Podcasts about v ljubljani

Nemški parlament je po presenetljivem zasuku in ponovljenem glasovanju popoldne vendarle izvolil Friedricha Merza za desetega nemškega kanclerja. Merz ob prvem glasovanju zjutraj namreč ni prejel absolutnega števila glasov, to pa se je zgodilo prvič v nemški zgodovini. Vsa Evropa, ves svet sta opazovala današnje dogajanje v nemškem parlamentu, ki nakazuje tudi prihodnjo nestabilnost v Nemčiji. Druge teme: - Evropska komisija želi do konca leta v celoti prepovedati uvoz ruskega plina v Unijo. - Izrael po svojih lastnih navedbah uničil zmogljivosti jemenskih hutijevcev na letališču v Sani. - V Ljubljani začetek bienala sodobne plesne umetnosti Gibanica.

Do referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetniške dosežke je še 6 dni, kampanja se konča v petek opolnoči. Doslej ni bilo pestrega predreferendumskega dogajanja, organizatorji kampanje so najbolj dejavni na družbenih omrežjih. Na Radiu Slovenija bo predreferendumsko soočenje v sredo. To je tudi dan, do katerega morajo vsi, ki želijo na dan glasovanja glasovati na volišču v drugem okraju oziroma tako imenovanem volišču Omnia, to sporočiti okrajni volilni komisiji, na območju katere so vpisani v volilni imenik. V Ljubljani bo predčasno glasovanje - to bo od torka do četrtka - ter volišče Omnia tokrat v veliki dvorani hale Tivoli. V Državni volilni komisiji opozarjajo na časovno stisko za izvedbo volilnih opravil, kar je posledica velikonočnih in prvomajskih praznikov. Izziv je tudi popolnitev volilnih odborov, ki na voliščih skrbijo za izvedbo glasovanja. V oddaji tudi: - Izraelski varnostni kabinet odobril postopno širjenje ofenzive v Gazi. Netanjahu napovedal tudi odločno ukrepanje proti hutijevcem. - Romunija bo dobila novega predsednika v drugem krogu volitev, ki bo čez dva tedna. - Končalo se je devetdnevno žalovanje za papežem Frančiškom; pred sredinim začetkom konklava kardinali še dva dni na kongregacijah.

Med 12. in 17. majem bo pod okriljem Programa Ars prvič v Ljubljani potekala mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, eden najprestižnejših svetovnih radijskih forumov za sodobno umetniško glasbo. Ta bo s koncerti in drugimi dogodki osvetlila sodobno glasbeno ustvarjalnost, s posebnim poudarkom na slovenskih skladateljih. Kot uvod v tribuno bo Program Ars in z njim RTV Slovenija v okviru cikla Jazz Ars All Stars gostil poseben koncert, posvečen 60-letnici Evroradijskega jazzovskega orkestra. O tem glasbenem dogajanju in pomenu tribune razmišljamo z glasbenimi uredniki. Sodelujejo Gregor Pirš, Hugo Šekoranja in Primož Trdan.

Angela Vode, učiteljica, publicistka, politična delavka in specialna pedagoginja se je rodila leta 1892 v ljubljanski železničarski družini. V Ljubljani je obiskovala osnovno šolo, meščansko šolo in učiteljišče, po končanem študiju je poučevala na številnih osnovnih šolah v okolici Ljubljane, dokler ni bila zaradi protiavstrijske propagande odpuščena. Od leta 1917 do leta 1919 je bila zaposlena kot uradnica v Jadranski banki. Pozneje, ko je delala v Samassovi tovarni, je soorganizirala stavko delavcev in uradnikov. Poslej se je vse več posvečala političnemu delu v delavskih gibanjih in gibanjih za ženske pravice. Njen vzporedni interes pa je bil namenjen otrokom s posebnimi potrebami. Ob delu je študirala zdravstveno pedagogiko, hospitirala je v Berlinu, Pragi in na Dunaju, v Ljubljani pa je opravila specialistični izpit za poučevanje otrok s posebnimi potrebami. Angela Vode si je prizadevala za odpravljanje diskriminacije po spolu in socialnem položaju in napisala številne članke in knjige, med katerimi omenimo posebej delo Spol in usoda v dveh delih, ki sta izšla v letih 1938 in 1939. Pred vojno je bila članica Komunistične partije, vendar se je že leta 1939, ko je ostro nasprotovala paktu Ribbentrop–Molotov, odvrnila od nje, tovariši pa so jo iz nje izključili. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v Osvobodilni fronti, Nemci so jo internirali v taborišče Ravensbrück, kjer je ostala do konca vojne. Po vojni je znova doživela kruto usodo, saj so jo nove komunistične oblasti leta 1947 v montiranem Nagodetovem procesu obsodile na 20 let zapora, iz katerega so jo sicer konec leta 1952 izpustile, vendar je za socialistično oblast in javnost skoraj do smrti sredi osemdesetih let ostala neoseba. Umrla je 5. maja pred 40 leti. V našem arhivu hranimo odlomke iz spominov Angele Vode. Leta 1982, ko je imela 90 let, jih je prebirala pred radijskim mikrofonom v studiu, kamor jo je povabila Rapa Šuklje. Foto: Wikipedija

Grožnja vojne je vsaj tiho prisotna, če se že ne najavlja glasno - tudi v miru, saj le redko preskoči življenje človeka, ki doživi pozno starost. Tako pogosto se je vsaj doslej nasilno vsiljevala v naših krajih in bližnji okolici. Vse naslednje načrtovane ali nepričakovane, nenajavljene obiske lahko dokončno odpove, kjer pa trenutno nepovabljeno gostuje, ustrahuje in mori, naj pritisne na gumb samoukinitve! Tako se v togoti srdito jezimo ljudje, ki se zavedamo svoje nemoči. Tudi v dneh osvoboditve, maja 1945, ko je nacistična Nemčija priznala poraz, so ljudje, ki so zaradi nje trpeli in umirali, narodi, celine in države, mislili, da so se je za večno znebili, pa je vseeno vse prevečkrat doslej premagala mir in prihuljeno napadla, kot bi čakala v nekakšni zasedi. V Ljubljani je imela vojna takrat, ko je morija drugič v stoletju pretresala svet, kar dve botrici uničevanja, najprej italijansko okupacijsko silo, po njeni kapitulaciji pa je pokrajina postala nemško interesno območje; njuni poskusi fašizacije in ponemčevanja so vključevali scenarije brisanja slovenstva. Vojna je od 11. aprila 1941, ko so mir v Ljubljani preglasile italijanske motorizirane enote, vztrajala kar 1495 dni. To, da jo bo pobralo prej, so mislili tudi drugod po Dravski banovini (enote nemške vojske so Ljubljansko pokrajino z več drugimi združile v operacijsko cono Jadransko primorje) in upali po vseh pokrajinah in deželah, kjer je pustošila v svetovnih razsežnostih. Druga svetovna vojna, ki je pri nas, zlasti v Ljubljani in na Dolenjskem, pustila pečat krvave bratomorne vojne, saj je bila zaznamovana tako s partizanskim bojem, ilegalnim delovanjem, kot s kolaboracijo, se je pred 80. leti - tako, kot drugod na evropskih tleh - končala tudi v mestu, obdanem z žico. Ostale so nezaceljene rane in nikoli končani politično - ideološki spopadi. Zato, da se ti časi množičnega strahu, trpljenja in pomanjkanja ter pobijanja v današnjem vse bolj poblaznelem oboroževanju, prekupčevanju z vojno in obdobju razraščanja popolnega brezčutja, ne bi potisnili v pozabo, so v Mestnem muzeju Ljubljana dogodek osvoboditve in medvojnih  izkušenj, obeležili z razstavo: 1495 DNI, Ljubljana med 2. svetovno vojno.  Gost: avtor razstave, dr. Blaž Vurnik, kustos za novejšo zgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana foto: Vojne njive v parku Zvezda, 2. maj 1942, foto: Miran Pavlin, hrani: Mestni muzej Ljubljana

Maševal je župnik p. Pavle Jakop. S petjem sta sodelovala: APZ sv. Cecilije, Mladinski mešani zbor in orkester, solisti: Katarina Zorec, Brina Vukovič, Andrej Rustja in Blaž Stajnko. Pri orglah je bila Ana Kokotec Kresal, dirigent Miha Zupanc Kovač.

Na velikonočno nedeljo neposredno prenašamo slovesno sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Mašuje župnik, frančiškan p. Pavle Jakop. S petjem sodelujejo: APZ sv. Cecilije, Mladinski mešani zbor in orkester, s solisti: Katarino Zorec, Brino Vukovič, Andrejem Rustjo in Blažem Stajnkom. Na orgle igra Ana Kokotec Kresal, dirigent je Miha Zupanc Kovač.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Celju za 5,6 milijona evrov prenavljajo dijaški dom, posebno pozornost namenjajo požarni varnosti. - V Brežicah razprava o razvoju mesta z zaledjem, da bo privlačno za domačine in turiste. - Kobilarna Lipica, Park vojaške zgodovine in Park Škocjanske jame ranljivim skupinam namenjajo cenejše vstopnice. - V Kranjski gori prižgali zeleno luč za kandidaturo za svetovno prvenstvo v Planici leta 2031.

V Ljubljani in Mariboru bi lahko v prihodnjih letih postavili sežigalnici za komunalne odpadke, potem ko je vlada potrdila uredbo, ki predvideva podelitev koncesij za 3 sežigalnice; eno bo dobil že obstoječi obrat v Celju. Minister za okolje Bojan Kumer je poudaril tudi okoljski vidik. Kot je dejal, jih zaradi stroge slovenske okoljske zakonodaje čaka zahteven postopek celotstne presoje vplivov na okolje. Slovenija zdaj več kot tri četrtine svojih odpadkov izvozi, zato smo odvisni od tujih sežigalnic, dodaja Kumer. Drugi poudarki: - Poudarek smernic zdravstvene politike za prihodnje leto je na boljši dostopnosti storitev. - Družba SeneCura zavrača govorice o prodaji ali zaprtju svojih domov za starejše v Sloveniji. - ECB niža obrestne mere v luči ameriških groženj s carinami; IMF meni, da te negativno vplivajo na svetovno gospodarstvo.

Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik. Pel je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.

Sv. mašo je daroval p. Edvard kovač, petje je vodil Anže Kuharič, z orglami pa je petje pospremil Matija Korčanin.

Jutri bo minilo 181 leti (16. april 1844) odkar naj bi se v Ljubljani pojavil zanimiv tlak – hrastove kocke, prepojene s posebno lesno barvo, ki naj bi bile odporne proti gnitju, črvom, zmrzali in požarom. »Poskusno so tlakovali 300 metrov dolg del Dunajske ceste, po kateri so vozili najtežji vozovi,« pravijo viri. Kdaj pa se v Ljubljani pojavi asfalt? Katera ulica je bila prva asfaltirana in zakaj? To so vprašanja, ki se jih lotimo v Torkovem kvizu s sogovornikom RObertom Rijavcem, višjem predavatelju na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, ki uči področje projektiranja cest.

Maševal je p. Rafael Slejko, pela je s. Ana Šuštar, orglala pa Anja Žižek.

Papež Frančišek na Trgu sv. Petra za hip zopet med verniki, v procesiji z zelenjem sodelovala tudi dijaka Škofijske klasične gimnazije.Politični analitik doktor Boštjan Marko Turk o reformah aktualne vlade in pričakovanjih ob vstopu v predvolilno obdobje.V Ljubljani jutri že 21. shod za čisto pitno vodo.ZDA iz vzajemnih carin izvzele pametne telefone in računalnikeSrbski predsednik Vučić: Ne bomo imeli prehodne vlade, ampak pošteno srbsko vlado.V japonski Osaki začetek Expa 2025. Slovenija se predstavlja kot zelena in razvojna država.Šport: Klara Lukan bronasta na evropskem prvenstvu v cestnih tekih na 10 km.Vreme: Predvsem na zahodu bo občasno rahlo deževalo. Jutri bo podobno.

Maševal je p. Edvard Kovač, pela Ema Judita Kolšek, orglal pa Matija Korčanin.

Maševal je p. Edvard Kovač, pela Ema Judita Kolšek, orglal pa Matej Burger.

Maševal je g. Jure Koželj, pel cerkveni pevski zbor Preska pod vodstvom Eve Gortner, na orgle je igrala Eva Bečan.

Maševal je župnik p. Pavle Jakop, pela je skupina Prenove v Duhu.

Maševal je p Edvard Kovač, pel je Anže Kuharič, na orgle je igral Uroš Pele. Maša ni v celoti, ker je bil prenos prekinjen zaradi izpada linije v cerkvi.

Na dveh razstavah v Ljubljani, v Galeriji Cankarjevega doma in Galeriji Fotografija, se do 7. septembra s svojimi deli predstavlja sloviti okoljevarstveni fotograf, Nick Brandt. Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega se bo drevi odvila zadnja premiera letošnje sezone, komična drama Vila blok Evropa v režiji Barbare Hieng Samobor, na Tednu slovenske drame pa je včeraj potekal dogodek v okviru projekta Dramatiki manjšinskih jezikov.

Maševal je p. Edvard Kovač, pela Ema Judita Kolšek, orglal pa Matjaž Barbo.

Od četrtka, 27. marca je v Muzeju za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v Ljubljani redno odprta razstava z naslovom »Zdravje je naše največje bogastvo«. Gre za letošnjo osrednjo, sicer začasno razstavo z izborom zgodb slovenske zdravstvene in medicinske dediščine od začetka 20. stoletja, ki si jih boste lahko v stavbi »Cekinov grad«, kot tudi poznamo stavbo muzeja poleg Hale Tivoli, ogledali do pomladi 2026. Zgodbo o pobudi za pripravo razstave leta 2021 je v pogovoru povedala osrednja koordinatorica razstave iz muzeja, kustosinja Nataša Strlič, v naš studio pa je prišla vodilna poznavalka zgodovine medicine in zdravstva pri nas, prof.dr. Zvonka Zupanič Slavec, sicer vodja Inštituta za zgodovino medicine na ljubljanski Medicinski fakulteti. FOTO: Stavba Muzeja za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v parku Tivoli v Ljubljani VIR: Fototeka muzeja

Maševal je p. Edvard Kovač, petje je vodila Ema Judita Kolšek, orgle Matej Burger.

Maševal je p. Vid Lisjak, pel Tadej Podobnik, orgle Polona Gantar.

Maševal je župnik p. Pavle Jakop, pela je Ema Judita Kolšek, na orgle je igral Matjaž Barbo.

Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pel je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.

Na praznik Gospodovega oznanjenja je sveto mašo daroval p. Edvard Kovač. Pel je ŽPZ p. Hugolina Sattnerja, ki ga je z orglami spremljala Polona Gantar.

Maševal je p. Rafael Slejko, pela Ana Šuštar, orglal pa Uroš Pele.

Maševal je p. Edvard Kovač, petje je vodil Aljaž Košič, orgle Matej Burger.

Maševal je p. Vid Lisjak, pel Tadej Podobnik, orgle Polona Gantar.

Maševal je župnik, frančiškan p. Pavle Jakop, ljudsko petje je vodil Anže Kuharič, na orgle je igral dr. Matjaž Barbo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je privolil v 30-dnevno prekinitev napadov na energetsko infrastrukturo. Popolno premirje je v pogovoru z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom pogojeval z ustavitvijo oboroževanja ukrajinske vojske. Trump je po skoraj dve uri trajajočem pogovoru sporočil, da sta imela s Putinom odličen klic. Druge teme: - Izrael: novo bombardiranje Gaze, v katerem je bilo ubitih več kot 400 ljudi, le začetek. Pogajanja s Hamasom odslej brez prekinitve ognja. - Spor glede nove metodologije obračunavanja omrežnine na ustavno sodišče. - V Ljubljani slovesno odprli nov Športni center Ilirija s prvim pokritim olimpijskim bazenom v prestolnici.

Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pel pa je pevski zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.

Izraelske sile so davi poteptale že tako krhko premirje z gibanjem Hamas. V silovitih napadih na cilje vzdolž celotne enklave je bilo ubitih več sto ljudi. Po navedbah izraelskega zunanjega ministrstva od jutra znova s polno močjo napadajo teroristično organizacijo v Gazi. Razlog pa je, da je gibanje večkrat zavrnilo predlog za izpustitev talcev in podaljšanje premirja. V oddaji tudi: - Bo Putin po pogovoru s Trumpom privolil v 30-dnevno premirje v Ukrajini? - V Slovenijo prispela še dva hudo poškodovana v požaru v Severni Makedoniji. - V Ljubljani bo vrata drevi odprl športni center Ilirija z obsežno infrastrukturo.

Somaševala sta p. Edvard Kovač in p. Pavle Jakop. Pel je Aljaž Košič, na orgle je igral Matija Korčanin.

V pogovoru, katerega izhodišče je izid monografije Slovenščina v Italiji (sozaložništvo Založbe Univerze v Ljubljani in SLORI – Slovenskega raziskovalnega inštituta), za skupno mesečno oddajo slovenskega sporeda ORF iz Celovca, Radia Trst A in našega programa razpravljamo o značilnostih sodobne slovenščine v Italiji, Avstriji in v sami osrednji Sloveniji. Kakšna je njena današnja podoba v skupnem kulturnem prostoru, kako nanjo vplivajo drugi jeziki in ali je umetna inteligenca priložnost za izboljševanje njene ravni med Slovenci v Avstriji, Italiji in navsezadnje tudi v Sloveniji – o tem z gosti, sodelujejo urednica omenjene monografije dr. Matejka Grgič, dekanija Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in soizdajateljica monografije prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar ter dr. Karl Hren, direktor Celovške Mohorjeve.

Maševal je p. Rafael Slejko, pel Lovro Zupanc Kovač, orglal pa Matjaž Barbo.

V Ljubljani se bodo v naslednjih dneh začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi. Ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca jih pripravljata Klub koroških Slovencev in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Ljubljane. Letos bo na na sporedu kar 12 predstav. Prva bo Mali princ v izvedbi Mlade gledališke skupine iz Bilčovsa na avstrijskem Koroškem, druga pa Lutkovna predstava »Črni muc« skupine iz Ziljske doline,nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani bodo letos potekali od 22. marca do 23. aprila.

Na drugo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Mašuje p. Pavle Jakop. Sodeluje Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja pod vodstvom Rebeke Dobravec.

Maševal je p. Pavle Jakop, pel je Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja, dirigentka Rebeka Dobravec, orgle Ana Kresal.

Papež Frančišek iz bolnišnice pošilja sporočilo upanja in poziva k molitvi za mir.Severna Makedonija žaluje: V požaru, ki je izbruhnil v klubu življenje izgubilo več kot 50 ljudi, predvsem mladih.Krka in Ljubljanica še poplavljata na območju pogostih poplav.V Ljubljani jutri že 20. shod za zaščito čiste pitne vode.Šport: Skakalke brez poletov v Vikersundu, Nika Prevc dobila norveško turnejo.Vreme: Jutri bodo sprva manjše padavine, popoldne se bo jasnilo, možne bodo še plohe.V socialnem varstvu opozarjajo na ovire pri prehodu na dolgotrajno oskrbo po novem zakonu, najbolj jih skrbi pomanjkanje kadrov.Prihodnji teden v javni obravnavi zakonodaja o gradnji in upravljanju javnih stanovanj.V ameriških napadih na jemenske upornike najmanj 31 mrtvih, komentar Nejca Krevsa.Nogometni zvezdniki izrekli podporo papežu Frančišku.Odlična sobota za skakalce v Vikersundu. Nika Prevc prva, Timi Zajc drugi, Anže Lanišek tretji, Domen Prevc peti.

Maševal je p. Edvard Kovač, pel Aljaž Košič, orgle Matija Korčanin.

V Ljubljani poteka 27. festival dokumentarnega filma, ki letos predstavlja še posebno zanimiv izbor dokumentarcev z vsega sveta. Kot je v uvodniku zapisal Simon Popek, je tema, ki se letos na programu ponovi večkrat, pristno proti lažnemu, medtem, ko predvsem iz Ukrajine in Palestine prihajata tudi povsem nedvoumni zgodbi o vojni, okupaciji, zatiranju in razčlovečenju. Ogledali smo si dokumentarec o Leni Riefenstahl, arhivsko pripoved o vlogi vlaka v družbenem, političnem in kulturnem kontekstu 20. stoletja, Vlaki, ter film Glasba za vojaški udar. Pogovarjali smo se z Majo Weiss, ki so ji ob 60-letnici na festivalu posvetili retrospektivo. Ocenjujemo pa tudi novi film Bonga Džuna Hoja, znanstveno-fantastično črno komedijo Mickey 17.

Maševal je p. Vid Lisjak, pel Tadej Podobnik, orgle Polona Gantar.

Maševal je župnik Pavle Jakop, pela je skupina Prenova v duhu.

V Ljubljani se je pričel 27. festival dokumentarnega filma; ogledali smo si z oskarjem za najboljši dokumentarni film nagrajeni palestinsko-izraelski dokumentarec Edina zemlja. V Lutkovnem gledališču Ljubljana pa je na sporedu premiera priredbe predstave Gugalnica po zamisli Edija Majarona.

Kulturni praznik letos mineva v znamenju začetka Evropske prestolnice kulture v Gorici in Novi Gorici, kjer se je pestro celodnevno dogajanje dopoldne začelo z množično povorko. V obeh Goricah so pripravili 14-urno dogajanje, nastopilo bo več kot 2.000 ljudi, osrednja slovesnost se bo čez pol ure začela na Trgu Evrope, ko bosta zbrane nagovorila tudi slovenska predsednica in italijanski predsednik. V oddaji tudi: - V Ljubljani protest v podporo srbskim študentom, od Jankoviča zahtevali opravičilo za podporo Vučiću. - Nova izmenjava talcev in palestinskih zapornikov med Hamasom in Izraelom. - Na smuku v Saalbachu slavila Američanka Breezy Johnson, Ilka Štuhec 11-ta.

Nedavni požar v dijaškem domu v Ljubljani nas je vnovič opomnil, kako krhka dobrina je varnost. Pri uporabnikih storitev in zaposlenih v javnih ustanovah, kot so vrtci, fakultete, dijaški in študentski domovi, pa tudi domovi za starejše občane, je sprožil številna vprašanja, povezana s požarno varnostjo. Zlasti v starejših stavbah je ta v veliki meri odvisna od proaktivnega vodstva. V tokratnem Studiu ob 17.00 bomo osvetlili varnost v domovih in kaj lahko vodstva ter posamezniki ob veljavnih predpisih storijo za njeno izboljšanje. Gosta: mag. Romana Lah, inšpektorica, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; ddr. Aleš Jug, predsednik Slovenskega združenja za požarno varnost.

Dijaški dom na Poljanski cesti v Ljubljani po včerajšnjem požaru v prvem nadstropju intenzivno čistijo, pomagajo tako servisi kot zaposleni in dijaki. Kot je potrdil ravnatelj doma Šemso Mujanovič, bodo za dijake znova odprli vrata že ta konec tedna.Drugi poudarki oddaje: - Konkurenčnost evropskega gospodarstva bo mogoče zvišati le s hitrim in učinkovitim ukrepanjem - ne le na že zdaj močnih, temveč tudi na tveganih področjih. Težava je, da Evropa - na primer v primeri s Kitajsko - svojih inovacij ne zna pravilno unovčiti, pravi Gregor Anderlúh s kemijskega inštituta. - Protestno gibanje srbskih študentov, ki so se včeraj odpravili na pot iz Beograda, bo drevi doseglo Novi Sad. Obljube oblasti jih ne prepričajo, ob močni podpori javnosti zato še vedno zahtevajo prevzem odgovornosti za novembrsko zrušenje nadstreška železniške postaje. - Pred odprtjem Evropske prestolnice kulture čez dober teden dni so v Novi Gorici danes slovesno pozdravili prenovljeno železniško postajo. Večdesetmilijonska naložba ima po besedah premierja Roberta Goloba širši pomen.

Komisija za preprečevanje korupcije ugotavlja, da je bil nakup sodne stavbe na Litijski v Ljubljani nepregleden in negospodaren. Pri pregledu so zaznali tudi več korupcijskih tveganj, zato je vladi ter ministrstvoma za pravosodje in finance izdala več priporočil. Zaznala je tudi sum storitve kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja po uradni dolžnosti; te že obravnavajo drugi pristojni organi. Niso pa zaznali kršitev iz svojih pristojnosti, zato je KPK postopek končala. Drugi poudarki oddaje: - Generalni sekretar Nata Mark Rutte napovedal zvišanje spodnje meje izdatkov za obrambo še letos. - Raba premoga v Evropi se zmanjšuje; proizvodnja elektrike iz sončne energije prvič presegla fosilna goriva. - V ljubljanskem Cankarjevem domu z razstavo odprli spominski program ob 30-ti obletnici genocida v Srebrenici.