Podcasts about sredi

Drugi poudarki iz oddaje: -Središče Bohinjske Bistrice je eno veliko gradbišče -V Murski Soboti so se dopoldne zbrali mladi raziskovalci iz vse Slovenije -V Mariboru že šest let deluje trgovina brez embalaže

Sredi aprila se je na Kitajskem začela sezona svetovnega pokala v športnem plezanju, ki jo bo Janja Garnbret skoraj v celoti izpustila. Olimpijska prvakinja iz Tokia in Pariza bo nastopila le na tekmah v Innsbrucku in Kopru, kot tudi na septembrskem svetovnem prvenstvu v Južni Koreji, ki bo vrhunec letošnje sezone. Njen trener Roman Krajnik je že zastavil osnovni načrt dela svoje varovanke do olimpijskih iger v Los Angelesu, v pogovoru z Mojco Breskvar pa je razkril, zakaj si je Korošica letos nekoliko drugače zastavila tekmovalne načrte. Krajnik je govoril še o njenem projektu v naravnih plezališčih in tudi o tem, kako se trener vrhunske športne plezalke spopada s pritiskom, ki ga prinesejo uspehi.

Sredi aprila sta dve največji raziskovalni instituciji pri nas volili novo vodstvo. Univerzo v Ljubljani bo po drugem krogu še en mandat vodil dozdajšnji rektor Gregor Majdič, na čelo Inštituta Jožef Stefan pa stopa Leon Cizelj, sicer vodja tamkajšnjega odseka za reaktorsko tehniko in v kovidnem obdobju opazen komunikator odvijanja pandemije. Čeprav se področju raziskovanja, inovacij in visokega šolstva z novima zakonoma na tem področju obeta večji priliv denarja, vzbuja precej skrbi, kako bo Slovenija lahko zadržala domače strokovnjake in še bolj množično privabljala tuje, ob čemer je nezadosten tudi pretok znanja in kadrov na področje gospodarstva. Delo, oprema in kadri v visokem šolstvu in raziskovanju bodo pred skorajšnjim praznikom dela torej osrednja tema tokratnega Vročega mikrofona.

Sredi vasi je bil trg, ki so ga obkrožala drevesa. Na trgu so se shajali ljudje, ki so zbirali stvari, katere so drugi zavrgli ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

V teh dneh je Ljubljana deležna raznolike in pestre kulturne ustvarjalnosti rojakov s severne strani Karavank. Od 22. marca že potekajo Koroški kulturni dnevi v Ljubljani 2025. Ta teden je bilo ob odprtju razstava Karla Vouka Skozi čas tudi uradno odprtje. Potekali sta tudi predstavitev koroških kulturnih društev in okrogla miza o Koroški Cerkvi in slovenski kulturi. V oddaji ste med drugim slišali, kaj sta na odprtju razstave povedala veleposlanik Republike Avstrije v Ljubljani dr. Konrad Bühler in državna sekretarka v Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Avtorja je predstavila Nataša-Vanja Stergar.

Kakšno priljubljenost Donald Trump uživa med Nemkami in Nemci? Ne samo Trumpova carinska politika, Evropo vznemirja tudi umik ameriških partnerjev iz skupnih raziskav, sofinanciranja znanosti in deljenja informacij s področja medicine. Američani prek svojih ambasad v Evropi pošiljajo pisma podjetjem, ki nastopajo na ameriškem trgu, naj opustijo programe raznolikosti, enakosti in vključevanja. V Hamburgu odpirajo eno največjih nakupovalnih središč v Evropi, gradnja je stala 2,5 milijarde evrov in pet človeških življenj!

Kako igra megle in sončave, snega in vetra, dolgih zimskih in kratkih poletnih noči vpliva na verovanja, identiteto, počutje pa tudi na vsakdanje delovne in prostočasne aktivnosti IslandcevSredi severnega Atlantika, vsega kak lučaj južno od arktičnega kroga, tam, kjer evrazijska tektonska plošča sreča severnoameriško, leži Islandija, nekaj več kot 100 tisoč kvadratnih kilometrov velika otoška država, na kateri danes živi kakih 380 tisoč ljudi. In prav tja smo se odpravili v tokratnem Kulturnem fokusu. Na pot pa nismo šli sami in nepripravljeni; naša zanesljiva vodička je bila namreč antropologinja, predavateljica na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Ana Svetel, ki najbolj odročno evropsko državo izvrstno pozna. Med drugim tudi zato, ker je tam opravila skoraj leto trajajočo znanstveno raziskavo o vplivu vremena, letnih časov ter menjavanja dneva in noči na verovanja, identitete, čustva pa tudi na vsakdanje delovne in prostočasne aktivnosti tamkajšnjih ljudi. Kakšen ritem torej življenju Islandk in Islandcev daje prav posebna atmosfera, ki jo ustvarja nenehna igra megle in sončave, snega in vetra, dolgih zimskih in kratkih poletnih noči, smo preverjali v pogovoru z dr. Svetel, ki je svoja spoznanja zdaj strnila v monografiji Spremenljive krajine severovzhodne Islandije : vreme, letni časi, svetloba in tema. To intrigantno delo je pred nedavnim izšlo pri Založbi Univerze v Ljubljani. Foto: ovce na prosti paši, polotok Langanes, junij 2019 (Ana Svetel, objavljeno z dovoljenjem avtorice)

V prvem postnem večeru se je zabavna medgeneracijska oddaja Moja generacija umaknila bolj resni temi. Imeli smo pravi moški pogovor. Ne samo zaradi petih moških sogovornikov, ampak tudi zaradi teme: spoznavali smo moško duhovnost. Sredi aprila bo namreč na Sladki Gori že četrto vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov.

Najbrž nikdar ne bom pozabil zelo pomembnega trenutka sredi našega družinskega vsakdanjika. Zelo pogosto smo vsi prišli domov skupaj, jaz iz vrtca, brata iz šole, oče in mama pa iz službe. Hiša je bila mrzla, na stolu obleke, ki so čakale na likanje, pred hišo premog, ki ga je bilo treba spraviti pod streho, in v vrečkah bodoča večerja, onadva pa sta se usedla in najprej popila kavo. Sredi kaosa vsega nujno pomembnega sta se usedla in v miru popila kavo, ki sta jo imela tako zelo rada. Imela sta svojo svatbo. Svatba se ne splača. Svatba je čista potrata časa in denarja. In vendar je svatba, ta prazni, potratni in nekoristni čas za veselje in praznovanje, nekaj, kar človek počne že od vedno. Človek praznuje, ker je to očitno nekaj, kar bolj potrebuje od debelejše denarnice, polnega hladilnika ali novejšega avtomobila. Nekaj, kar je bolj bistveno in bolj pomembno od vsega tega. Prav mogoče bi sicer bilo, da to počne zato, ker mu na ta način uspe vsaj za trenutek ubežati krutemu življenju in pozabiti na vsakdanje težave. Toda to bi bila preveč enostavna razlaga. Človek s praznovanjem vendar ne beži od svojega življenja, tudi se od njega ne odmika, temveč se prav zaradi njega k življenju vrača. Ker ga praznovanje spominja in ponovno ustvarja v to, kar on v resnici je. Ljubljenec in obdarovanec, namreč. Zato ima v življenju prednost pred tistim, kar je nujno, tisto, kar je pomembno. Zato v življenju bolj šteje tisto, kar nas osreči, kot tisto, kar nam doda ugled. In zato v življenju pridemo dlje, ko smo bolj počasni, ko imamo čas za tisto, kar srečamo ob poti. V življenju, pravim, ne v životarjenju. Nekoristno in potratno, zapravljivo in nespametno kot ljubezen je življenje v nebesih. Do njih je veliko poti. Nekatere dišijo po kavi, druge po mleku in piškotih, spet druge po narcisah in kraških travah, na vseh pa so otroci, lepe besede in sončni zahodi.

Čovjek kojeg je Donald Trump imenovao izaslanikom SAD-a za Bliski istok sada je uključen u pregovore o prekidu vatre kako bi se okončao rat u Ukrajini. Unatoč tome što nije izabran i nema formalno političko iskustvo, Steve Witkoff sada je u središtu napora da se riješe dva najhitnija svjetska sukoba. Predsjednik Trump ga naziva izvrsnim pregovaračem, ali nagli ulazak g. Witkoffa na globalnu diplomatsku scenu izazvao je brojne reakcije.

Središnja banka Australije donijela je očekivanu odluku o smanjenju službene gotovinske kamatne stope što je ujedno i prvo smanjenje od kraja 2020. godine. No, uz to stiže i upozorenje – gospodarski uvjeti i dalje su nestabilni, a dodatna smanjenja za ovu godinu nisu izvjesna.

Pastor je zagledal skupino fantov, sedečih v krogu. Sredi kroga je ležal pes. Vprašal jih je, ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Razstava Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke, ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju in ki vsebuje okoli 130 predmetov predvsem iz Kitajske, odpira vprašanja nastanka te zanimive zbirke in vprašanja umetnostnega trga v Pekingu na začetku 20. stoletja, prikazuje pa tudi zgodbo družine Skušek in rekonstruira njihovo življenje, vpeto med natlačene predmete v več stanovanjih v Ljubljani. Ivan Skušek (1877–1947), avstro-ogrski mornariški oficir, je namreč med bivanjem na Kitajskem med letoma 1914 in 1920 kupoval starine na živahnem trgu z umetninami. V Pekingu je spoznal tudi Japonko Tsuneko Kondō Kawase (1893–1963) in se z njo poročil, ta pa se je pozneje v Ljubljani, ko se ji je večkrat prikazala Marija, preimenovala v Marijo Skušek. Zgodba številnih predmetov iz te zbirke je tako zgodba Ivana in Marije Skušek in hkrati tudi zgodba kultur ter umetnosti Vzhodne Azije. V pogovoru predstavljamo tako razstavo kot tudi zgodbo omenjenih zakoncev. Sodelujeta soavtorici razstave dr. Helena Motoh z Znanstveno raziskovalnega središča Koper in prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Fotografija je posneta na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, njen avtor je Gregor Podlogar.

Janez Krmelj je na Madagaskarju zgradil misijon Ampitafa, ki obsega 100 kvadratnih kilometrov veliko območje. Pred leti je pomagal graditi cesto in ko se je pokvaril buldožer, je opazil, da so se ustavili na območju, na katerem bi lahko nastalo nekaj dobrega. Ob pomoči donatorjev je nastal pravi medicinsko-šolski center sredi ničesar. V njem so vrtec, osnovna šola, srednja šola, bolnišnica, porodnišnica in zobozdravstveni dispanzer. V načrtu ima tudi zatočišče za izkoriščana dekleta, ki bi jim omogočil brezplačno formalno izobrazbo. S Krmeljem smo se pogovarjali ob njegovem obisku Slovenije, med katerim zbira sredstva. Na rednem obisku je tudi zaradi zdravljenja, saj je v 70. letu starosti. K pogovoru ga je povabil Aleksander Čobec (Foto: Misijonsko središče Slovenije).

Piše Miša Gams, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Vpadljivo zeleno obarvano naslovnico zbirke pesnika, dramatika, prevajalca in kritika Petra Semoliča Žalostinke za okroglo Zemljo krasi polovična fotografija črne mačke, ki se tako ali drugače sprehaja skozi vso knjigo, Njen najudarnejši citat nemara lahko preberemo na zadnji platnici: “pri šestinpetdesetih / letih je nemara že čas / za kaj več kot nekaj besed / na papirju, morda vsaj za / majhno kartonsko škatlo / paradoks v obliki mačjega / telesa, prgišče sanj”. Mačko lahko razumemo kot pesnikovo ljubljenko in hkrati kot metaforo za preprosto in spontano življenjsko filozofijo o tem, da včasih besede nastopijo pred mislijo kot neke vrste stopinje iracionalnega, kateremu bi um moral slediti, če bi želel kdaj preseči omejujočo dihotomijo zahodnjaške miselnosti. Prav zato so “žalostinke” v zbirki zastavljene kot asociativen monolog, samorefleksija – in ne kot dialog – s književniki, slikarji, filozofi in psihologi, kot so Pirjevec, Jong, Rimbaud, Freud, Fromm, Bataille, Ginsberg, Pound, Peterson, Bauman, Žižek, Platon, Gramsci, Grimm, Carroll, Chomsky in še bi lahko naštevali. Semolič tudi sam priznava, da je za pesnika najtežje opravilo preseči svoj lastni solipsizem in stopiti v dialog z Drugim, saj v pesmi Slišal sem, da je moja poezija nema na koncu zapiše: “Vsaka pesem je pesem za gledanje / Tudi ta / A kako naj moja vasezagledanost / vznemiri tvojo / (vrti se v krogu, lovi lastni rep)”. Pesem z naslovom Pero bi lahko razumeli kot pesem o ptičjem peresu, ki v sebi hrani spomin na letenje in kožo, h kateri je bilo pripeto. A pero je lahko tudi Pero, Peter, ki prav tako išče svobodo in tudi njen osnovni pogoj – disciplino, ki je v določeni meri vendarle potrebna za pisanje pesmi: “Pero se spominja letenja / in kože / Pero odreže vzdih od diha / potegne črto / do tu sem jaz / od tu naprej je pesem.” Tudi v pesmi z naslovom Dva se protagonist razdeli na Petra Semoliča, ki misli na Prometeja, in Petra Semoliča, ki “poskuša izračunati razmerje med sveže zapadlim snegom in starostjo sprevodnika na nočnem vlaku”. Ko Prometej zapre oči, oba Semoliča zapreta računalnik in pustita, da se svet zamaje kot “beseda, ko vanjo trči rima”. Fascinacija s peresom, ki se v krožnem vrtenju vsakič znova znajde na istem mestu, se prelevi v fascinacijo z obliko planeta, na katerem se živa bitja – hočeš nočeš – slej ko prej znajdejo na istem mestu, na mestu svojega izhodišča – razmisleka o samem sebi in na točki, kjer se spočetje in smrt zlijeta. V pesmi Sever zapiše naslednjo misel: “… besedni / niz razlomim na poljubnem / mestu v upanju, da mi ne bo / treba spet enkrat pisati o / umiranju, se reševati v smrt / Pomisli, kamorkoli odideš / na okrogli Zemlji, vedno se / vrneš na svoje izhodišče, k / sebi, k premisleku o sebi in / svojih izhodiščih …” Žalostinke v pesniški zbirki Petra Semoliča ob vsakem branju postajajo polne upanja ob uzretju sveta kot fenomenološkega procesa, ki evolvira skozi navidezni kaos neizogibnega samoizničenja in nesmisla. Poleg raziskovanja mentalnega sveta in razmišljanja o svojih psihičnih mejah se pesnik nenehno zaveda, da je tudi njegovo telo minljivo, zavezano staranju in umiranju. Zbujanje sredi noči zaradi neznosnih bolečin, pri katerih noben analgetik ne pomaga, poraja domiselne halucinacije in vizije – v pesmi Bolečina npr. že v uvodu zapiše: “Sredi noči sedim v postelji / Bolečina plamti kot ogenj / in riše na stene reči / vsaj tako pomembne / za prihodnost poezije, kot so / kosti pod pariškimi temelji …” V fantazijah ugotavlja, da ni več sam in da se do zavesti vse bolj prebijajo otroški spomini (Zadnja fantazija), spomini na razpočeno srce (Stopnjevanje, Srčne zadeve) in nevrotično-psihotične zlome preživelih stoletij. V pesmi z naslovom Grimm, de Saussure in potem še Chomsky se na strukturalistično-postmodernističen način pozabava z razpadajočimi in na novo vzpostavljenimi sintagmami, kot je bilo značilno za dekonstruktivističen proces filozofov in umetnikov ob koncu prejšnjega stoletja: “Ali slišiš zvok lomljenja / Tako se prelamlja stoletje / Zobje, kako čudovit prikaz / sintagmatskega razmerja / Vrzel spodaj desno / odpira novo paradigmo / Ah, to kljuvanje / Ah, ta kri / Zelene ideje še dolgo ne bodo / besno zaspale / zato pa smo končali / z neskončno hojo navkreber / p / pf /f / Ali vidiš, kako plapolajo zastave / vihrajo prapori”. Težko bi v pesniški zbirki Žalostinke za okroglo Zemljo našli pesem, v kateri svojega odtisa ne pusti že v uvodu omenjena mačka. Skozi svojih devet življenj se nonšalantno sprehodi po devetih krogih pekla, ki “hoče neskončnost, ujeto v krožnici / ali v majhnem prostoru med ničlo in enko” (Učiteljca), ki s koraki riše po prostoru pomenljive vektorje in fraktale ter se zlekne v obliki Fibonaccijevega zaporedja (Neskončnosti). Tudi za Semoliča bi lahko rekli, da je utrjen in zverziran pesniški mačkon, ki kroži okrog eksistencialnih vprašanj kot mačka okrog vrele kaše, spretno žonglira z metaforami in metonimijami, se izogiba končnim ločilom in determinističnim zaključkom. Ko vleče vzporednice na različnih področjih umetnosti in filozofije, se podaja v neskončna brezna ekstaze, tesnobe in bolečine. V pesmi Rapsodija še zapiše: “Tesnoba vztraja, nespremenjena / kot gorsko jezero za čas človeškega / življenja, previs zastira sinjino …” Upamo, da se bomo bralci lahko kmalu spet podali za pesnikom po stopinjah jezer, previsov in globeli, ne da bi omahnili v lastno brezno ob-upa.

Sredi vala umetne inteligence (AI) je večina podjetij iz skupne Veličastnih 7 predstavila poslovne rezultate. Potopili smo se v številke Tesle, Microsofta, Mete, Appla, preverili pa tudi poslovanje nizozemskega ASML. So delnice tehnoloških velikanov precenjene? Kako bodo AI vode razburkali kitajski jezikovni modeli (DeepSeek, Alibaba)? Kje v tej zgodbi je Evropa? Kdo bodo zmagovalci in kdo poraženci te AI zgodbe? Kakšno vlogo ima in bo imela umetna inteligenca v vsakdanjem življenju, kakšni so izzivi pri implementaciji AI ter prihodnost humanoidnih robotov. Lahko kateri od velikanov propade, če ne bo v koraku z razvojem? Ima Apple težave?

Sredi tedna je Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki pripravil novinarsko konferenco na kateri so predstavili rezultat štiriletnih priprav na že dolgo časa nujno prenovo in modernizacijo nekdanjega samostansko-grajskega kompleksa v katerem domuje že dobrih 70 let. Pridobili so namreč gradbeno dovoljenje, ki je pravnomočno postalo na začetku januarja. V prvi fazi prenove, ki jo strokovno podpira tudi dopolnjeni konservatorski načrt prenove, bodo s sredstvi iz kohezije EU Ministrstva za kulturo in nekaj lastnega denarja začeli prenavljati eno od pri nas redkih ohranjenih oranžerij. V oddaji ga opišeta konservatorki iz ZVKDS Katarina Odlazek in Tina Potočnik. Prenova bo celovita in bo potekala v fazah, kot je povedala direktorica TMS dr. Barbara Juršič, ki se ji konec meseca izteka petletni mandat vodenja muzeja. Projektant prenove je Arhitekturni biro ARREA d.o.o., ki ga je zastopala arhitektka Maruša Zorec. FOTO: Nekdanji samostansko-grajski v Bistri, kjer že dobrih 70 let domuje TMS VIR: https://visit-borovnica.si/znamenitosti/tms-bistra

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bodo nocoj odprli razstavo ljubiteljske fotografinje Justine Hribernik »Zorni koti pokrajin – Posebni pogled na koroške kraje«. Ob odprtju bo umetnico predstavila urednica celovškega tednika Nedelja Mateja Rihter. Slednja bo v četrtek tudi voditeljica Literarnega večera v Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu, ko bo gost Martin Golob, sicer župnik iz Grosupljega, tokrat tudi v vlogi avtorja knjige „365 dni z Božjo besedo“. Z delovanjem naših rojakov v zamejstvu pa se bo jutri moč seznaniti tudi v Ljubljani. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja prvi letošnji večer »Sredi domovine«. Stvarnost naših rojakov v Gorskem kotarju bo orisal avtor številnih knjig o življenju na Čabranskem, član slovenske manjšine na Hrvaškem Slavko Malnar. Pogovor z gostom bo vodila državna sekretarka Vesna Humar.

V pastoralnem domu v Vodicah pri Ljubljani je še do nedelje na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, Središče Slovencev v zamejstvu in po svetu. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška zgodba. Šolstvo je bilo vzpostavljeno v nekaj dneh v blatu vetrinjskega polja, čeprav niso imeli ničesar, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem povojnem pomanjkanju vsega. Prav tako so iz nič vzniknili vrtci, časopisi, izpopolnjevanje v obrteh, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti, ki jih lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. Ob razstavi bo organizirano tudi predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, in sicer jutri, v petek, 10. januarja 2025, ob 18.45.

Kot poroča rimski zgodovinar Svetonij, je bil moto »Festina lente!« ali slovensko: »Hiti počasi!« eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega vodje Gaja Avgusta Oktavijana, bolj znanega kot cesarja Avgusta. Vendar so paradoksalno misel »Speúde bradéos!«, ki govori o tem, da moramo počasi začenjati vsako novo dejanje, poznali že stari Grki. Ta nenavadna besedna zveza odlično ponazarja temeljno načelo in eno največjih vrednot grške in rimske družbe. To je bila preudarnost. Uči nas, da nobenega dela ne smemo začeti brez tehtnega premisleka in brez natančno izdelanega načrta. Tako je cesar Avgust svoje vojaške poveljnike pogosto opozarjal, da je »boljši zanesljiv kakor drzen strateg« in da je »bilo dovolj hitro narejeno to, kar je bilo narejeno dovolj dobro.« Francoski basnopisec Jean de la Fontaine je izrek “Hiti počasi” imenitno povzel v svoji basni o zajcu in želvi, kjer želva s svojo preudarno modrostjo v hitrostni tekmi premaga zajca. Prebivalce Sarajeva, ki so izkusili najokrutnejšo zaničevanje vrednosti življenja, pa od leta 2012 na nesmiselno zametavanje bistva in lepot bivanja opozarja osemintridest metrov dolg most čez reko Miljacko, poimenovan Festina lente. Sredi mostu je nameščen nenavaden luping, ki pritegne človeški pogled, da se ozre po lepoti reke in se zazre v njen tok. Nagovarja nas, da se lepota življenja skriva v drobnih stvareh, mimo katerih pogosto hitimo, ne da bi jih sploh opazili. Tok reke pa nas spomni na tek časa, na našo tuzemsko minljivost in nenehno spremenljivost. Sporočilo “Bodimo preudarni”, najdimo pravo mero med našim razumom in našo ustvarjalno domišljijo, je torej kot nalašč za današnji čas, ko z neizprosno naglico brzimo skoz vsakdan v pehanju za nesmiselnimi vrednotami imeti in biti uspešen.

Javnost je zadnje dni razburila novica, da je predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik poslal predsednici republike Nataši Pirc Musar pismo, v katerem je predlagal, da naj država najde parcelo, podjetniki pa bodo predsednici in njenim zanamcem zgradili rezidenco. Politične stranke so šle v zrak – ker v tem predbožičnem času ni prav veliko drugih tem za iti v zrak – ter podjetnikom očitale, da naj presežke denarja raje nakažejo v humanitarne namene, rezidenco pa pustijo pri miru. Torej se spoprimimo z graditvijo protokolarnih objektov še v naši oddaji. Nimamo denarja, da bi ga prispevali za vse tiste opeke, imamo pa dobre, ali pa vsaj alternativne ideje. Poglejmo. Dejstvo je, da institucija predsednika republike potrebuje rezidenco. Sicer stavbi, oziroma pisarni na Štefanovi nič ne manjka; ima zgodovino, je lepa, celo prestižna, a težava je z lokacijo. Središče mesta pač za takšen protokolarni objekt ni primerno. Recimo, da hoče vojaški vrh ali pa kdo iz skrajne desnice oziroma skrajne levice izvesti državni udar. Kam bi parkirali tanke? Vsi poznamo ikonične prizore, ko so tanki parkirani pred predsedniškimi palačami po vsem svetu, predsedniki pa bežijo pri zadnjih vratih. V Sloveniji kaj takega ni mogoče, ker je središče mesta že tako ali tako zaparkirano, Prešernova, Gregorčičeva in Erjavčeva pa so ene najbolj prometnih ulic v mestnem središču sploh. Pa ne le državni udar … Če pride na obisk malo bolj pomembna delegacija, je rdeča preproga dolga komaj kakšnih deset metrov, zatem pa se visoki gostje že tiščijo proti pločniku, po katerem gospodinje nosijo tatarce iz Maximarketa. Hočemo povedati – za predsedniško palačo potrebuješ prostor. Potrebujemo novo lokacijo. Najbolje bi bilo kje na barju, saj bi predsedniška funkcija tako simbolno nadaljevala tradicijo koliščarjev, pa še Ig je blizu. A s tem naj se ubadajo predsedniški urbanisti, mi se dajmo posvetiti finančni konstrukciji podjetnih podjetnikov. Ker je v Ljubljani kvadratni meter novogradnje, pa čeprav je to blatna koliba, okoli 5–7 tisoč evrov, rajtamo, da se prestižne objekte, kot je rezidenca predsednika republike, gradi po 10 jurjev kvadratni meter. In ker predsednika ne moremo vtakniti v garsonjero, mora imeti tak objekt prek palca 500 kvadratnih metrov bivalne površine. Ker vedeti moramo, da rezidenca pomeni stavbo, v kateri je predsednik tako doma in tam tudi uraduje. Kar zdaj ni primer in za razliko od recimo Angležev ali Američanov pri predsednici Musarjevi prvi mož v predpasniku z jelenčki ne more gostom postreči čaja, medtem ko njegova žena rešuje svet; ali vsaj njegovo bližnjo okolico. Kakorkoli. Pečečnika in prijatelje bi graditev objekta s petsto kvadrati po deset tisoč evrov za kvadrat stala 5 milijonov, ob tem, da bi parcelo na Igu zagotovila država. Ker neuničljivi Joc razglaša, da je za akcijo našel petdeset podjetnikov, bi graditev po glavi prišla cca sto jurjev. Za navadnega smrtnika je to ogromno denarja, ampak če v spletnem in javno dostopnem katalogu preverimo premoženje samo enega izmed udeležencev gradbene iniciative, je ta lani po obdavčitvah prikazal 28 milijonov dobička; se pravi, da bi v Natašo investiral 0,4 odstotka od svojega letnega profita. To pa so odstotki, ki jih navadni smrtniki pri dohodnini namenjamo gasilcem, kulturnim društvom in dobrodelnim organizacijam. Skratka drobiž. Se pravi, da bi podjetniki lahko zgradili rezidenco, ne da bi mignili. In resnici na ljubo je razumnemu praktično vseeno, v kateri bajti se sončijo slovenski vladarji. Skrbi pa nas, ali pa vsaj zanimivo pa je nekaj drugega. Namreč lik in delo slovenskega podjetnika kot mešanice med "Supemanom" in "Superhikom" iz Alana Forda. Kajti gradnjo rezidence moramo povezati še z eno pobudo podjetniškega kluba, ki je šla mimo manj zapažena, je pa toliko bolj zgovorna. Podjetniki so spomladi, ko smo imeli veliko veselja z graditvijo JEK2, predlagali, da bi pri graditvi sodelovali z 10-odstotnim deležem. Za reaktor bi nominalno sicer namenili nekaj več denarja kot za Natašino dnevno sobo, ampak po nekakšnem finskem modelu predlagajo, da bi jim delno financiranje projekta nato omogočalo dostop do cenovno ugodnega in stabilnega vira energije. Če je graditev predsedniške palače burka, so jedrske težnje slovenskih podjetnikov mnogo bolj resna zadeva. Z vsaj takšno resnostjo, kot demokracija regulira ločitev različnih cerkva od države, bi se morala lotiti tudi ločitve zasebnih pobud bogatih posameznikov v sfere, ki so izključno v domeni države. Kam pripelje najprej vzpodbujanje in potem popuščanje plutokraciji, vidimo na globalnem odru in v najmočnejših državah sveta vsak dan … Na srečo do zdaj kot miš obubožani Slovenci z nekaj posameznimi tajkuni, ki so bolj skrbeli za lastne užitke kot za javni prostor, nismo imeli težav. A organizacija, kot je klub slovenskih podjetnikov, ki bahaško maha s kupi evrov, je lahko zametek ne samo lobistične, temveč tudi plutokratske elite. Čeprav je podjetniška pobuda o graditvi predsedniške rezidence burkaška, se ji z Elonom Muskom opozorjeni ne bi smeli smejati.

Morda ste v adventnem času vajeni prebiranja Adventnega koledarja Misijonskega središča Slovenje. Vsako leto prinaša lepe zgodbe, adventne vzpodbude in vabilo k darovanju za otroke v misijonskih deželah. Tudi letos je tako, koledar pa je bil deležen prenove. Kakšen je, kako ga najdete in kaj prinaša, nam je povedal tajnik središča Janko Pirc. Predstavil je tudi novo knjigo, strip o delu misijonarja Petra Opeke.

Ime tedna je Ksenija Trs, pisateljica in potujoča knjižničarka, ki že več kot tri desetletja živi svojo "potujočo štorijo" v bibliobusu, potujoči enoti Mariborske knjižnice, kjer te dni zaznamujejo 50 let delovanja. Je tudi avtorica knjige Potujoči utrinki, v kateri je zbrala tako anekdote kot zgodovino potujočih knjižnic ter soavtorica razstave Mariborska knjižnica na kolesih: 50 let bibliobusa. Kandidata sta bila še: Mak Grgić, kitarist, ki se je z albumom Entourer vnovič, že tretje leto zapored v kategoriji najboljši samostojni klasični instrumentalni album uvrstil med nominirance za nagrado grammy. Album je izdal pri ljubljanskem Zavodu Dissonance, skladbe žanrsko segajo od klasične do etnične in avantgardne glasbe, posnetek in postprodukcija pa sta nastala v sodelovanju z RTV Slovenija.  Zvonka Pangerc Pahernik, vodja Središča za obveščanje in ozaveščanje na Andragoškem centru Slovenije, ki že 30 let uspešno opozarja na pomen vseživljenjskega učenja na nacionalni in mednarodni ravni. S sprejetjem v Mednarodno dvorano slavnih za izobraževanje odraslih in nadaljevalno izobraževanje na ameriški Univerzi v Oklahomi se je pridružila največjim imenom svetovne andragogike.   

Oči svetovne javnosti so uprte v Združene države Amerike, kjer izbirajo novega predsednika oziroma predsednico. Bo to demokratka Kamala Harris, ki bi bila z izvolitvijo prva ženska na tem položaju, ali znova republikanec Donald Trump, je težko napovedati, saj naj bi se obetal izjemno tesen izid. Volitve predvsem v luči vojne v Ukrajini pozorno spremljajo tudi v Bruslju in Moskvi. Druge teme: - SDS z osmo interpelacijo v tem mandatu, tokrat se bo v državnem zboru zagovarjal finančni minister Klemen Boštjančič. - Daljinsko ogrevanje v Ljubljani zaradi nižjih cen energentov do konca leta cenejše za 12,4 odstotka. - Sredi meseca začetek prenove vipavske hitre ceste, promet bo prihodnji dve leti zelo zgoščen.

Za nami je počitniški teden. Z družino smo ga želeli preživeti predvsem skupaj, doma in v obiskovanju vseh tistih, ki so nam ljubi. Sredi tedna bi morali na obisk k moževi babi, prababici Lojzki, ki pa je zaradi slabega počutja naše srečanje prestavila. Niti v sanjah si nismo predstavljali, da ga je prestavila v večnost. In tako so se naše počitnice ravno okoli praznika Vseh svetih spremenile v slovo od naše Lojzi. Slovo, ki je bilo težko, a tako blagoslovljeno.

Pred 10 dnevi so poplave in zemeljski plazovi prizadeli Bosno in Hercegovino. Žalost in strah sta se spremenila tudi v jezo, iskanje odgovornih. Namreč Donjo Jablanico je pod sabo pokopal kamnolom, ki nikoli ni imel dovoljenja za obratovanje, pa je bil tam več kot 2 desetletji. V območje sicer zaprto za novinarje se je uspelo prebiti našemu dopisniku Boštjanu Anžinu, izpovedi, pričevanja preživelih in prizadetih so skromno rečeno osupljiva. Kaj ljudje tam potrebujejo zdaj, kaj bodo potrebovali v naslednjih mesecih, ko prihaja zima? Daljšo reportažo iz prizadetih območjih si lahko ogledate nocoj v televizijskem Tedniku.

Sredi zelenjavne gredice stoji polž in si lošči hiško … Pripovedujeta: Sabina Kogovšek in Gregor Zorc. Napisala: Jasmina Bolčina. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Središnja banka upozorila je da će neki vlasnici nekretnina biti primorani prodati iste zbog teških ekonomskih uvjeta. Guvernerka središnje banke u svom je nedavnom govoru opravdala odluku o zadržavanju kamatnih stopa na 4,35%, navodeći da to može dovesti do snižavanja stope infalcije, no povećanje kamatne stope još je uvijek moguće.

Ob prazniku Marijinega vnebovzetja so dopoldne po državi potekale slovesne maše v Marijinih romarskih središčih. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v pridigi na Brezjah, kjer se je zbralo 4 tisoč ljudi, izpostavil pomen verovanja. Ob tem je Zore dejal, da današnji svet noče, da bi ljudje poslušali boga, ampak ga postavlja na odprt prostor niča, kjer ni več smeri in ciljev, kjer ni več poti in izpolnitve, kjer ostaja samo še ta trenutek in človekovo iskanje samega sebe in svoje identitete. Druge teme: - Ukrajinski vdor v Rusijo ni zmanjšal pritiska na vzhodni fronti v Ukrajini - V Katarju začetek novih mirovnih pogovorov o Gazi - Turistična sezona za zdaj uspešna; v panogi računajo, da se bo podaljšala v jesen

Vse večja kupna moč svetovnega prebivalstva in tehnološki napredek na področju mobilnosti temeljito spreminjata prakse v turizmu, tudi v zvezi z nenadzorovano turistično rastjo. Velika koncentracija turistov prinaša pozitivne ekonomske učinke za lokalno ekonomijo, a hkrati ob preseganju okoljskih in infrastrukturnih zmogljivosti niža kakovost življenja lokalnih skupnosti. Koliko turistov še lahko prenesejo naše najbolj vroče turistične točke? Kako turistično ponudbo narediti bolj trajnostno? Kakšna mora biti strategija razvoja turizma, da se prepreči nastanek negativnih učinkov množičnega turizma?

Rogljiček je gugalnica in tobogan. Po njem pikapolonica se driča v sredo sanj ... Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Kako je videti lastništvo zaposlenih danes, kakšne so razsežnosti tega pojava in zakaj se podpora tvorstnim podjetjem pojavlja tako med levimi kot med desnimi politiki?Ob omembi podjetij, ki jih imajo v lasti zaposleni, verjetno večina Slovencev bodisi z nezaupljivim posmehom bodisi z nostalgično melanholijo pomisli na družbeno lastnino in samoupravljanje v nekdanji Jugoslaviji. In vendar danes ta ideja živi v precej drugačnih oblikah, in to ne le v kakšni od preostalih samooklicanih socialističnih držav, ampak kar v zahodnih centrih kapitalističnega razvoja, denimo v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, Kanadi in Nemčiji, pa v Italiji, v Španiji in na Danskem, lastništvo zaposlenih pa se pojavlja tudi v slovenskih podjetjih in naša vlada je ravno nedavno potrdila izhodišča za zakon o lastniški zadrugi delavcev.Od kod torej razmah ideje, ki se je verjetno marsikomu zdela pokopana s padcem berlinskega zidu? Kako je videti solastništvo delavcev danes? Zakaj se podjetja odločajo zanj in kakšne prednosti ter težave jim prinaša? Ter zakaj ideje o solastništvu zaposlenih dobivajo vedno več podpore tako med desnimi kot med levimi politiki, tovrstna podjetja pa so začela zanimati celo nekatere večje finančne vlagatelje? To so nekatera od vprašanj, o katerih bomo razpravljali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo predstavnika dveh podjetij v lasti zaposlenih: Primoža Kokalja, direktorja Etikete v Žireh, ki so jo delavci odkupili že v času privatizacije in Sašo Muhič Pureber iz podjetja Inea, ki je nedavno pa prešlo v nov model solastništva zaposlenih. Pri pogovoru bosta sodelovala tudi dr. Tej Gonza, ekonomist in raziskovalec na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, in Kosta Juri, vodja raziskovalnega oddelka na Inštitutu za ekonomsko demokracijo. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Pixabay

Sredi poletja ena zimska zgodba … Pripoveduje: Boris Juh. Kitajska pravljica. Prevedla: Ana Brvar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Vse večja kupna moč svetovnega prebivalstva in tehnološki napredek na področju mobilnosti temeljito spreminjata prakse v turizmu, tudi v smeri nenadzorovane turistične rasti. Velika koncentracija turistov prinaša pozitivne ekonomske učinke na lokalno ekonomijo, a hkrati ob preseganju okoljskih in infrastrukturnih zmogljivosti niža kvaliteto življenja lokalnih skupnosti. Koliko turistov še lahko prenesejo naše najbolj vroče turistične točke? Kako turistično ponudbo narediti bolj trajnostno? Kakšna mora biti strategija razvoja turizma, da se prepreči nastanek negativnih učinkov množičnega turizma?

Sredi aprila je bila v Kinodvoru projekcija filma z naslovom Wil režiserja Tima Mielantsa z letnico 2023, posnetega po romanu pisatelja Jeroena Olyslaegersa. Slovenci ga poznamo po knjigi z naslovom Mi v prevodu Mateje Seliškar Kenda. Wil je ime osrednjega protagonista, mladega moškega, ki se med drugo svetovno vojno in nacistično okupacijo pridruži policiji v Antwerpnu in je ujet med skrajnosti vseh vrst od kolaboracije do pripadnosti osvobodilnemu gibanju. Knjiga, sicer izjemna uspešnica, ki je pisatelju Olyslaegersu prinesla štiri najprestižnejše flamske literarne nagrade, to pomeni tudi velik prodajni uspeh, in je prevedena v več jezikov, odpira veliko vprašanj. Tadeja Krečič se je z Jeroenom Olyslaegersom po projekciji v Kinodvoru pogovarjala prav o pogosto zamolčanih straneh zgodovine, ki pa tako ali drugače najdejo pot do literature ali filma, umetnosti, skratka.

I ove godine održava se Ljetna škola "Domovina". Radi se o projektu Središnjeg državnog ureda za Hrvate izvan Republike Hrvatske koji je nastao u partnerstvu s Udruženjem hrvatsko – američkih stručnjaka, a namijenjen je mladima u dobi od 18 do 30 godina. Ovogodišnji program Ljetne škole se održava u razdoblju od 18. lipnja do 1. Srpnja. Dario Magdić, zamjenik državnog tajnika Središnjeg državnog ureda za Hrvate izvan Republike Hrvatske je tim povodom uputio poziv mladim hrvatskim iseljenicima i potomcima hrvatskih iseljenika da joj se pridruže. Osim toga, Magdić se dotaknuo i programa posebne upisne kvote kao i programa učenja hrvatskog jezika.

''Tuji založniki nam kdaj očitajo, da so besedila v naših knjigah za otroke preveč zapletena, ilustracije pa preveč umetniške. A mi smo navajeni na kakovost in jo znamo ceniti,'' pravi direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar. ''Naši posebnosti sta prav večplastnost in raznovrstnost – s tem se želimo predstaviti v Bologni,'' pa poudarja Tanja Komadina, ilustratorka, ustvarjalka stripov in likovna urednica pri založbi Mladinska knjiga. Maja Kastelic, ena od dvanajstih izpostavljenih avtorjev in avtoric na razstavi slovenske ilustracije na bolonjskem sejmu, meni, da ilustracija, ki samo ponavlja za besedilom, nima smisla. Njen pomen je namreč to, da doda čarobnost in humor ali kdaj, hudomušno, celo nasprotuje besedilnemu sporočilu. Dr. Tina Bilban, urednica, literarna kritičarka in predsednica Slovenske sekcije IBBY, pa izpostavi še otroško zvedavost – ''Radovednost otrok moramo jemati resno.'' ''Svet slovenske ilustracije smo ovili v baldahin, ki v živahnem sejemskem okolju ustvarja intimno zavetje,'' so zapisali ob začetku našega častnega gostovanja na 61. sejmu otroških knjig v Bologni. Ta je namenjen le strokovni javnosti, a kljub temu ga po navadi obišče približno 30.000 ljudi. Ob tej priložnosti z gostjami v pogovoru med drugim o sodobnih smereh v ilustraciji, njeni družbenokritični vlogi, digitalizaciji in založništvu. In ker ima v Bologni vse pomembnejše mesto strip, beseda teče tudi o njem.

U Sydneyu je prošlog mjeseca predstavljen priručnik "Vilinska školica jezika i kulture - priručnik za hrvatski kao nasljedni i predački jezik". Priručnik je rezultat rada u prvoj fazi projekta MONUS - Metodičko oblikovanje nastavnih sadržaja uz potporu Središnjega državnoga ureda za Hrvate izvan RH, a nada se pomoći u radu učiteljicama i učiteljima koji podučavaju hrvatski jezik. Projektni tim broji šest članova, doktora znanosti koji su profesori Odjela za izobrazbu učitelja i odgojitelja na Sveučilištu u Zadru. Tim povodom danas razgovaramo s urednicima priručnika Katarinom Ivon, Donatom Vidaković Samaržija, Slavicom Vrsaljko, Tomislavom Koštom, Josipom Lasićem i Majom Cindrić.

Sredi gozda nekdo joka … Zajček, ki nima toplega doma … Pripovedujeta: Barbara Lapajne in Brane Grubar. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 2000.

Pritisk migracij na zunanje meje Evropske unije ne pojenja. Ena od treh bolj obremenjenih migracijskih poti ostaja tako imenovana zahodna balkanska pot, ki poteka tudi čez Slovenijo. Do sredine tega meseca je na nedovoljen način hrvaško-slovensko mejo prestopilo več kot 7.900 tujcev, kar je slabih 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Slovenija tako povečanega pritiska migrantov z obstoječimi zmogljivostmi za namestitev ne bo mogla več obvladovati. Vlada je zato konec februarja sklenila vzpostaviti dva nova začasna azilna domova - na Obrežju v občini Brežice in v občini Središče ob Dravi, čemur pa prebivalci niso naklonjeni. Kakšne so razmere na meji z migranti, kako jih obvladovati, kako in kje poskrbeti za oskrbo migrantov ter zakaj so lokalne skupnosti pri nas tako nenaklonjene azilnim domovom bomo ugotavljali v Studiu ob 17-ih z Gabrijelo Milošič. Gosti: - Direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj - Generalni direktor Direktorata za migracije Ministrstva za notranje zadeve Matej Torkar - Župan Brežic Ivan Molan - Župan Središča ob Dravi Toni Jelovica

Dr. Aleksandra Nuč Blažič in dr. Sara Orthaber sta vodji projekta ReTrans, ki skuša opolnomočiti profesionalne in neprofesionalne tolmače za delo z migranti na zahodnobalkanski migrantski poti. Tolmači nudijo prvo jezikovno pomoč na kraju dogodka, na primer na meji ali pri zdravniku, in to v arabščini, farsiju ali katerem drugem jeziku.

Ako imate problema sa štednjom novca, niste sami. Omjer štednje u australskim kućanstvima pao je na najnižu razinu u posljednjih 17 godina, sa samo 1,1% raspoloživog dohotka koji se štedi. Iako visoki troškovi života djelomično pridonose toj situaciji, jedan ekonomist tvrdi da je to uglavnom rezultat odluka Središnje banke.

U Saboru rasprava povodom zahtjeva oporbenih stranaka ljevice i centra za raspuštanjem Sabora i raspisivanjem izbora. Potpisan sporazum po kojem Katolička crkva poklanja zemljište na kojem je u Zagrebu izgrađen stadion „Dinama“, a zauzvrat dobija zemljište na 10 lokacija u Zagrebu za izgradnju crkava. Konačno se mijenja kablove koji električnom energijom opskrbljuju naše otoke, nakon što smo na njih zaboravili još od bivše države. Uvodi se Središnji registar stanovništva – što je to?

Medijski zakon, ki je bil sprejet leta 2001, je zastarel. Sredi decembra 2023 se je začela javna razprava o predlogu novega zakona o medijih, za katerega na ministrstvu za kulturo, kjer so ga napisali, pravijo, da je sodoben in ambiciozen. Sogovorniki: Lenart J. Kučić, svetovalec za medije na ministrstvu za kulturo; Rajko Djordjevič, predsednik upravnega odbora medijske zbornice; Miha Klančar, direktor Večera in predsednik Združenja medijev pri Slovenski oglaševalski zbornici; Alenka Potočnik, predsednica Sindikata novinarjev Slovenije; Aske Kammer, danski raziskovalec medijske krajine in poznavalec shem državnih pomoči.

Roman složene strukture u osnovi je ljubavna priča čiji je početak i kraj obilježen antikom – pričom koja rekonstruira nekoliko dana u klasičnoj Ateni. Središnja se priča odvija u bolnici, na odjelu plućnih bolesti, ispričana iz perspektive pripovjedača kao bolesnika. Vidjevši plavokosu Janu, smještenu u bolesničkome krevetu priključenu na aparate, zaljubljuje se u nju i postepeno doznaje njezinu životnu priču. Svakim novim detaljem iz Janinoga života, pripovjedač postaje sve privrženiji. Roman obiluje povijesnim, kulturološkim, pa i astrološkim, znanjima i referencama. Redatelj: Dejan Šorak; dramatizacija: Katja Šimunić; glazbeni urednik: Žarko Joksimović; ton majstor: Miroslav Pijaca; urednik: Branko Maleš. Glume: Franjo Kuhar, Sreten Mokrović, Pjer Meničanin, Boris Svrtan, Damir Šaban, Biserka Ipša.

Središnji državni ured za Hrvate izvan Hrvatske na posljednjem je natječaju dodijelio financijsku potporu za 12 projekata koje su prijavile organizacije i udruge Hrvata iz Australije. Dobiveni novac kreće se u rasponu od približno 5 do 30 tisuća dolara. Zvonimir Kurtović, jedan od predstavnika Australije u Savjetu Vlade RH za Hrvate izvan Hrvatske govori o natječajima i načinima dodjele novca.

Vlada je, u sklopu svoje velike reforme migracijskog sustava najavljene početkom tjedna, uvela niz izmjena u studentskim vizama. Strategija ima za cilj prepoloviti stopu useljavanja u Australiju tijekom iduće dvije godine, istovremeno privlačeći veći broj visokokvalificiranih radnika tijekom idućeg desetljeća.

Po več letih priprav je Slovenija nared - popoldne bo z uradnim odprtjem v Frankfurtu zasedla mesto častne gostje na največjem knjižnem sejmu na svetu. Več tisoč predstavnikov medijev in obiskovalcev bo vabila v Satovje besed, kot se imenuje slovenski paviljon. Direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar poudarja raznovrstne dogodke v paviljonu. Drugi poudarki oddaje: - Izraelske sile, ob nadaljevanju zračnih napadov na Gazo, ohranjajo blokado palestinske enklave, ki je na robu humanitarne katastrofe. Na obisku v Izraelu bo jutri ameriški predsednik Joe Biden. Kot je napovedal ameriški zunanji minister Antony Blinken, Združene države neomajno podpirajo Izrael v boju proti Hamasu. - Vlada za obnovo po poplavah veliko stavi na evropska sredstva. Slovenija naj bi danes dobila zeleno luč finančnih ministrov Unije za dodatna posojila iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost - njihov obseg bi tako presegel milijardo evrov. - Naše nogometaše zvečer čaka obračun s Severnimi Irci. V Belfastu doslej še niso zmagali.

Vlada bo danes obiskala Koroško. To bo njen prvi regijski obisk v tem mandatu. Središče dogajanja bo v Slovenj Gradcu. Tam popoldne načrtujejo srečanje članov vlade z župani, predstavniki gospodarstva in drugimi nosilci razvoja v regiji. Sledila bo seja vlade. Župani poudarjajo predvsem, da morajo nujno izvedeti, kdaj bodo dobili povrnjene intervencijske stroške, saj skoraj dva meseca po poplavah izvajalci še niso bili poplačani. Druge teme oddaje: - Ujma škodo povzročila tudi v slovenskem turizmu, ki pa še vedno okreva hitreje kot po svetu, ugotavljajo ob svetovnem dnevu turizma - O nezakonitih migracijah vodje diplomacij Slovenije in še štirih srednjeevropskih držav danes na Dunaju, v Nemčiji odmeva prijetje sirskih tihotapcev ljudi - Policisti po skoraj desetih urah pogajanj z oboroženim moškim blizu Ptuja vdrli v hišo in ga pridržali

Odpravljamo se na Okinavo, samostojno otoško prefekturo v bližini Japonske, ki je bila desetletja po koncu druge svetovne vojne pod ameriškim nadzorom. Še danes je tam približno 30.000 ameriških vojakov, med njimi partner Tanje Albreht, ki ga je spoznala med svojim nekajletnim bivanjem v Bahrajnu. Tanja v intervjuju pripoveduje o svojih vtisih in izkušnjah z Okinave in jih primerja tako s tistimi z Japonske kot tudi iz Bahrajna. Med drugim pove, kako je preživela zadnji (a ne prvi) preplah ob izstrelitvi severnokorejskih bojnih raket in kako so bile z navijaškega gledišča videti tekme svetovnega prvenstva v košarki, ki jih je obiskala nedavno - za razliko od kakšne druge pred le nekaj meseci, ko so bile tam še obvezne maske za vse obiskovalce, verbalno navijanje pa prepovedano. Na Japonskem je namreč covid-19 "še aktualen", pravi, na kar še vedno opominjajo tudi redna opozorila in obvestila iz zvočnikov na javnih površinah.