Podcasts about v ljubljani

V Kočevju so sinoči pripravili posvet, ki ga je po nedavnem fizičnem napadu na dijaka tamkajšnje Gimnazije in srednje šole sklical predsednik sveta tega zavoda Damijan Lazar. Udeleženci posveta, sicer zaprtega za javnost, so razpravljali o rešitvah za zagotavljanje varnega okolja za dijake. V oddaji tudi o tem: - Ameriški predsednik Trump je podpisal zakonodajo, s katero se končuje najdaljše zaprtje vlade v ameriški zgodovini - Na slovensko pobudo je Unesco razglasil mednarodni dan jam in krasa. - V Ljubljani so uradno odprli 36-i mednarodni filmski festival Liffe, projekcije bodo še v Mariboru, Novem mestu in Celju.

Tako premier Robert Golob kot župani z jugovzhoda po današnjem srečanju o rešitvah za težave, povezane z romsko skupnostjo, pozdravljajo dialog. Novomeški župan Gregor Macedoni je tako imenovani Šutarjev zakon označil za dobrega. Profesorji kazenskega prava medtem opozarjajo na ustavno spornost nekaterih predlogov zakona. Drugi poudarki oddaje: - V napadu z ostrim predmetom v Ljubljani ranjen voznik avtobusa, storilca še iščejo. - Dodatna evropska pomoč Ukrajini, kjer ruska vojska počasi napreduje. - Več kot 2 tisoč prijav spletnih prevar pri nas s skupno škodo skoraj 30 milijonov evrov.

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali še zadnji tretji del spominov vosovskega likvidatorja Franca Stadlerja Pepeta, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Med drugim je podrobno opisal umor bana Marka Natlačena, ki ga je, preoblečen v duhovnika, izvedel 13. oktobra 1942. Pričevanje je komentiral dr. Damjan Hančič, ki je eden največjih poznavalcev revolucionarnega nasilja pri nas.Iz pričevanja:Ko je stopil Natlačen v prostor, se je žena oprostila in poslovila. Povedel sem, da sem poslan od tam in tam, da imam izredno važno obvestilo, da bi želel, da bi takoj dobil odgovor in ga tudi prenesel nazaj. S tem sem Marka italijanska prepričal, da je sem v redu, vedel sem se tudi kot duhovnik. Natlačen, je potem sedel za mizo, in takoj, ko je odprl pismo, je začel brati. V tistem sem pristopil, dva, tri korake do njega in oddal en strel v glavo, dva v vrat. V tistem trenutku je že završalo po hiši: Ajuto, italijansko skozi okno, ker je bila nasproti italijanska postojanka. V prostorih gimnazije je bila nameščena vojska in straža je bila ravno na nasprotni strani, malo odmaknjeno od strani Natlačenove hiše.

Zdaj, ko smo zakonsko odzaščitili Rome, je čas, da se posvetimo zakonski zaščiti živali. Živali so zakonsko izjemno regulirane … Najbolj so regulirane tiste, ki jih imamo za kosilo, potem medvedi, na tretjem mestu pa morajo biti psi. O pasjih zakonih torej in o zmedi, ki jo prinašajo. Najprej smo dobili zakonsko regulacijo psov na povodcih. Oziroma je ta obstajala že od nekdaj, a globe so se dramatično zvišale. Pes brez povodca bo lastnika poslej stal premoženje. Te dni pa dobivamo še zakonsko regulativo znotraj zakonodaje proti mučenju živali, ki z globo kaznuje lastnike, ki pse privezujejo za verige in ostale vrvice. Najprej in na začetku. Jasno, da je vsak razumni proti prosto tekajočim psom in proti psom na verigah: ampak na načelni ravni je za vse tiste, ki se v pasji svet ne poglabljajo preveč, kar nekaj zmede. Torej na povodec da, na verigo ne? A zmeda traja le tako dolgo, dokler ne prebijemo prvega aksioma pasje sodobnosti. Psi so namreč dvojni. Tisti podeželski in tisti urbani. Zakon pa, kot vsi zakoni, useka počez. Hočemo povedati, da pes, ki na deželi teka za traktorjem, ni enako, kot zverina, ki prosto teka po Čopovi; kot tudi nikomur ne pade na pamet, da bi pred Schellenburškimi dvori razpel jeklenico, nanjo pa zavezal psa, kot to počnejo na kmetijah slovenskega podeželja. Se pravi; kar je za psa na deželi dokaj normalno, se pravi, da se giblje prosto, kot od matere rojen, je za psa v mestu prekršek, ki bo lastnika stal plačo. In obratno. Kar je za psa na deželi normalno pasje življenje, namreč da je čez dan odvezan, ponoči pa privezan čuva kmetijo pred lopovi, je za psa v mestu nezaslišan eksces. Ampak to je le načelni del zgodbe. Potem moramo h globam. Te so namreč prav drakonske in če k odvezanim in privezanim globam prištejemo še globe za pasje kakanje, oziroma za nepobiranje pasjih iztrebkov, kar je nujno v mestu in butasto na deželi, pridemo do spoznanja, da vas pobalinski pes lahko stane celo premoženje, saj smo za pse odgovorni lastniki. Kot smo starši odgovorni za otroke, ampak težko, da bi nas oblasti kaznovale s toliko globami, če bi od časa do časa pretirano razigranega najstnika privezali na verigo. Zdaj pa k resni analizi. Težava je seveda v tem, da so kapitalisti takoj našli nevralgično točko človekovega odnosa do psa, ki je seveda sodobna praksa, po kateri je posedovati psa bolj praktično kot vzgajati pamža. Je pa postalo oboje približno enako drago. Kakovostna pasja hrana stane več kot človeška hrana, ker psi za zdaj še nimajo zdravstvenega zavarovanja, obisk pri veterinarju velja enako kot bela plomba, pasje trgovine se le po anatomsko različnih krojih ločijo od človeške konfekcije. Šolanje psa velja podobno kot šolanje prvošolčka, prav tako pasja nega, pasja vzreja, pasji kriminal, pasji hoteli in pasja potovanja. Skratka; pes ni več človekov najboljši prijatelj, počasi postaja edini prijatelj in ob kapitalistih so to pogruntali tudi zakonodajalci. Zato so začeli pisati pasje zakone, kjer pa so zakoni, so tudi globe. Psi, sploh tisti preveč privezani in tisti povsem odvezani, sploh pa tisti, ki kakajo, so nevarni … Čeprav za zdravje Slovencev mnogo manj nevarni kot čebele, ose in sršeni, katerih zakonska regulacija pa močno šepa. Kot tudi kaznovalna politika. Gremo k morebitnim rešitvam … Najprej na urbana področja. V Ljubljani, kjer se pišejo pasji zakoni, imajo 26 tisoč psov, ki se statistično brezčutno ponečedijo vsaj enkrat dnevno. Tako dobimo ogromno število pasjih odpadkov, kar postaja problem, ker so pasji iztrebki, za razliko od recimo govejih, precej toksični. Ne predlagamo sicer, da bi po mestu hodile krave, ampak če nemudoma ne odstranite pasjega iztrebka, kar je za zunanjega opazovalca še vedno eden najbolj bizarnih postopkov, v katerega se je prostovoljno zapletla civilizacija, vas to lahko stane do 100 evrov. Ob tem pa boste tudi ogrozili javno zdravje, saj se lahko bakterije v pasjem iztrebku razširijo po okolju. To pa še ni vse. Če se psič ponečedi na zasebnem zemljišču – še vedno smo v Ljubljani – in kot lastnik ne poberete iztrebka, ima lastnik parcele pravico poklicati policijo, ki sproži postopek zaradi nedostojnega, oziroma žaljivega vedenja. Načelno gledano, se je žaljivo vedel pes, nasrkali boste pa vi … Misel, da greste na sprehod, ob tem pa potencialno užalite polovico zasebno razparceliranega mesta, je nekoliko komična, če v sebi ne bi nosila zrna soli … Zakonodajalec od vas zahteva popoln nadzor nad psom. Od povodcev, do pobiranja kakcev, do preprečitev žaljenja, do preprečitve privezovanja … Lastništvo psa zahteva po črki zakona nad živaljo absoluten nadzor in našo absolutno odgovornost, kadar tega ni. Vendar … Kaj je potemtakem ostalo od prijateljstva? Najboljšemu prijatelju ne dovolimo niti sekunde svobode, niti trohice svobodne volje, ne dovolimo mu niti deset odstotkov tega, za kar ga je naredila evolucija, ali pa čemu ga je Noe vzel na barko. Odvisno, na kateri strani pasjega stvarjenja pač stojite. Vzeli smo mu pasjo naravo, prijateljstvo pa spremenili v praktično suženjstvo. In da se razumemo; pes, ki se onečedi na zasebno parcelo, je resničen problem, ker je zasebna parcela majhna, ker je mesto majhno, ker je zelenih površin malo, potencialnih iztrebkov pa 9,5 milijona komadov letno. Kar bi zakonodaja morala narediti – seveda pa ga ni junaka, ki bi si kaj takšnega upal niti predlagati ne – je, da bi po vzoru socialne službe komisije preverile, ali lastnik izpolnjuje pogoje za imeti psa. Najprej psihološke; ker za zapiranje psov v kletke in za vse življenje na verige, kot so primeri, proti katerim se poskuša boriti zakonodaja, moraš biti primerno ubrisan … Nato pa tudi, ali je zadoščeno bivalnim pogojem za lastništvo psa, kar, po zdravi presoji, odpiše vse pse v stanovanjskih blokih. Ker pa so psi v dvigalih in na poročnih fotografijah postali nova normalnost, ki jo živi tudi oziroma predvsem slovenska politično-ekonomska-družbena elita, je normalizacija odnosa med psom in človekom v bližnji prihodnosti nemogoča.

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Boštjan Udovič, orglal pa Tine Likovič.

Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Boštjan Udovič, orglal pa Tine Likovič.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pel Boštjan Udovič, na orgle je igral Tine Likovič.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pel Boštjan Udovič, na orgle je igral Tine Likovič.

Poznavalka srednjeveškega gradiva na Slovenskem, umetnostna zgodovinarka Nataša Golob je predstavila novo knjigo Pozdravljen, ti, ki bereš: Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo. V Ljubljani pred ljubljansko Dramo pa je na ogled ulična razstava z naslovom Simfonija narave v Ljubljani Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Sv. mašo je daroval p. Janez Papa, pel pa je zbor MPP.

Sv. mašo je daroval p. Janez Papa, pel pa je zbor MPP.

Poznavalka srednjeveškega gradiva na Slovenskem, umetnostna zgodovinarka Nataša Golob je predstavila novo knjigo Pozdravljen, ti, ki bereš: Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo. V Ljubljani pred ljubljansko Dramo pa je na ogled ulična razstava z naslovom Simfonija narave v Ljubljani Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Maševal je p. Edvard Kovač, pel p. Vid Lisjak, orgle Anja Žižek.

Maševal je p. Edvard Kovač, pel p. Vid Lisjak, orgle Anja Žižek.

Maševal je p. Janez Papa, pela Ema Judita Kolšek, orglala pa Polona Gantar.

Maševal je p. Janez Papa, pela Ema Judita Kolšek, orglala pa Polona Gantar.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pela Ema Judita Kolšek, na orgle je igral Matija Korčanin.

Sabljanje je šport, ki združuje eleganco, hitrost in zbranost. V Ljubljani ga trenirajo v športnem društvu Tabor, kjer deluje sabljaška sekcija Duel, ki ga predstavljamo v tokratni Nedeljski reportaži. Sabljači so nam pokazali, da sabljanje ni le obračun z orožjem, ampak tudi miselni preizkus. Spoznali smo, kako potekajo treningi in kašna je kultura, ki jih ponuja sabljanje. Mlade in malo manj mlade sabljače je obiskal Miha Žorž.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pela Ema Judita Kolšek, na orgle je igral Matija Korčanin.

Maševal je p. Janez Papa, pel Tadej Podobnik, orglala pa Polona Gantar.

Maševal je p. Janez Papa, pel Tadej Podobnik, orglala pa Polona Gantar.

Razstavo si lahko ogledamo vse do 8. februarja 2026. Gre za prvo postavitev v seriji Predogled, ki zbirko iz muzeja predstavlja kot odprt komentar in ne v klasični kurirani obliki. Tako vidimo na razstavi dokumente, načrte, knjige, časopise, risbe, izjemne fotografije in predmete arhitekta Marjana Šorlija. Letos namreč mineva 110 let odkar se je arhitekt Šorli rodil. Bil je vsestranski ustvarjalec, projektant, urbanist, premišljevalec, predavatelj, publicist, predvsem pa zagovornik in uresničevalec arhitekturnih rešitev po meri človeka, ki naj bi bil povezan z naravnim okoljem in trajnostno naravnan. Razstavo sta pripravila Martina Malešič in Andraž Keršič, pred mikrofon ju je povabila urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.

Maševal je župnik p. Pavle Jakop, sodelovali so s. Ema Alič in birmanci.

Maševal je župnik p. Pavle Jakop, sodelovali so s. Ema Alič in birmanci.

Maševal je p. Christian Gostečnik, pel APZ sv. Cecilije pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača, na orgle je igrala Ana Kresal.

Maševal je p. Christian Gostečnik, pel APZ sv. Cecilije pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača, na orgle je igrala Ana Kresal.

Maševal je p. Edvard Kovač, pela je s. Ema Alič.

Maševal je p. Edvard Kovač, pela je s. Ema Alič.

Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil br. Marcelin Gorenc, orgle je igral Uroš Pele.

Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil br. Marcelin Gorenc, orgle je igral Uroš Pele.

V Ljubljani se je sklenil tekaški praznik. Letošnji maraton je postregel z rekordnim številom udeležencev, ki so bili navdušeni nad organizacijo in vzdušjem. Slovenski tekači so podrli več rekordov, najelitnejši ni padel. Druge teme: - Portorož bo jutri gostil enega najevečjih zunanjepolitičnih dogodkov, prihaja vrsta pomembnih gostov. - Izrael znova napadel Gazo, trdi da gre za odziv na Hamasove kršitve premirja. - Filmski rop Louvra - tatovi v sedmih minutah iz muzeja odnesli neprecenljiv nakit.

Sv. mašo je daroval p. Pavle Jakop, pel je mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Andraž Babšek.

Sv. mašo je daroval p. Pavle Jakop, pel je mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Andraž Babšek.

Na 29. nedeljo med letom, na misijonsko nedeljo, prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Mašuje p. Pavle Jakop. S petjem sodeluje Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Andraž Babšek.

Sveto mašo de daroval p. Pepi Lebreht, za petje je poskrbel br. Marcelin Gorenc, na orglah pa ga je spremljal Matjaž Barbo.

Sveto mašo de daroval p. Pepi Lebreht, za petje je poskrbel br. Marcelin Gorenc, na orglah pa ga je spremljal Matjaž Barbo.

Maševal je p. Vid Lisjak, pel Tadej Podobnik, orglala pa Polona Gantar.

Maševal je p. Vid Lisjak, pel Tadej Podobnik, orglala pa Polona Gantar.

Maševal je župnik p. Pavle Jakop, ljudsko petje je vodil Aljaž Košič, na orgle je igral Matjaž Barbo.

Maševal je župnik p. Pavle Jakop, ljudsko petje je vodil Aljaž Košič, na orgle je igral Matjaž Barbo.

Sinočnji podpis deklaracije o miru v Gazi je minil v znamenju velikih besed. Z izmenjavo izraelskih talcev in palestinskih zapornikov je bila obenem izpolnjena peta od skupno 20-ih točk mirovnega načrta, ki pa ne predvideva, kakšna bo politična prihodnost uničene enkalve. Komentarjem o morebitni rešitvi dveh držav se izogiba tudi ameriški predsednik Trump, ki dodaja, da je za zdaj pomembna predvsem obnova Gaze. Druge teme: - Varnostni izzivi tudi pred zvezo Nato. V Ljubljani poudarjen pomen višanja obrambnih izdatkov in nadaljnje pomoči Ukrajini. - Predlog zakona glede obvezne božičnice naj bi bil pripravljen. Bo prepričal socialne partnerje? - Neučinkovitost slovenskih nogometašev v napadu premalo za zmago nad Švico v Stožicah.

Maševal je p Edvard Kovač, pel Anže Kuharič, orgle Uroš Pele.

Maševal je p Edvard Kovač, pel Anže Kuharič, orgle Uroš Pele.

Premierje v Gazi še drži, Hamas naj bi pravkar začel izpuščati preostale izraelske talce, Izrael pa prve palestinske zapornike. V Izrael bo dopotoval ameriški predsednik Donald Trump, ki je pred odhodom zatrdil, da je vojna končana. Kot je dejal, ga ne skrbi, saj imajo zelo dober dogovor za vse. Trump se bo udeležil tudi slovesnosti v Egiptu ob potrditvi mirovnega načrta za Gazo. Ostali poudarki oddaje: - V Ljubljani sklepno dejanje zasedanja parlamentarne skupščine zveze Nato. Govornik tudi generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. - Nov sistem dolgotrajne oskrbe še vedno z veliko nejasnosti. Na prevedbo vanj čaka 22 tisoč stanovalcev. Kaj bo s tistimi, ki so brez skrbnikov? - Na prelazu Vršič dvotedenski testni režim z zapornicami in prevzemom parkirnega listka že v dolini. Uvedba ureditve in parkirnine prihodnje poletje.

Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil Anže Kuharič, orgle je igral Uroš Pele.

Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil Anže Kuharič, orgle je igral Uroš Pele.

V Ljubljani se nadaljuje zasedanje parlamentarne skupščine zveze Nato s skoraj 600 udeleženci, med njimi bo v ponedeljek tudi generalni sekretar Mark Rutte. Slovenija je takšno srečanje pred 20-imi leti gostila kot nova članica, danes pa je marsikaj drugače; tudi zavezništvo je pred povsem novimi izzivi. Druge teme: - Lecornu bo še enkrat poskusil sestaviti francosko vlado - V Gazi utihnilo orožje - bo premirje zdržalo? - V Gornjih Petrovcih po obsodbi tudi uradno razrešili župana

Japonci obožujejo Evropo, ker je polna starih stavb. Na Japonskem jih zaradi pogostih potresov skorajda ni, pravi Čiaki Šimizu iz Tokia. Večkrat nagrajeno multidisciplinarno japonsko umetnico je pri nas zelo navdušil Jože Plečnik. V Ljubljani pa se, že odkar je prišla, počuti zelo domače. Predvsem zaradi prijaznih ljudi, pa tudi zaradi ljubljanskega zmaja.

Na 80-em zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku se danes začenja splošna razprava z govori svetovnih voditeljev, ki se bodo vrstili do konca tedna. Prvi dan bo največ pozornosti namenjene govoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kot prva voditeljica iz Evrope pa bo nastopila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Po pričakovanjih bo v ospredju govorov voditeljev dogajanje v Gazi, enako kot na včerajšnji konferenci o rešitvi dveh držav - Izraela in Palestine. Drugi poudarki: - Zaradi pojava neznanih dronov je bilo začasno zaprto letališče v Köbenhavnu, zračni prostor je zaprlo tudi letališče v Oslu. - Gospodarstveniki zaskrbljeni glede napovedane obvezne božičnice; danes naj bi bilo znano, ali bo razprava o tem sploh uvrščena na sejo socialno-ekonomskega sveta. - V Ljubljani podražili enkratne vozovnice za mestni avtobus na evro in pol, cena terminskih ostaja nespremenjena.