POPULARITY
Zdravo. Tokrat mimo betona in štange skočimo do ideje o naši stolpnici v Londonu z velikim sijočim napisom na vrhu, Aljo se spomni na velike ognjene črke nad Innsbruckom (Innsbruck, pripravi bencin in hlode, ali pa LED-trak, odvisno od regulacij). Množični turizem mora postati bolj trajnosten in to bo za nas storil kapitalizem. To se bo zgodilo takrat, ko bo vse tako drago, da nihče od nas ne bo mogel več nikamor! Mi se vrnemo k knjigi, ekipa je v zraku, najprej morajo prileteti do Labuan Baja, a se zdi, da se vozijo z letali Air Uganda. Polovica kabinskih merilnikov ne dela - kar je super, ker imata pilota polovico manj skrbi, kaj bi lahko šlo narobe. Zabavajo nas tudi letališki terminali (kolibe), pristanki in prtljaga. Še ena epizoda polna potopisnega kaosa, Douglasovega humorja in naših nebuloz.
Legendarni italijanski vodovodar, ki skače po gobah, je 13. septembra dopolnil 40 let. Videoigra, ki je zrastla v franšizo, desetletja navdušuje različne generacije. Z iskrenostjo je spremenila tok industrije in kljub poplavi risanih junakov ostaja neponovljiv simbol področja. Sergej Hvala, poznavalec in ustvarjalec videoiger, prevajalec in pisatelj, pravi, da bi brez Super Maria po ameriškem zlomu v 80. letih področje videoiger lahko tudi ugasnilo. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.
Zdravo. Tokrat snemamo na daljavo. Ima kdo od nas COVID-19 ali smo pač bankrotirali in nimamo niti za bencin do studia (če ta sploh še obstaja)? hvalazavseribe.si vas pričakuje. V epizodi začnemo z modro mislijo, da nikoli ne moreš toliko s telesom naredit', kot lahko z usti zafrkneš, zato le treniraj tudi ti na telovadec.si. Oglasi se tudi naš dopisnik za Bali in poroča, kakšno je stanje insta turizma na otoku (visoka), kakšno je stanje žur turizma (še višje) in še nekaj malega o knjigi. Če se vam zdi, da vam notranji glas govori preveč čudne stvari, raje ne sprašujte za nasvet Chat GPT-ja. Pokličite 24 urno linijo 116 123, povezave na druge oblike pomoči pa v zapiskih … in ne pozabite: "Lepo se imejte in radi se imejte!"
Gościem tego odcinka jest palestyński pisarz, prawnik i aktywista Raja Shehadeh, autor takich książek jak: „Palestyńskie wędrówki. Zapiski o znikającym krajobrazie”, „Obcy w domu”, „Dziennik czasu okupacji” i tej najnowszej „Dlaczego Izrael boi się Palestyny?”„Chciałem zachować w słowach to, co zostało utracone w rzeczywistości, bo miałem świadomość, że ten krajobraz bardzo szybko znika i użyłem słów, aby stworzyć obraz, malowniczy widok tej ziemi dla przyszłych pokoleń” – mówi Raja Shehadeh w rozmowie, którą nagraliśmy w deszczowy poranek w Krakowie.To będzie opowieść o życiu zdefiniowanym przez wojnę, o sile języka, o miłości do ziemi i o nadziei - bo jak pisze Raja Shehadeh w swojej najnowszej książce:„Większości Palestyńczyków, którzy nie należą do Hamasu, tym Izraelczykom, którzy mogli jedynie oglądać z niedowierzaniem, jak postępuje ich rząd, a nie byli w stanie zatrzymać tego koszmaru; tym wszystkim z nas, którzy wierzą nad wszelką wątpliwość, że jedyną przyszłością dla obu narodów jest współistnienie – przyszłość może wydawać się ponura. Ale przecież patrząc na dzieje regionu, można zauważyć, że dopiero po wielkich wstrząsach następują rzeczy napawające nadzieją”.Prowadzenie: Agata KasprolewiczGość: Raja ShehadehKsiążki:Palestyńskie wędrówki / Wydawnictwo Karakter / przekład Anna SakDlaczego Izrael boi się Palestyny / Wydawnictwo Karakter / przekład Anna Sak---------------------------------------------Raport o stanie świata to audycja, która istnieje dzięki naszym Patronom, dołącz się do zbiórki ➡️ https://patronite.pl/DariuszRosiakSubskrybuj newsletter Raportu o stanie świata ➡️ https://dariuszrosiak.substack.comKoszulki i kubki Raportu ➡️ https://patronite-sklep.pl/kolekcja/raport-o-stanie-swiata/ [Autopromocja]
Zdravo. Tokrat z vami delimo nasvet največjega strokovnjaka za strupene ugrize in pike smrtonosnih živali, dr. Struana Sutherlanda, ki je bolj enostaven, kot bi se vam sprva mogoče zdelo. Po uvodni debati o klapah, odštevanju, pevskem zboru, videu in še čem, ustanovimo še Združenje za zaščito plena in se preselimo v Avstralijo. Tam ugotovimo, da narava ni prijazna babica, ampak bolj mačeha iz kakšne stare pravljice. V epizodi se posvetimo drugemu delu 2. poglavja, če vam bo zmanjkalo tem za kavomat, komodski zmaj in njegove prehranske navade zagotovo rešijo zadrego. Zahvalimo se tudi za 42 ocen na Apple Podcasts in vas rotimo, da nam ne dajete več ocen, še manj pa recenzij. Hvala lepa.
Zdravo. Tokrat začnemo nostalgično: spomnimo se daljinca na kabel, prvih igralnih konzol iz konca 70-ih in 80-ih, ter (ker je september) študiramo, katere podkaste je najbolje poslušati v gneči na cesti. Iz te debate nas katapultira do drznega teološkega vprašanja, ali res obstaja bog prometnih kolon in ali ga slučajno častimo vsakič, ko hupamo. Ali pa hupanje deluje kot cerkveni zvon? Sveta Feltna ali Sveti Hupko, usmili se nas. Namesto nas najde rešitev za manj gneče Roman Mars, mi pa brainstormamo, kateri podkast najbolj pomirja na začetku kolone na Celovške, potem pa čudežno preidemo na 2. poglavje knjige Zadnja priložnost. Tri leta po dogodkih iz 1. poglavja so naši junaki na lovu za komodskim zmajem. Mi pa razmišljamo, zakaj so nam plazilci manj simpatični od kosmatih mesojedcev.
Zdravo telovadke in telovadci, raziskovalke in raziskovalci ter štoparke in štoparji. Tokrat (bo)ste priča izumu novega telovadnega podkasta telovadec.si, kjer vas bomo vsak dan (ali teden) motivirali, da se boste gibali vsaj 5 minut tudi vi. Poslušali boste lahko tudi nasvete kot so: ali je ledena kopel zdrava (ali pomaga le proizvajalcem in prodajalcem). Izvedeli boste tudi, da je gluteus maximus največja mišica v telesu in kako preprečiti ponovitev plantarnega fascitisa.Pozor: če boste pred poslušanjem sedli v avto, ne delajte telovadnih vaj med vožnjo!Mi pa smo v epizodi obdelali tudi novi Pelijev heroin, nizkocenovna očala, goli tek in njegove slabosti in pa tudi zadnji del 1. poglavja knjige, kjer spet obiščemo Madagaskar in tokrat celo uzremo aj-aja.
Ker ne izhaja iz vinarske družine, pridelava vina pa je njena strast, je Neža Skrt znanje intenzivno nabirala po svetu. To je storila tako, da je bila v enem letu prisotna tudi na dveh trgatvah. Zato se je ustavila v Čilu, Argentini, na Novi Zelandiji in seveda v Evropi. Ustalila pa se je na severu Španije, kjer je glavna enologinja in vodja ene od kleti v pokrajini La Rioja.Zapiski: kolumne o vinu. Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si
Zdravo. V epizodi na trdem stolu razmišljamo, kako smo iz (pre)obilja, v katerem živimo, prostovoljno zgradili in splezali v ledene kadi trpljenja in zakaj, zdaj ko “imamo vse”, silimo sami sebe v plavanje v mrzli vodi ali pa v puščavske triatlone, gorske ultramaratone in kar je še teh. V imenu rasti, zdravja, boljše različice sebe … ali pa samo zato, ker je naš ego še vedno večji od nas samih? Preden nadaljujemo z dogodivščinami Douglasa in Marka, ki spita kar na betonu, zaidemo tudi k vse večjem oboroževanju in govoru o vojni. Mogoče bi bilo dobro, da govorimo tudi o miru. Da bi vsaj več govorili o miru kot o vojni. Beseda nanese tudi na splošni ljudski odpor, investiranje v orožarska podjetja, učenje otrok streljanja, francoski kolonializem in še kaj.
Zdravo. Tokrat se ogrevamo s telovadbo iz nekdanjega vzhodnega bloka in preverimo zakaj so te osnovne vaje, ki smo se jih (vsaj mi) naučili v osnovni šoli, res najboljši življenski trik. Za boljše rezultate v pogovor vmešamo še kreatin in nekaj kapljic mistične vode v obliki “tekoče smrti”, da bodo rezultati res osupljivi. V začetku prvega poglavja nas na Madagaskarju pričakata Douglas in Mark - brez dveh Land Roverjev, brez helikopterja in z veliko količino kaosa. Za še “večje udobje” pri ekspediciji pa so poskrbeli Kitajci, ki so se v osemdesetih letih prejšnjega tisočletja na Madagaskarju učili asfaltiranja cest. Na koncu pa ugotovimo, da so vsi ti križi in težave šele uvod v to, kar nas še čaka.
Na vse bolj vročem severu živi Mladen Zagorac. V Helsinkih so namreč to poletje imeli rekordno število dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija. Kakovost življenja pa vseeno ostaja na visoki ravni. V glavnem mestu v zadnjih dvanajstih mesecih ni bilo nobene smrtne žrtve v prometu. Mladen avtomobila nima, četudi dela v podjetju, ki izdeluje programsko opremo; v vozila jo vgrajujejo različni proizvajalci. V prostem času pa veliko teče, je resen rekreativni utramaratonec. Tekel je že čez Islandijo, po Ferskih otokih, Grenlandiji, Švedski, Škotski. V 28 dneh je pretekel 1700 kilometrov od Helsinkov do Nordkappa.Zapiski: knjiga Eleven Degrees. Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si
Zdravo! V ničti epizodi sedme sezone odpremo novo poglavje našega malega podkasta. Mogoče malo bolj resni, malo bolj raziskovalni, malo bolj izobraževalni. V 7. sezoni beremo knjigo Zadnja priložnost, ki jo je skupaj z zoologom Markom Carwardineom napisal naš ljubi Douglas Adams! Knjiga govori o izumirajočih živalskih vrstah - Mark je prispeval svoje izkušnje, Douglasova vloga pa je bila: “da bi bil skrajno neveden nezoolog, ki naj bi ga prav vse, kar bi se zgodilo, popolnoma presenetilo.” Mi smo v uvodu v knjigo slalomirali med Bobom, Jožetom, orgonskimi topovi in granatami, propadlimi starimi sortami krompirja, Monsantom, kemtrejli in dejstvom, da se neumnost lahko izmeri. V wattih. Skratka, čaka vas prvi pogovor o knjigi, ki naj bi razsvetljevala, ne reševala, pa vseeno naredi oboje. In seveda o vsem vmes. Pa še bonus: nova identiteta za poslušalce - štoparke in štoparji, pozdravite raziskovalke in raziskovalce.
Zdravo. Tokrat smo res prišli do bridkega konca. Končali smo zadnje poglavje 6. knjige iz trilogije v štirih delih, po vsem vesolju znane štoparske biblije. Ker spet ugotovimo, da srečnih koncev ni, vas opozarjamo, da preverite darilne bone za večerje, toplice in kar je še tega, ker zapadejo v dveh letih, lahko tudi manj. Namesto v Ortu in drugih gostilnah, ugotovimo, da te dni zapravljamo za raznorazne naročnine, Artur pa se odpravi na pot, kjer za trenutek sreča Fenchurch in konča na tisti njemu tako ljubi plaži. Ampak tam so (kvarnik!) že spet Vogoni. V 68 tednih 6. sezone smo obdelali 6. knjigo, v 272 epizodah pa celotno štoparsko sago – in zdaj nas čaka samo še koktajl z rezino limone. In zlato opeko. Lepo je bilo, nekateri smo tudi jokali.
Zdravo. Tokrat se posvetimo izobraževanju. Ker je klitoris primarni vir orgazma za veliko večino žensk in ker tega ne ve 40-60 % moške populacije, možje, fantje, moški, dedci in kar je še teh imen, preberite zapiske. Vsaj 60-40 % tistih, ki menite, da je penetracija najlažja pot do njenega orgazma. V epizodi skočimo v tuš kabino (saj veste katero), pomežiknemo nesmrtnim bogovom, se spomnimo na prodajalca motornih kosilnic, basistov iz Han Dold Cityja in ugotovimo, da bi namesto katoliškega molka potrebovali več spolne vzgoje. Če imate občutek, da svet drvi v neznano smer - nič hudega. Ko pride trelovnik (dvelovnik z dodadnim dnem) bomo vsi uživali v šlafroku ali brez njega.
Zdravo. Tokrat začnemo najbolj profesionalno, kar se da, tako da ne izostane niti primerjava med nami in RTV-jem. Toda, ker smo še vedno sami svoji kaskaderji, se zapletemo v debato o pajacih na semaforjih, identitetah, pajkicah in izumimo davek na izdihan CO₂. Vse za dvelovnik. Sledi šokantno razkritje, da ima tudi gozd (lahko) svojo identiteto in da ni nujno, da si želi biti gozd. Mogoče bi bil kdaj raje travnik. Ali pa morje. Od gozda se premaknemo k paradam: od vojaških hitro preidemo na parado divjih štosov, kakršno bi imel Zaphod, ki se ta teden poslavlja od Forda. Ugotovimo tudi, kdo je bog armagedona in zakaj nimamo novih očal.
Zdravo. Tokrat začnemo debato o natančnem merjenju časa na belih strminah, se prestavimo v filozofsko smučino, kjer se vse vrti okol' jeb**e sredine in srečnih koncev. Ali ni srečen konec odvisen od časovnega okvirja in gledišča opazovalca? Na koncu koncev bo konec le za redke izbrance res srečen. Vmes pa razmišljamo in debatiramo o pohoti, kozlih, zakramentih za odrasle, tetki Agati in moji teti Mari ter o treh apostolih. Nekje med sakralnim in profanim, kot se za podkast naše baže spodobi. Tudi o zadnjem poglavju in dejstvu, da vse žimnice poznajo reklo o tem, da nobena žimnica ne ostane dolgo suha!
Fyodor Dostoyevsky (1821 - 1881)Notes from Underground by Fyodor Dostoevsky is a sophisticated novell with extremely hard to comprehend philosophical ideas lying on the border of paranoia, orthodoxal believing of God and psychological researches on human nature. Every sentence sounds like a sort of revelation to an unprepared reader's mind and causes a deep flashback thoughts which are impossible to get rid of, which also require an immediate solution.Though it's hard to define precisely what kind of content presented in novell but one can say it is a sort of impossible mixture of traditional Dostoevsky's ideas of loneliness, ideas of internal human confilct, ideas of freedom and interhuman relationship.Reader keeps interest to the story in all time whilst he reads it. Such an effect is achieved by author's methodical strikes right into reader's head, so when you read a novell you have an extremely real experience of YOU being THERE, of you experiencing all that awe of facing loneliness and society exile. All that Dostoevsky literator's power teleports you right into that underground, right into that dirty yellow (when you read Dostoevsky's book you realize that yellow is a color neither of sun nor of life nor whatever, but it is a color of decay, corruption and something hectic) underground of poor Saint Petersburg's borough. And you feel like that underground trying to kill you, trying to eliminate of your individuality and make your soul look like a sort of madness, like all that dirty corners and floors of that dirty yellow room. You can feel like you became totaly crazy with that hero's feelings and thoughts, and you even may not imagine the level of feeling of threaten you can experience… But while you read the story you should better hold at least a tiny thread to reality in order to realize that you are not in a lunatic asylum yet.If you are not so much frightened you may be encouraged to make a trip to that world of Dostoevsky's St. Peterburg and encounter with an entire human catastrophe by reading a book or listening to it. (Summary by Yakovlev Valery)
Zdravo. Naravnajte si ure na stare čase, medtem ko se mi sprašujemo o formatu osme sezone (ali bomo zares brali Biblijo?) in o tem, zakaj mišja teorija zarote ni tako dobro sprejeta kot reptilske. Med pogovorom o svetih knjigah ugotovimo, da ena knjiga še manjka in da jo je treba napisati. Dogodivščine mladega Boga? Kdo sploh je ta Bog? Hvala, Oolon. Pridemo do konca 12. poglavja: Thor se v veliki vesoljski bitki bojuje z žužki v zobeh, birokratski zasuki so vredni pridevnika vogonski, mi pa kaj hitro presedlamo na zgodbe, ki jih piše življenje: tamal' per, Hot Horse, neumnost v politiki in bazen Ilirija.
Jure Godler in Anže Tomić o Milevi. Spet. Albert Einstein kviz in poceni dobra moška obleka. Če ti je Opazovalnica všeč, jo lahko podpreš in dobiš mini dodatno epizodo. Hvala. Opazovalnica #134 Zapiski: radio triglav iskra - Iskanje Google Prva stran | Radio Študent ETH’s most famous alumnus | ETH Zurich Longlegs - Wikipedia The […]
Zdravo. Tokrat dokažemo, da tudi če imaš v žepu kopijo Štoparskega vodnika, še ne pomeni, da razumeš svet. Ker kot pravi Ford: “Štoparski vodnik je stoodstotno točen. Resničnost pa žal ni tako zanesljiva.” Kar seveda ne pomeni, da nismo šli po diapazonu absurda do nemškega prijatelja, ki skriva stvari, do procesirane hrane! Vmes ne pozabimo niti na Korošice, omenimo humanoidne bivše predsednike, torbice z mamili bivših predsednikovih svetovalcev, pozdravimo tudi vse poslušalke in poslušalce v kempih na Hrvaškem. Straško reprezent. V 11. poglavju se Thor pripravlja na bitko, zgodi se pa tudi marsikaj drugega. Ne pozabite, če že moraš zaupati nečemu, zaupaj humorju, ker realnost te bo tako ali tako enkrat zaj*****. In še: če imate še kakšno zaroto, mikroplastično modrost ali teorijo o 5G svinčnikih, skočite na Discord in jo delite z nami.
Šla je skozi izčrpavajočo ločitev, se drugič poročila, zatem pa se ji je v kratkem obdobju svet postavil na glavo. Zaradi hude poškodbe kolena je bila prisiljena končati kariero učiteljice smučanja. Med okrevanjem je izvedela, da ima raka na dojki. Kmalu zatem je prestala še operacijo črevesja. Obenem pa je njen mož dobil diagnozo: Parkinsonova bolezen.Njena gorenjska trma in privzgojen odnos do življenja sta jo gnala prek obupa. Da bi se čustveno in telesno sestavila, se je odpravila na 4000 kilometrov dolgo kolesarjenje od jezera Tahoe v Kaliforniji, kjer živi, do La Ventane na mehiški obali, kjer imajo družinsko počitniško hiško. Kolesarila je pri temperaturah pod ničlo in pri 40 stopinjah, po makadamu nacionalnih parkov in po asfaltu tik ob prehitrih priklopnikih, spotoma pa premagala blizu 50.000 metrov višine. "Vožnja po samotni cesti, kjer mi ni bilo treba paziti na promet ali kar koli drugega, je omogočala, da so mi glavo polnile misli in spomini. Spominjala sem se. Predelovala. Odstranjevala bolečine iz preteklosti. Premikanje naprej po cesti je bilo moja odrešitev." Zapiski: osebna spletna stran, knjiga Naj se vrti, Alenka Vreček na Instagramu.
Zdravo. Tokrat začnemo epizodo z debato o božičnih smrekah in okraskih zanje, ker smo pač sredi poletja in so te stvari aktualne. Za Aliexpress in Temu najdemo krajše ime Alimu. Posvarimo vas na nevarnosti “takratkih”, sploh če se zgodijo pozno zvečer, ko bi pošteni državljani že odhajali domov. Pozdravimo tudi poslušalce in poslušalke v kampih na Jadranu (pa i šire), stopimo v kumrovško šolo, v zadnji epizodi 10. poglavja pa o Zaphodu, Thoru, pogodbah, Vogonih, planetarni obrambi in - badabingo -o brezdelnih svinjah, ki nič ne delajo. Kdo to so te svinje, pa boste zvedeli v epizodi. In ja, če ste na morju - kartic se že veselimo.
Večina izmed nas je prepričana, da nikoli ne bi mogla pristati v kultu. Toda kot pravijo strokovnjaki, nihče ne vstopi v kult, ampak je vanj načrtno rekrutiran. Obenem sploh v Sloveniji o njih še vedno ne vemo dovolj in smo zato še toliko ranljivejši. Predvsem se ne zavedamo, da ne gre vedno le za materialne zlorabe, ampak tudi duhovne. Pogovarjali smo se s štirimi nekdanjimi člani jogijske šole v Ljubljani, ki je del mednarodne federacije, njen duhovni vodja pa v Parizu čaka na sodni proces zaradi ugrabitev, trgovine z ljudmi in spolnih zlorab. Vsak odrasel človek sprejema svoje odločitve in se sam odloča, komu bo pripadal in čemu se bo posvečal. Vendar pa so tu lahko tudi pasti in manipulacije. Zapiski: Vprašanja in odgovori šole Joga neizmernega zdravja in sreče. Šola Joga neizmerne sreče in zdravja Sundari tempelj Atman joga federacija Mednarodna spletna stran žrtev Atman cult alert Podkast The Bad Guru (BBC) Poglavja: 00:00:29 Britanski podkast The Bad Guru (BBC) 00:01:30 Kdo je Gregorian Bivolaru 00:05:21 Pričanja nekdanjih članov Joge neizmerne sreče in zdravja 00:15:27 Odgovor policijske uprave Ljubljana 00:16:00 Odzivi in dopisovanje s šolo Joga neizmerne sreče in zdravja 00:22:19 Masažni center Sundari tempelj 00:26:56 novinarka in producentka podkasta na BBC Cat McShane 00:28:38 Pogovor z Ireno Pan, preučevalko kultov pri nas
Zdravo. V epizodi, v kateri ugotovimo, kaj dejansko pomeni izraz “ni politične volje”, vam povemo tudi, v katere kriptovalute morate vlagati. Več na hvalazavseribe.si! Nato se z javnim prevozom pripeljemo do debate o digitalnih nomadih in se sprašujemo, ali naj Ljubljana postane raj zane ali ostane kavč republika terasastih in ostalih blokov. Tudi o nadaljevanju bitke med Boverikom in Thorom. Bovči preživi drugi udarec, Trillian potrebuje oživljanje, Artur pa presenetljivo prevzame očetovsko vlogo. Vmes obdelamo še vse tegobe, ki jih ima Thor. Za boga 1. kategorije bi lahko rekli, da je zelo zmeden in nesiguren. Ali se vsaj zdi tako.
V Atmosferski brlog je vstopila športna boginja Janja Garnbret - dvakratna olimpijska in osemkratna svetovna prvakinja športnega pelzanja. Ko se prsti Slovenke z največ oprijema in jekleno-karbonskimi mišičastimi tkivi dotaknejo oprimka gravitacija doživlja eksestencialno krizo. V podcastu smo govorili o solzah in ugotovili tudi, zakaj ji Kitajci niso mogli vzeti prstnih odtisov. Srebrna in bronasta sta zanjo siva in rjava. Čaka te dve uri plezanja v prvenstveni smeri Janje in Atmosfercev. Gremo!.ZAPISKI:24-urni plezalni maraton Janje Garnbret - https://www.boter.si/2025/06/04/24-urni-plezalni-maraton/Zlati Pariz - https://youtu.be/rQq_8YeP3Y4Janjin vzpon na najvišji dimnik Evrope - https://youtu.be/bpDymGNQy_IUradna spletna stran Janje Garnbret - https://janja-garnbret.comAlex Honnold - Free Solo - https://youtu.be/urRVZ4SW7WU.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2PODPRI ATMOSFERCE - https://app.vibeit.co/en/atmosferciPODPRI KOMOTAR MINUTO - http://shop.komotarminuta.com/enJURE GREGORČIČ INSTAGRAM - https://www.instagram.com/jure_gregorcic/CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - https://www.instagram.com/komotar_minuta/SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/
Srebrenica. Mesto v kotanji, ki ga je ustvarila rečica Guber. Nedaleč od slovite reke Drine. Epicenter tektonske razpoke miru, ki je z genocidom nad 8372 Bošnjaki pred 30 leti zarezalo v že tako tragičen in krvav razpad držav nekdanje Jugoslavije. Prvi genocid na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne je pustil v očeh mnogih nepopravljive družbene posledice v mestu, ki je pred vojno slovelo kot uspešno, to naj bi bila četrta najrazvitejša občina v tedanji republiki. Kakšne so razpoke miru leta 2025, ko so glavni krivci za genocid sicer bili obsojeni, Srebreniški genocid pa je naposled, po nečloveškem trudu predvsem združenja Mater Srebrenice sicer šele leta 2024, dobil tudi svojo resolucijo v Združenih narodih? Bi lahko lepilo za eno največjih razpok miru na Balkanu našli na nogometni tekmi? Gašper Andrinek in Luka Hvalc v raziskovalni seriji Razpoke miru odkrivataa zgodbe sobivanja na Balkanu, ki prinašajo žarke upanja in kažejo, da je vsaj premirje mogoče. Sogovornik: Faruk Smajlović, športni delavec v FK Guber, glasbenik Zapiski: glasbena skupina Afera napovednik dokumentarnega filma Samir Mehić Bowie – Pisma iz Srebrenice reportaža Vala 202 iz Srebrenice leta 2015 Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni
Učitelj smučanja živi v mestu Bariloche nedaleč od Čila. Zime so zadnjih nekaj let še vedno radodarne s snegom, zato se v tem času že pripravlja na sprejem prvih gostov na smučišču Cerro Catedral. Po večini so to premožnejši občasni smučarji iz Buenos Airesa, Sao Paula in Ria de Janeira. V Argentini sicer dva od petih prebivalcev živita pod pragom revščine. Razlike so opazne in se v času predsednika Javierja Mileia ne zmanjšujejo. Se je pa nekoliko umirila inflacija na letni ravni.Zapiski: Marko Žnidaršič na Facebooku, smučarsko središče Catedral Alta Patagonia, Argentina inflation seen slowing to 28.6% by year-end. Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si
Kako to, da imamo v razvitih postindustrijskih državah ljudje kljub vsemu znanju še zmeraj tako velik okoljski odtis, zakaj ne ukrepamo in kako vzgajati značaj za soočanje z okoljskimi izzivi? To so vprašanja, ki si jih v zvezi z našim odnosom do okolja zastavljajo humanistične in družboslovne znanosti, ki dobivajo vse več besede pri razpravah o podnebnih spremembah. Kje so ovire, da nam kljub informiranju ne uspe spremeniti naših življenjskih navad in družbeno-ekonomskega sistema, ki so za okolje pogubni, se je Maja Ratej pogovarjala s političnim ekologom Andrejem Lukšičem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in filozofom in avtorjem sveže izdanega Okoljskega pojmovnika za mlade Tomažem Grušovnikom s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Zapiski: V oddaji smo uporabili izjavo oceanografa in filozofa Matjaža Ličerja iz oddaje Kulturni fokus. Okrogla miza na Kemijskem inštitutu o vlogi znanosti pri razbijanju mitov o podnebnih spremembah, ki je potekala 2. junija 2025.
Zdravo. Od dileme, ali pojesti sirov žepek, nas hitro katapultira v časovno-prostorsko superpozicijo, zato se sprašujemo, ali je ta Schrödingerjev ponedeljek v resnici torek, sreda, četrtek, petek ali mogoče celo vikend!? Ali je ponedeljek in hkrati ni ponedeljek?! Če je temu tako, svetujemo, da namesto v službo zavijete na Brnik in odletite neznano kam, ter nam od tam pošljete kartico na naš dobro znani naslov! Kar se 6. knjige tiče, se 10. poglavje nadaljuje: poštna ladja uBid pripelje zadnji paket, Thor poizkusi z drugim udarcem, Trillian omedli, Artur pa ostane Artur. Za poslušalce in poslušalke ustanovimo platinasti oz. diamantni klub.
Garfield, Hobit, Avatar in Aquaman so samo nekateri svetovno znani animirani liki, ki so nastali ob pomoči slovenske programske opreme Ziva VFX. Dr. Jernej Barbič, soustanovitelj podjetja Živa Dynamics in univerzitetni profesor, je zanjo dobil tehničnega oskarja za realistično animacijo v filmih. Zakaj je animirani pes med premikanjem videti tako dobro kot resnični pes in kdaj bi Hollywood lahko igralce začel nadomeščati z digitalnimi ljudmi? Kako uspeti v industriji, ki ima svetovno konkurenco, in kdaj ter kako slediti nenehnemu tehnološkemu napredku in trendom? Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si
Hipijevstvo v Jugoslaviji in ZDA je naslov njene diplomske naloge, po kariernem obratu pa zdaj krasoslovka že deset let živi v Združenih državah Amerike. Tja jo je vodila ljubezen. Moža je, kakopak, spoznala v jami. Katarina Kosič Ficco je zaposlena na oddelku za ohranitev naravne dediščine v Virginiji, kjer kot javna uslužbenka skrbi za ohranjanje narave, trudi pa se tudi z ozaveščanjem o pomenu čistega kraškega okolja. Površje Apalačev primerja s Cerkljanskim hribovjem, podzemni svet pa je drugačen. Jame niso tako globoke, so pa tudi izjemno dolge. Pri dostopih poseben izziv pomenijo zasebna zemljišča z napisi, ki bi marsikoga prestrašili in odvrnili od nadaljevanja poti.Zapiski: članek Jamarjenje po Združenih državah Amerike, članek o vzorčenju v jamah v Virginiji, diplomska naloga Hipijevstvo v Jugoslaviji in ZDA, gostovanje v podkastu The Caving. Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si
Zdravo. V epizodi, ki jo snemamo na (skrivnostni) praznik razglabljamo o čaščenju praznikov in o tem, kdo ima in kdo nima vikenda v Kranjski Gori in ali so Triglav oz. ostali staroslovanski bogovi bolj hupi od njihovih nordijskih kolegov. Zakopljemo se v 10. poglavje 6. knjige in obdelamo prvorazredne bogove, leteče kure, nesmrtnost, ljubezen, dvome, kozmetičarke in fitnesače, nato pa se posvetimo Thoru, ki se v gladiatorskem stilu pripravlja na obračun z Velepotežem. Epizodo zaključimo tam, kjer Thor zabije Velepoteža "do nafte".
V tej epizodi skupaj z gostom Tomom Bicklom raziskujemo, kako lahko prav vsak izmed nas prispeva k znanstvenim odkritjem – in to kar iz udobja domačega kavča! Tom nama predstavi projekt občanske znanosti Backyard Worlds, ki ljubiteljem astronomije omogoča pregledovanje posnetkov neba in odkrivanje novih objektov v naši soseščini – med njimi tudi izmuzljive rjave pritlikavke. Morda pa bo prav kdo izmed nas tisti, ki bo odkril skrivnostni deveti planet?Hvala vsem, ki podkast podpirate na https://ko-fi.com/temnastranlune!—Zapiski epizode |Backyard worlds: Planet 9https://citizenscience.si/, Občanska znanost v SlovenijiO občanski znanosti v Sloveniji: https://journals.uni-lj.si/knjiznica/article/view/18126/16401Projekt občanske znanosti Zavoda Cosmolab: https://cosmolab.si/projekti/svetlobno-onesnazenje-slovenskega-nebaOpazovanja:(knjiga) G. Cannat, “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2025”Preleti Mednarodne vesoljske postaje: na spletni strani Vesolje.net, na spletni strani Heavens-AboveVesoljsko vreme na Space Weather.comSeverni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/Aplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij)Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's Scientific Visualization StudioZvočni intermezzo: NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)Glasba: Peli (Opravičujemo se za vse nevšečnosti)Podkast Temna stran Lune je del mreže aktivnosti Zavoda Cosmolab: https://www.cosmolab.si
Zdravo. V epizodi, kjer nas svetilnost kitajske ure pošteno vrže iz tira, brezsramno preigramo vse od Esmeralde, Jezusa, otrokom prijaznih jaht (ker za otroke gre in tudi bogati otroci si zaslužijo lepo otroštvo), do tega, da številka devetinšestdeset (69) že dolgo ni več smešna. Tudi 9. poglavje dodatka trilogije v petih delih obdelamo. V njem se pojavijo nore krave, take, ki si res želijo biti pojedene. Ugotovimo, da ima Zaphod v tej knjigi res močno podjetniško žilico, vse pa se pripravlja na bitko med Thorom in Ovečenim Velepotežem.
Uporaba orodij umetne inteligence za komunikacijo je vse pogostejša in vedno bolj podobna komunikaciji med ljudmi. Čisto normalno se nam zdi, da ChatGPT za nasvet prosimo z uporabo vljudnostnih fraz in se za pomoč zahvalimo. Klepetalni roboti, ki odganjajo osamljenost in dolgočasje, so že desetletja stalnica v popkulturi, filmih, igrah. Kako pogosto se zatekamo k avtomatiziranim možnostim in ali lahko umetna inteligenca zagotavlja čustveno podporo brez resnih posledic? Rok Gumzej je socialni pedagog v Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout. Zapiski: Rok Gumzej o igričarski pismenosti in igrah, ki pomagajo premagovati stiske Orodja, ki jih omenja Rok: character.ai, spicychat.ai, replika.com Troljo, klepetalni robot, ki je do leta 2021 napovedoval prihod ljubljanskega mestnega avtobusa Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si
Po štirih letih Tomaž Križnar Švedsko vse bolj občuti kot svoj dom. Zasluge gredo družini, krogu prijateljev, ki jih je nekdanji igralec, zdaj pa trener ženske odbojkarske ekipe spoznal ob športu, pa tudi krasni rdeči hiši v idiličnem gozdnem okolju. Prenovo sta s soprogo načrtovala in izvedla sama, delujeta namreč na področju arhitekture. Na svojem posestvu so precej samooskrbni – pridelujejo zelenjavo, ukvarjajo se s čebelarstvom, gostijo pa tudi turiste.Zapiski: Astrid Lindgrens Värld Bränntorp Holiday Houses Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si
So potovanja v času mogoča? V novi epizodi Frekvence X smo obiskali srednješolce na Ravnah na Koroškem in se s pomočjo fizike spoprijeli z vprašanjem časa in potovanj v njem. Zakaj se čas v okolici črnih lukenj popači, zakaj GPS brez Einsteinove teorije relativnosti sploh ne bi deloval in kaj je dedkov paradoks?Gostje: dr. Sašo Grozdanov, fizik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Uroš Kuzman, matematik in komik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Jan Peteh, nekdanji študent matematike in kitarist skupine Joker Out Zahvaljujemo se tudi ravnatelju Gimnazije Ravne na Koroškem Dragu Benku. Poslušaj še: Mladi na Frekvenci 1/3: Energijske pijače nas dehidrirajo, ne odžejajo, imajo negativen vpliv na spanje in tudi duševno stanje Mladi na Frekvenci 2/3: Kriptovalute? Zapiski: Spotify playlistaKotiček za dodatno raziskovanje
Zdravo. V epizodi, kjer se napetost stopnjuje že v predigri (novi rubriki za naše naročnike), izbruhne pa v epskem dvoboju med Zijem in uro, se začne odštevanje do dneva brisače, ki bo tokrat, pozor, v nedeljo. Razmišljamo, če bi bil to zadost' dober razlog za kolektivno romanje v Innsbruck, ... a ne gremo, preden se nas ne nabere točno 42. Po logistično-brisačnih dilemah skočimo globoko v deveto poglavje 6. knjige, kjer vsi junaki razen Forda, doživijo globoko razmišljanje v objemu temne snovi. Trillian se sprašuje o tem, kaj je sploh ljubezen, Velepotež, če ni morda le odsotnost gnusa, Random bi rada Velepotežu izpolnila željo, Ford pa postavi rekord v nemežikanju in napiše novo geslo za Štoparski vodnik po Galaksiji. Frudi.
V začetku prihodnjega leta bodo učenci prvič sedli v klopi nove šole na jugu Ugande. Ena od ključnih pri projektu je misijonarka Urša Marinčič. Izobraževanje, opismenjevanje, zdravstvena nega in druge oblike pomoči so osnova njenega delovanja. Letos bo minilo sedem let, odkar se je preselila v Afriko. Še vedno ne more sprejeti, da so ljudje v 21. stoletju lačni in zaradi podhranjenosti tudi umirajo. V podeželskem okolju pa z malimi, a konkretnimi koraki pomaga ljudem k vsaj nekoliko boljšemu življenju. Če to pomeni odpeljati visoko nosečo domačinko po luknjastih cestah do bolnišnice, sodeluje tudi pri tem.Zapiski: sestra Urša Marinčič na Facebooku, Sledi večnosti, pogovor z Uršo Marinčič. Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si
Zdravo. Tokrat začnemo z modrostjo, da vam nihče ne more toliko dati, kot vam mi lahko obljubimo, nadaljujemo z še večjo modrostjo, da v prihodnosti delal' ne bomo več, ker prihaja dvelovnik. A ne skrbite, ne da bomo imeli samo ministrstvo za prosti čas, mi bomo imeli tudi ministrstvo za dolgčas. Rešitev imamo tudi za dvomljivce tipa ja kdo bo pa delal: obvezno služenje mladine v storitvenem sektorju. Na mladih svet stoji. Rešitev imamo tudi za regeneracijo in za brezskrbno pot domov: leteči avti, robotski pomagači še marsikaj. Tudi o miljarderjih, ki imajo svojo religijo govorimo, da ne bo kdo rekel, da nismo nič o veri.
Jure Godler in Anže Tomić o poimenovanju otrok, literarnih večerih in najboljšem mondenem letovišču. Če ti je Opazovalnica všeč, jo lahko podpreš in dobiš mini dodatno epizodo. Hvala. Opazovalnica #130 Zapiski: červar porat – Iskanje Google Fishing Bags – Chapman Made Poglavja: 0:00:00 – Začetek 0:00:18 – Alojzija 0:16:53 – Plačaj: podpri.si 0:17:45 – Literarni […]
Češka vlada potrdila digitalni davek. V Franciji bodo kljub grožnjam ZDA obdavčili tehnološke velikane. Avstrija sprejela digitalni davek, obeta si 200 milijonov na leto. To so več let stari naslovi spletnih člankov. Kaj pa Slovenija leta 2025? Tehnološki giganti tudi v našo državo prinašajo ekonomske in družbene težave, zakaj torej nimamo digitalnega davka? Niti transparentnega vpogleda v to, koliko Google, Meta, TikTok in drugi v naši državi zaslužijo? Medijski strokovnjak in profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević pravi, da bi v vseh državah, tudi v naši, morali zvoniti vsi alarmi. Zapiski: Borut Mekina, Mladina: Obdavčimo digitalne velikane Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si
Zdravo. Tokrat začnemo z Mercedesom, nadaljujemo z mački in kumarami, YouTube shortsi in se hitro prestavimo v zanikrno galaktično betulo (imenuje se Urdin vodnjak), ki je Zaphodu res, res, res všeč. Tako zelo všeč, da je pozabil na svoj greh – ali pa se ga noče spomniti!Thor pa je prav zaradi Zaphodovega greha v pravi pravcati bogovski eksistencialni krizi. Mi pa razmišljamo, ali smo res samo šahovske figure v višjem načrtu nekega ravnodušnega boga? Ali je bog morda kot gospod Prosser - nekdo, ki slepo sledi navodilom, ne da bi zares vedel, zakaj ruši točno to hišo (ali ta planet) in mu ni mar za kretničarja in par klobas na Pragerskem?!
Zdravo. Tokratno epizodo začnemo z debato o aplikacijah za zmenke, povezavo z republikanskimi dogodki (glej zapiske), kaj kmalu pa od Grindrja preidemo na zadnjice, modo in lepotne ideale, ki jih zadnjih 5 do 10 desetletij izvažajo Združene države Amerike. Malo manjše riti, o katerih pojejo Mi2, bi morale biti že dobro desetletje malo večje riti. Kako od riti preidemo na nemško Vidmarjevo vilo, časovne okvire, gotovino ali kartice, šmorn, praznik dela in se ustavimo na Asgardu, kjer se Zaphod vozi z vlačugo. Medtem ugotavljamo, da je včasih pekel edino mesto, kjer imaš vsaj dobro družbo. Včasih je to pekel, drugič spet piknik.
Zakaj gledamo vsebine, ki nas spravljajo ob živce, in kdo so posamezniki, ki pišejo žaljive, nestrpne in nesramne komentarje pod objave blagovnih znamk, medijev, javnih oseb ali vplivnežev. Koga hejterji največkrat napadajo, zakaj je dobro, da se ne znajdejo pod našimi objavami, in kaj lahko naredimo za lepši svet na spletu?Branka Bizjak Zabukovec je direktorica vsebinskega marketinga na agenciji Futura DDB. Zapiski: Odbit Discord Jezikovni portal Fran pozna besedo hejter, a uporabniki predlagajo slovenske ustreznice Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si
Jajca so izvor kar 90 odstotkov vseh organizmov na Zemlji. Skrbijo za preživetje vrst, zato lahko rečemo tudi, da so naše čaše nesmrtnosti. Zato se tokrat podajamo v neverjeten svet jajc, v katerem iščemo najstarejše, pa tudi največje, najmanjše in najbolj nenavadno. Lahko rečemo tudi, da iščemo dlako v jajcu.Sogovorniki: dr. Peter Trontelj, zoolog in evolucijski biolog z Oddelka za biologijo ljubljanske Biotehniške fakultete, Urška Kačar in Mojca Jernejc Kodrič, kustosinji v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Zapiski: Jules Howard Epizoda Ri Science Podcast o jajcih Kokoš ali jajce?
Jure Godler in Anže Tomić o Bennyu Hillu, video podkastih in stavah na 60m. Če ti je Opazovalnica všeč, jo lahko podpreš in dobiš mini dodatno epizodo. Hvala. Opazovalnica #128 Zapiski: Čaji Dammann | illy Slovenija
V zadnjem obdobju je pozornost vzbudilo kar nekaj znanstvenih študij, ki se ukvarjajo s slabljenjem atlantske meridionalne cirkulacije. Če bi se ta ustavila, bi to v severni Evropi privedlo do drastične ohladitve. Burno razpravo je sprožila analiza Dancev Petra in Susanne Dietlevsen, brata in sestre, fizika in statističarke, ki napovedujeta, da se lahko to zgodi že sredi tega stoletja. Kaj se torej dogaja s severnoatlantsko meridionalno cirkulacijo, v Frekvenci X.Gost: prof. Peter Ditlevsen, Inštitut Nielsa Bohra Zapiski: Članek Petra in Susanne Ditlevsen iz leta 2023 Razlaga Stefana Rahmstorfa Lanskoletna Frekvenca X z gostom Matjažem Ličerjem Science o tem, ali je AMOC pred prelomno točko AMOC je za zdaj - kot kaže - stabilen
Ustvarjalci filma Brutalist so želeli ustvariti tako popolne dialoge v madžarščini, da je angleško govoreča igralca “popravila” umetna inteligenca. V imenu popolnosti so umetno inteligenco uporabili tudi za izpopolnitev pevskega glasu glavne igralke v filmu Emilia Perez. Je popolnost res bolj avtentična? Kje je meja med računalniško generiranimi podobami, ki so v filmih že stalnica, in poseganjem v delo umetnika in avtorskimi pravicami?Odbiti ekipi se pridružuje kolegica z Multimedijskega centra RTV Slovenija in filmska kritičarka Ana Jurc, gost je glasbeni producent in novinar Gregor Kocijančič. Zapiski: orodje Respeecher orodje Midjourney procesor zvočnega signala Auto-Tune Poglavja: 00:04:55 Je uporaba sporna? 00:08:25 Kje je meja med CGI in AI? 00:16:21 Je popolnost res avtentična? 00:26:55 Ponaredki in kršitve avtorskih pravic
Menopavza je zadnja menstruacija v življenju žensk. V povprečju jo doživijo pri 51. letu starosti, potem pa pride obdobje pomenopavze, ki lahko zajema kar tretjino njenega življenja. A vendar je treba o tem obdobju začeti razmišljati že po 35. letu. Zakaj? Kateri so (prvi) simptomi (peri)menopavze, kaj se dogaja v ženskem telesu, ko estrogen in progesteron nihata, in kako se lahko ženske pripravijo na to obdobje? Kakšno vlogo ima prehrana, kakšno vadba? Kako nihanje hormonov vpliva na možgane in zakaj so ženske dovzetnejše za Alzheimerjevo bolezen, srčno-žilne bolezni in težave s kostmi? Predvsem pa, kakšen odnos ima družba do perimenopavze in menopavze in ali se ženske zaradi simptomov menopavze srečujejo z nerazumevanjem in diskriminacijo?Sogovornice: specialistka ginekologije in porodništva Maruša Strgulc, dr. med. Sonja Lokar, sociologinja Maja Smole, ženska z izkušnjo menopavze Zapiski: Raziskovalni projekti Lise Mosconi Nature ta mesec o povezavi menopavze z Alzheimerjevo boleznijo Ne 'meno-PAVZA', ampak nov ZAGON Poglavja: 00:00:01 Uvod 00:00:55 Zakaj bi morale o menopavzi razmišljati že ženske pri 35. letih in kateri so prvi znaki? 00:03:06 Razlika med perimenopavzo, menopavzo in pomenopavzo 00:06:30 Kaj vpliva na dolžino perimenopavze in njen začetek? 00:10:46 Odnos družbe do menopavze in žensk v tem obdobju 00:13:44 Zakaj menopavze ne smemo enačiti s starostjo? 00:15:55 Hrana in menopavza 00:18:24 O vsestranski obremenjenosti žensk v tem obdobju 00:19:54 Ne meša se vam, to mine! 00:24:14 Ženske v menopavzi in delo – se zaradi menopavze raje umikajo? 00:29:25 Menopavza v drugih kulturah … in tudi o prehrani 00:38:29 Tveganje za srčno-žilne bolezni in druge telesne spremembe 00:43:03 Pomen telesne vadbe in pridobivanje teže 00:47:47 O povezavi menopavze in Alzheimerjeve bolezni in druge novosti v raziskavah in zdravilih 00:52:11 Kako lahko menopavzalni prehod kot družba bolje ozavestimo? 00:52:24 Pa prihodnjič?