POPULARITY
Maševal je p. Janez Papa, pel Aljaž Košič, orglal pa Matjaž Barbo.
Na 3. koncertu letošnje sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu, ki je bil 2. junija 2026 v atriju ZRC SAZU v Ljubljani, so pod naslovom Paisiello v Ljubljani zazvenele operne arije, ki so jih svoj čas poslušali Anton Tomaž Linhart, Jurij Japelj in Žiga Zois. Nastopila sta mladi francoski tenorist Bastien Rimondi in pianist Edoardo Torbianelli, nekaj vtisov s koncerta, ki je bil tudi del projekta 'Začetki slovenske posvetne dramatike in gledališča 1670–1848', pa je v prispevku zbral Mihael Kozjek (Glasbeni utrip, 10. 6. 2026). Na koncertih ciklusa Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu smo se v zadnjih letih kar malo razvadili ob gostovanjih odličnih tujih glasbenikov, tudi – ali še zlasti – pevk in pevcev. Kot zadnji v vrsti izjemnih pevcev, specializiranih predvsem za izvajanje glasbe starejšega datuma nastanka, se je prejšnji teden predstavil mladi, 30-letni francoski tenorist Bastien Rimondi. V njegovem življenjepisu beremo, da se je izobraževal v Narbonnu, Toulusu in na pariškem konservatoriju, redno nastopa s pianistom Timothéejem Hudrisierjem v Duu Florestan ter sodeluje z uglednimi ansambli, kot sta Les Arts Florissants in Hemiolia. Izvaja baročni repertoar, novo glasbo in samospeve, tokrat pa se je predstavil in navdušil kot solist v arijah iz oper Vincenteja Martína y Solerja in Giovannija Paisiella, ki so bile v osemdesetih letih 18. stoletja med najpogosteje izvajanimi operami v ljubljanskem stanovskem gledališču. Po uvodni skladbi sporeda – rokopisni klavirski priredbi Simfonije iz Solerjeve opere Una cosa rara, ki jo je pri zgodovinskem klavirju občuteno, s številnimi opaznimi dinamičnimi niansiranji in jasno izigranimi hitrejšimi pasusi tekoče podal stari znanec cikla pianist Edoardo Torbianelli, sta oba glasbenika najprej predstavila pastoralno arijo Pastirja iz opere Nina Giovannija Paisiella. Sledil je niz treh arij iz Paisiellovih oper Kralj Teodor v Benetkah in La Frascatana, pri čemer je Rimondi največ odobravanja požel za izvedbo Linhartovega slovenskega prevoda kavatine Nardona iz La Frascatane. Vmes je Torbianelli brezkompromisno izvedel še Rondo in variacije na duet 'Pace, caro mio sposo' iz Solerjeve opere Una cosa rara Emanuela Aloysa Försterja. V drugi polovici sporeda so zazvenele še arija Belmonta iz Mozartove spevoigre Beg iz Seraja, Romanca in pastorala z variacijami na podlagi Paisiellove opere Nina Daniela Steibelta – ponovno v prepričljivi izvedbi Edoarda Torbianellija – ter še nekaj odlomkov iz Solerjeve opere Una cosa rara, ki je tako bila svojevrstna rdeča nit koncertnega večera. Glas Bastiena Rimondija bi lahko označili kot zapeljivega; je mehak in prodoren hkrati, dinamično prožen – pri tem največjo moč in dramatičnost skrbno hrani za vrhunce. Njegove kolorature so vselej lahkotne in izčiščene, zadržki oziroma diminuendi ob koncih fraz pa nadzorovani, polni, celo sladkobni vse do zadnjega izzvena. Zdi se, da je bil njegov glas kot ustvarjen za »belkantistično« naravo arij tokratnega sporeda. Vse to je Rimondi nadgradil s popolno predanostjo vsebini oziroma vzdušju posameznih arij; vsak nastop namreč podkrepi še z jasno izrazno mimiko ter dognanim razumevanjem in podajanjem besedila. Oba izvajalca, tako tenorist Bastien Rimondi kot Edoardo Torbianelli, sta nedvomno osvojila občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo atrij ZRC SAZU, poslovila pa sta se s kar dvema dodatkoma. V ciklusu Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu se je torej zvrstil še en navdihujoč in izpolnjujoč večer starejše glasbe, tokrat izbranih arij visokega klasicizma, dopolnjenih z virtuozno klavirsko glasbo Emanuela Aloysa Försterja in Daniela Steibelta.
Pozornost najprej namenjamo sklepnemu 9. koncertu sezone cikla Kromatika; Simfonični orkester RTV Slovenija je vodil Davorin Mori, kot solist pa se je v Violinskem koncertu Petra Iljiča Čajkovskega predstavil mladi Luka Faulisi. V nadaljevanju poročamo še o Mediteranski melanholiji, torej sklepnem 5. koncertu cikla VIP Slovenske filharmonije, na katerem je pod vodstvom Tomislava Fačinija nastopil Zbor Hrvaške radiotelevizije, o 3. koncertu letošnje sezone cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu, ki so ga zaznamovali francoski tenorist Bastien Rimondi, italijanski pianist Edoardo Torbianelli in arije, ki so jih poslušali Linhart, Japelj in Zois, ter o uvodnem koncertu nove sezone cikla Plečnik in a cappella, na katerem je zvenela koralna dediščina ženskih samostanov na Slovenskem v 16. in 17. stoletju. Nekaj minut namenjamo tudi letošnjemu prejemniku Kozinove nagrade Društva slovenskih skladateljev – skladatelju Dušanu Bavdku.
Maševal je p. Janez Papa. Pol je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
V oddaji se posvečamo filmskemu festivalu Kino Otok, ki bo s pestrim filmskim programom vse do nedelje obarval obmorsko mesto Izola. Nadaljujemo v Ljubljani, saj so v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije odprli občasno razstavo z naslovom Darila državi, kjer si je mogoče ogledati darila, ki so jih prejeli nekdanji predsedniki in še aktualna predsednica Republike Slovenije. Vsem dobro znan roman Na klancu, ki govori o revščini in družbeni neenakosti skozi življenje protagonistke Francke, bo danes v režiji Tina Grabnarja dobil dramsko obliko. V Ljubljani se je danes začel 19. festival sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf. Na današnji dan pa mineva 100 let od smrti katalonskega arhitekta Antonija Gaudija. Oddajo končujemo v Mariboru, kjer bo danes ob 19-ih odprtje skupinske razstave Drugačne ptice Anje Smaka in A. Steiner. Vabljeni k poslušanju!
V oddaji se posvečamo filmskemu festivalu Kino Otok, ki bo s pestrim filmskim programom vse do nedelje obarval obmorsko mesto Izola. Nadaljujemo v Ljubljani, saj so v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije odprli občasno razstavo z naslovom Darila državi, kjer si je mogoče ogledati darila, ki so jih prejeli nekdanji predsedniki in še aktualna predsednica Republike Slovenije. Vsem dobro znan roman Na klancu, ki govori o revščini in družbeni neenakosti skozi življenje protagonistke Francke, bo danes v režiji Tina Grabnarja dobil dramsko obliko. V Ljubljani se je danes začel 19. festival sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf. Na današnji dan pa mineva 100 let od smrti katalonskega arhitekta Antonija Gaudija. Oddajo končujemo v Mariboru, kjer bo danes ob 19-ih odprtje skupinske razstave Drugačne ptice Anje Smaka in A. Steiner. Vabljeni k poslušanju!
Sveto mašo je daroval p. Vid Lisjak, petje je vodil Gorazd Ambrožič, orgle Matjaž Barbo.
Maševal je p. Pavle Jakob, pel br. Benjamin Božič, orglala pa Anja Žižek.
V Ljubljani je od 26. maja na ogled jubilejni 20. mednarodni festival svetlobe Svetlobna gverila. Na več lokacijah glavnega mesta bo festival, ki tokrat v ospredje postavlja raznolikosti, potekal vse do 20. junija. Festival se raziskovanja raznolikosti sicer loteva na različnih ravneh in prestopa ustaljene okvirje medija svetlobe. V sklopu festivala so organizatorji tudi letos pripravili javna in brezplačna kolesarska vodenja po prizoriščih Svetlobne gverile. Za Nedeljsko reportažo se je prvega med njimi udeležil Miha Žorž.
Maševal je p. Pepi Lebreht, petje je vodil Gorazd Ambrožič, orgle p. Vid Lisjak.
Somaševanje je vodil postulator dr. Bogdan Dolenc, pela moška vokalna skupina Tromostovje pod vodstvom Mihe Zupanc Kovača, na orgle je igrala Ana Kresal.
Maševal je župnik p. Pavle Jakop, pel je ŽPZ p. Hugolina Sattnerja pod vodstvom Matjaža Barba, na orgle je igrala Polona Gantar.
Maševal je p. Janez Papa, pel in igral pa zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Gremo na morje – ponarodeli vzklik, ki spremlja poletne mesece, tokrat vabi na istoimensko razstavo v Mestni muzej v Ljubljani, ki se odpira danes in na kateri bo predstavljena zakladnica drobcev, ki osvetljujejo zgodovino ideje o poletnem oddihu na morski obali. Pred Zasavskim muzejem v Trbovljah pa se danes odpira razstava Dimnik 50 let, ki obeležuje 50-letnico tega simbola Trbovelj in industrijske dediščine Zasavja.
Maševal je p. Edvard Kovač, petje je vodil p. Vid Lisjak, orgle Uroš Pele.
V Ljubljani na Kongresnem trgu in v parku Zvezda še do jutri poteka 20. mednarodni festival Igraj se z mano, ki se je iz lokalne pobude razvil v največji inkluzivni festival v Srednji Evropi. O tem, kaj vse se dogaja na Festivalu letos, pa v pogovoru Andreje Čokl s Petro Medved, ki prejela tudi priznanje za prispevek k širjenju vrednot inkluzije, sodelovanja in spoštovanja različnosti.
Papež na predstavitvi svoje prve okrožnice: Umetno inteligenco je treba razorožiti.Koalicija pod Janševim vodstvom začenja pogovore o kadrovskem razrezu.Videtič: Nova vlada bo uspešna, če bo delovala brez estradništva in ideoloških sporov.Pred sklepom mandata kadrovske rošade na več ministrstvih.Vlada z objavo prehranskih smernic spet razburkala javnost, tudi stroko. Tako strogih smernic na področju uživanja mesa nima nobena druga evropska država, pravi dr. Pravst.Sporazum z Iranom bo odličen in pomemben, ali pa ga sploh ne bo, je zapisal Trump. Skoraj tri leta po poplavah še vedno vrsto nedokončanih projektov.V Ljubljani položili temeljni kamen za novogradnjo fakultete za farmacijo.Hokejisti Slovenije drevi z Italijani za obstanek med svetovno elito.Vreme- pretežno jasno s temperaturami do 32 stopinj Celzija.
V Ljubljani poteka 6. mednarodni trienale keramike UNICUM, ki si ga lahko ogledate v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski in na Metelkovi ulici ter v Centru Rog. Znani so dobitniki Valvasorjevih priznanj za izjemne dosežke na področju muzejskih dejavnosti. Dobitnik nagrade za življenjsko delo je arheolog Martin Horvat.
Iz Evangeličanske cerkve Prrimoža Trubarja v Ljubljani neposredno prenašamo bogoslužje. Vodil ga evangeličanski škof dr. Aleksander Erniša. Na orgle igra Vojko Ivančič.
Dogodkov iz obdobja druge svetovne vojne se spominjajo tudi v Ljubljani, ki prav danes praznuje obletnico osvoboditve izpod nacizma. Osrednja prireditev je 68-ta Pot ob žici, ki jo bodo dopoldne popestrili s tekom trojk. Najbolj zgodni pohodniki so se na 33 kilometrov dolgo pot okoli mesta podali pred dobro uro, prečkali bodo lahko 8 kontrolnih točk, ki so hkrati vstopne. V oddaji tudi: - Ukrajina in Rusija na ameriško pobudo za 3 dni prekinili sovražnosti, parada v Moskvi vseeno okrnjena. - V Evropski uniji vse glasnejše zavzemanje za vzpostavitev skupnih in samostojnih vojaških zmogljivosti. - Tedni vseživljenjskega učenja letos namenjeni ohranjanju radovednosti in aktivnemu staranju.
Po 16-ih letih se je z ustavnovno sejo madžarskega parlamenta danes tudi uradno končala vladavina Viktorja Orbana v naši vzhodni sosedi. Položaj je s prisego prevzel Peter Magyar, vodja konservativne stranke Tisa, ki je po aprilskih volitvah prevzela ustavno večino. Kot je dejal v nagovoru poslancev, zdaj potrebujejo soočenje s preteklostjo, pravičnost, spravo in nov začetek. Brez vsega tega bodo madžarski ljudje, ki so jim dali mandat, znova razočarani, je dodal Magyar. V oddaji tudi: - V Ljubljani se je na Pot ob žici odpravilo več kot 25 tisoč pohodnikov in tekačev. - Dijaki in študenti pomorstva nabirali izkušnje na že 13-i vaji Reševanje in preživetje na morju - Vrhnika v znamenju književnosti, umetnosti in kulinarike ob prvem Modernfestu.
Uprizoritvene akcije 2026 so dvodnevni festival umetniških gimnazij Slovenije, ki včeraj in danes poteka na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana. Da bi izmenjali svoje izkušnje, svojo ustvarjalnost predstavili drugim mladim in prejeli tudi novo znanje in navdih, se je v Ljubljani zbralo kar nekaj mladih in njihovih profesorjev in mentorjev iz Gimnazije Nova Gorica, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazije Ptuj, Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter gostiteljice Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Zvrstilo se je 19 različnih uprozoritvenih akcij in nekaj delavnic, ki so jih vodili bivši dijaki, zdaj pa že uveljavljeni umetniki. Kaj se je dogajalo na festivalu, izvemo v pogovoru s sogovonicami: pedagoginjo iz SVŠGUGL Mojco Dimec, plesalko in kulturno delavko v Plesnem teatru Ljubljana Aljo Lacković in trimi dijakinjami različnih umetniških gimnazij (LJ, NG in Ljutomer).
V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli obsežno razstavo Tone Kralj (1900–1975): Vizionarski mistik. V Galeriji Božidar Jakac poteka pregledna razstava skoraj dvajsetletnega delovanja fotografa in umetnika Jake Babnika z naslovom Vprašanje pogleda. V začetku tedna je na Bledu potekalo 58. mednarodno srečanje PEN. S podelitvijo sedmih festivalskih nagrad in dveh stanovskih nagrad se je končal 56. Teden slovenske drame, prihodnji četrtek pa se začenjajo 31. Slovenski dnevi knjige.
Predstavljamo tržaško Slovenko Jarmílo Kódrič, ki kot restavratorka deluje v Dohi. Ustavljamo se pri rojakih v češkem Brnu, kjer so ta teden odkrili spominsko obeležje in pripravili spominski večer v čast priznanemu slovenskemu psihologu Mihajlu Rostoharju, ki je vrsto let deloval na Češkem. Sprehajamo se po fotografski razstavi o Slovencih v Veliki Kladuši, ki so jo odprli v Ljubljani, seznanjamo pa vas tudi z nekaterimi poletnimi prireditvami in natečaji Slovenske izseljenske matice.
Še sedem ur in pol je do izteka roka, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump Iranu postavil za sprejetje dogovora ali odprtje Hormuške ožine. V nasprotnem primeru mu grozi s smrtjo celotne civilizacije. Teheran Trumpa svari, da bi napadi na civilne tarče sprožili protinapad, ki pa ne bi bil omejen samo na bližnjevzhodno regijo. Drugi poudarki: - Po potrditvi izidov volitev bi lahko deseti državni zbor delo začel v petek. - Opolnoči se bodo znova podražila goriva, najbolj kurilno olje. - V Ljubljani končana graditev zadnjih metrov kanala C0.
Intenzivna militarizacija, kopičenje oboroženih spopadov, naraščajoča polarizacija in radikalizacija, razvoj umetne inteligence v vojaške namene in ponoven vznik nacionalističnih diskurzov. To je svet, v katerem živimo, zato se upravičeno s strahom oziramo v prihodnost. Profesor zgodovinske sociologije dr. Siniša Malešević na University College Dublin preučuje vojno, nasilje, nacionalizem, družbeno teorijo in tudi imperije. V Ljubljani je marca sodeloval na znanstvenem simpoziju Aleša Debeljaka, ki so ga ob 10-ti obletnici smrti organizirali na Katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V okviru obiska je za študente obramboslovja pripravil predavanje z naslovom Vojaki, civilisti in nacionalizem. Po predavanju se je z njim pogovarjala novinarka Urška Henigman.
Sv. mašo je daroval p. Janez Papa, pel pa je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Maševal je p. Edvard Kovač, pel br. Benjamin Božič, na orgle je igrala Anja Žižek.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je začela neformalne pogovore z vodji strank izvoljenih v državni zbor o sklicu prve seje državnega zbora v novem mandatu. Ta bo desetega aprila. Prvak Svobode Robert Golob je po srečanju dejal, da ne pričakuje hitrih rešitev, govoril je tudi o krizi, ki prihaja. Prvak SDS Janez Janša pa je ponovil kritike na račun dela državne volilne komisije. K izidom volitev bodo danes prišteli še glasove prispele po pošti iz tujine in oddane na diplomatsko konzularnih predstavništvih. Ob tesnem izidu bi ti glasovi še lahko vplivali na volilni rezultat. Koliko glasovnic se je vrnilo za zdaj še ni znano. V oddaji tudi o tem: - Trump omenil možnost zavzetja iranskega otok Harg, ključnega za izvoz nafte. - Tretjo izdajo ljudskih obveznic vpisalo 6 tisoč 900 vlagateljev. - V Ljubljani vse bolj vroča razprava o projektu izgradnje sežigalnice
Maševal je p. Pepi Lebreht, pel Boštjan Udovič, orgle Uroš Pele.
Maševal je nadškof Stanislav Zore, pel Matjaž Košič, orglal pa Matej Burger.
Tokrat izpostavljamo premiero Verdijeve opere Traviata, ki je zaživela v novi postavitvi na odru ljubljanske Opere. V ciklu koncertov za srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma je zazvenela Mala slavnostna maša Gioachina Rossinija, na koncertu filharmoničnega cikla FKK Slovenske filharmonije pa Mozartova glasba. V Kopru se je z Obalnim komornim orkestrom predstavil pianist Aleksander Gadžijev, na koncertu v Pokrajinskem muzeju Koper pa je nastopil Duo Claripiano. Obiskali smo tudi koncerte akuzmatične glasbe, ki jih je pripravil zavod Cona in glasbeno gledališki dogodek Dara in Stana v Mariboru. Predstavljamo pa še posebno glasbeno plesno predstavo s parfumsko spremljavo, ki jo v teh dneh lahko doživite v več krajih po Sloveniji.
Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pel je zbor MPP.
Potem ko je največji naftni trgovec včeraj zvišal cene na črpalkah ob avtocestah in hitrih cestah, kjer jih lahko določa neregulirano, so pogonska goriva od danes dražja tudi zunaj avtocest. Tam jih sicer določa vlada, ki je trošarine spustila na najmanjše možne in začasno ukinila CO2-dajatev. Kljub temu se je zaradi visokih cen črnega zlata v zadnjih dveh tednih liter bencina podražil za 11 centov in pol. Liter dizelskega goriva je dražji skoraj za 17 centov, kurilnega olja pa za 18 centov, kar je precej več od vladnih napovedi prejšnji teden. Regulirane cene naftnih derivatov bodo po novem spreminjali vsak teden. Drugi poudarki oddaje: - Iran trdi, da so navedbe ameriškega predsednika Trumpa o pogovorih med državama lažne in namenjene manipuliranju naftnih trgov. - Danes nov parlament volijo na Danskem. Ankete napovedujejo šibko zmago vladajočih socialnih demokratov, a vlado bodo težko sestavili. - V Ljubljani bo v vseh stanovanjskih soseskah parkiranje na javnih površinah plačljivo z dovolilnicami za stanovalce.
Največji naftni trgovec pri nas zavrača vladne očitke o zadrževanju goriva in namernem oviranju dostave na servise. Ob tem do konca tedna pričakujejo ustalitev razmer, ki se po današnjem dvigu cen pogonskih goriv že umirjajo. Druge teme: - Seja sveta za nacionalno varnost o domnevnem tujem vmešavanju v volitve v četrtek. - Pakistan pripravljen gostiti morebitna mirovna pogajanja med ZDA in Iranom. - V Ljubljani se obetajo večje zapore cest zaradi del, občina svetuje uporabo javnega prevoza.
Maševal je br. Primož Kovačič, pel Gorazd Ambrožič, orglala pa Polona Gantar.
Maševal je br. Miran Špelič. S petjem je sodelovala Dekliška vokalna skupina. Umetniški vodja, Miha Zupanc Kovač.
Maševal je pater Christjan Gostečnik, ljudsko petje je vodil Marcelin Gorenc, na orgle je igral Matej Bruger.
Svetovni dan poezije in lutk. V Mariboru so podelili Glazerjeve nagrade, v Škofjo Loko se po dolgem času vrača Škofjeloški pasijon, v Slovenj Gradcu pa razstavlja Oto Rimele. V Ljubljani je v Equrni na ogled skupinska razstava Parabole zla, na Fabuli je gostoval češki pisatelj Marek Torčik, otrokom pa je spet namenjen festival Bobri.
Jutri bomo zaznamovali svetovni dan Downovega sindroma. Letos poteka pod geslom »Skupaj proti osamljenosti«, s katerim mednarodna nevladna organizacija Down Syndrome International poziva ljudi in organizacije po vsem svetu, naj s svojim delovanjem spodbujajo vključevanje ter se tako borijo proti osamljenosti oseb z Downovim sindromom na vseh področjih življenja. V Društvu Downov sindrom Slovenija med drugim izvajajo številna usposabljanja in nudijo podporo za inkluzivno zaposlovanje. Narodna Galerija v Ljubljani je primer dobre prakse, kjer ljudi z Downovim sindromom vključujejo v delovni proces. Več pa v prispevku Petre Medved.
V preteklem letu so mladi med 15 in 29 letom predstavljali dobrih 15 % prebivalstva v Sloveniji. To je za 7,3 % manj kot ob osamosvojitvi države. Mladih je torej čedalje manj, a zato njihovo mnenje ni nič manj pomembno. Pred državnozborskimi volitvami v Vročem mikrofonu gostimo šest mladih, ki razmišljajo o zanje perečih problematikah. Kako brez pomoči staršev sploh priti do stanovanja, kako v prvih letih kariere živeti z občutkom začasnosti - brez stabilnega dohodka, brez dolgoročnega načrtovanja, pogosto tudi brez možnosti kredita? Kaj se mora spremeniti, da bi bila Slovenija čez 20 let boljša država za mlade?Sogovorniki:Meta Štuhec, magistrska študentka mednarodnih odnosovNomi Hrast, asistentka na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v MariboruDavid Šeruga, študira poslovno informatiko na Ekonomski fakultetiTadej Grum, magistrski študent novinarstvaSrđan Veljančić, magistrski študent politologije in vloger na področju politike in družboslovjaPetar Petkovski, študent novinarstva
V Ljubljani poteka 28. Festival dokumentarnega filma. Med petimi filmi, ki se potegujejo za nagrado Amnesty International za najboljši film na temo človekovih pravic, je tudi Ples življenja – novi dokumentarec Siniše Gačića. V njegovem središču je vprašanje pravice do dostojnega prostovoljnega končanja življenja - za to se je borila tudi Alenka Čurin Janžekovič, ki jo je režiser s kamero spremljal zadnjih pet let njenega življenja. O ustvarjanju filma se s Sinišo Gačićem pogovarja Tesa Drev. Zvok in montaža Gašper Loborec.
Poročamo o uspešnem odprtju letošnjega Zimskega festivala, na katerem je zazvenela dramska simfonija Romeo in Julija. Obiskali smo premiero opere Lakmé v Mariboru ter abonmajske koncerte ciklov Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Pretežno vokalni cikel Slovenske filharmonije in Srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma. Poročamo tudi o novostih v Tržaški operi in operi La Fenice v Benetkah, o kantati Noetove noči Tadeje Vulc, ki so jo uspešno izvedli ob slovenskem kulturnem prazniku ter o slavnostnem koncertu, ki so ga na Obali pripravili ob 80. letnici delovanja Gimnazije Koper.
Poročamo o uspešnem odprtju letošnjega Zimskega festivala, na katerem je zazvenela dramska simfonija Romeo in Julija. Obiskali smo premiero opere Lakmé v Mariboru ter abonmajske koncerte ciklov Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Pretežno vokalni cikel Slovenske filharmonije in Srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma. Poročamo tudi o novostih v Tržaški operi in operi La Fenice v Benetkah, o kantati Noetove noči Tadeje Vulc, ki so jo uspešno izvedli ob slovenskem kulturnem prazniku ter o slavnostnem koncertu, ki so ga na Obali pripravili ob 80. letnici delovanja Gimnazije Koper.
Ob današnjem prazniku po državi vrvi od kulturnega dogajanja. Kranj se je vrnil v čase Franceta Prešerna, v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici je potekal tradicionalni recital njegove poezije, osrednja slovesnost pa je bila v Prešernovi rojstni Vrbi, kjer so v petek odprli njegovo prenovljeno hišo. Kot je bilo slišati med množico obiskovalcev, je doživeti praznik kulture tam, kjer poezija ni le oddaljen spomin, temveč živo izhodišče, res nekaj posebnega. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstveniki opozarjajo, da se bo dvig minimalne plače prelil v višje cene - Na Portugalskem v drugem krogu volijo predsednika, ponekod zaradi neurij preložili glasovanje - Na paralelnem veleslalomu Mastnak po fotofinišu ob bronasto medaljo
V Iranu se razmere vse bolj zaostrujejo. Protesti so zajeli vso državo. Vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za vandale, oblasti so se jih lotile z vso silo. Iz Teherana, kjer je komunikacija še vedno močno omejena, poročajo o krvavih napadih na protestnike, iz bolnišnic pa o številnih žrtvah. Javnost pa je včeraj nagovoril tudi zmernejši predsednik Masud Pežeškjan. Po njegovih obljubah bo država naredila vse, da bo omilila gospodarske težave. A zahteve protestnikov so se razširile - zahtevajo konce islamske republikei. Več organizacij za človekove pravice poroča, da je bilo ubitih že več kot 500 ljudi, 10 tisoč naj bi jih aretirali. V oddaji tudi o tem: - Začetek volilnih opravil pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami - V Ljubljani od danes dražje parkiranje - Nika Prevc blestela na Ljubnem, Anže Lanišek na zmagovalnem odru v Zakopanah
Volilke in volilci so na referendumu zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ob 41-odstotni udeležbi jih je proti glasovalo 53,4 odstotka. Zakon je bil zavrnjen v skoraj vseh volilnih okrajih. Podporniki zakona so v odzivih napovedali nadaljevanje prizadevanj na tem področju. Nasprotniki pa so poudarjali, da je zmagalo življenje in da bo treba čim prej urediti celovito in dostopno paliativno oskrbo. Ostali poudarki oddaje: - Ukrajinska in ameriška delegacija zadovoljni z napredkom pogovorov o miru, a ne razkrivata podrobnosti. - Milorada Dodika bo na čelu Republike Srbske nasledil strankarski kolega Siniša Karan po tesni volilni zmagi. - V Ljubljani se začenja 41. knjižni sejem, največji dogodek te vrste pri nas.
V Kočevju so sinoči pripravili posvet, ki ga je po nedavnem fizičnem napadu na dijaka tamkajšnje Gimnazije in srednje šole sklical predsednik sveta tega zavoda Damijan Lazar. Udeleženci posveta, sicer zaprtega za javnost, so razpravljali o rešitvah za zagotavljanje varnega okolja za dijake. V oddaji tudi o tem: - Ameriški predsednik Trump je podpisal zakonodajo, s katero se končuje najdaljše zaprtje vlade v ameriški zgodovini - Na slovensko pobudo je Unesco razglasil mednarodni dan jam in krasa. - V Ljubljani so uradno odprli 36-i mednarodni filmski festival Liffe, projekcije bodo še v Mariboru, Novem mestu in Celju.
Sinočnji podpis deklaracije o miru v Gazi je minil v znamenju velikih besed. Z izmenjavo izraelskih talcev in palestinskih zapornikov je bila obenem izpolnjena peta od skupno 20-ih točk mirovnega načrta, ki pa ne predvideva, kakšna bo politična prihodnost uničene enkalve. Komentarjem o morebitni rešitvi dveh držav se izogiba tudi ameriški predsednik Trump, ki dodaja, da je za zdaj pomembna predvsem obnova Gaze. Druge teme: - Varnostni izzivi tudi pred zvezo Nato. V Ljubljani poudarjen pomen višanja obrambnih izdatkov in nadaljnje pomoči Ukrajini. - Predlog zakona glede obvezne božičnice naj bi bil pripravljen. Bo prepričal socialne partnerje? - Neučinkovitost slovenskih nogometašev v napadu premalo za zmago nad Švico v Stožicah.
Premierje v Gazi še drži, Hamas naj bi pravkar začel izpuščati preostale izraelske talce, Izrael pa prve palestinske zapornike. V Izrael bo dopotoval ameriški predsednik Donald Trump, ki je pred odhodom zatrdil, da je vojna končana. Kot je dejal, ga ne skrbi, saj imajo zelo dober dogovor za vse. Trump se bo udeležil tudi slovesnosti v Egiptu ob potrditvi mirovnega načrta za Gazo. Ostali poudarki oddaje: - V Ljubljani sklepno dejanje zasedanja parlamentarne skupščine zveze Nato. Govornik tudi generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. - Nov sistem dolgotrajne oskrbe še vedno z veliko nejasnosti. Na prevedbo vanj čaka 22 tisoč stanovalcev. Kaj bo s tistimi, ki so brez skrbnikov? - Na prelazu Vršič dvotedenski testni režim z zapornicami in prevzemom parkirnega listka že v dolini. Uvedba ureditve in parkirnine prihodnje poletje.