Podcasts about v ljubljani

Začenja se 32. Sarajevski mednarodni filmski festival, na katerem se bo v tekmo za nagrade - srca Sarajeva - podalo 51 filmov, med njimi tudi več slovenskih. Festival bo odprla Očetnjava Pawla Pawlikowskega, častno srce Sarajeva pa bo prejelo več filmskih zvezdnikov, med njimi ameriški igralec Woody Harrelson, iranski režiser Asgar Farhadi in angleška igralka Emily Watson. V Ljubljani pa v ponedeljek odpirajo dvanajsto izvedbo Festivala kratkega filma FeKK. Med 17. in 22. avgustom bo na različnih prizoriščih po mestu na ogled več kot 150 kratkih filmov iz 45 držav. Letošnja tema, Nauki teme, je izposojena pri Wernerju Herzogu, ki se mu festival poklanja z obsežno retrospektivo, v fokusu pa je tudi špansko-francoska režiserka Gala Hernández López, dobitnica nagrade César.

Mednarodna razstava ''untranquil now – konstelacija pripovedi in odzvenov'' v ljubljanski Cukrarni je transdisciplinarna postavitev, ki je nastala v sodelovanju z muzejem Hamburger Kunsthalle, katerega stalna zbirka spada med najobsežnejše javne umetnostne zbirke v Nemčiji. Rdeča nit razstave je nemir, ki se v razstavljenih umetniških delih kaže na različne načine in večplastno. V Ljubljani se predstavlja več kot 20 umetnikov in umetnic različnih generacij iz več držav, ki s filmi, artefakti in podobami osvetljujejo strukture moči in z raznovrstnimi pripovedmi nagovarjajo našo domišljijo.

Po epidemiji covida med mladimi pogostejše injiciranje heroina.Prestolnica se je v minulih desetletjih zelo spremenila, nihče ji več ne more očitati zaspanosti ali pomanjkanja razvoja. Vendar je začrtana smer v minulih letih premalo pozornosti in sredstev namenila za podporo in pomoč najranljivejših skupin ljudi. Droge in brezdomstvo nista nova pojava, več kot očitno pa določene širše družbeno politične okoliščine vplivajo na večjo vidnost brezdomnih uporabnikov in uporabnic drog. Med njimi je vse več mladih, tudi mladoletnih. Zakaj se je to zgodilo in kako ta problem reševati? O tem v tokratni oddaji, vsak s svojega zornega kota so problematiko razložile doktorica Vera Grebenc in doktorica Amra Šabić s Centra za študij drog in zasvojenosti na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, Hana Košan, predsednica društva Kralji ulice, Pavla Zabret, strokovna delavka v dnevnem centru za mlade uporabnike in uporabnice substanc med 15 in 26 let pri združenju Drogart in Borut Bah, predsednik društva Stigma.

Maševal je p. Janez Papa, pel je Aljaž Košič, na orgle je igral Matjaž Marinč.

Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Aljaž Košič, orglal pa Matjaž Marinč.

Na Celjskem gradu se je začela zamenjava dotrajane kritine na mostovžu do Friderikovega stolpa in na Pelikanovem stolpu, po nekaj letih pa bo v Ljubljani spet nastopil Bob Dylan.

Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, petje je vodil Tadej Podobnik, orgle pa igral Matej Burger.

V Ljubljani je potekla seja Sveta vlade za Slovence po svetu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je pojasnil, da so govorili o tem, kako pomagati rojakom in tu je temeljna naloga, kako okrepiti identiteto. Janša je še napovedal vpeljavo odgovornih oseb na posameznih ministrstvih. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko pa je napovedala okrepitev dejavnosti za krepitev znanja slovenskega jezika, kulture in gospodarsko sodelovanje. Seje Sveta za Slovence po svetu bodo po novem dvakrat na leto na daljavo, enkrat pa v živo.

Te dni v Ljubljani poteka tradicionalna 45. Poletna šola slovenskega jezika, ki se je udeležujejo slušatelji iz 27 ih držav sveta. Zabeležili smo letošnji utrip med udeleženci na Filozofski fakulteti in njihovo doživljanje Slovenije. Naša gostja je bila tudi učiteljica smučanja iz Kočevja Irena Ciglič, ki že nekaj let biva v Avstraliji, nekaj prostora pa smo namenili tudi likovni umetnosti in se pogovorili s slikarjem Marjanom Kekcem iz Nemčije.

Nedeljske serenade v Parku Jezero na Prevaljah so ponudile koncert mezzosopranistke Mateje Potočnik in harfistke Lare Pelikan. V Ljubljani poteka že 62. seminar slovenskega jezika, literature in kulture.

Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, petje je vodil Gorazd Ambrožič, orgle pa igral Matjaž Barbo.

Vrh Nata v Turčiji se začenja v senci napetosti med Združenimi državami Amerike in Evropo. Ob pritiskih Washingtona na zaveznice, naj prevzamejo večji del stroškov, generalni sekretar Nata Mark Rutte pričakuje izpolnitev zavez lanskega vrha, da bodo do leta 2035 zvišale izdatke za obrambo. V ospredju bo tudi nadaljnja pomoč Ukrajini. V oddaji tudi: - Težave v nemški avtomobilski industriji; sindikati grozijo s stavkami - V Ljubljani začetek predčasnega glasovanja na referendumu o parkiranju - V četrtfinale nogometnega svetovnega prvenstva še Španija in Belgija

Jeseni se obeta referendum o parlamentarni preiskavi; da ne gre za politično policijo, je prepričan dr. Žiga Turk.Koalicija podpisala protokol o sodelovanju, ki da je zavezanost odgovornemu in učinkovitemu delu.Zakon o nacionalnem demografskem skladu po besedah ministra Širclja prinaša varnejše in stabilnejše pokojnine.Weber pohvalil prispevek SDS v Evropski ljudski stranki, primera Grims ne komentira.Rutte: Članice Nata bodo na vrhu v Ankari predstavile večmilijardne pogodbe za krepitev obrambe in odvračanje.V Ljubljani poteka tridnevno predčasno glasovanje na referendumu o parkirnem odloku.Vreme: Sončno bo, jutri popoldne bo zapihal veter severnih smeri.Kaj si od obiska francoskega predsednika v Siriji obetajo v Damasku?Gorskim reševalcem te dni ne manjka dela, a pohodniki lahko z upoštevanjem njihovih priporočil zmanjšamo število nesreč.Na nogometnem svetovnem prvenstvu še zadnje tekme osmine finala.

Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pel je Aljaž Košič, na orgle je igral Matjaž Barbo.

V Ljubljani, na Srednji vzgojiteljski šoli bo jutri tako imenovan Argentinski večer, ko bodo nastopili letošnji maturantje iz Argentine oziroma abiturienti Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka RAST 55, folklorna skupina Mladika ter glasbena skupina Potomci. Večera sta bosta udeležili tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko, ki bo zbrane uvodoma tudi pozdravila in državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Dogodek v okviru Mladinske poletne šole slovenskega jezika pripravlja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Državna sekretarka Helena Jaklitsch bo jutri tudi gostja pogovornega večera na srečanju Dobrodošli doma, dobrodošli v NUK-u. Na dogodku, ki ga pripravlja Narodna in univerzitetna knjižnica, bodo o treh Slovenijah, matični, zamejski in izseljenski ter enotnem kulturnem prostoru, skupaj z državno sekretarko razpravljale: urednica in dejavna članica izseljenske skupnosti v Argentini Mariana Poznič, novinarka, publicistka in kulturna delavka iz zamejstva v Italiji Erika Jazbar ter skrbnica Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v NUK-u Helena Janežič, ki bo pogovor tudi vodila. Z živahnimi slovenskimi in argentinskimi ritmi bo večer popestrila glasbena skupina Los Tilos iz Argentine.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pela Pija Trontelj, orgle Matjaž Barbo.

Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit dr. Stanislav Zore, ki je v duhovnike posvetil tri diakone: Luko Anžiča, Gregorja Antona Capudra in Janeza Gorenca.

Sv. mašo je daroval p. Pavle Jakop. Pel je zbor Hugolina Sattnerja pod vodstvom Matjaža Barba, na orgle je igrala Polona Gantar.

Sveto mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pela je Christina Thaler Strojan, na orgle pa je igral Matjaž Barbo.

Sveto mašo je daroval p. Christian Gostečnik, petje je vodil Tadej Podobnik, orgle Matej Burger.

Sveto mašo je daroval p. Vid Lisjak, petje je vodil Tadej Podobnik, orgle Matej Burger.

Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Pel je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.

Sveto mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pel je Aljaž Košič, na orgle pa je igrala Anja Žižek.

No, pa smo tam! V kotlu. Za dva tedna, kot kaže, pravi Brane Gregorčič. To pomeni, da bodo pločniki in odprte površine v glavnem prazne, zadrževali se bomo po parkih in v naravi. V Ljubljani je najhladnejši kotiček te dni Mostec. Mogoče se pa vidimo tam. Vsekakor pa se v nedeljo zvečer slišimo, pravi voditeljica Mojca.

Maševal je p. Pavle Jakop, peli so člani Moške vokalne skupine Tromostovje, pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača, orgle Uroš Pele.

V teh dneh poteka tradicionalna kolesarska dirka po Sloveniji, trasa današnje etape je bila po trinajstih letih speljana čez prelaz Vršič. V Ljubljani pa so zbrani najboljši namiznoteniški igralci, ki igrajo na turnirju svetovne serije.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pel br. Filip Mlinar, orgle Matej Burger.

Maševal je p. Janez Papa, pel Tadej Podobnik, na orgle pa je igrala Polona Gantar.

Tadej Pogačar nadaljuje prevlado na kolesarski dirki po Švici, v ljubljanski dvorani Tivoli pa so se razvneli boji najboljših namiznoteniških igralcev. Domači turnir svetovne serije začenja tudi Darko Jorgić, ki je bil v uvodnem krogu prost.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pel Aljaž Košič, orgle Matej Burger.

Maševal je p. Janez Papa. Pel je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.

Sveto mašo je daroval p. Edvard Kovač, petje je vodila Pija Trontelj, orgle Ana Žižek.

V dvorani Tivoli v Ljubljani se danes začenja namiznoteniški turnir svetovne serije. Jutri bo v Slovenskem olimpijskem izobraževalnem centru v Ljubljani 38. volilni zbor članov Rokometne zveze Slovenije.

Maševal je p. Pavle Jakob, pel br. Benjamin Božič, orglala pa Anja Žižek.

V Ljubljani se je končal 45. kolesarski Maraton Franja, največji tovrsten dogodek v Sloveniji. Na tridnevnem dogodku je skupno sodelovalo približno šest tisoč kolesarjev, največ sta jih privabila današnja mali in veliki maraton. Drugi poudarki oddaje: V nesreči jadrnice in katamarana so na Hrvaškem umrli najmanj trije ljudje Washington in Teheran naj bi memorandum o soglasju podpisala na daljavo Nova generacija potnih listov uvaja več kot sto zaščitnih elementov

Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem je sodeloval Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Anja Lenarčič. S kitaro jih je spremljal Peter Berden.

Maševal je p. Vid Lisjak, pel Aljaž Košič, orglal pa Miha Zavrl.

Ustavljamo se na osrednjem letnem dogodku Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF, ki je tokrat potekal v Ljubljani in združil znanstveni simpozij in gala sprejem, na katerem so podelili tudi nagrado ASEF Zgled. Pozornost namenjamo tudi projektu (Ne)izgubljena slovenska dediščina po svetu in dokumentarnemu filmu o slovenski skupnosti v ameriškem Fairfieldu avtorja dr. Dejana Valentinčiča, ki so ga prikazali v Ljubljani. Tik pred koncem šolskega leta pa se odpravljamo še v slovensko dopolnilno šolo v Srbijo in se z učiteljico Leno Vastl Vračević pogovarjamo o učenju slovenskega jezika med rojaki v Beogradu in okolici. Ob začetku svetovnega nogometnega prvenstva v Ameriki pa v poslušanje ponujamo tudi doživljanje tega dogodka med Slovenci v Kanadi in njihove zgodbe iz izseljenskega življenja.

Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Lovro Zupanc Kovač, orgle Uroš Pele.

Na 3. koncertu letošnje sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu, ki je bil 2. junija 2026 v atriju ZRC SAZU v Ljubljani, so pod naslovom Paisiello v Ljubljani zazvenele operne arije, ki so jih svoj čas poslušali Anton Tomaž Linhart, Jurij Japelj in Žiga Zois. Nastopila sta mladi francoski tenorist Bastien Rimondi in pianist Edoardo Torbianelli, nekaj vtisov s koncerta, ki je bil tudi del projekta 'Začetki slovenske posvetne dramatike in gledališča 1670–1848', pa je v prispevku zbral Mihael Kozjek (Glasbeni utrip, 10. 6. 2026). Na koncertih ciklusa Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu smo se v zadnjih letih kar malo razvadili ob gostovanjih odličnih tujih glasbenikov, tudi – ali še zlasti – pevk in pevcev. Kot zadnji v vrsti izjemnih pevcev, specializiranih predvsem za izvajanje glasbe starejšega datuma nastanka, se je prejšnji teden predstavil mladi, 30-letni francoski tenorist Bastien Rimondi. V njegovem življenjepisu beremo, da se je izobraževal v Narbonnu, Toulusu in na pariškem konservatoriju, redno nastopa s pianistom Timothéejem Hudrisierjem v Duu Florestan ter sodeluje z uglednimi ansambli, kot sta Les Arts Florissants in Hemiolia. Izvaja baročni repertoar, novo glasbo in samospeve, tokrat pa se je predstavil in navdušil kot solist v arijah iz oper Vincenteja Martína y Solerja in Giovannija Paisiella, ki so bile v osemdesetih letih 18. stoletja med najpogosteje izvajanimi operami v ljubljanskem stanovskem gledališču. Po uvodni skladbi sporeda – rokopisni klavirski priredbi Simfonije iz Solerjeve opere Una cosa rara, ki jo je pri zgodovinskem klavirju občuteno, s številnimi opaznimi dinamičnimi niansiranji in jasno izigranimi hitrejšimi pasusi tekoče podal stari znanec cikla pianist Edoardo Torbianelli, sta oba glasbenika najprej predstavila pastoralno arijo Pastirja iz opere Nina Giovannija Paisiella. Sledil je niz treh arij iz Paisiellovih oper Kralj Teodor v Benetkah in La Frascatana, pri čemer je Rimondi največ odobravanja požel za izvedbo Linhartovega slovenskega prevoda kavatine Nardona iz La Frascatane. Vmes je Torbianelli brezkompromisno izvedel še Rondo in variacije na duet 'Pace, caro mio sposo' iz Solerjeve opere Una cosa rara Emanuela Aloysa Försterja. V drugi polovici sporeda so zazvenele še arija Belmonta iz Mozartove spevoigre Beg iz Seraja, Romanca in pastorala z variacijami na podlagi Paisiellove opere Nina Daniela Steibelta – ponovno v prepričljivi izvedbi Edoarda Torbianellija – ter še nekaj odlomkov iz Solerjeve opere Una cosa rara, ki je tako bila svojevrstna rdeča nit koncertnega večera. Glas Bastiena Rimondija bi lahko označili kot zapeljivega; je mehak in prodoren hkrati, dinamično prožen – pri tem največjo moč in dramatičnost skrbno hrani za vrhunce. Njegove kolorature so vselej lahkotne in izčiščene, zadržki oziroma diminuendi ob koncih fraz pa nadzorovani, polni, celo sladkobni vse do zadnjega izzvena. Zdi se, da je bil njegov glas kot ustvarjen za »belkantistično« naravo arij tokratnega sporeda. Vse to je Rimondi nadgradil s popolno predanostjo vsebini oziroma vzdušju posameznih arij; vsak nastop namreč podkrepi še z jasno izrazno mimiko ter dognanim razumevanjem in podajanjem besedila. Oba izvajalca, tako tenorist Bastien Rimondi kot Edoardo Torbianelli, sta nedvomno osvojila občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo atrij ZRC SAZU, poslovila pa sta se s kar dvema dodatkoma. V ciklusu Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu se je torej zvrstil še en navdihujoč in izpolnjujoč večer starejše glasbe, tokrat izbranih arij visokega klasicizma, dopolnjenih z virtuozno klavirsko glasbo Emanuela Aloysa Försterja in Daniela Steibelta.

Maševal je p. Janez Papa, pel Aljaž Košič, orglal pa Matjaž Barbo.

Pozornost najprej namenjamo sklepnemu 9. koncertu sezone cikla Kromatika; Simfonični orkester RTV Slovenija je vodil Davorin Mori, kot solist pa se je v Violinskem koncertu Petra Iljiča Čajkovskega predstavil mladi Luka Faulisi. V nadaljevanju poročamo še o Mediteranski melanholiji, torej sklepnem 5. koncertu cikla VIP Slovenske filharmonije, na katerem je pod vodstvom Tomislava Fačinija nastopil Zbor Hrvaške radiotelevizije, o 3. koncertu letošnje sezone cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu, ki so ga zaznamovali francoski tenorist Bastien Rimondi, italijanski pianist Edoardo Torbianelli in arije, ki so jih poslušali Linhart, Japelj in Zois, ter o uvodnem koncertu nove sezone cikla Plečnik in a cappella, na katerem je zvenela koralna dediščina ženskih samostanov na Slovenskem v 16. in 17. stoletju. Nekaj minut namenjamo tudi letošnjemu prejemniku Kozinove nagrade Društva slovenskih skladateljev – skladatelju Dušanu Bavdku.

V oddaji se posvečamo filmskemu festivalu Kino Otok, ki bo s pestrim filmskim programom vse do nedelje obarval obmorsko mesto Izola. Nadaljujemo v Ljubljani, saj so v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije odprli občasno razstavo z naslovom Darila državi, kjer si je mogoče ogledati darila, ki so jih prejeli nekdanji predsedniki in še aktualna predsednica Republike Slovenije. Vsem dobro znan roman Na klancu, ki govori o revščini in družbeni neenakosti skozi življenje protagonistke Francke, bo danes v režiji Tina Grabnarja dobil dramsko obliko. V Ljubljani se je danes začel 19. festival sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf. Na današnji dan pa mineva 100 let od smrti katalonskega arhitekta Antonija Gaudija. Oddajo končujemo v Mariboru, kjer bo danes ob 19-ih odprtje skupinske razstave Drugačne ptice Anje Smaka in A. Steiner. Vabljeni k poslušanju!

V oddaji se posvečamo filmskemu festivalu Kino Otok, ki bo s pestrim filmskim programom vse do nedelje obarval obmorsko mesto Izola. Nadaljujemo v Ljubljani, saj so v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije odprli občasno razstavo z naslovom Darila državi, kjer si je mogoče ogledati darila, ki so jih prejeli nekdanji predsedniki in še aktualna predsednica Republike Slovenije. Vsem dobro znan roman Na klancu, ki govori o revščini in družbeni neenakosti skozi življenje protagonistke Francke, bo danes v režiji Tina Grabnarja dobil dramsko obliko. V Ljubljani se je danes začel 19. festival sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf. Na današnji dan pa mineva 100 let od smrti katalonskega arhitekta Antonija Gaudija. Oddajo končujemo v Mariboru, kjer bo danes ob 19-ih odprtje skupinske razstave Drugačne ptice Anje Smaka in A. Steiner. Vabljeni k poslušanju!

Dogodkov iz obdobja druge svetovne vojne se spominjajo tudi v Ljubljani, ki prav danes praznuje obletnico osvoboditve izpod nacizma. Osrednja prireditev je 68-ta Pot ob žici, ki jo bodo dopoldne popestrili s tekom trojk. Najbolj zgodni pohodniki so se na 33 kilometrov dolgo pot okoli mesta podali pred dobro uro, prečkali bodo lahko 8 kontrolnih točk, ki so hkrati vstopne. V oddaji tudi: - Ukrajina in Rusija na ameriško pobudo za 3 dni prekinili sovražnosti, parada v Moskvi vseeno okrnjena. - V Evropski uniji vse glasnejše zavzemanje za vzpostavitev skupnih in samostojnih vojaških zmogljivosti. - Tedni vseživljenjskega učenja letos namenjeni ohranjanju radovednosti in aktivnemu staranju.

Tokrat izpostavljamo premiero Verdijeve opere Traviata, ki je zaživela v novi postavitvi na odru ljubljanske Opere. V ciklu koncertov za srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma je zazvenela Mala slavnostna maša Gioachina Rossinija, na koncertu filharmoničnega cikla FKK Slovenske filharmonije pa Mozartova glasba. V Kopru se je z Obalnim komornim orkestrom predstavil pianist Aleksander Gadžijev, na koncertu v Pokrajinskem muzeju Koper pa je nastopil Duo Claripiano. Obiskali smo tudi koncerte akuzmatične glasbe, ki jih je pripravil zavod Cona in glasbeno gledališki dogodek Dara in Stana v Mariboru. Predstavljamo pa še posebno glasbeno plesno predstavo s parfumsko spremljavo, ki jo v teh dneh lahko doživite v več krajih po Sloveniji.

Potem ko je največji naftni trgovec včeraj zvišal cene na črpalkah ob avtocestah in hitrih cestah, kjer jih lahko določa neregulirano, so pogonska goriva od danes dražja tudi zunaj avtocest. Tam jih sicer določa vlada, ki je trošarine spustila na najmanjše možne in začasno ukinila CO2-dajatev. Kljub temu se je zaradi visokih cen črnega zlata v zadnjih dveh tednih liter bencina podražil za 11 centov in pol. Liter dizelskega goriva je dražji skoraj za 17 centov, kurilnega olja pa za 18 centov, kar je precej več od vladnih napovedi prejšnji teden. Regulirane cene naftnih derivatov bodo po novem spreminjali vsak teden. Drugi poudarki oddaje: - Iran trdi, da so navedbe ameriškega predsednika Trumpa o pogovorih med državama lažne in namenjene manipuliranju naftnih trgov. - Danes nov parlament volijo na Danskem. Ankete napovedujejo šibko zmago vladajočih socialnih demokratov, a vlado bodo težko sestavili. - V Ljubljani bo v vseh stanovanjskih soseskah parkiranje na javnih površinah plačljivo z dovolilnicami za stanovalce.

V preteklem letu so mladi med 15 in 29 letom predstavljali dobrih 15 % prebivalstva v Sloveniji. To je za 7,3 % manj kot ob osamosvojitvi države. Mladih je torej čedalje manj, a zato njihovo mnenje ni nič manj pomembno. Pred državnozborskimi volitvami v Vročem mikrofonu gostimo šest mladih, ki razmišljajo o zanje perečih problematikah. Kako brez pomoči staršev sploh priti do stanovanja, kako v prvih letih kariere živeti z občutkom začasnosti - brez stabilnega dohodka, brez dolgoročnega načrtovanja, pogosto tudi brez možnosti kredita? Kaj se mora spremeniti, da bi bila Slovenija čez 20 let boljša država za mlade?Sogovorniki:Meta Štuhec, magistrska študentka mednarodnih odnosovNomi Hrast, asistentka na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v MariboruDavid Šeruga, študira poslovno informatiko na Ekonomski fakultetiTadej Grum, magistrski študent novinarstvaSrđan Veljančić, magistrski študent politologije in vloger na področju politike in družboslovjaPetar Petkovski, študent novinarstva

V Ljubljani poteka 28. Festival dokumentarnega filma. Med petimi filmi, ki se potegujejo za nagrado Amnesty International za najboljši film na temo človekovih pravic, je tudi Ples življenja – novi dokumentarec Siniše Gačića. V njegovem središču je vprašanje pravice do dostojnega prostovoljnega končanja življenja - za to se je borila tudi Alenka Čurin Janžekovič, ki jo je režiser s kamero spremljal zadnjih pet let njenega življenja. O ustvarjanju filma se s Sinišo Gačićem pogovarja Tesa Drev. Zvok in montaža Gašper Loborec.

V Iranu se razmere vse bolj zaostrujejo. Protesti so zajeli vso državo. Vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za vandale, oblasti so se jih lotile z vso silo. Iz Teherana, kjer je komunikacija še vedno močno omejena, poročajo o krvavih napadih na protestnike, iz bolnišnic pa o številnih žrtvah. Javnost pa je včeraj nagovoril tudi zmernejši predsednik Masud Pežeškjan. Po njegovih obljubah bo država naredila vse, da bo omilila gospodarske težave. A zahteve protestnikov so se razširile - zahtevajo konce islamske republikei. Več organizacij za človekove pravice poroča, da je bilo ubitih že več kot 500 ljudi, 10 tisoč naj bi jih aretirali. V oddaji tudi o tem: - Začetek volilnih opravil pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami - V Ljubljani od danes dražje parkiranje - Nika Prevc blestela na Ljubnem, Anže Lanišek na zmagovalnem odru v Zakopanah