. Vprašanje je vsekakor kompleksno, vendar se zdi, da je v romanu Ogenj Šteger uporabil sorodno tehniko zunanjega, se izvzel iz političnega in ravno s tem izvedel etično gesto, ki v sodobni slovenski umetnosti – pogosto eksplicitno ali implicitno spolitizirani – manjka. In to ravno v pravem duhovnozgodovinskem trenutku, ko lahko opazujemo razkroj etičnega v duhu politikantskega. Delo se ukvarja z življenjem ptujske partizanke, diplomatke, kustosinje in etnologinje Štefke Cobelj. Gre za zgodovinsko osebnost in morda je za zunanjega bralca bolje, da se ne ukvarja preveč z odnosom med resnično in fikcijsko osebnostjo, saj ima slednja sama po sebi velik simbolni naboj ter je nosilka družbenih protislovij polpretekle zgodovine, ki odloča tudi o sedanjosti. Sredi protislovij pa se razpira eksistenca posameznika. Opisana distanca pogleda in distanca do konkretne zgodovinske osebnosti sta ozaveščeni skozi pripovedovanje v drugi osebi. S tem je slovnično ves čas oznanjena avtorjeva prisotnost. Podobe protagonistkinega življenja se vrstijo podobno kot v filmu Oppenheimer – pripovedovalčev pogled je sočasno kamera in režija. Protagonistka je vpeta v različna družbena protislovja in razpeta med različne uradne ideologije svojega časa. Pripoved njihove nosilce prikazuje stereotipno, vendar vse na enak način neusmiljeno, od Slovencev do Srbov, Albancev in Somalcev. Problem stereotipov se v tem enačaju izniči. Krščanstvo, komunizem, islam, ki nagovarjajo celotno človeštvo in se izvorno borijo proti predsodkom in malenkostnosti, v igri človeških travm in egov postanejo orodja teh predsodkov in malenkostnosti. Panoramski zgodovinski pregled nas v času populističnega obujanja jugonostalgije vodi skozi mnoga notranja protislovja te države. Skozi njene nove razredne hierarhije, raznovrstne subkulturne in komaj zaznavne narodne hierarhije, skozi njena institucionalna in ekonomska protislovja. Z zgodovinske distance in skozi realističen pogled se razpad Jugoslavije ne zdi toliko šokanten kot je logičen izid te protislovij in disfunkcionalnosti polne države. Družbena protislovja so v vsaki državi seveda pričakovana in normalna, vendar pa je problem Jugoslavije v globokem razcepu med njimi in uradno propagando ter spektaklom. Etičnost dobrega romanopisja je, da ta razcep prikaže na ravni posameznika in njegove eksistence. Nekaj takih primerov etičnih romanesknih praks je v knjigi Literatura in etika izpostavil Tomo Virk, med njimi je denimo Človeški madež Philipa Rotha, ki je na potencialne nevarnosti tako imenovanega gibanja woke na ameriških kampusih pokazal že leta 2000. Poleg pomembnosti intervencije v današnjo družbeno stvarnost, ki jo prinaša Štegrov Ogenj, je roman pomemben tudi zaradi globoke eksistencialne vizije. Stalno kaže na uničujočo potrebo človeštva, da stvari fiksira, jim da ideološki pomen, si nadeva identiteto, namesto da bi stvarnost razumelo kot spremenljivo in neujemljivo. O tem v svojih temeljnih tekstih, najsi bodo sveti ali teoretski, govorijo tudi vse prej omenjene ideje. V ognju te strasti fiksiranja iluzije, da lahko popolnoma obvladamo svet, nato gorijo države, arhivi, spomini. Gre za enega najpomembnejših slovenskih romanov zadnjih let, ki ga je priporočljivo brati v današnji krizi etike in idej.

Hrvatska je proslavila Dan pobjede i domovinske zahvalnosti, Dan hrvatskih branitelja i 30. obljetnicu Oluje. Središnju svečanost u Kninu izbjegao je predsjednik Zoran Milanović. Pučka pravobraniteljica Tena Šimonović Einwalter upozorava na relativizaciju ustaštva i NDH u javnom prostoru, od zakonodavca traži nedvosmislena zakonska rješenja.

Leta 1989 je močan potres porušil številne stavbe v Armeniji. V manj kot štirih minutah je življenje izgubilo trideset tisoč ljudi. Sredi tega ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Leta 1989 je močan potres porušil številne stavbe v Armeniji. V manj kot štirih minutah je življenje izgubilo trideset tisoč ljudi. Sredi tega ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

"Umjesto da na godišnjim odmorima bezglavo jurimo za događanjima i užicima, izbor usporavanja i suočavanja može biti najveći dobitak i prava nagrada našem stvarnom životu." Anton Šuljić

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo za vas pripravili prevod pogovora s piscem prve knjige o papežu Leonu XIV. vatikanistom, novinarjem, ustanoviteljem portala Zenit in Aleteia Jesusom Colino. Sredi junija je namreč obiskal Slovenijo, saj je njegova knjiga izšla tudi v slovenščini in sicer pri založbi Družina. Zanimalo nas je, kako vidi papeža in s katerimi izzivi se bo moral srečati. V oddaji pa ste slišali tudi da papež kljub počitnicam srečuje različne skupine ljudi in z verniki obhaja svete maše, in pa kakšne so posledice izraelskega napada na župnijo Svete družine v Gazi.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo za vas pripravili prevod pogovora s piscem prve knjige o papežu Leonu XIV. vatikanistom, novinarjem, ustanoviteljem portala Zenit in Aleteia Jesusom Colino. Sredi junija je namreč obiskal Slovenijo, saj je njegova knjiga izšla tudi v slovenščini in sicer pri založbi Družina. Zanimalo nas je, kako vidi papeža in s katerimi izzivi se bo moral srečati. V oddaji pa ste slišali tudi da papež kljub počitnicam srečuje različne skupine ljudi in z verniki obhaja svete maše, in pa kakšne so posledice izraelskega napada na župnijo Svete družine v Gazi.

Tudi zaradi vse hujših vročinskih valov se spreminjajo trendi poletnega turizma. Vse več obiskovalcev namesto na morju ohladitev poišče na višjih nadmorskih višinah. Gorski turizem v Sloveniji trenutno prispeva več kot tretjino prenočitev. Direktor podjetja Vabo in predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž meni, da lahko delež povečajo na 40 odstotkov. Terenska ekipa je tokrat odpravila na Koroško, kjer bo poizvedela več o največjem in edinem koroškem gorskem središču Kope. Za Kope naj bi veljalo, da so tačas najhitreje rastoče gorsko središče v Sloveniji. Metka Pirc.

Nakon objave dugo očekivanih rezultata istrage, organizacije za ljudska prava pozivaju na hitne reforme u vezi sa smrtonosnom policijskom pucnjavom na 19-godišnjeg Kumanjayija Walkera iz zajednice Warlpiri-Luritja. Nakon gotovo tri godine istrage, mrtvozornica Elisabeth Armitage iznijela je zaključke na saslušanju u gradu Yuendumuu, mjestu gdje se incident dogodio. U izvješću koje se proteže na 683 stranice navodi se da se Walkerova smrt mogla izbjeći, a predložene su 32 preporuke za reformu rada policije, sustava nadzora i odnosa prema aboridžinskim zajednicama.

Sredi letošnjega junija je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni organiziral že 32. Mednarodno krasoslovno šolo »Klasični kras« (16.-20. junij 2025), ki je pravzaprav znanstveni simpozij z vsakič drugo temo. Tokratna je bila precej v skladu z učinki podnebnih sprememb: »Ekstremni pogoji in dogodki na krasu«. Podnebne spremembe in rast vpliva sodobnega načina industrijske civilizacije tudi na kraških površinah in podzemlju povzročajo vse pogostejše in močnejše ekstremne hidrološke in podnebne dogodke, ki grozijo tako kraškim ekosistemom kot tamkajšnim ljudem. Letošnji osrednji organizacijski koordinator tega 5-dnevnega znanstvenega simpozija krasoslovcev z vsega sveta je bil naš gost v oddaji, znanstveni sodelavec inštituta, hidrogeolog dr. Cyril Mayaud. Hidrogeologijo je diplomiral v Parizu, se izpopolnjeval v štajerskem Gradcu, in se ustalil v Postojni, kjer se je naučil tudi našega jezika. FOTO: Prikaz dela pri nas najbolj tipičnega kraškega polja Planinskega polja, ko ga zalije višek vode iz kraškega podzemlja VIR: avtor je Žan Kafol, IZRK ZRC SAZU

Plaž v tržaškem zalivu ne manjka, tako urejenih – s klasičnimi sončniki in ležalniki kot naravnih. Še pred začetkom poletja pa so nas morski psi spomnili, da si zaliv delimo z bogato paleto živalskih vrst. Evropska prestolnica kulture gosti tradicionalno vseslovensko srečanje, ki ga Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu prireja pod geslom Dobrodošli doma. Slovenci v Benečiji zadnji dve leti intenzivno vlagajo v razvoj turizma, da bi mladim ponudili priložnost, da ostanejo v domačih dolinah. Sicer pa bo poletje postreglo z obilico slovensko obarvanih dogodkov, že ta konec tedna v Devinu Vitovska in Morje, na krasu vabijo k odrivanju kamnolomov, v Benečiji bo poleti potekal mladinski raziskovalni tabor, zadnji vikend v avgustu pa bo v Repentabru ponovno zaživela najštevilčnejša slovenska etnološka prireditev Slovencev v Italiji, kraška ohcet.

Združene države Amerike so se vključile v izraelsko-iranski konflikt. S svojimi bombniki so napadle tri iranske jedrske objekte. Ameriški predsednik Donald Trump je svetu sporočil, da so bili napadi spektakularen vojaški uspeh, ob tem pa poudaril, da bodo natančno, hitro in spretno nadaljevali napade, če se Iran ne bo odločil za mir. Teheran grozi s posledicami. Drugi poudarki oddaje: - Premier Golob od unije pričakuje prekinitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom - Kakšne ukrepe sprejema Ljubljana za izboljšanje kakovosti zraka? - Poletna muzejska noč v kulturne ustanove po državi privabila mnogo obiskovalcev

Režiserka Nina Šorak, ki je od nekdaj zelo radovedna, se je najprej odločila za študij filozofije, vendar so jo poleg teoretičnih konceptov in besedil zanimala tudi literarna in dramska besedila. Odločila se je, da jo bo nadaljnji študij vodil v gledališke vode, čeprav se je spoznavala tudi z drugimi, presečnimi mediji. Pritegnili so jo lutkovni in filmski izrazi. Dandanes, ko je njen ustvarjalni, bibliografski seznam že zelo dolg, je kar nekaj njenih režijskih upodobitev nastalo na malem odru ljubljanske drame. Središče vsega je sodobni človek: individualiziran, egoističen, ustrahovan, prestrašen, jezen, depresiven, dementen, zloben in sam ... foto: Jernej Čampelj

V spremljevalnem programu letošnjega srečanja Dobrodošli doma v Evropski prestolnici kulture GO! 2025 je bila včeraj v Gorici predstavitev monografije o Marjanu Grumu, slovenskem umetniku iz Buenos Airesa, danes je potekala prireditev Sredi domovine, gost je bil Joe Valenčič iz Clevelanda, nocoj bosta v Xcentru v Novi Gorici nastopila Marko Arich in Mirko Malle iz Avstrije. Jutri bo v državnem zboru potekalo Vseslovensko srečanje z naslovom (P)Ostati Slovenec, zvečer bo še prireditev Dobrodošli v NUK-u. Takrat bosta s komično enodejanko Tragik po sili prvič v Sloveniji nastopila Dani Grbec in Boris Rot iz Gledališke skupine Slovenska vas iz Argentine. Nato bosta nastopila še štirikrat, zadnjič na Argentinskem večeru 3. julija v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.

V spremljevalnem programu letošnjega srečanja Dobrodošli doma v Evropski prestolnici kulture GO! 2025 je bila včeraj v Gorici predstavitev monografije o Marjanu Grumu, slovenskem umetniku iz Buenos Airesa, danes je potekala prireditev Sredi domovine, gost je bil Joe Valenčič iz Clevelanda, nocoj bosta v Xcentru v Novi Gorici nastopila Marko Arich in Mirko Malle iz Avstrije. Jutri bo v državnem zboru potekalo Vseslovensko srečanje z naslovom (P)Ostati Slovenec, zvečer bo še prireditev Dobrodošli v NUK-u. Takrat bosta s komično enodejanko Tragik po sili prvič v Sloveniji nastopila Dani Grbec in Boris Rot iz Gledališke skupine Slovenska vas iz Argentine. Nato bosta nastopila še štirikrat, zadnjič na Argentinskem večeru 3. julija v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.

Drugi poudarki oddaje: Spremembe zakonodaje na področju zaposlovanja tujcev naj bi prinesle hitrejše postopke zaposlovanja in več zaščite tujim delavcem V izolski občini še vedno brez oskrbe plovil z gorivom V šentjurski občini v obnovo rojstne hiše bratov Ipavec V Novem mestu se danes začenja festival Teden kultur

V oddaji, namenjeni turizmu, smo predstavili NIST – Nacionalno informacijsko središče za turizem. Gre za orodje, ki omogoča vpogled v večplastno dinamiko turistične panoge. Zatem smo se ustavili ob Dravski kolesarski poti, ob koncu pa smo – kot običajno – potovali. Mariborčan Dušan Berdnik nam je zaupal, kako je živeti v Švici.

Prvi letošnji vročinski val še ne bo prehud, medtem ko se denimo v Španiji spopadajo z bistveno višjimi temperaturami. A po letu 2000 so poletja pri nas vse bolj vroča, skoraj nobeno ne mine brez vročinskih valov, ti se pomikajo v vse bolj zgodnje obdobje. Sredi stoletja ustegne biti zelo vročih dni za okoli pol meseca več kot zdaj, kažejo projekcije Agencije za okolje.

Mariborski Klinični center je sredi največjega naložbenega cikla v zadnjih desetletjih. Hkrati pa bolnišnica ne more izplavati iz negativnega poslovanja in dolgih čakalnih dob za paciente. Kakšni so aktualni izzivi osrednje regijske zdravstvene ustanove in kakšne rešitve zanje?

In the central west of New South Wales, Dubbo is home to some of the largest Nepali and Indian communities in the state. - U centralnom zapadu Novog Južnog Velsa, Dubbo je dom jedne od najvećih nepalskih i indijskih zajednica u državi.

Sredi druge svetovne vojne je ameriška mornarica mrzlično iskala talente. Štirje mladi fantje so trepetajoč stali v kratkih hlačah in ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Sredi aprila sta dve največji raziskovalni instituciji pri nas volili novo vodstvo. Univerzo v Ljubljani bo po drugem krogu še en mandat vodil dozdajšnji rektor Gregor Majdič, na čelo Inštituta Jožef Stefan pa stopa Leon Cizelj, sicer vodja tamkajšnjega odseka za reaktorsko tehniko in v kovidnem obdobju opazen komunikator odvijanja pandemije. Čeprav se področju raziskovanja, inovacij in visokega šolstva z novima zakonoma na tem področju obeta večji priliv denarja, vzbuja precej skrbi, kako bo Slovenija lahko zadržala domače strokovnjake in še bolj množično privabljala tuje, ob čemer je nezadosten tudi pretok znanja in kadrov na področje gospodarstva. Delo, oprema in kadri v visokem šolstvu in raziskovanju bodo pred skorajšnjim praznikom dela torej osrednja tema tokratnega Vročega mikrofona.

Čovjek kojeg je Donald Trump imenovao izaslanikom SAD-a za Bliski istok sada je uključen u pregovore o prekidu vatre kako bi se okončao rat u Ukrajini. Unatoč tome što nije izabran i nema formalno političko iskustvo, Steve Witkoff sada je u središtu napora da se riješe dva najhitnija svjetska sukoba. Predsjednik Trump ga naziva izvrsnim pregovaračem, ali nagli ulazak g. Witkoffa na globalnu diplomatsku scenu izazvao je brojne reakcije.

Središnja banka Australije donijela je očekivanu odluku o smanjenju službene gotovinske kamatne stope što je ujedno i prvo smanjenje od kraja 2020. godine. No, uz to stiže i upozorenje – gospodarski uvjeti i dalje su nestabilni, a dodatna smanjenja za ovu godinu nisu izvjesna.

Sredi vala umetne inteligence (AI) je večina podjetij iz skupne Veličastnih 7 predstavila poslovne rezultate. Potopili smo se v številke Tesle, Microsofta, Mete, Appla, preverili pa tudi poslovanje nizozemskega ASML. So delnice tehnoloških velikanov precenjene? Kako bodo AI vode razburkali kitajski jezikovni modeli (DeepSeek, Alibaba)? Kje v tej zgodbi je Evropa? Kdo bodo zmagovalci in kdo poraženci te AI zgodbe? Kakšno vlogo ima in bo imela umetna inteligenca v vsakdanjem življenju, kakšni so izzivi pri implementaciji AI ter prihodnost humanoidnih robotov. Lahko kateri od velikanov propade, če ne bo v koraku z razvojem? Ima Apple težave?

Javnost je zadnje dni razburila novica, da je predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik poslal predsednici republike Nataši Pirc Musar pismo, v katerem je predlagal, da naj država najde parcelo, podjetniki pa bodo predsednici in njenim zanamcem zgradili rezidenco. Politične stranke so šle v zrak – ker v tem predbožičnem času ni prav veliko drugih tem za iti v zrak – ter podjetnikom očitale, da naj presežke denarja raje nakažejo v humanitarne namene, rezidenco pa pustijo pri miru. Torej se spoprimimo z graditvijo protokolarnih objektov še v naši oddaji. Nimamo denarja, da bi ga prispevali za vse tiste opeke, imamo pa dobre, ali pa vsaj alternativne ideje. Poglejmo. Dejstvo je, da institucija predsednika republike potrebuje rezidenco. Sicer stavbi, oziroma pisarni na Štefanovi nič ne manjka; ima zgodovino, je lepa, celo prestižna, a težava je z lokacijo. Središče mesta pač za takšen protokolarni objekt ni primerno. Recimo, da hoče vojaški vrh ali pa kdo iz skrajne desnice oziroma skrajne levice izvesti državni udar. Kam bi parkirali tanke? Vsi poznamo ikonične prizore, ko so tanki parkirani pred predsedniškimi palačami po vsem svetu, predsedniki pa bežijo pri zadnjih vratih. V Sloveniji kaj takega ni mogoče, ker je središče mesta že tako ali tako zaparkirano, Prešernova, Gregorčičeva in Erjavčeva pa so ene najbolj prometnih ulic v mestnem središču sploh. Pa ne le državni udar … Če pride na obisk malo bolj pomembna delegacija, je rdeča preproga dolga komaj kakšnih deset metrov, zatem pa se visoki gostje že tiščijo proti pločniku, po katerem gospodinje nosijo tatarce iz Maximarketa. Hočemo povedati – za predsedniško palačo potrebuješ prostor. Potrebujemo novo lokacijo. Najbolje bi bilo kje na barju, saj bi predsedniška funkcija tako simbolno nadaljevala tradicijo koliščarjev, pa še Ig je blizu. A s tem naj se ubadajo predsedniški urbanisti, mi se dajmo posvetiti finančni konstrukciji podjetnih podjetnikov. Ker je v Ljubljani kvadratni meter novogradnje, pa čeprav je to blatna koliba, okoli 5–7 tisoč evrov, rajtamo, da se prestižne objekte, kot je rezidenca predsednika republike, gradi po 10 jurjev kvadratni meter. In ker predsednika ne moremo vtakniti v garsonjero, mora imeti tak objekt prek palca 500 kvadratnih metrov bivalne površine. Ker vedeti moramo, da rezidenca pomeni stavbo, v kateri je predsednik tako doma in tam tudi uraduje. Kar zdaj ni primer in za razliko od recimo Angležev ali Američanov pri predsednici Musarjevi prvi mož v predpasniku z jelenčki ne more gostom postreči čaja, medtem ko njegova žena rešuje svet; ali vsaj njegovo bližnjo okolico. Kakorkoli. Pečečnika in prijatelje bi graditev objekta s petsto kvadrati po deset tisoč evrov za kvadrat stala 5 milijonov, ob tem, da bi parcelo na Igu zagotovila država. Ker neuničljivi Joc razglaša, da je za akcijo našel petdeset podjetnikov, bi graditev po glavi prišla cca sto jurjev. Za navadnega smrtnika je to ogromno denarja, ampak če v spletnem in javno dostopnem katalogu preverimo premoženje samo enega izmed udeležencev gradbene iniciative, je ta lani po obdavčitvah prikazal 28 milijonov dobička; se pravi, da bi v Natašo investiral 0,4 odstotka od svojega letnega profita. To pa so odstotki, ki jih navadni smrtniki pri dohodnini namenjamo gasilcem, kulturnim društvom in dobrodelnim organizacijam. Skratka drobiž. Se pravi, da bi podjetniki lahko zgradili rezidenco, ne da bi mignili. In resnici na ljubo je razumnemu praktično vseeno, v kateri bajti se sončijo slovenski vladarji. Skrbi pa nas, ali pa vsaj zanimivo pa je nekaj drugega. Namreč lik in delo slovenskega podjetnika kot mešanice med "Supemanom" in "Superhikom" iz Alana Forda. Kajti gradnjo rezidence moramo povezati še z eno pobudo podjetniškega kluba, ki je šla mimo manj zapažena, je pa toliko bolj zgovorna. Podjetniki so spomladi, ko smo imeli veliko veselja z graditvijo JEK2, predlagali, da bi pri graditvi sodelovali z 10-odstotnim deležem. Za reaktor bi nominalno sicer namenili nekaj več denarja kot za Natašino dnevno sobo, ampak po nekakšnem finskem modelu predlagajo, da bi jim delno financiranje projekta nato omogočalo dostop do cenovno ugodnega in stabilnega vira energije. Če je graditev predsedniške palače burka, so jedrske težnje slovenskih podjetnikov mnogo bolj resna zadeva. Z vsaj takšno resnostjo, kot demokracija regulira ločitev različnih cerkva od države, bi se morala lotiti tudi ločitve zasebnih pobud bogatih posameznikov v sfere, ki so izključno v domeni države. Kam pripelje najprej vzpodbujanje in potem popuščanje plutokraciji, vidimo na globalnem odru in v najmočnejših državah sveta vsak dan … Na srečo do zdaj kot miš obubožani Slovenci z nekaj posameznimi tajkuni, ki so bolj skrbeli za lastne užitke kot za javni prostor, nismo imeli težav. A organizacija, kot je klub slovenskih podjetnikov, ki bahaško maha s kupi evrov, je lahko zametek ne samo lobistične, temveč tudi plutokratske elite. Čeprav je podjetniška pobuda o graditvi predsedniške rezidence burkaška, se ji z Elonom Muskom opozorjeni ne bi smeli smejati.

Oči svetovne javnosti so uprte v Združene države Amerike, kjer izbirajo novega predsednika oziroma predsednico. Bo to demokratka Kamala Harris, ki bi bila z izvolitvijo prva ženska na tem položaju, ali znova republikanec Donald Trump, je težko napovedati, saj naj bi se obetal izjemno tesen izid. Volitve predvsem v luči vojne v Ukrajini pozorno spremljajo tudi v Bruslju in Moskvi. Druge teme: - SDS z osmo interpelacijo v tem mandatu, tokrat se bo v državnem zboru zagovarjal finančni minister Klemen Boštjančič. - Daljinsko ogrevanje v Ljubljani zaradi nižjih cen energentov do konca leta cenejše za 12,4 odstotka. - Sredi meseca začetek prenove vipavske hitre ceste, promet bo prihodnji dve leti zelo zgoščen.

Sredi zelenjavne gredice stoji polž in si lošči hiško … Pripovedujeta: Sabina Kogovšek in Gregor Zorc. Napisala: Jasmina Bolčina. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Vse večja kupna moč svetovnega prebivalstva in tehnološki napredek na področju mobilnosti temeljito spreminjata prakse v turizmu, tudi v zvezi z nenadzorovano turistično rastjo. Velika koncentracija turistov prinaša pozitivne ekonomske učinke za lokalno ekonomijo, a hkrati ob preseganju okoljskih in infrastrukturnih zmogljivosti niža kakovost življenja lokalnih skupnosti. Koliko turistov še lahko prenesejo naše najbolj vroče turistične točke? Kako turistično ponudbo narediti bolj trajnostno? Kakšna mora biti strategija razvoja turizma, da se prepreči nastanek negativnih učinkov množičnega turizma?

Rogljiček je gugalnica in tobogan. Po njem pikapolonica se driča v sredo sanj ... Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Sredi poletja ena zimska zgodba … Pripoveduje: Boris Juh. Kitajska pravljica. Prevedla: Ana Brvar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.