Podcasts about zapiski

Zdravo. Tokrat začnemo z debato o dopustih, instagram turizmu in vplivnežih, ki jih srečaš celo pred nizkocenovno trgovino. Ekskluzivno napovem napovemo novega ministra za finance prihajajoče vlade in se spomnimo, kako se je včasih zvečerilo v gostilnah in pri frizerju. Skoraj že končamo tretje poglavje, kjer se Douglas in ekipa končno na blizu srečajo z nosorogom, mi pa še prej o boginjah ljubezni in o starih in novih bogovih. Omenimo tudi Lado, se dotaknemo borznih mehurčkov in ugibamo, kdaj bo počil(o). Če ste že na dopustu, uživajte, pošljite kakšno razglednico in nas poslušajte še naprej. Pa radi se imejte.

Urša in Jure Mihevc (Fed Horses) pripovedujeta, igrata in pojeta družinsko zgodbo. Heleni je bilo 17 in nekaj čez, bila je lepa, mlada in rjava. Po 2. svetovni vojni je z Notranjske z očetom bežala v Trst in čez morje v Argentino. Mati jokala je teden dni, ko se je vrnila siva. To je resnična zgodba, zakaj politika ni vredna tvojega imena in kako meje domovine niso meje srca. Zapiski: Izštekani Fed Horses Komadi: Daleč je za naju pomlad Komadi: Sonce

Avstralija je decembra 2025 prepovedala uporabo družabnih omrežij za mlajše od 16 let. Po tej odločitvi so o podobnem naglas začele razmišljati številne evropske države, tudi Slovenija. A kako preverjati starost uporabnikov na spletu? Evropska komisija je zatrdila, da ima za uporabnike varen in učinkovit sistem za preverjanje starosti, kot je poudarila predsednica Ursula von der Leyen, z najvišjimi svetovnimi standardi na področju zasebnosti, a so v njega vdrli v prvih štirih urah. Gorazd Božič je vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:02:01 Pregled globalnih in evropskih ukrepov 00:02:38 Neuporabna aplikacija Evropske komisije 00:03:14 Reševanje posledic namesto iskanja vzrokov 00:09:37 Težave z britanskim modelom in biometrijo 00:10:52 Pasti za kibernetsko varnost in zasebnost odraslih 00:15:37 Tehnične rešitve in nadzor staršev 00:21:40 Kakšen bi moral biti varen sistem?

Zdravo. Tokrat ugotovimo, da niso migranti tisti, ki prihajajo po naše službe, ampak kapitalisti z Excelom in podporo umetne inteligence. Vmes obdelamo krompir, antibiotike, leve agitatorje, ugotovimo, da je pesimizem najlepši pogled na svet (ker te realnost lahko samo še prijetno preseneti) in da kapital hodi po robu. V šestnajstem obisku 3. poglavja knjige Zadnja priložnost se končno približamo severnem belem nosorogu in se naučimo lekcije, ki velja tudi za ostale živali: gibaj se stran od vetra, drugače te zavoha. Spomnimo se na Napoleona in Josephine potem pa snujemo še 20 vprašanj za našega presvetlega vodjo. Ne o politiki, prosim, o glasbi, filmu, televizijih, knjigah in še čem.

Esad Babačić je kot najstnik delal v nočni izmeni v pekarni. Opazoval je, kako iz peči prihaja kruh, med odmorom pa zapisal: "Kje si zdaj, proleter, kje je zdaj tvoja puška, kje so zdaj tvoje roke, proleter?" Po končani izmeni se je sprehodil skozi Ljubljano, sam pri sebi zapel Proleterja in ga nato začel izvajati s svojim punk bendom Via Ofenziva. To je zgodba o lumpenproletariatu, o občutkih meščanstva ob rženem kruhu z majonezo, pa tudi o zarečenem kruhu, ki ga ne more dovolj speči nobena pekarna.Zapiski: Via Ofenziva - Proleter (Izštekani 2011) Punk - zgodovina neposlušnosti: Prostori upora Nedeljski gost Esad Babačić

Od aplikacij za zmenkarije, portalov za odrasle, agentov umetne inteligence, ki ti izberejo partnerja, do vibratorjev na wifi in robotov za seks, ki oddajajo toplino človeške kože. Kljub velikanski količini podatkov in denarja, ki jo tehnologije zahtevajo, ljudje sprejemajo tehnologije na področju intimnosti in spolnosti. Evolucija digitalne ljubezni je zanimiva, dobičkonosna in z napredkom tehnologije izjemno hitra. V novi epizodi o tehnologijah za seks in seksu s tehnologijo. Antropologinja Živa Gornik se raziskovalno ukvarja z digitalizacijo seksualnega dela. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si  

Zdravo. Tokrat začnemo z odvisnostjo, ki je odvisna od tega, kako odvisen si, se preselimo k amazonskim plemenom, ki še do včeraj niso poznala niti digitalnih ur, niti črnih ogledal in mehiškim plemenom, ko so ob prelomu tisočletja otroke skrivala pred fotoaparati turistov, da jim ne bi ukradli duše. Fotoaparati, ne turisti. Razmišljamo o tem, zakaj večja kot je razlika med notranjim in zunanjim svetom, več odvodov potrebuje človek. Veselimo se tudi festivala domoljubnih pesmi, kjer bo vnuk lahko pel in igral slovenske pesmi, Pirkovič pa bo morda napisal tekst za Na Golici. V 3. poglavju knjige Zadnja priložnost si privoščimo doručak, pogledamo nosoroge, ob koncu najdemo zid za revolucijo, izbor, kdo gre prvi predenj, pa prepuščamo vam: glasujte na Discordu.

Kaj se zgodi, ko se milijone let rojeva nova zvezda, na koncu pa se ne vžge? Eduardo Martín pojasni, zakaj do tega pride, opiše burno dogajanje v zakulisju odkritja prve rjave pritlikavke v Plejadah, in nas popelje v svet teh hladnih objektov. Kaj so kavne pritlikavke? Kako so povezane s temno snovjo in življenjem v vesolju? In kakšno vlogo ima pri vsem tem vesoljski teleskop Evklid? Prisluhnite epizodi. Kdo so najine poslušalke in poslušalci? Odgovore zbirava na https://forms.gle/JPyJta7xFCVvhYqG6!Hvala vsem, ki podkast tudi podpirate s simbolnimi kavami na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode |Slovenski prevod intervjuja v pisni oblikiOdkritje prve rjave pritlikavke Teide 1Kul sosedje (gost Tom Bickle)Astronomka na vrhunskih observatorijih (gostja Nada Ihanec), v pisni oblikiProjekt SubstellarVesoljski teleskop EvklidOpazovanja:(knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2025”⁠⁠⁠Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠Vesoljsko vreme na Space Weather.comSeverni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/Kometi: stran Observatorija Črni Vrh o opazovanju kometovAplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij)Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)Podkast Portala v vesolje: Povezava na Spotify, avtor: Jure JapeljPodkast Temna stran Lune je del mreže aktivnosti Zavoda Cosmolab: https://www.cosmolab.si

Zdravo. Tokrat začnemo z revizijo zgodovine (za obe vojni so krivi Avstrijci, to je jasno) in ker je ravno tak dan, spet obudimo protiimperialistično fronto, ki je bila pred OF tudi uradno ime gibanja, dokler se komunisti niso razbohotili v gibanju in pobrali žoge in šli izpred bloka. Ugotovimo, da smo hujši k Žižek, tokratni komad tedna je Ritem človeštva Nietov mi pa obdelamo še vojaške tehnologije v civilni rabi in znižanje davkov, zaradi katerega bo, kot vemo, vse bolje. Preden v Garambi obiščemo nilske konje, gremo še na Roško, nilski konji pa niso nevarni, razen tistega leva, ki je nekaj tednov kasneje nekoga pojedel, zato se mi posvetimo entrepreneurjem in vprašanju plač. Če so delavci z nižjimi plačami premalo plačani, smo tudi mi premalo plačani, oziroma če smo mi premalo, so premalo plačani tudi oni. Smrt imperializmu, svoboda delavcem! ✊

Zdravo! Tokratna epizoda je mešanica političnega prerokovanja, literarne obnove in organizacije piknika, skozi katero s ščepcem cinizma komentiramo trenutno dogajanje na povolilnem parketu. Razmišljamo tako o usodi severnih belih nosorogov, kot o usodi naše male države. Bomo spet štiri leta kolesarili? Ko tako slalomiramo med Garambo, travnatim letališčem, družbenim aktivizmom in nostalgičnimi utrinki ugotavljamo, zakaj je resnica vedno nekoliko odvisna od zornega kota (in trenutne oblasti) ter kako lahko troglasno petje na pikniku reši več kot marsikateri protest. Ali pa vsaj razpoloženje.

Mladi moški, ki se počutijo ogrožene, ker menda moškost izginja. Mladi moški, ki pravijo, da ljubijo ženske, pa jih na vsakem koraku diskreditirajo in zatirajo, mladi moški, ki pred bazenom v izklesanem telesu iščejo način, kako čim hitreje in najenostavneje čim več zaslužiti in ta nasvet prodati naprej.Netflixov dokumentarec Louis Theroux: Inside the Manosphere je v javnosti znova odprl razpravo o moškosferi, spletnem gibanju, ki v zadnjih letih predvsem na spletu nagovarja mlade moške. Dr. Žan Lep je socialni psiholog s Filozofske fakultete v Ljubljani. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

Vit Pohanka je češki novinar, trenutno sodelavec radia Prague International. Novinar je že več kot 32 let. V tem času je živel v šestih različnih državah in bival na 27 različnih naslovih. Bil je dopisnik v Združenih državah Amerike. Med drugim pa je navdušen skakalec s padalom, z letala je skočil že 232. Povsem mirno pa govori tudi o tem, da so ga leta 2004 v Iraku ugrabili. Čakaj, kaj? ZAPISKI:  Czechast, podkast Vita Pohanke o aktualnih razmerah na Češkem Epizoda Czechasta o obletnici ugrabitve  

Zdravo! Svet še ni padel s tečajev, čeprav vojne ostajajo stalnica, zgodovina pa lep dokaz, da človeštvo rado ponavlja napake, le uniforme se menjajo. Mi se spomnimo na Dnevnik Anne Frank in dobrega vojaka Švejka. Če želite, vas lahko užalimo po naročilu in proti plačilu. Naši junaki skupaj s Charlesom poletijo nad Garambo, preštejejo jajca na vrhu drevesa, najdejo slone in nekaj nosorogov. Douglas je optimist, mi pa ugotovimo, da se narava (v Černobilu) kar sama celi. Nekateri nočejo videti, kako se dela klobasa, če ste med njimi nam pošljite razglednice ali dopisnice in se izogibajte družabnim omrežjem.

Zdravo! Ta teden vas opozorimo, da je bolje, da zaupate električarju, kot pa LLM-ju, če pa že, pa uporabljajte Claude, ne ChatGPT-ja. Bo bolje za vas in za varovalke. Če boste imeli problem s ploščicami, ga bo rešil Keramičar Aljo in ne umetna inteligenca. Razmišljamo, da naše civilne inicative nihče ni jemal dovolj resno, zato naredimo plan (avtobus, lokalni odbori, teren, mreža … zato se nam pridružite na Discordu) in v akcijo. Tudi o referendumu za preferenčni glas debatiramo. Ideja se nam zdi dobra. Tudi o knjigi, predvsem o družini širokih nazorov, ki živi ob robu reke, v hiši brez oken, skupaj z mungom, psom, dvema mačkama, dojenčkom in povodnim konjem, ki rad prenoči v spalnici, edino kar jim zares dela sive lase pa so krokodili na koncu vrta! Lekcija epizode: ne se pustit ugriznit. Tudi Marjanu ne. ;)

Pogovarjali sva se z Mirjano Pović, astronomko, ki preučuje življenja oddaljenih galaksij. Živi v Etiopiji, kjer velik del svojega časa posveča delu z otroki ulice in mladimi na robu družbe ter na območjih, prizadetih z vojnami — predvsem z dekleti in ženskami — ter jih z astronomijo spodbuja k nadaljevanju šolanja in širjenju naravoslovnega znanja. Prisluhnite izjemno navdihujočemu pogovoru ali preberite intervju na www.temnastranlune.si!Hvala vsem, ki podkast podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode |Mirjana PovićSlovenski prevod intervjuja v pisni oblikiKnjiga Navdihujoče zgodbe afriških žensk v astronomiji, v angleškem jezikuSciGirlsOAD (Office of Astronomy for Development - Oddelek astronomije za razvoj Mednarodne astronomske zveze)AfNWA - The African Network of Women in Astronomy - Afriška mreža žensk v astronomijiAfriško astronomsko društvo (AfAS - African Astronomical Society)Ženske v astronomiji, ki jo vodi Mednarodna astronomska zvezaNagrada Nature Research – Estée Lauder za navdihujočo znanost 2019Medalja navdiha Jocelyn Bell Burnell, ki jo podeljuje Evropsko astronomsko združenjeNovice |Artemis II Dan enakosti Opazovanja:(knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2025”⁠⁠⁠Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠Vesoljsko vreme na Space Weather.comSeverni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/Kometi: stran Observatorija Črni Vrh o opazovanju kometovAplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij)Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)Podkast Portala v vesolje: Povezava na Spotify, avtor: Jure JapeljPodkast Temna stran Lune je del mreže aktivnosti Zavoda Cosmolab: https://www.cosmolab.si

Po krizi čipov v času pandemije smo v obdobju pomanjkanja pomnilnikov zaradi umetne inteligence. Generativna umetna inteligenca za delovanje uporablja velikanske količine pomnilnika, posledično naraščajo cene naprav, ki vsebujejo pomnilnik. In to so vse naše elektronske naprave, od avtomobila, računalnika, telefona, igralne konzole do robotskega kuhinjskega mešalnika.Aljaž Potočnik je tehnološki novinar časnika Dnevnik. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:02:01 "Ramagedon" – Kriza s pomnilniki 00:04:15 Vpliv umetne inteligence na trg 00:09:02 Tri podjetja, ki obvladujejo svet 00:15:34 Konkretni primeri podražitev 00:23:56 Geopolitika in digitalni monopol

Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji. Gostja: Endokrinologinja in specialistka interne medicine prof. dr. Marija Pfeifer Zapiski:Vroči mikrofon o Ozempicu V Xpertizi (odf 26' 25'' naprej) je gostja Urška Janjoš, doktorska študentka molekularne biologije, ki na Kemijskem inštitutu preučuje introne. Poglavja: 00:01:47 Maščevje imajo vretenčarji, pa celo tudi žuželke. Kaj pa evolucijska vloga pri človeku? 00:02:58 To ni le intertno, ampak izjemno aktivno tkivo. Skoraj kot organ! 00:04:18 Kaj pa pri posameznikih, kjer se maščoba ne more odlagati? 00:05:27 Belo, rjavo, celo bež. Še najbolj pa je pomembno, kje v telesu tiči. 00:09:11 Kakšno revolucijo je prineslo odkritje hormona leptina? 00:11:50 Ko je maščevja več in več, začne delati težave. Pa tudi o povezavi med rakom in debelostjo. 00:14:32 Je telesna teža res le vprašanje volje? "Ti ljudje nimajo več nadzora, koliko naj jedo." 00:16:58 Zakaj je zelo pomembno, da nismo že v otroštvu predebeli? 00:17:53 Obstaja kaj takega kot zdrava debelost? 00:19:50 Kakšno hujšanje bi bilo torej učinkovito? 00:22:25 Pomembna je predvsem preventiva 00:23:07 Na kratko o pasteh novih zdravil 00:25:45 Kaj pa prihodnjič? 00:26:25 Xpertiza: Urška Janjoš

Zdravo! Tokrat napovedujemo napovedovalno spletno stran napovej.si, ki bo napovedovala prihodnost, ki jo vsi napovedujemo. Medtem ko debatiramo, kdo je resnični zmagovalec volitev (mi še vedno napovedujemo veliko zmago Janeza Janše), sklenemo, da bi bile gostilniške metode zbiranja podatkov o korupciji bistveno cenejše in bistveno natančnejše od Black Cubea. Tudi o overjenemu podpisu in njega vrednosti in o "tanovem" Pahorju rečemo ene dve. V drugem delu se končno premaknemo v Narodni park Garamba. Med sprehodom od Afrike do Šentvida pri Stični razpravljamo o divjini, turizmu in vojnih razmerah ter ugotovimo, da je razlika včasih samo v tem, koliko papirjev moraš podpisati – trava na pristajalni stezi pa je enaka tako v Šentvidu kot v Garambi.

Zdravo! Tokrat analiziramo volilne rezultate in ugotovimo, da smo zmagal', ali pa so letošnje parlamentarne volite ukradene. Pričakujemo zmago desnice in posledično takojšnje znižanje davkov in seveda občutno zvišanje plač delavcev. Govorimo seveda tudi o korupciji, prisluhih, Titaniku, volilnih kampanjah, Mosadovem Wi-Fiju in geslu, se poklonimo komadu Čreva na plot in razmišljamo, zakaj Slovenija ne more imeti belgijskega scenarija. Za knjigo ostane ravno toliko časa, da Boštjan Videmšek prebere citat o Kes, preden zaključimo, da dokler ne bo konca te volilne drame, na družabna omrežja raje ne sploh hodite.

Kupovanje sledilcev ali kupovanje prisluhov? Ne vemo še, kaj ima na volivca večji vpliv, so pa predvolilne metode tudi v kibernetskem prostoru vsako leto ostrejše, bolj umazane in dražje.Kako ranljiva je država v predvolilnem obdobju in česa se lahko naučimo na primerih iz tujine? Odgovarja kibernetski strokovnjak in etični heker Milan Gabor. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:00:01 Uvod in politična kampanja na družbenih omrežjih 00:03:00 Tehnologija za prisluškovanje in izraelska podjetja 00:06:43 Cilji kibernetskih napadov na demokracijo 00:09:04 Nenavadne tarče: Od srčnih spodbujevalnikov do pametnih hiš 00:15:52 Primeri iz tujine: Estonija, Ukrajina in Francija 00:22:00 Kibernetska varnost in higiena v Sloveniji 00:33:29 Ali smo pripravljeni na e-volitve?

Zdravo! V posebnem predvolilnem “štoparskem vodniku po volitvah 2026” je spet z nami Aljaž Pengov Bitenc, ki pove, da nesrečni majhni zeleni koščki papirja, ki so krivi, da gre vse k vragu, niso prav nič nesrečni. Aljaž tudi razloži, da citat, ki govori o tem, da bi bile volitve, če bi kaj spremenile, prepovedane, ne drži. Povemo tudi, kdo je zadnji mesija v seriji lažnih prerokov, razložimo razliko v gledišču (krog / spirala), debatiramo o razkroju demokracije, se naučimo kaj je Overtonovo okno, kako ustanoviti stranko in zakaj Janša sovraži Kučana še iz časov JBTZ. Lotimo se tudi povolilne kombinatorike, v kateri Aljaž napove, da bomo, če bo izid tesen, vlado sestavljali zelo dolgo.

Zdravo! Tokrat gostimo Aljaža Pengova Bitenca, novinarja, podkasterja, politiloga, trekija in velikega hupi fruda, ki vedno ve, kje ima brisačo. Pot nas vodi iz Bolivije, kjer se spomnimo na kače in Che Guevaro do modre lune in Smrkcev, potem pa se končno vržemo v politično sceno in jo prevedemo v štoparščino. Izvedeli boste, da je slovenski volilec pravzaprav Artur Dent, ko odpre hladilnik, pogleda kateri dve stvari imata najmanj brade in ju razglasi za zajtrk. Razpravljali smo tudi o zakaj desnica vedno ponudi enostavno rešitev za kompleksen problem, levica pa se pri tem spotakne ob lastna načela. Iskali in našli smo tudi najbolj štoparsko prispodobo za slovensko politično sceno. “Oh ne, nikar že spet”.

Zakaj vse pogosteje gledamo v več zaslonov hkrati? Odpisovanje na e-pošto na računalniku in sočasno brskanje po spletu na telefonu se ne zdita nič nenavadnega, več kot en zaslon uporabljamo tudi med preživljanjem prostega časa. Zakaj se znajdemo na Instagramu, če smo se odločili za ogled serije na Netflixu? Kakšna je povezava med nenehnim preklapljanjem pozornosti in količino stresa in tesnobe, ki ju doživljamo? In kako se na spremenjene navade gledalcev odziva industrija popkulture?Živa Ahac je strokovna delavka, svetovalka in predavateljica na Logoutu, centru pomoči pri čezmerni rabi interneta. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

Zdravo! Ta teden začnemo s podporo lokalne obrti. Ker je konec sveta vsak dan bližje, smo prišli na idejo, da bi sami skovali apokaliptični bowie nož (ali pa mačeto) v kovačiji Krmelj. Pot z motorjem Jawa 42 do Kitajske nam razblinijo ameriške in izraelske rakete, ki padajo na Iran (čeprav v času snemanja tega še nismo vedeli). Povemo tudi, kako ne uporabljati telefona, medtem ko ste obtičali v gneči. Najboljše, kar lahko storite je, da greste na vlak (ali drugo obliko javnega prevoza) in tam berete knjigo ali pa v avtu poslušate podkaste in (globoko) dihate. Ali pa greste peš ali z biciklom. Za konec skočimo še v Garambo: Douglas je na termitnjaku, ki zgleda kot nosorog, Land Rover je izgubljen, Kes pa reši vse.

V vesolju je voda večinoma ujeta v led - a kje vse se ta kozmični led skriva? Tokrat raziskujeva ledene svetove našega Osončja, ter odkrivava, kje v vesolju nastane največ vode. Katera območja bi bila najboljša prizorišča za prve vesoljske zimske (ledene) olimpijske igre?Hvala vsem, ki podkast podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode |Evolution of Water Reservoirs on Mars: Constraints from Hydrogen Isotopes in Martian Meteorites[infografika] Jupiter Moon Europa[ESA] Deuterium-to-hydrogen ratio in the Solar System[ESA] Rosetta fuels debate on origin of Earth's oceans[Webb] Webb Detects Water Vapor in Rocky Planet-forming Zone[LPI] Explore Ice worlds!Dogodki:Equal Day 2026Opazovanja:(knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2025”⁠⁠⁠Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠Vesoljsko vreme na Space Weather.comSeverni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/Kometi: stran Observatorija Črni Vrh o opazovanju kometovAplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij)Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)Podkast Portala v vesolje: Povezava na Spotify, avtor: Jure JapeljPodkast Temna stran Lune je del mreže aktivnosti Zavoda Cosmolab

Zdravo! V 300. epizodi sta nas obiskala Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek, ki sta nam skozi usodo Najin in Fatu (zadnjih dveh severnih belih nosoroginj) servirala brutalno lekcijo iz geopolitike in nas popeljala skozi "klavnico" neustavljivega napredka najbolj krute živalske vrste. Izvedeli smo, kako češki AK-47 in kitajske vraže o čudežnem prahu zlijejo v koktajl, ki je izbrisal (ne samo eno) živalsko vrsto. Naučimo se tudi da je afriška svetovna vojna kirva za smrti na desetine milijonov ljudi in tudi da so znanstveni dočakali biotehnološki čudež, ki pa so ga odnesle podnebne spremembe. Tragično. Za konec pa preprost plan za preživetje: beri, sprejemaj naravo in ne jej mesa.

Posnetke z največjega sejma zabavne elektronike na svetu CES polnijo roboti. Humanoidni roboti, ki se sprehajajo, pogovarjajo, boksajo, zlagajo perilo, preoblačijo posteljo, zalivajo rože in strežejo pijačo. Zakaj bi in kdaj bomo humanoidnega robota spustili v svoj dom? Kakšne dileme in vprašanja prinaša tehnološki napredek v robotiki?Dr. Maša Jazbec je robotičarka, umetnica in raziskovalka. Opisuje neverjeten napredek v robotiki: “Za to, da smo robota nekaj naučili, smo včasih potrebovali en mesec. Danes je to mogoče tudi v eni uri. Je pa tehnologija še zelo draga.” Zapiski: Maša Jazbec priporoča branje znanstvene fantastike in knjige avtorjev: Isaaca Asimova in Kate Darling Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:03:17 Zakaj humanoidni roboti? 00:05:18 Robot MAX v Sloveniji 00:07:34 Izzivi finomehanike in zlaganje perila 00:09:08 Boston Dynamics in "atletska inteligenca" 00:14:05 Varnost in zasebnost v naših domovih 00:17:30 Kako se roboti učijo? 00:22:50 Fizična varnost in odgovornost 00:30:45 Cena in prihodnost humanoidnih robotov 00:33:14 Avtonomija in baterije

Zdravo, tokrat za začetek lotimo politike, družbenih razmer in popkulture. V osrednjem delu s kančkom domišlije izumimo filmski scenarij o "dramatičnem" pobegu mlade Melanije iz komunistične Jugoslavije v "svobodni" svet, pri čemer ironično prepletamo zgodovinska dejstva s klasičnimi filmskimi akcijskimi elementi. Razprava se dotakne tudi propada politične realnosti, kjer omenimo tako Sokrata kot Trumpa in populizem kot grožnjo demokraciji, hkrati pa analiziramo prihodnost nevladnih organizacij in vlogo državnega premoženja pri bogatenju milijarderjev. V resnici epizoda ni nič drugega kot satirična družbena kritika, ki skozi komično prizmo in neformalni dialog vzpodbuja poslušalce k udeležbi na volitvah in kritičnemu razmišljanju o svetu.

Zdravo. Tokrat začnemo v Cutty Sarku, se preselimo v Cutty Sark, ugotovimo da cene v mehiških restavracijah niso prav nič mehiške, načrtujemo izlet v Islington, napovemo prvi letošnji retrogradni Merkur, povemo dobro novico ali dve in obiščemo srebrnohrbto gorilo v njegovi dnevni sobi. Sklenemo, da so namere nesramno bogatih Zemljanov, ki bi radi kolonizirali druge planete, še najbolj podobne begu iz slabega odnosa. Namesto da bi se trudili popraviti napake, je pač lažje zbežati in upati, da tam ni davkov. Spomnimo se tudi stare modrosti, znižanja, delo, Latvijo in 300.

Hamburgerji Anžeta Logarja ali brki Luke Mesca? Spletni meme je sporočilo v obliki slike z napisom ali ideja, ujeta v nekajsekundni posnetek. Na družbenih omrežjih so memi postali vsakodnevni odziv na aktualne novice, najpogosteje povezani s politiko in politiki. Kaj je v tem bizarnem svetu sploh še smešno? Kakšna je estetika spletnega humorja? Kako vzbujati pozornost v poplavi generičnih in anonimnih vsebin in kako pomembno vlogo imajo lahko na videz smešni in nepomembni spletni memi?Jernej Žumer je ilustrator in grafični oblikovalec, ki pozorno in kritično spremlja svet okrog sebe. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:00:01 Uvod in aktualni spletni utrinki 00:03:55 Spletna satira vs. analogna karikatura 00:05:10 Recept za dober meme 00:08:58 Donald Trump – kralj memov 00:10:35 Estetika in vizualna prepoznavnost 00:14:10 Slovenska scena in anonimnost ustvarjalcev 00:18:11 Vpliv memov na realni svet: Primer Dogecoin 00:23:50 Pričakovanja pred volitvami in zaključek

Zdravo. V tokratni epizodi se zapletemo v kulinarično filozofsko razpravo marcipanu, grozinah in jagodni čokoladi. Ugotovimo tudi, da je najboljša študentska hrana vodka, ker je najbolj poceni alkohol in ne vsebuje oreščkov. Nato preidemo na geopolitične debate in se spomnimo na ameriško zastavo, ki bo kmalu potrebovala prostor za dodatne zvezdice. V drugem delu pa se resno lotimo poglavja. Douglas in ekipa končno ugledajo gorsko gorilo, mi pa tudi o pozitivnih učinkih goriljega turizma, kolonialnih muzejih in preživetju planeta. Skratka: klasična epizoda o življenju, vesolju in sploh vsem. ;)

Ste že kdaj pili kavo po slamici? Dišeča skodelica kave je na Zemlji nekaj povsem vsakdanjega, v vesolju pa se izkaže za presenetljivo zapleten izziv. V breztežnosti se tekočine namreč obnašajo po svoje, njihova dinamika pa je prava pustolovščina. Matevž Dular s Fakultete za strojništvo v Ljubljani nama je razložil, kako v vesolju varno črpajo gorivo v raketne motorje in omejujejo škodo, ki jo pri tem povzročajo nevarni mehurčki. Opisal pa je tudi eksperiment, v katerem so s študenti na paraboličnem poletu pripravljali vesoljsko majonezo.Hvala vsem, ki podkast podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode |Matevž DularProjekt CAVE0g, ekipa, Esin članekParabolični poletNovice |Artemis II Izstrelitvena ploščad z raketo SLS v živoOpis instrumenta WEAVENovičnik astronoma Phila PlaitaZnanstveni članek Wesson et al. 2006 - WEAVE imaging spectroscopy of NGC 6720: an iron bar in the RingOpazovanja:(knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2025”⁠⁠⁠Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠Vesoljsko vreme na Space Weather.comSeverni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/Kometi: stran Observatorija Črni Vrh o opazovanju kometovAplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij)Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)Podkast Portala v vesolje: Povezava na Spotify, avtor: Jure JapeljPodkast Temna stran Lune je del mreže aktivnosti Zavoda Cosmolab: https://www.cosmolab.si

Jure Godler in Anže Tomić o grajskem literarnem večeru in veliko OpaHelp vprašanj. Če ti je Opazovalnica všeč, jo lahko podpreš in dobiš mini dodatno epizodo. Hvala. Pridi se pogovarjat – Discord: Apparatus klub Postavi nama vprašanje! – OpaHelp! Opazovalnica #149 Zapiski: 1. srečanje Literarnega kluba v letu 2026 – KUD Rače Tomaž Lavrič – […]

Zdravo. Tokrat začnemo s klubom 3000 milijarderjev, svetovnimi valutami in občutkom, da nas kuhajo počasi, kot žabo. Vmes obdelamo obcestne politične plakate, naredimo plan za napad na Ciper in nacionalizacijo njihovih bank, ker te stvari že znamo. Preden se vrnemo h gorilam iz 3. poglavja, Helmutu in Kurtu, mačetám in tipom gozda, slišimo tudi Pelijevo izpoved o ljubezni do Excela - orodja, ki ga je izpopolnil predvsem v oziru kalkulacij količin tvarin za dober žur. Nato pridemo do prve sledi goril (njihovo posteljo), skupaj z znanstveno razlago, kje in zakaj gorile puščajo, kar pač puščajo.

Książka ➡️ https://tiny.pl/1dnggr3hgKampania wrześniowa została opisana w licznych publikacjach naukowych. Rzadko kiedy jednak autorzy poruszają w nich zagadnienia dotyczące wizji na ten konflikt z punktu widzenia niemieckiego żołnierza. Chcesz się dowiedzieć, jak one wyglądały? Posłuchaj!

Ne le kaj, kako bomo gledali v prihodnosti? Televizija in kino sta še vedno tukaj kljub številnim črnim napovedim zaradi novih tehnologij. Vseeno spremljamo odločitve, da se podelitev Oskarjev leta 2029 seli na Youtube, da izjemno hitro raste trg mikrodrame, žanra, ki v pokončnem formatu na telefonu ponuja kratko vsebino, in da največji ustvarjalci na svetu kljub napredni in tehnološko dovršeni sedanjosti posegajo po formatih in tehnologiji iz preteklosti.Igor Harb je filmski kritik, prevajalec in soavtor podkasta OBOD. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

Zdravo. Začnemo v bunkerju, dobesedno in metaforično, se pogovarjamo o korporacijah, ki prodajajo strah pred vojno in o prihodnosti, ki ni več tako daleč, kot se morda zdi. Razdelamo tudi razliko med hvaležnostjo in srečo, izumimo priprošnjavanje in ugotovimo, da dnevnik hvaležnosti deluje tudi po apokalipsi. Ko se prebijemo k 3. poglavju, se tokrat posvetimo nosačem, ki nosijo kupe Dickensovih knjig in dvema preveč poštirkanima študentoma. Avtor pravi, da sta latvijska, mi pa vemo, da sta nemška. Nadaljujemo z geografijo, geni, ponosom, stereotipi in končamo pri šotorih in ljubezni, ki je tudi tokrat odgovor na vse.

Luka Cvetko že pet let živi v Srbiji, študira zvočne umetnosti na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu in je mednarodno nagrajeni snemalec in oblikovalec zvoka. Pravi, da smo iz ameriške filmske produkcije vajeni bogate zvočne izkušnje, marsikoga pa bi presenetilo, da je veliko teh zvokov, celo dialogov, posnetih pozneje v studiu. Oblikovalec zvoka opisuje zvoke srbske prestolnice, presenetilo ga je, da iz višjih nadstropij nebotičnikov odmeva zvok tropskih ptic. Razlog je preprost: domače ptice odvrniti od zaletavanja v steklene stolpnice. Komentira tudi minulo protestno leto in trenutno družbeno-politično razpoloženje v Srbiji. Foto: Anja Simić Zapiski:  Zvočna mapa Beograda: https://web.archive.org/web/20250411000636/http://www.zvucnamapabeograda.rs/ Dokumentarec o političnem gibanju: https://www.youtube.com/watch?v=h3t4EiRYzHM Primer prelivanja političnega v umetnost: Projekt Zvučni štit. https://www.youtube.com/watch?v=kFLHIL5_-7w  Posnetki celotnih “kompozicij” so na voljo na: https://www.youtube.com/@damjanjovicin

Zdravo. Tokrat slalomiramo med vojno, starimi slovenskimi pregovori, šefi in predelom, kjer hrbet izgubi svoje pošteno ime, ter dejstvom, da je treba biti tudi za živahen metabolizem hvaležen. Vsekakor je praksa dnevnika hvaležnosti nekaj, za kar bi nedvomno lahko bili hvaležni. Potem se pa preselimo v Afriko, na poti proti našim najbližjim sorodnikom, gorilam. Ne izostanejo niti birokracija, evropski Balkanci in čudežna zdravila. Zakaj človeštvo bolj skrbi, da so rakete pokončne, kot pa to, da vrste izumirajo. Tudi o ščurkovi zadnji desni nogi.

Google ima monopol nad iskanjem po spletu in vsaj do zdaj je veljalo, da z dobrim strokovnjakom lahko vplivamo na prikazovanje spletnih strani. Veliki jezikovni modeli umetne inteligence pa pravila igra spreminjajo. Lahko Chat GPT prepričam, da omeni ravno mojo picerijo, ko ga uporabnik sprašuje po najboljših picah v Ljubljani? Lahko (že) zmanipuliramo umetno inteligenco in ji sugeriramo odgovore? O novih časih optimizacije spletnega iskanja razmišljata vodja digitalnih projektov na agenciji Futura DDB Gregor Čič in Jake Kastrenakes, urednik na ameriškem tehnološkem mediju The Verge. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si The poeple who ruined the internet Poglavja: 00:00:01 Prva epizoda v letu 2026: Kaj sta Anže in Maruša nazadnje guglala? 00:01:05 Predstavitev gosta: Gregor Čič (digitalni projekti, Futura DDB) 00:01:54 Kaj je sploh optimizacija spletnih strani (SEO) in zakaj je bila do zdaj ključna? 00:03:35 Vloga SEO strokovnjaka v času prevlade Googlovega algoritma 00:04:31 Research vs. Search: Kdaj uporabimo Google in kdaj chat GPT? 00:05:44 Primer picerije: Kako se odgovori razlikujejo med iskalniki in klepetalniki 00:06:28 Pogovor z izvršnim urednikom portala The Verge (Jake Kastrenakes) o "zatonu Googla" 00:07:54 Koncept "Google Zero": Bo obisk spletnih strani zaradi UI popolnoma usahnil? 00:08:44 Ali je SEO mrtev? 00:10:54 Podatki o uporabi: 16 milijard iskanj na Googlu vs. 1 milijarda na chat GPT dnevno 00:12:13 Kako mlajše generacije (Gen Z) iščejo izdelke prek TikToka in klepetalnikov 00:13:24 Izguba "lijaka": Kako spletne strani izgubljajo prihodek od oglasov 00:15:45 Pritisk umetne inteligence: UI povzetki na vrhu Googlovih rezultatov 00:16:41 Kako danes vplivati na odgovore velikih jezikovnih modelov (LLM)? 00:18:03 Pomen prisotnosti na forumih in portalih s pregledi (TripAdvisor, Reddit) 00:18:41 FAQ za robote: Zakaj vsebino pišemo za UI agente? 00:20:25 (Ne)merljivost uspeha: Ni več garancije, da boste na prvem mestu 00:22:13 Sistemi "črne skrinje": Zakaj ne vemo natančno, kako UI sintetizira odgovore 00:24:52 Ali se sploh splača "izigravati" klepetalnike? 00:26:27 Nevarnost za manjše spletne strani: Kdo bo sploh še ustvarjal vsebino? 00:29:10 Prihodnost: Nakupovanje neposredno znotraj klepetalnika 00:30:12 Amazon vs. roboti: Boj za človeške kupce 00:30:56 Ali bodo klepetalniki postali podkupljivi s strani oglaševalcev? 00:33:04 Tehnične zahteve v letu 2026: Sheme v ozadju spletnih strani 00:34:27 Od SEO do GEO: Kako marketing spreminja kratice 00:35:00 Zaključek

Zdravo. V prvi epizodi novega leta ugotovimo, da med politični komentatorji in komiki praktično ni več razlike, da so politični bonbončki večni in da je gužva predvsem v glavi. Obelodanimo kdaj bo letos “svetil” retrogradni Merkur, se pogovorimo o suhem januarju in o tem, zakaj je povsem legitimno, da božične smreke sploh ne pospraviš. Lotimo se tudi drugega dela pregleda leta 2025: resničnost se zatika, bogovi in birokracija sta tudi letos priljubljeni temi. Zaključimo s spoznanjam, da je pesimizem najboljša življenjska strategija in da se svet sicer že dodobra maje, ampak še stoji. Da bo svet malce lepši, potrebuješ brisačo, sočloveka (za pogovor ali topel objem) in malo potrpežljivosti. Hvala, ker ste z nami. Radi se imejte.

Zdravo. V letošnji novoletni epizodi se z vso resnostjo lotimo (prvega dela) pregleda leta in ga že kaj kmalu tudi sami sabotiramo. Začnemo s stvarnikom, goloto, silikonskimi joški, kraguljčki, nadaljujemo z optimizmom, depresijo, svetlečo prihodnostjo, električno mobilnostjo in se ustavimo pri jezeru, ki se je delalo, da je gin s tonikom.Aljo razkrije šokantno novico povezano s Tjašo in parkirnimi angelčki, mi pa nadaljujemo s teorijami zarote, birokracijo, religijo in ostalimi letošnjimi temami. Zapomnite si tudi nasvet, ki vam bo na delovnem mestu prišel še kako prav: "manj delaš, manj zajebeš". Srečno 2026

Zdravo, v tokratni epizodi začnemo s pozabljivostjo, spomnimo se na Festivus, na Dan JLA in mimo mehkega prehoda pridemo do verskih čustev, ki bodo, če bomo v 8. sezoni brali Sveto pismo, zagotovo užaljena. Vprašamo se tudi, ali je število sledilcev merilo uspeha in se spomnimo na modela iz Nazareta, ki jih je imel v primerjavi s svojimi sodobniki skoraj nič (dvanajst). Preden se zapodimo v birokracijo, tudi o tem, da smo sami sebi največji sovražnik in da je zadnja klop na avtobusu skoraj vedno dobra izbira, sledi pa vprašanje, ali je birokracija gonilna sila ali slepo črevo družbe. Naši junaki se proti prestolnici peljejo v taksiju brez sklopke, Douglasovo iskanje zobne ščetke pa se sprevrže v nadrealistično eksistencialno krizo polno kokoši, fotokopircev na ulici in čudnih lekarn. Ker se bliža konec leta, končamo z zvrhanim košem ljubezni: objemite svoje bližnje in se imejte radi. Lepe praznike vsem.

Zdelo se je, da si bo Netflix z nakupom konglomerata Warner Bros. Discovery letos za Miklaža res privoščil, a bomo morda morali za razplet prevzema počakati na Božička. Je Youtube, ki ima vse lastnosti družbenih omrežij, res toliko boljši od omrežij podjetja Meta, ki so že pregovorno ter zaradi dejanj in odločitev bolj osovražena? Kako si razlagati besede, ki se pojavljajo po vsem svetu in spreminjajo družbo (možganska gniloba, parasocialen in besolovka)? In katere so najverjetnejše tehnologije, ki jih prinaša prihodnost? Odbita do bita v zadnji epizodi leta debatira o štirih naštetih temah in razmišlja o tem, kaj nas v prihodnosti sploh še lahko preseneti. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Samsung Frame TV

Zdravo. Tokrat začnemo z gumbi ZX Spectruma, anekdoto o ekvatorju in "dejstvu", da je Zemlja ravna in resničnem dejstvu, da je Festivus, praznik za vse nas, navdihnjen po resničnih dogodkih. Ne pozabimo niti na decembersko dozo žurov, utrujenosti in se sprašujemo, kakšna bo novoletna epizoda letos. Gala obleke, da ali ne? Tokrat se tretjič vrnemo k 3. poglavju knjige, kjer pristanemo v Zairu. Obdelamo kartice za pospeševanje turizma, ki jih domačini ne znajo prebrati, brutalne številke, spoznamo teorijo prahu, humanoidno Roombo, leopardov klobuk maršala Mobutuja, prečrtane obrazce in carinike, ki jim je bolj všeč avtomobilska revija kot računalnik. Zaključimo z razmislekom o časopisih, retro momentih in vprašanjem, ali se kdaj vrnejo, tako kot so se plošče in kasete.

Je bolj šokirala izjava ameriškega predsednika, ki novinarko ozmerja s pujso, ali svilena pižama nekdanjega slovenskega predsednika? Nightwish ali Šank Rock – katera je najljubša glasbena skupina predsednice državnega zbora? Naj se državnik za noč čarovnic obleče v morskega psa ali bučo? V političnih kampanjah doma in po svetu se zdi, da politikom na družbenih omrežjih predvsem primanjkuje vsebine. In humorja. Je mogoče v 2025 internet še uporabiti za mobilizacijo volivcev in pripadnih posameznikov ali zmagajo samo bes, jeza in ogorčenje?Neja Berger, doktorska študentka humanistike in družboslovja ter mlada raziskovalka na Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, tudi o informacijskih mehurčkih in novi obliki regulacije. Evropski uniji prinaša večjo preglednost nad plačanimi političnimi oglasi, ki morajo biti jasno označeni kot taki in vsebovati podatke o naročniku in ceni oglasa. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si  

Risanki in pravljici se je pridružil podkast! V poplavi avdiovsebin najdemo tudi takšne za otroke, čeprav jih v Sloveniji (za zdaj še) iščemo s povečevalnim steklom. Radio Slovenija že desetletja ponuja avdiovsebine, ki prispevajo k razvoju domišljije, empatije in jezika, neodvisni ustvarjalci doma in v tujini poudarjajo prijaznost, zabavo, odgovornost! Kako ustvariti podkast za otroke? Zakaj je za majhne in velike avdio (naj)boljša izbira? Koliko časa naj traja? O čem naj govori?Maruša in Anže v živo na Knjižnem sejmu z gostoma: medijsko psihologinjo Martino Peštaj in ustvarjalcem podkasta Očka se pofočka Miho Goršinom. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

Globoki ponaredki, v angleščini “deep fake” videi, so z vsakim dnem videti bolj realistični. Tehnologija, ki izjemno napreduje, v osnovi nima slabega namena, ima pomembno vlogo, na družabnih omrežjih je celo namenjena zabavi, a ostaja tudi predmet številnih manipulacij in prevar.Dr. Vitomir Štruc o tem, zakaj je najlažje ponarediti ljudi in kako se boriti proti zmanipuliranim videoposnetkom. V laboratoriju za strojno inteligenco Fakultete za elektrotehniko razvijajo tudi sisteme, ki skušajo prepoznati globoke ponaredke. Verjame, da je od vsega najpomembnejše izobraževanje uporabnikov, in pravi, da nam bodo kmalu verjetno na spletnih straneh ali telefonih ob pojavu ponaredka v opozorilo svetile rdeče luči. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si  

Številna kitajska in korejska podjetja danes ponujajo aplikacije in orodja umetne inteligence, ki omogoča komunikacijo z mrtvimi. “Deathbot” se je rodil na Kitajskem, leta 2022 je bila industrija vredna že 1,5 milijarde evrov. Takrat so projekcije kazale, da bo industrija danes vredna štirikrat več.Kaj taka tehnologija pomeni za živega človeka, ki žaluje? Lahko pozitivno vpliva na detabuizacijo smrti? In kdaj ti bo pokojna babica iz aplikacije poskušala prodati izdelke, ki sta jih nekoč uporabljali skupaj? Dan Podjed je antropolog, raziskovalec, predavatelj in pisatelj. Z dvomom razmišlja o virtualni nesmrtnosti in pravi, da lahko v večno življenje verjamejo samo najbogatejši na svetu. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Spominska spletna stran Vspomin.si HereAfter AI - Your stories and voice. Forever. Re:memory: A New Culture of Remembrance