Podcasts about pravne

Odvetnica Mateja Maček je svetovala pri pravnih zagatah.

Ime tedna je postal Nejc Kamplet, pianist, ki je zbirki številih mednarodnih priznanj dodal še nagrado Maria Font de Carulla za osvojeno drugo mesto na 70. mednarodnem tekmovanju Marie Canals v Barceloni. Na tekmovanje, na katerem si prizadevajo spodbujati mlade talente in glasbo približati vsem, se je uvrstil kot eden izmed 300 pianistov z vsega sveta. Kandidata sta bila še: Marko Mikuž, vodja slovenskih raziskovalcev z Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta Jožef Stefan. Pri preboju na področju temeljne fizike na velikem hadronskem trkalniku v Cernu so bili del številčne skupine domačih in tujih znanstvenikov, ki so prejeli nagrado Breakthrough Prize za leto 2025.  Katja Svetina, študentka Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki je zmagala na finalu svetovnega tekmovanja iz poznavanja prava EU v Luksemburgu in postala najboljša generalna pravobranilka. Poleg reševanja zahtevnih pravnih vprašanji so študenti tako pridobili tudi dragoceno izkušnjo nastopanja v sodni dvorani Sodišča EU. 

V Svetovalnici je bil čas za reševanje pravnih zagat in vprašanj z odvetnico Matejo Maček.

V terminu jutranje Svetovalnice ob 8h, so bile na sporedi Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejom Maček.

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Odvetniška zbornica letos že 14-tič organizira t.i. dan PRO BONO, dan brezplačne pravne pomoči za državljane, ki si odvetnika ne morejo privoščiti ali imajo druge zadržke. Odvetniki, ki jih najdete na seznamu ponudnikov brezplačne pravne pomoči na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije, bodo to opravljali na daljavo; po telefonu, prek video povezav in po elektronski pošti, v mestnih občinah Ljubljana, Koper in Nova Gorica pa se lahko 19. decembra oglasimo tudi nenajavljeni na sedežu občine. Več o tem nam je povedal Janez Starman, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije.

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Na sporedu so bile pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Z nami je bila odvetnica Mateja Maček. Delila je pravne nasvete in odgovarjala na vaša vprašanja.

Na sporedu so bile pravne zagate z odvetnico Matejo Maček. Oddaja je bila tokrat posneta vnaprej z odgovori na nekatera vprašanja, ki smo jih prejeli po pošti!

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček!

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček. Odgovarjala je na vaša vprašanja.

Na vprašanja je odgovarjala odvetnica Mateja Maček.

Pravne zagate je reševala odvetnica Mateja Maček.

V studiu smo gostili odvetnico Matejo Maček, ki je poskušala odgovoriti na nekatera pravna vprašanja naših poslušalcev.

V tokratni oddaji gostimo pravnico, univerzitetno profesorico, dvojno častno doktorico Vesno Rijavec. Sicer predavateljica in prodekanica za mednarodno dejavnost mariborske Pravne fakultete je za lanskim častnim doktoratom Univerze v Gradcu ob koncu letošnjega januarja prejela še častni doktorat Univerze v Uppsali na Švedskem. Gre za univerzo, ki je bila ustanovljena leta 1477, sodi med najstarejše in se uvršča med 100 najboljših univerz na svetu. Pri častnem doktoratu gre za znamenje univerzitetne časti, ki se podeljuje po temeljitem premisleku. Zapis obrazložitve je v bistvu poklon prejemničinemu obsežnemu delu na področju civilnega procesnega ter mednarodnega zasebnega in procesnega prava pa tudi vodenju več evropskih primerjalnih raziskovalnih projektov. S prof. dr. Vesno Rijavec, častno doktorico univerz v Gradcu in v Uppsali - ki ji je bila pravna veda praktično položena v zibko - se je pogovarjal Stane Kocutar. Foto: prof. dr. Vesna Rijavec med predavanjem na Univerzi v Uppsali – pred podelitvijo častnega doktorata, osebni arhiv

Odvetnica Mateja Maček je odgovarjala na različna pravna vprašanja naših poslušalcev.

Naša redna gostja, odvetnica Mateja Maček, je tudi tokrat poskušala razrešiti pravne zagate in zadrege naših poslušalcev.

V studiu smo gostili odvetnico Matejo Maček, ki je poskušala odgovoriti na nekatera pravna vprašanja naših poslušalcev.

Odvetnica Mateja Maček je odgovarjala na različna pravna vprašanja naših poslušalcev.

Naša redna gostja, odvetnica Mateja Maček, je tudi tokrat poskušala razrešiti pravne zagate in zadrege naših poslušalcev.

V studiu smo gostili odvetnico Matejo Maček, ki je poskušala odgovoriti na nekatera pravna vprašanja naših poslušalcev.

Naša gostja je bila odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Odvetnica Mateja Maček je odgovarjala na različna pravna vprašanja naših poslušalcev.

V oddaji gostimo profesorja s Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Boruta Holcmana, tudi nekdanjega katoliškega duhovnika. Govorimo o praktičnem krščanstvu kot odgovorni odločitvi za ljubezen in svobodo.

Le še dober teden nas loči od prvega rojstnega dne aplikacije ChatGPT in v tem sorazmerno kratkem času so tehnologije t. i. generativne umetne inteligence pretresle svet in odprle ali poglobile številna daljnosežna vprašanja, kot so denimo: v kolikšni meri bodo zmogljivosti nove tehnologije nadomestile človeške delavce in posledično še pospešile naraščanje neenakosti? Bodo utrdile in povečale predsodke in diskriminacijo, ki je v družbah že prisotna in je bila posledično tudi vpisana v podatke, na katerih so se modeli učili? Kaj pomeni tovrstna tehnologija v rokah peščice zasebnih korporacij? Pojavlja pa se tudi vprašanje, ali bo umetna inteligenca dosegla točko, ko bo v vseh vidikih pametnejša od ljudi? Paleta zelo različnih in kompleksnih vprašanj, ki se tu porajajo, lahko že sama po sebi predstavlja neprehoden gozd, v katerem se zlahka izgubimo, izgubi pa se kaj lahko tudi pozitivni potencial nove tehnologije. Nekaterim ključnim dilemam, ki jih preskok v zmogljivostih ključne tehnologije 21. stoletja postavlja pred nas, smo se posvetili v Intelekti. Gosta sta prof. dr. Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIPI, vodja projekta Šola Generativna AI in pravo, ki v sodelovanju Instituta Odipi, Fakultete za računalništvo in informatiko in Pravne fakultete Univerze v Ljubljani trenutno poteka na slednji. Foto: vizija prihodnosti, kot si jo zamišlja generativni model Dall-E

V studiu smo gostili odvetnico Matejo Maček, ki je poskušala odgovoriti na nekatera pravna vprašanja naših poslušalcev.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti, naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova, je nastala 12. novembra 1938. Ob tem visokem jubileju, 85-letnici, se s sogovorniki pogovarjamo o akademiji, akademikih in akademikinjah ter izzivih, ki jih prednje postavljata družba in čas.Sogovorniki: akad. zasl. prof. dr. Alenka Šelih, doktorica znanosti, zaslužna profesorica za kazensko pravo in kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, akad. prof. dr. Jožef Muhovič, akademski slikar, doktor filozofskih znanosti, redni profesor za likovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, Petra Vide Ogrin, vodja Biblioteke SAZU, ki je največja specialna knjižnica na področju znanosti v Sloveniji, v kateri je več kot pol milijona enot gradiva. Zapiski: 85 let SAZU: Akademija delavnih, 1. del Aktualno: 85 let SAZU

Kaj prinaša prenovljena mala delavska ustava oziroma zakon o delovnih razmerjih? Gre za najpomembnejši zakon, ki opredeljuje pravice in obveznosti delojemalcev in delodajalcev. Po letu dni pogajanj je tik pred uveljavitvijo. Naporna pogajanja so zapletla socialni dialog. V tokratni oddaji bomo predstavili ključne novosti. To so: oskrbovalski dopust, pravica do odklopa, večja zaščita sindikalnega zaupnika, subsidiarna odgovornost v gradbeništvu ter zaščita žrtev družinskega nasilja. O tem voditeljica Urška Valjavec z gosti. Gostje: Dan Juvan, državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela; Luka Tičar, izredni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; Martina Vuk, strokovna sodelavka za pravne zadeve pri Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije; Jure Knez, soustanovitelj in večinski lastnik podjetja DEWESOFT.

Naša redna gostja, odvetnica Mateja Maček, je tudi tokrat poskušala razrešiti pravne zagate in zadrege naših poslušalcev.

Naša gostja je bila odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Odvetnica Mateja Maček je odgovarjala na različna pravna vprašanja naših poslušalcev.

Kako so poslanci koalicije, kljub opozorilom Pravne službe parlamenta, v sprejemanje v Državni zbor pospremili dve noveli zakonov s kmetijskega področja, mo spregovorili v prvem delu oddaje. Ob 60- letnici vzrejališča plemenskih bikov lisaste pasme v Murski Soboti pa je bil v drugem delu naš gost Marjan Špur.

V studiu smo gostili odvetnico Matejo Maček, ki je poskušala odgovoriti na nekatera pravna vprašanja naših poslušalcev.

Najhujši hipotetični scenarij za vsakega zdravnika je tisti, v katerem je prisiljen v tragični položaj, kjer je vsaka izbira slaba. Pandemija COVID-19 je v večini držav po svetu povzročila resne preobremenitve zdravstvenega sistema, ob katerih lahko zaradi premalo osebja ali aparatov pride do grozljive situacije, ko ustrezne zdravstvene oskrbe dejansko ni mogoče zagotoviti vsem pacientom, ki bi jo potrebovali. Tovrstni scenariji so za zdravstveno osebje neznosno psihično breme. Kako poteka triažiranje v izrednih razmerah? Kaj je lahko in kaj ne sme biti pogoj za sprejem v enoto intenzivne medicine? Kakšno vlogo igra bolnikova starost? Kdo stoji za najtežjimi odločitvami, ko se dva kritično bolna človeka potegujeta za zadnji respirator? In kaj si o triaži misli slovenska javnost? Z odgovori na ta vprašanja so se ukvarjali raziskovalci s Pravne fakultete v veliki, ambiciozni nacionalni raziskavi z naslovom 'Etični in pravni vidiki medicinske triaže ob epidemiji COVID-19'. O rezultatih raziskave in odgovorih na najtežja medicinsko-etična vprašanja sem se pogovarjal s tremi vrhunskimi strokovnjaki: dr. Renata Salecl, filozofinja in sociologinja, idejna vodja raziskave; dr. Matjaž Ambrož, profesor kazenskega prava; in Lora Briški, mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo.

Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta pripravila načrt, kako se bomo v prihodnje spopadali z nalezljivimi boleznimi in obvladovali izzive, ki jih te prinašajo, pa naj bo to covid ali katera druga. Kakšna je ta strategija oziroma njeni prvi koraki in ključne smernice? Kako se z njo sklada novela zakona o nalezljivih boleznih, o kateri bo državni zbor odločal ta teden? Namenjena je strožjemu omejevanju vlade pri epidemičnih ukrepih, ki bi lahko posegli v pravice posameznika, a kljub temu buri duhove, češ da dopušča možnost obveznega cepljenja. O načrtih, dilemah in strahovih voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: - Daniel Bešič Loredan, minister za zdravje, - dr. Ivan Eržen, v. d. strokovnega direktorja NIJZ, - dr. Barbara Rajgelj, predstavnica Pravne mreže za varstvo demokracije, - Biserka Ilin, psihiatrinja in psihoterapevtka iz Iniciative slovenskih zdravnikov.

Evropska unija je že s splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR) pokazala, da želi varovati človekove pravice in svoboščine tudi v digitalnem prostoru. Z aktoma o digitalnih storitvah in trgih pripravlja nove omejitve za spletne gigante in spreminja pravila podatkovne ekonomije na spletu. Kako omejuje ciljano oglaševanje, tehnike zavajanja in usmerjanja, algoritmično profiliranje in širjenje dezinformacij na spletu in kaj to pomeni za uporabnike in uporabnice? Na vprašanja odgovarja raziskovalec dr. Matija Damjan s Pravne fakultete Univeze v Ljubljani.