Podcasts about barceloni

Današnji večer bo pripadel nogometu in povratnim četrtfinalnim tekmam elitne lige prvakov. Moštvi gostiteljev nocojšnjih obračunov sta pred izjemno zahtevno nalogo. Aston Villa bo gostila PSG, ki ima dva zadetka prednosti s prve tekme. Pred še večjim izzivom je dortmundska Borussia, ki je prvi dvoboj v Barceloni izgubila s 4 : 0. Mlado in nadarjeno slovensko košarkarico Ajšo Sivka pa ameriški mediji uvrščajo v prvi krog nabora ženske košarkarske lige WNBA.

Ime tedna je postal Nejc Kamplet, pianist, ki je zbirki številih mednarodnih priznanj dodal še nagrado Maria Font de Carulla za osvojeno drugo mesto na 70. mednarodnem tekmovanju Marie Canals v Barceloni. Na tekmovanje, na katerem si prizadevajo spodbujati mlade talente in glasbo približati vsem, se je uvrstil kot eden izmed 300 pianistov z vsega sveta. Kandidata sta bila še: Marko Mikuž, vodja slovenskih raziskovalcev z Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta Jožef Stefan. Pri preboju na področju temeljne fizike na velikem hadronskem trkalniku v Cernu so bili del številčne skupine domačih in tujih znanstvenikov, ki so prejeli nagrado Breakthrough Prize za leto 2025.  Katja Svetina, študentka Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki je zmagala na finalu svetovnega tekmovanja iz poznavanja prava EU v Luksemburgu in postala najboljša generalna pravobranilka. Poleg reševanja zahtevnih pravnih vprašanji so študenti tako pridobili tudi dragoceno izkušnjo nastopanja v sodni dvorani Sodišča EU. 

Včerajšnji dan je prinesel konec kolesarske preizkušnje in sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih. Enotedenska dirka po Kataloniji se je včeraj končala v Barceloni, kjer so okronali novega zmagovalca. V Planici pa se je z zadnjo posamično tekmo skakalcev končala sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih.

Planica znova gosti finale sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih. Predzadnji dan so se še zadnjič v letošnji sezoni skakalci pomerili na ekipni tekmi, jutri sledi še zadnja posamična preizkušnja. Končana pa je šesta etapa kolesarske dirke po Kataloniji, na kateri je še naprej v ospredju Primož Roglič. Dirka se bo končala jutri v Barceloni.

Prodorni katalonski arhitekt Josep Ricart Ulldemolins je soustanovitelj biroja Harquitectes v Barceloni, s katerim zmagujejo na pomembnih natečajih in dobivajo nagrade, njihove projekte še posebno zaznamuje element trajnostne arhitekture. Kot predavatelja ga vabijo na razne fakultete po svetu in konec lanskega leta se je ustavil tudi v Ljubljani. Imel je dve predavanji za študente Fakultete za arhitekturo in eno v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Predstavil je zanimive projekte njihovega biroja v povezavi z ekološko krizo – v smislu, kdo je danes arhitekt. Pravi, da študentje ugotavljajo, da so težave vedno povezane s socialnimi ali ekološkimi vprašanji. "Pravzaprav gre za eno in isto vprašanje: ekološka kriza podpihuje tudi družbene probleme in neenakost. Kot državljan se s tem strinjam, kot arhitekt pa jih poskušam prepričati, naj se lotijo reševanja teh dveh kritičnih elementov. Vsega sveta pač ne bodo mogli rešiti."

Katalonski arhitekt Josep Ricart Ulldemolins je soustanovitelj arhitekturnega biroja Harquitectes v Barceloni. V Ljubljani je imel dve predavanji za študente Fakultete za arhitekturo ter eno v muzeju MAO. Študentom je predstavil zanimive projekte njihovega arhitekturnega biroja v povezavi z ekološko krizo. Pravi, da študentje ugotavljajo, da so težave vedno povezane s socialnimi ali ekološkimi vprašanji. "V bistvu gre za eno in isto vprašanje: ekološka kriza podpihuje tudi družbene probleme in neenakosti. Kot državljan se s tem strinjam, kot arhitekt pa jih poskušam prepričati, naj se lotijo reševanja teh dveh kritičnih elementov. Vsega sveta pač ne bodo mogli rešiti."

Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona? Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Slabe razmere v evropski avtomobilski industriji vse bolj vplivajo tudi na druge sektorje. Slovenska industrija jekla je zaposlenim tako začela vročati odločbe za čakanje na delo in skrajšan delovni čas. Druge teme: - Izrael tudi uradno prekinil sodelovanje z UNRWA-jem; prebivalci Gaze na robu lakote - V Španiji zaradi obilnih padavin po Valenciji zdaj težave v Barceloni; za Katalonijo velja najvišja stopnja opozorila na nevarnost - Umrl je legendarni producent Quincy Jones; med njegovimi dosežki tudi produkcija legendarnega albuma Thriller Michaela Jacksona

Zmedo, ki jo imamo v glavi zaradi naglih vremenskih sprememb, ki smo jim priča, nama je v tej epizodi Strašno brihtnih pomagal razvozlati strašno hudi klimatolog in okoljski ekonomist Aljoša Slameršak.Z Aljošo smo seveda pogledali mnogo dlje od dežnih kapelj, ki sicer nastanejo zaradi povsem naravnih procesov, vendar marsikdaj v njih prepoznamo tudi sled človeškega posredovanja. Zanimalo nas je predvsem, kako sploh razmišljati in iskati rešitve za trajnostno prihodnost v času, ko se v okolje in naša življenja vpletajo krize raznolikih spektrov.“Menim, da je zgrešena predpostavka, da potrebujemo nove tehnologije, ki še niso razvite in naj bi rešile vse naše probleme. Ta pozitivistični pristop je prisoten že od časa modernosti, že vse od poznega 19. stoletja. V resnici pa ne gre zgolj za razpoložljivo tehnologijo, temveč za njeno aplikacijo. Če imamo zgrešene principe, se lahko vprašamo, zakaj sploh uporabljamo tehnologije.Z novimi tehnologijami pogosto povzročamo nove probleme. Tako se znajdemo v začaranem krogu, kjer potrebujemo nove tehnologije, da rešimo težave, ki so nastale zaradi prejšnjih. Namesto tega bi morali razmišljati o tem, kako bi lahko bolje organizirali svet s tehnologijami, ki jih imamo danes. Prepričan sem, da bi lahko te tehnologije radikalno omejile podnebne spremembe in omogočile visoko kakovost bivanja večini ljudi, ne le v razvitih državah, temveč tudi na globalnem jugu.”Aljoša sicer živi v Barceloni, kjer je dela kot podoktorski raziskovalec oziroma znanstvenik na oddelku za okoljske znanosti in tehnologijo tamkajšnje avtonomne univerze v Barceloni. raziskovalno pa spremlja predvsem teme, ko so energetski prehod, podnebne migracije in podnebna pravičnost.

8. aprila se vsako leto spominjamo prvega svetovnega romskega kongresa v Londonu, ko so se med 4. in 8. aprilom 1971 predstavniki Romov iz štirinajstih držav dogovorili, da postane 8. april nacionalni praznik vseh Romov. Juan de Dios Ramirez Heredia je ena največjih svetovnih romskih avtoritet. Med drugim je bil 13 let član evropskega parlamenta, je pa tudi eden od zgolj dveh še živečih delegatov z zgodovinskega kongresa, kjer je zastopal Španijo. Ekskluzivni pogovor z njim je ekipa televizijske oddaje Kaj govoriš, tudi za Naše poti, posnela v Barceloni. Sandi Horvat.

V 17. stoletju je v Barceloni živel doktor vode in kruha. Dar čudežev ga je …

Nina Zagoričnik gosti slovenskega arhitekta Borisa Bežana, ki živi in dela v Barceloni. Vodi biro BAX, v katerem so načrtovali števiulne projekte na področju kulture, vse od Finske do Španije. Biro je zmagal tudi na javnem natečaju ljubljanske občine za ureditev nekdanje tovarne Rog in širšega urbanega območja okrog kompleksa. Vodilna misel zasnove je bila prezentirati industrijsko kulturno dediščino.

Tokratni gost v ciklu oddaj B Air - Zvočenja je dr. Clement Francois, raziskovalec v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave CNRS, ki deluje v Laboratoriju za besedo ter govor in jezik (Parole et Langage) Univerze Aix Marseille ter na Inštitutu za govor, komunikacijo in možgane. Doktorat iz nevroznanosti je pridobil na Univerzi Aix Marseille, kjer je med letoma 2007 in 2011 raziskoval pod mentorstvom dr. Daniela Schöna. Tema njegovega doktorata je bila implicitno statistično učenje jezikovnih in glasbenih struktur pri glasbenikih in neglasbenikih. Proučeval ga je tako pri odraslih kot pri otrocih s pomočjo nevrofizioloških meritev in vedenjskih metod v raznovrstnih eksperimentalnih presečnih in longitudinalnih modelih. Te raziskave, objavljene v vodilnih znanstvenih revijah s tega področja, sodijo med referenčna dela na področju nevroznanosti glasbe. Raziskave so bile sestavni del večjega projekta Francoske nacionalne raziskovalne agencije, katerega tema je bila z glasbo spodbujana plastičnost možganov in prenos urjenja iz glasbe v jezik. Med letoma 2013 in 2019 je Clement Francois postdoktorsko raziskoval na Univerzi v Barceloni v skupini za raziskave Umskih funkcij in plastičnosti možganov dr. Rodriguez-Fornellsa in v Laboratoriju za pozornost, zaznave in jezikovni razvoj dr. Boscha. Zanimala ga je longitudinalna raziskava segmentacije govora na temelju statističnega učenja pri donošenih in nedonošenih otrocih. Vzporedno pa je koordiniral tudi multimodalno nevroslikovno raziskavo pri otrocih, ki so utrpeli možgansko kap. Z uglednim francoskim znanstvenikom se je pogovarjal primarij dr. Igor M. Ravnik.

Slovenija zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu in po Evropi uvaja nadzor na mejah s Hrvaško in z Madžarsko, o tem bo danes odločala vlada. Nadzor na meji s Slovenijo je včeraj napovedala Italija, veljati bo začel v soboto. Ukrep je namenjen predvsem omejitvi migracij. Druge teme: - V Gazo naj bi po napovedih Združenih držav najpozneje jutri pripeljali humanitarno pomoč iz Egipta. - Ukrep omejevanja cen električne energije bo v prihodnjem letu previdoma veljal le za gospodinjstva. - Celjski rokometaši klonili proti favorizirani Barceloni, košarkarji Olimpije nemočni proti Bešiktašu.

Predstavljamo pevko in igralko Ksenjo Parhacko, ki je s svojo predstavo Najbolj nevarna žival na svetu navdušila ulično občinstvo v sklopu Festivala Ana Desetnica. Zase pravi, da je prava nomadka, iz Rusije se je namreč že v mladih letih preselila v Evropo, na festivalu v Ljubljani je zastopala Irsko, ta hip pa z možem živita v Barceloni.

Superračunalniki so danes njuni za reševanje velikih znanstvenih ugank na vseh področjih. A delo z njimi nikakor ni preprosto. Razlika med računalniško kodo za superračunalnike in običajne namizne naprave je podobna razliki med raziskovanjem v laboratoriju in proizvodnjo v tovarni, pravi prejemnik Zoisovega priznanja prof. dr. Matej Praprotnik s Kemijskega instituta in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Praprotnik zdaj vodi novoustanovljeni Center odličnosti MultiXscale, enega izmed desetih, ki jih je Evropska unija ustanovila za podporo evropski pobudi za visokozmogljivo računalništvo EuroHPC, katerega del je tudi slovenski superračunalnik Vega. Slovenski center MulitXscale se bo osredotočil na razvoj kode za večskalne simulacije, na treh konkretnih področjih: za načrtovanje incertificiranje helikopterjev za civilni promet, za uporabo visokozmogljivih baterij za podporo prehodu na trajnostno energijo ter za raziskave ultrazvok za neinvazivno diagnostiko in biomedicinske aplikacije. Uporabo ultrazvoka za tarčno dostavo zdravil sicer dr. Matej Praprotnik raziskuje v okviru projekta Multrasonica, za katerega je pred tremi leti prejel sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za uveljavljene raziskovalce, t. i. ERC Advanced Grant. A prestižni raziskovalni projekt je naletel na težave v obliki omejitve višine plač pri slovenskih raziskovalcih. Čeprav je znaten del ERC sredstev namenjen prav za plače, se tega v Sloveniji ne da izkoristiti. »Žalostno je, da imamo denar, ampak ga ne moremo uporabljati in čakamo izvajanje novega zakona,« pravi Praprotnik. »Jaz sem to rešil na zanimiv način, tako da sem del denarja, ki je namenjen za postdoktorske raziskovalce, prenesel na Univerzo v Barceloni in tam ustanovil eksterno skupino, ker tam imam pogoje, da zaposlim ljudi. Po mojem mnenju je to za Slovenijo katastrofa.«

Kri ni voda, potrjuje tudi Barbara Radoš, ki je enega svojih talentov odkrila prav v teku. Čeprav je začela teči šele v srednjih letih, je izjmno hitro napredovala in je ena najhitrejših tekačic svoje generacije v Sloveniji. Znajde se na vseh razdaljah, blesti v maratonu. Sproščena Štajerka se pri teku sprošča in napaja; njene tekaške zgodbe in izkušnje so hudo zanimive! Kako trenira, kako usklajuje družinsko življenje, kdaj pred treningom speče štrudl, kateri trening ji je najljubši, kam bo in kam bi še šla in kako nora izkušnja je bila lanska Barcelona - pogovor, ki vas bo zabaval!

V dopoldanskih športnih minutah postavljamo v ospredje rokomet. Slovensko žensko reprezentanco v pripravah na domače evropsko prvenstvo in rokometaše Celja po gostovanju v ligi prvakov v Barceloni.

Kakšne anekdote! Ne samo hiter tekač in človek za velike tekme, Mirko je tudi luciden in zabaven sogovornik, ki mi je postregel z neverjetnimi dogodivščinami iz svoje bogate tekaške zgodovine. Kako je v Slovenijo uvozil avto, ki ga je dobil za zmago, kako so ga vedno sprejeli v Italiji, zakaj je že izjemno mlad tekel na maratonih in zakaj mu niso priznali rekorda na polovički pa še mnogo drugih prigod - izjemno počaščen sem bil, da sem pred mikrofon dobil enega svojih velikih tekaških idolov. Ura in pol je minila kot bi mignil! Uživajte tudi vi.

V okviru visokemu poletju bolj primernih tem je tokrat na sporedu izsek iz slovite knjige pokojnega Predraga Matvejevića "Mediteranski brevir", ki je prvič izšla l.1987 v Zagrebu. Eruditska vsebina in njegov esejistični pristop k premisleku ljudstev in kultur osrednjega morja stare Evrope in Bližnjega vzhoda, med drugim, sta že l.1991 prepričala italijansko intelektualno javnost s prevodom v Milanu. Sledili so prevodi, l. 1992 v Parizu in Barceloni, pri nas nemara zaradi poznavanja izvornega jezika šele l.2008, pa vse tja do 23., arabskega prevoda l. 2007 v Kairu. Bil je prejemnik več državnih priznanj, l. 2014 tudi najvišjega civilnega Republike Francije, reda Legije časti. Bil je profesor slavistike na več univerzah, v Zagrebu, Parizu, najdlje na rimski Sapienzi. Na Hrvaškem ni do smrti v 85. letu starosti l.2017 prejel nobenega priznanja države, pa čeprav gre za najbolj prevajano delo iz tega jezika. Tokratni uredniški izbor z naslovom "Od koptske fonetike somraka do grške nostalgije" je del serije prevodov zaključenih izsekov iz knjige, ki jih je desetletje pred izidom slovenskega prevoda iz hrvaščine prestavil Štefan Kutoš, uredil in za radijsko predvajanje pa pripravil Goran Tenze. Tokratni izbor sta brala Mojca Blažej Cirej in Boštjan Romih. FOTO: Predrag Matvejević (1932 - 2017) VIR: http://penbih.ba/2022/05/knjizevna-nagrada-predrag-matvejevic-2022/

V veslaškem centru na Bledu so zaznamovali obletnico od prvih olimpijskih medalj za Slovenijo, ki so jih v Barceloni leta 1992 osvojili blejski veslači. Iztok Čop se spominja, kako sta bila z Denisom Žvegljem ob prvi kolajni po osamosvojitvi zaradi brona nekoliko naivno razočarana. Hkrati izpostavlja, da si zaradi mladosti predrzen in si upaš postavljati visoke cilje. Žvegelj dodaja, da so spomini in čustva sveži, da ostajajo v telesu in da naključno privihrajo na plan. Jani Klemenčič, dobitnik medalje v četvercu brez krmarja poudarja, da je veslanje šport, kjer se ekipa pokaže v pravem pomenu besede. Spoznaš, kaj je zaupanje, odgovornost. Pravi, da so se dopolnjevali in so bili pripravljeni dati vse drug za drugega. Četverec so pred tremi desetletji sestavljali še Sadik Mujkić, Milan Janša in Saša Mirjanič.

V veslaškem centru na Bledu so zaznamovali 30. obletnico od prvih olimpijskih medalj za Slovenijo, ki so jih v Barceloni leta 1992 osvojili blejski veslači. Sredi poletja dodajamo še nekaj smučarskih skokov, saj se ta konec tedna nadaljuje poletna velika nagrada, kjer imajo visoke cilje predvsem slovenske skakalke.

Kerim in Domen analizirata dogajanje dirkaškega vikenda v Barceloni, kjer smo videli zmago Maxa Verstappna in Red Bulla ter velik poraz Ferrarija.Support the show

V prvi uri nočnega programa bomo govorili o teku. Naši gostji, Barbara Radoš in Vanja Gleich , sta v začetku tega meseca tekli maraton v Barceloni, ki sodi med top 5 maratonov v Evropi. Obe sta dolgoletni rekreativni tekačici, ki sta tokrat dosegli tudi osebne rekorde in tako presegli sami sebe. Kako so potekale priprave, kakšno doživetje je bilo to zanju in kaj jima pomeni tek, boste izvedeli malo po polnoči. Tudi po eni uri bomo športni. Gostili bomo družinsko navezo, očeta in hčer, ki se oba ukvarjata s streljanjem na glinaste tarče, s trapom in univerzalnim trapom, Teo in Iztoka Topolovca. Nato pa vas bomo predvsem glasbeno razvajali – tudi z uspešnicami lestvice Top 17. Voditelj Robert Zajšek.Dolgoletni rekreativni tekačici, ki sta na maratonu v Barceloni dosegli tudi osebne rekorde.V prvi uri nočnega programa bomo govorili o teku. Naši gostji, Barbara Radoš in Vanja Gleich , sta v začetku tega meseca tekli maraton v Barceloni, ki sodi med top 5 maratonov v Evropi. Obe sta dolgoletni rekreativni tekačici, ki sta tokrat dosegli tudi osebne rekorde in tako presegli sami sebe.  Kako so potekale priprave, kakšno doživetje je bilo to zanju in kaj jima pomeni tek, boste izvedeli malo po polnoči. Tudi po eni uri bomo športni. Gostili bomo družinsko navezo, očeta in hčer, ki se oba ukvarjata s streljanjem na glinaste tarče, s trapom in univerzalnim trapom, Teo in Iztoka Topolovca.  Nato pa vas bomo predvsem glasbeno razvajali – tudi z uspešnicami lestvice Top 17. Voditelj Robert Zajšek.

Šejla Kamerić je jedna od najznačajnijih suvremenih bosanskohercegovačkih vizuelnih umjetnica. Završila je Srednju umjetničku školu u Sarajevu i Akademiju likovnih umjetnosti gdje je diplomirala na Odsjeku za grafički dizajn. Od 1994. je surađivala sa sarajevskom dizajnerskom grupom Trio na projektu Greetings from Sarajevo, a nakon završetka rata radila je kao kreativna direktorica u marketinškoj agenciji Fabrika. Svoje umjetničke radove Šejla prvi put izlaže u Sarajevu 1997. u SCCA- Sarajevo Contemporary Centre of Art pod mentorstvom Dunje Blažević a potom nastavlja karijeru i na međunarodnoj sceni. 2007. je dobila stipendiju DAAD Artist in Berlin Residency Fellowship i od tada živi na relaciji Berkin-Sarajevo. 2011. godine dobila je nagradu The ECF Routes Princess Margriet Award for Cultural Diversity. Jedan od njenih najpoznatijih umjetničkih radova, objavljen 2003., Bosnian girl, je plakat sa njenom fotografijom i grafitom  „No teeth…? A mustache…? Smell like shit? Bosnian Girl!“ , koji je ispisao vojnik holandskog bataljona na zidovima Fabrike akumulatora u Potočarima u Srebrenici, gdje se desio stravičan genocid nad bošnjačkim stanovništvom. Rad je doživio planetarnu popularnost i postao simbol u borbi za poštivanje žena i ženskih prava. Imala je brojne samostalne izložbe od Bremena, Istanbula, Prištine, Vilniusa, Beograda, Graza, Ljubljane, Dubaija, Zagreba, Beča, Parisa, Barcelone, a njeni radovi su postali dio kolekcija svjetskih muzeja, od TATE Modern u Londonu, Musée d'Art Moderne de la Ville, Paris, MACBA u Barceloni, Bonnu, Zagrebu, Roterdamu. Šejla je snimila nekoliko kratkih i dokumentarnih filmova, What Do I Know, 1395 Days Without Red, Thursday koji su prikazani na filmskim festivalima u Veneciji, Roterdamu, Zagrebu i Sarajevu.

Anamaria Klajnšček je slovenska plesalka in koreografinja, ki živi v Barceloni.

Funkcija predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela v Fifi ni sporna, je ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije. Vesel ni presenečen, je pa po njegovem to lahko dobra priložnost za opravičilo nekaterih političnih akterjev. V oddaji tudi o tem, da vabila k cepljenju dežujejo. Tudi to je dokaz, da je cepiv v državi vse več, ne pa še dovolj, da bi izbirali med njimi. Cepljenje bo, kot kaže, tudi eden od pogojev za dokaj neovirano poletno dopustovanje. Minister za zdravje Janez Poklukar pravi, da so na tem področju še posebej dejavni. Za lažji prehod Slovencev na Hrvaško pogovori tečejo že danes. V mednarodni skupnosti odmeva novo stopnjevanje nasilja na Bližnjem vzhodu, ki je zahtevalo že več kot 50 smrtnih žrtev, veliko večino na palestinski strani, mirovna prizadevanja pa za zdaj niso obrodila sadov. Evropska nogometna zveza pa se je brez milosti lotila klubov, ki so želeli postati super-ligaši. Realu, Barceloni in Juventusu grozi, da bodo ostali brez tekmovanj.

Kerim in Domen analizirata dogajanje dirkaškega vikenda Formule 1 v Barceloni...

Najprej v okviru TimeOutovih modrosti malo pametujeva kaj je storit Barceloni in Juventusu. 2 velikana, 2 ogromna igralca, kar nekaj praznih nabojev v zadnjih letih. Potem pa o aktualnem dogajanju, o četrtfinalistih letošnje Lige prvakov. Pokalo bo. Sploh ko se žrebata Porto pa Dortmund.Ceniva, če se kdo odloči naročit, ocenit, delit ali komentirat. Hvala!Najin YouTube kanal

»To je najtežja stvar, ki jo lahko počneš v življenju. Zaradi tega, ker srečuješ samega sebe,« je o prevajanju lastnega literarnega prevenca Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami v podkastu povedala avtorica Simona Škrabec. Najprej je bil namreč objavljen v katalonščini.V katalonščini pa zato, ker avtorica živi vsaj dvojno življenje. Vrača se domov, v Slovenijo, a živi v Barceloni, kjer tudi dela, in sicer na tamkajšnji univerzi. Poleg tega Simona Škrabec piše eseje in prevaja. Prevaja veliko. Več kot 30 knjig je šlo čez njen prevajalski proces. Dela slovenskih in srbskih avtorjev je zasidrala v katalonščino in španščino – denimo literaturo Draga Jančarja, Tomaža Šalamuna, Gorana Vojnovića, Svetlane Makarovič, Braneta Mozetiča – ali pa gre v obratno smer. V slovenščino je iz katalonščine prevedla recimo Mario-Mercè Marçal, Jaumeja Cabreéja, Mario Barbal, pa tudi sebe.Vračam se domov z obarvanimi rokami je zbirka stotih zapisov, večinoma krajših črtic, utrinkov, nekakšnih zgodbenih haikujev, ki se odpirajo v poglavjih o begih, vonjavah, mimikrijah in neravnovesjih našega sveta. In čeprav literarna oseba potuje, knjiga ni potopis, je tudi potovanje po sledeh najbolj raznolikih identitet. Razmišlja o svojih, a kaže tudi na naše.»Hitim na naslednje letalo. Potujem v vse te kraje, ampak nikoli ne pridem domov.« Prav možno je, da ti dve, na prvi pogled preprosti vsakdanji povedi, bralca ulovijo rahlo nepripravljenega, ko jih ozavesti. Potovanja, kakršna poznamo, so v zadnjem letu izginila z naših obzorij. Začasno, a vseeno so. Se da pa na pot odriniti tudi drugače, čeprav brez nahrbtnika in letala, a vsaj s knjigo. In Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami bralce nato zapelje po vsem svetu.Zapelje pa tudi tako, da na takšnem potovanju niso sami. Osebo iz zapisov se da prijeti za roko in ji pustiti, da vodi po svojih poteh, zunanjih in notranjih, hkrati pa ohranja dovolj distance, da se ob njenih poteh bralec ali bralka spominjata tudi svojih.

Doma je v Barceloni, kjer velja za znanega pisca, kulturnika in publicista. Kot profesor književnosti je velik zagovornik katalonske kulture in jezika, a se za vsako ceno ne zavzema za samostojno državo. Kritičen je do pokroviteljskega odnosa Španije, hkrati pa se mu lastna država ne zdi edina možnost. Ne čuti potrebe, da bi nekega dne lahko navijal za nogometno reprezentanco Katalonije, ker mu zadošča kult nogometne Barcelone. Jaume Subirana govori o miniaturah očarljive prestolnice, njenih edinstvenih soseskah, kot podpredsednik katalonskega združenja PEN razmišlja o družbeni odgovornosti pisateljev. Razloži, zakaj imajo knjige v Kataloniji izjemno visok status in kako jih ob Jurjevem podarjajo skupaj z vrtnicami.

V tokratnem podkastu smo naredili jakostno lestvico najboljših moštev Uefine Lige prvakov, po zaključenem skupinskem delu tekmovanja. Katera moštva imajo največ možnosti za preboj v finale, kdo bo prvak in katera moštva lahko presenetijo? Je Bayern trenutno brez konkurence? Lahko lovoriko morda osvoji Liverpool, Manchester City ali PSG? Kako kaže Juventusu in Realu iz Madrida? Kako kaže Chelseaju in Barceloni? Lahko morda presenetijo klubi slovenskih igralcev, Oblaka, Kampla ali Iličića, Atletico, Lepzig in Atalanta. Več o vsem tem v podkastu. Vabljeni k poslušanju.

Ta teden poslušamo sklepni koncert tretjega mednarodnega tekmovanja Oskarja Riedinga, ki je potekal lani maja v celjskem Narodnem domu. Na njem je nastopil Simfonični orkester Konservatorija za glasbo Johanna Josepha Fuxa iz Gradca pod vodstvom Thomasa Platzgummerja, s študenti pa je igral tudi zmagovalec prejšnjih dveh tekmovanj violinist Gal Juvan. Gioacchino Rossini: Uvertura k operi Italijanka v Alžiru Eduard Lalo: Španska simfonija za violino in orkester Julius Fučik: Florentinska koračnica George Gershwin: Amerikanec v Parizu Zoya Petrova: Noč v Barceloni

Mag. Lucija Sajevec, Direktorica AMZS d.d. Lucija je pričela svojo akademsko pot na Ekonomski Fakulteti, kjer je sprva opravila diplomo iz smeri managementa in organizacije, in nato še magistrirala z odliko. Svojo kariero v družbi AMZS je pričela leta 2010 kot vodja AMZS Centra varne vožnje. Leta 2011 je prevzela še celotni marketing, nato pa je leta 2014 pri svojih 34 letih prevzela vodenje celotnega podjetja. Leta 2019 je postala tudi mlada menedžerka leta. Je tudi članica in podpredsednica ARC Europe, članica Nadzornega sveta Pokojninska družba A, članica UO sekcije mladih pri Združenju Manager. Zelo pomembno se je zdi, da vlagamo v lastni razvoj, zato je tudi leta 2012 opravila program New Emerging Leaders na ESADE Business School v Barceloni, in Senior Executive Programme, na Columbia University v New Yorku. Lucija je izjemna oseba, ki se zaveda pomena povezovanja, sodelovanja, in vlaganje v skupne projekte. »Vsi se vozimo v isto smer, a vsak v svojem avtomobilu. Včasih je tako tudi v gospodarstvu: vsi gledajo v svoj vozni pas in kako bodo oni na njem. Slovenija bo zmagala takrat, ko bomo vsi na enem avtobusu, ki pelje v skupno smer.« Družba AMZS Družba AMZS ima danes, že preko 400 zaposlenih in 30 poslovnih enot. Pod njenim vodstvo so imeli izjemno rast, 41% v zadnjih letih. Število zaposlenih se je povečalo za kar 27%. Zelo zanimivo dejstvo je, da predstavlja AMZS inovatorja na področju zaposlovanja, saj je med več kot 400+ zaposlenimi skoraj polovica žensk, v ožjem vodstvu jih je več kot polovica, petina zaposlenih pa je starejših od 55 let. Lucija pravi: »Ne krepijo nas 'samo' starostna, spolna in izobrazbena raznolikost sodelavcev, ampak tudi različni pogledi, različna znanja, ideje.« Naj quote: Živi in pusti živeti. Naj knjiga: Predanost (Angela Duckworth) Naj serija: Friends Hobiji: Trial motor in vse kar je povezano z volanom, bencinom, adrenalinom…v zadnjem času tudi e-mountainbike Najljubša hrana: Bolj kot hrana mi je važno, kdo še sedi za mizo Najljubši podjetnik: Matej Čer, soustanovitelj in prvi mož Avantcar Naj app: AMZS APP Njeni nauki: Connect. Grow. Share. Win. *Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, University of Ljubljana, School of Economics and Business, Slovenia.

Kerim Vodnik in Domen Hrovatin v novem F1 podkastu analizirata dogajanje na dirki za VN Španije v Barceloni...

Confira os destaques dos Esportes no Estadão desta quarta-feira (26/02/20)See omnystudio.com/listener for privacy information.

Tokrat se usedemo za mizo z Brankom Ilićem in se kronološko lotimo njegove kariere od mladinskega staža do danes, kako rečemo tudi o aktualnem dogajanju v klubu in še marsičem. Obujamo spomine na magične trenutke: od osvojitve pokalne lovorike z Velikim Žutim do dvojne krone v kapetanski vlogi. Spoznamo tudi, da se prvoligaških sezon po padcu Olimpije v peto ligo za razliko od našega gosta ne spomnimo ravno najbolje. Primerjamo derbije, ki jih je doživel v karieri in ugotovimo, da je tale naš domači kar pravi. Beseda teče o ligah, državah in kulturah, ki jih je spoznal tekom kariere, igralcih, s katerimi se je spopadal in zanimivo, da se mu pri takrat praktično nepremagljivi Barceloni v spomin nista najbolj vtisnila neponovljivi Ronaldinho in takrat še mladi up Messi, temveč ...Poleg ljubezni do Olimpije je oče nanj prenesel tudi odnos do beograjskega Partizana, katerega navijači se ga še danes radi spominjajo.Ilke, hvala za obisk in upamo, da se naše skupne sanje o normalnem klubskem ustroju, ki ga bodo krojili ljudje, katerim je za klub mar, kmalu uresničijo.Seveda pojamramo tudi o predstavi košarkarjev v finalu slovenskega pokala in dveh zaporednih porazih hokejistov.Še vedno smo hvaležni Vrtiju in Tobačni Grosistu za pivo. MINISTERZAZDRAVJEOPOZARJAPITJEALKOHOLAŠKODUJEZDRAVJU.Najdete nas na Facebooku, Twitterju in Instagramu. Stara zasedanja TD OFC najdete v vaši najljubši podkast aplikaciji, najsigre za Jabolčno, Googlovo ali katero tretjo in našem Simplecast domovanju. Veseli bomo dobrih ocen in tudi vprašanj v jabolčni aplikaciji, ki to trenutno edina podpira, še bolj pa če boste vest o obstoju podkasta posredovali še komu, ki bi ga ta kanil zanimati.Predvsem pa hvala vsem vam, ki nas poslušate!VESTI IZ ZEMLJECedevita OlimpijaPokal SlovenijeČetrtfinale:Torek, 11. 2. @ Šenčur 77:85 (27:26, 20:22, 10:18, 20:19)Četrtek, 13. 2. Vs. Šenčur 93:83 (24:17, 24:31, 25:17, 20:18)Polfinale:Sobota, 15. 2. Vs. Krka 93:92 (19:20, 21:21, 20:29, 23:13, 10:9)Trojka v zadnji sekundiFinale:Nedelja, 16. 2. Vs. Primorska 93:84 (27:32, 23:14, 19:17, 24:21)Baksuzi.16 trojk Primorske (14 začetna peterka) - Primorska je dosegla 19 točk iz protinapadov, Olimpija 12 trojkHK SŽ OlimpijaAlpska liga:Četrtek, 13. 2., vs. HDD Jesenice 2:3 (0:1, 0:2, 2:0)Sobota, 15. 2. @ MS Asiago 2:4 (0:0, 1:2, 1:2)Pustertal 8, Ritten 6, Cortina 4, Olimpija 4, Asiago 3, Jesenice 3Še 8 tekem.TELETEKSTCedevita Olimpija2. Del DP: 26. 2. Ob neznani uri s Krko v StožicahHK SŽ OlimpijaAlpska liga: Torek, 18. 2. Ob 19:15 v Tivoliju s CortinoAlpska liga: Četrtek, 20. 2. Ob 20:00 @ PustertalAlpska liga: Sobota, 22. 2. Ob 20:00 @ Rittner Buam

Živimo v dobi antropocena, ko je človek postal pomembna sila, ki usmerja delovanje narave. Podobno, kot so skozi zgodovino na podnebje planeta vplivali izbruhi vulkanov, padci kometov in meteoritov ter gibanje tektonskih plošč, smo danes ljudje tisti dejavnik, po katerem bodo geologi v prihodnosti označevali zdajšnje obdobje zgodovine planeta Zemlja. Opazujemo lahko, kako se topijo ledeniki, dviguje gladina morja, več je ekstremnih vremenskih pojavov, kot so suše, požari, vročinski valovi in poplave. Spreminjajo se ekosistemi, vrste hitro izumirajo, ljudje se morajo seliti, saj na nekaterih področjih planeta ne morejo več preživeti. Podnebje na Zemlji se pregreva in če ne bomo ukrepali, je morda ogroženo celo naše preživetje. Bomo sposobni narediti stopinjo in pol v pravo smer blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje? Bomo znali poskrbeti za vsa živa bitja, da nam bo vsem bolje na modrem planetu, ki mu pravimo dom? SOGOVORNIKI: geokemik dr. David Naafs, Univerza v Bristolu klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta vremenoslovec Gregor Vertačnik, Agencija Republike Slovenije za okolje magister klimatskih znanosti Aljoša Slameršak, Univerza v Barceloni

V tokratni oddaji bomo spregovorili o uvodnem koncertu iz cikla Sozvočje svetov, ki ga prirejata Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in Narodna Galerija, o dveh opernih uprizoritvah Ljubljanske Opere in Slovenskega komornega glasbenega gledališča, o koncertu Modrega abonmaja Slovenske filharmonije, nastopu Slovenske filharmonije na festivalu Kogojevi dnevi, spomnili se bomo odmevne zmage Dekliškega zbora Glasbene šole Koper, ter v poslušanje ponudili premislek o zborovskem tekmovanju Naj narodi pojo, ki je v nedeljo potekalo v Barceloni.

Ni glih vsak teden. Se opravičujeva, ampak ne gane ravno preveč, ker sva oba uživala :D Se trudiva čim bolj redno. Obljub ne bova več prodajala.Pet veličastnih namenjenih mladičem lige NBA od katerih letos pričakujeva velik napredek. Drugih novic iz lige skoraj ni. Razen poškodbe Cousinsa, ki je počasi že na poti v pokoj. Nogomet pa o Neymarju, Barceloni in njihovi (ne)genijalnosti, ter Premierligi, ki je že v polnem zagonu. po točkah Arsenal deli prvo mesto. Jan že sanja.Do naslednjič!00:00 - 5V (NBA23:00 - NBA30:35 - Halftime show in nogomet55:35 - Kotiček de la kulturaPoškodba DeMarcusa Cousinsa: https://www.nba.com/article/2019/08/15/report-demarcus-cousins-suffers-possible-knee-injury

Medtem ko v Evropi po večini nismo več priča preganjanju posameznikov zaradi njihovega jezika, je to v nekaterih delih sveta še vedno žgoče vprašanje. Najbolj skrajni primer je Tibet, v katerem je uporaba maternega jezika v določenih primerih lahko usodna. Čeprav tibetanščina ni popolnoma prepovedana, pa se oblast trudi, da bi se jo čim manj uporabljalo. Med zadnjimi ukrepi je določila, da se lahko otroci tibetanščino v šolah učijo posredno preko kitajskega jezika. Ponekod v nekdanjem kolonialnem svetu pa so jeziki izločeni iz vsakdanjega življenja, ker ne sodijo v idejo o napredku. Tak primer je Haiti, na katerem večina revnega prebivalstva govori kreolsko, jezik zakonodaje in izobraževanja pa je francoščina. Z vprašanjem jezikovnih pravic se pri mednarodnem PEN soočajo pri Odboru za prevajanje in jezikovne pravice, ki ga že 20 let vodi Slovenka dr. Simona Škrabec. K pogovoru smo jo povabili ob nedavnem kongresu jezikov staroselcev, ki so ga pripravili v Chiapasu v Mehiki. Oddajo smo posneli preko povezave Skype, saj Simona Škrabec živi v Barceloni. Vir fotografije: Pixabay

5 (trenutno) najljubših nogometašev, finala konferenc v ligi NBA z zgodovinskim metom ob zvoku sirene. Pri nogometu en prisrčen nasmešek Barceloni in solza za Ajax. Pa tut Premier lige je konec. Fajn je blo. Včasih. Ravno zato bo prestopni rok tako zanimiv.Kawhi Leonard buzzer beater: https://www.youtube.com/watch?v=ChT3ewZXTfMAlexander-Arnoldova izvedba kota: https://www.youtube.com/watch?v=EK-paaSusxg

Včeraj so v Barceloni podelili nagrado EU za sodobno arhitekturo Mies van der Rohe. Nagrado je prejel projekt preobrazbe 530 bivališč - Grand Parc Bordeaux v mestu Bordeauxu. Poseg je obsegal prenovo treh zgradb socialnih stanovanj s 530 enotami, ki so jih postavili v zgodnjih 60. letih 20. stoletja. Tudi v oddaji Glasovi svetov bomo tokrat govorili o različnih vidikih prenavljanja stavb. Iztočnica našega pogovora bo aktualna razstava z naslovom Prenavljamo, ki v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na ogled postavlja 30 prenovljenih slovenskih javnih stavb. Spregovorili bomo o vprašanjih, ki jih razstava odpira in o kompleksnosti področja sodobnih prenov. K pogovoru smo povabili kustosa razstave in direktorja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevža Čelika Vidmarja, vendar se zaradi udeležbe na podelitvi nagrad Mies van der Rohe v Barceloni, pogovora ni mogel udeležiti, svoje poglede pa so predstavili kustosinja razstave Natalija Lapajne, arhitekt, predavatelj in kustos razstave Andraž Keršič in konservatorka Marija Režek Kambič iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Gost oddaje je bil p. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, ki se je ta mesec v Barceloni udeležil srečanja narodnih voditeljev Jezuitskih združenj za begunce v Evropi. Z nami je delil nova spoznanja in morda izkušnje, ki so povezani z begunsko ter migracijsko tematiko; govoril je t. i. balkanski poti, katere del je tudi Slovenija; o morebitnem drugem valu migrantov; o stanju prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji; o sodelovanju JRS z vladnimi in nevladnimi organizacijami in na koncu z nami delil tudi osebno izkušnjo.

Na sejmu MWC 2019 v Barceloni je bil letos v ospredju napis 5G. Zloglasno mobilno omrežje prihodnosti še ni na voljo, industrija pa obljublja, da kmalu ne bomo več govorili samo o pametnem domu, ampak pametnem svetu. Res?

Največ zanimanja na sejmu mobilne tehnologije v Barceloni so pritegnili upogljivi zasloni, a razstavljalci v ospredje postavljajo predvsem 5G, mobilno omrežje prihodnosti. Maruša in Anže sta se sprehodila po prizorišču in s slovenskimi kolegi pokomentirala tudi druge letošnje novosti, presenečenja in razočarnja iz tehnološkega sveta.

Govori pet jezikov, študira politologijo in zgodovino, trenira boks, navija za nogometnega četrtoligaša, posluša posebno muziko, s katalonskimi otroki je uprizorila Pekarno Mišmaš. Helena Gené Škrabec od rojstva živi v Barceloni, poletja pa preživlja v Ribnici. S slovensko Katalonko oziroma katalonsko Slovenko sta se srečala Luka Hvalc in Jan Grilc.

Obiščemo najpametnejšo stavbo v Sloveniji, v kateri je nekaj tisoč senzorjev, vse je popolnoma avtomatizirano. Gremo v milansko stolpnico, na kateri raste 20 tisoč rastlin. Preselimo se v barcelonsko sosesko, ki je prednost na cestah dala pešcem in kolesarjem. Pogovarjamo se z Benečani, ki v boju proti masovnemu turizmu okupirajo prazne hiše. V drugem delu serije o mestih prihodnosti iščemo majhne trike in velike ideje za boljša bivališča in soseske prihodnosti. S hitrimi širitvami mest pospešeno nastajajo nove pobude, ki se poslužujejo inovativnih metod gradnje, zasnove in upravljanja prebivališč. Razmišljamo o primerih dobrih praks, ki so z enostavnimi arhitekturnimi in urbanističnimi posegi dosegle opazne spremembe v življenjskih vzorcih prebivalcev. Sogovorniki: Laura Gatti (krajinska arhitektka in agronominja), Maja Simoneti (Inštitut za politike prostora), Patrick Kaapert (prebivalec superotoka v Barceloni), Nicola Ussardi (Assemblea Sociale per la Casa, Benetke) Avtorji: Jan Grilc, dr. Dan Podjed, Luka Hvalc

Prevajalka in literarna kritičarka Simona Škrabec že od leta 1992 živi v Barceloni. V katalonščino je prevedla številne slovenske avtorje, tudi Borisa Pahorja, ki pa ga Katalonci zaradi neposrednosti težko sprejemajo. Ne prenesejo, da jih pisatelj pripelje na rob joka. Občuduje strpnost in odprtost katalonske družbe, tudi do priseljencev. Občasno jo zmotita sredozemska netočnost in turisti, ki si želijo živeti kot domačini. Katalonci si nepreklicno želijo živeti v drugačni družbi in drugače upravljati z državo. Pot nazaj ni mogoča. Apatičnosti ni in je ne bo, ker so Katalonci tudi trmasti, podobno kot Slovenci. O primerjavi Katalonije in Slovenije, boju za osamosvojitev kot o nogometnem derbiju Barcelona-Real in zakaj je še vedno vesela, ko jo na oknih domače hiše v Ribnici pričakajo rože. Avtor: Luka Hvalc

Vrnitev "neumne" Nokie, manj razgaljenih hostes zaradi gibanja #MeToo in veliko pameti. Kaj je ponudil letošnji MWC v Barceloni? Gost: Matjaž Ropret Gostitelja: Maruša Kerec in Anže Tomić

Luka Dončić je po pravljičnem reprezentančnem poletju v enakem slogu začel tudi sezono v Realu iz Madrida. Po dveh zaporednih nazivih MVP tedna, je sledil še naziv MVP meseca in visoko vodstvo na evroligaški MVP lestvici. Podobno je Dončić odigral tudi v domačem prvenstvu in po enem mesecu zdesetkani Real zavoljo brilijantnega najstnika še ni poznal poraza. Toda poškodbe skoraj vseh visokih igralcev so vendarle zahtevale svoj davek, Real pa je pravkar proti Barceloni utrpel prvi poraz v domačem prvenstvu in tretjega v zadnjih dveh tednih. Breme, ki ga je v tem času moral nositi mladi zvednik Reala ni bilo lahko, saj je bilo moštvo v napadu povsem odvisno od njegove kreacije in košev, v obrambi pa zaradi pomakanja centrov, tudi od njegovih skokov. V podkastu smo tokrat podrobno analizirali Dončićev začetek prelomne sezone in igro Reala. Kakšen izbor mu ameriški mediji napovedujejo na naslednjem naboru, ki naj bi bil po zagotovilih strokovnjakov zgodovinsko dober. Kako se Dončić primerja z njegovimi vrstniki na drugi strani Atlantika in famoznim Lonzom Ballom. V drugem delu pa smo se posvetili zlatim reprezentatom, ki blestijo v svojih klubih po Evropi ter se zazrli proti kvalifikacijam za svetovno prvenstvo. Kako bo spor med FIBO in Evroligo vplival na kvalifikacije in koga bo imel na voljo novi selektor Trifunović? Kaj se dogaja z Zoranom Dragićem? V Franciji blesti Prepelič, v Španiji Blažič, kje bo kariero nadaljeval Čančar? Zakaj si Gašper Vidmar zasluži odlikovanje? Vse to in še več v novem podkastu. Če vam je vsebina všeč, vas prosimo če lahko pod posnetkom na YouTubu pustite všeček, se naročite na naš kanal in ocenite naš facebook. Prijazno vabljeni k poslušanju.

Viva la vida! Saj še pomnite, kako je Pep Guardiola do onemoglosti sukal Coldplay svoji Barceloni v Rimu, ne? O, ja. No, Srečko Katanec ni rabil sukat Coldplay našim fantom. So kar v živo dobili Chrisa Martina. No, ne tistega Chrisa Martina, ampak ja, Chrisa Martina. Da je Slovenija na Škotskem vsekakor izgubila s slabo igro: do sem smo še vsi na isti valovni, od tu dalje pa je selektorska vloga, remi, poraz, točka, naša usoda za SP 2018, no, vse po spisku zelo, khm, relativno. Zato sva z Žigo poklicala Anžeta Bašlja [TV Slovenija], ki vam poda izkušnjo Glasgowa iz prve roke. Ni pa edini lucidni gost v (pre)dolgem Ofsajdu (ker ste nas tako pogrešali, nam ne boste zamerili), saj se je hitro odzval tudi Martin Kramarič [NK Krško], ki je podal občutke U-21 reprezentance, stanja na Matija Gubec (da, tako se sklanja) in o tem, da bi, če bi lahko, zelo rad igral proti NK Maribor, še raje pa zanj. Ker je željan dokazovanja. Kot naš in vaš Ofsajd! P.S. Še enkrat opravičilo Primožu Cirmanu, ki je bil super gost, a smo posnetek založili, in vsem vam, ker smo prejšnji teden izostali. Če se znajdete v Ofsajdu, nas lahko tudi [finančno] podprete, vsak evro bo šel na fuzbal: brcajte na urbani.si/ofsajd. *** OFSAJDI SKUPINA F 12 - Litva 12 - Slovaška 8 - Slovenija 8 - Škotska 5 - Anglija 2 - Malta OFSAJDI PLTS 2016/17 75 - Celje 65 - Domžale 58 - Olimpija 55 - Aluminij 54 - Rudar 53 - Maribor 45 - Gorica 46- Krško 40 - Radomlje 34 - Koper ZAPISNIK Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem, naši in vaši Prvi Ligi Telekom Slovenije, ki jo snemamo vsak ponedeljek popoldan v mariborskem GT22, kjer nas giga prijetno gostijo, poslušate na iTunes in Soundcloudu, pišete na facebook, pridno pa odgovarjava tudi na ofsajd@urbani.si. Ofsajd 75 bo predvidoma na sporedu v ponedeljek, 3. aprila.

Arnaud Lecomte že skoraj 20 let za časopis L’equipe pokriva košarko in je v Ljubljani zaradi Eurobasketa. V pogovoru pa o ligi NBA, Evroligi, Balkanski košarki in olimpijskem finalu v Barceloni, ki ga ni bilo. Na oddajo se lahko naročite prek iTunes ali RSS in jo najdete tudi na Twitterju. Anže pa je na Twitterju @anzet. Zapiski oddaje: L’equipe Eurobasket2013.org Limoges […]

Boštjan Nachbar je slovenski košarkarski reprezentant, ki je vrsto let igral tudi v ligi NBA. V najinem pogovoru je povzel svojo dosedanjo športno pot in spregovoril o razliki med evropsko in ameriško košarko. Nike ali Adidas, kaj bi bilo v Barceloni, če bi Yuga ostala skupaj, na koncu pa še o podcastih. Na oddajo se […]