Podcasts about zapiski

So potovanja v času mogoča? V novi epizodi Frekvence X smo obiskali srednješolce na Ravnah na Koroškem in se s pomočjo fizike spoprijeli z vprašanjem časa in potovanj v njem. Zakaj se čas v okolici črnih lukenj popači, zakaj GPS brez Einsteinove teorije relativnosti sploh ne bi deloval in kaj je dedkov paradoks?Gostje: dr. Sašo Grozdanov, fizik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Uroš Kuzman, matematik in komik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Jan Peteh, nekdanji študent matematike in kitarist skupine Joker Out Zahvaljujemo se tudi ravnatelju Gimnazije Ravne na Koroškem Dragu Benku. Poslušaj še: Mladi na Frekvenci 1/3: Energijske pijače nas dehidrirajo, ne odžejajo, imajo negativen vpliv na spanje in tudi duševno stanje Mladi na Frekvenci 2/3: Kriptovalute? Zapiski:  Spotify playlistaKotiček za dodatno raziskovanje

Ta teden smo poročali o tem, da je Evropska komisija med nominirance za nagrado Life 2025, ki jih vidi kot najbolj učinkovite, inovativne in navdihujoče projekte programa Life, uvrstila tudi projekt Life Lynx, katerega namen je rešiti rise pred ponovnim izumrtjem v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah. In ker smo tudi v naši znanstveni redakciji radi aktualni, je največja prosto živeča evropska mačka glavna protagonistka tokratne epizode Radiovednih.Sprašujemo se, zakaj ima ris krajši rep od ostalih divjih mačk in zakaj ima na ušesih čopke? Sogovornica: Urša Fležar, biologinja z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Posebna poročevalka: Olivia Ferlež Zapiski: projekt LIFE Lynx

V začetku prihodnjega leta bodo učenci prvič sedli v klopi nove šole na jugu Ugande. Ena od ključnih pri projektu je misijonarka Urša Marinčič. Izobraževanje, opismenjevanje, zdravstvena nega in druge oblike pomoči so osnova njenega delovanja. Letos bo minilo sedem let, odkar se je preselila v Afriko. Še vedno ne more sprejeti, da so ljudje v 21. stoletju lačni in zaradi podhranjenosti tudi umirajo. V podeželskem okolju pa z malimi, a konkretnimi koraki pomaga ljudem k vsaj nekoliko boljšemu življenju. Če to pomeni odpeljati visoko nosečo domačinko po luknjastih cestah do bolnišnice, sodeluje tudi pri tem.Zapiski: sestra Urša Marinčič na Facebooku, Sledi večnosti, pogovor z Uršo Marinčič. Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

Zdravo. Tokrat začnemo z modrostjo, da vam nihče ne more toliko dati, kot vam mi lahko obljubimo, nadaljujemo z še večjo modrostjo, da v prihodnosti delal' ne bomo več, ker prihaja dvelovnik. A ne skrbite, ne da bomo imeli samo ministrstvo za prosti čas, mi bomo imeli tudi ministrstvo za dolgčas. Rešitev imamo tudi za dvomljivce tipa ja kdo bo pa delal: obvezno služenje mladine v storitvenem sektorju. Na mladih svet stoji. Rešitev imamo tudi za regeneracijo in za brezskrbno pot domov: leteči avti, robotski pomagači še marsikaj. Tudi o miljarderjih, ki imajo svojo religijo govorimo, da ne bo kdo rekel, da nismo nič o veri.

Jure Godler in Anže Tomić o poimenovanju otrok, literarnih večerih in najboljšem mondenem letovišču. Če ti je Opazovalnica všeč, jo lahko podpreš in dobiš mini dodatno epizodo. Hvala. Opazovalnica #130 Zapiski: červar porat – Iskanje Google Fishing Bags – Chapman Made Poglavja: 0:00:00 – Začetek 0:00:18 – Alojzija 0:16:53 – Plačaj: podpri.si 0:17:45 – Literarni […]

Češka vlada potrdila digitalni davek. V Franciji bodo kljub grožnjam ZDA obdavčili tehnološke velikane. Avstrija sprejela digitalni davek, obeta si 200 milijonov na leto. To so več let stari naslovi spletnih člankov. Kaj pa Slovenija leta 2025? Tehnološki giganti tudi v našo državo prinašajo ekonomske in družbene težave, zakaj torej nimamo digitalnega davka? Niti transparentnega vpogleda v to, koliko Google, Meta, TikTok in drugi v naši državi zaslužijo? Medijski strokovnjak in profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević pravi, da bi v vseh državah, tudi v naši, morali zvoniti vsi alarmi. Zapiski: Borut Mekina, Mladina: Obdavčimo digitalne velikane Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

Zdravo. Tokrat začnemo z Mercedesom, nadaljujemo z mački in kumarami, YouTube shortsi in se hitro prestavimo v zanikrno galaktično betulo (imenuje se Urdin vodnjak), ki je Zaphodu res, res, res všeč. Tako zelo všeč, da je pozabil na svoj greh – ali pa se ga noče spomniti!Thor pa je prav zaradi Zaphodovega greha v pravi pravcati bogovski eksistencialni krizi. Mi pa razmišljamo, ali smo res samo šahovske figure v višjem načrtu nekega ravnodušnega boga? Ali je bog morda kot gospod Prosser - nekdo, ki slepo sledi navodilom, ne da bi zares vedel, zakaj ruši točno to hišo (ali ta planet) in mu ni mar za kretničarja in par klobas na Pragerskem?!

S profesorico Jarito Holbrook sva raziskovali, kaj na nočnem nebu vidijo v drugih kulturah, še posebej v Afriki. Jarita je čudovita sogovornica in raziskovalka, ki nama je predstavila, kako so v starih kulturah uporabljali nebo za koledar in navigacijo, kakšne so njihove zgodbe, povezane z ozvezdji, in koliko tega znanja se je ohranilo do danes.Hvala vsem, ki podkast podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode |Jarita Holbrook (Linkedin)African Cultural Astronomy (knjiga)Black Suns: An Astrophysics Adventure (video)Filmi: ASTROMOVES, SKA & CarnarvonOpazovanja:(knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2025”⁠⁠⁠Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠Vesoljsko vreme na Space Weather.comSeverni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/Aplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij)Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)Podkast Temna stran Lune je del mreže aktivnosti Zavoda Cosmolab: https://www.cosmolab.si

Zdravo. Tokratno epizodo začnemo z debato o aplikacijah za zmenke, povezavo z republikanskimi dogodki (glej zapiske), kaj kmalu pa od Grindrja preidemo na zadnjice, modo in lepotne ideale, ki jih zadnjih 5 do 10 desetletij izvažajo Združene države Amerike. Malo manjše riti, o katerih pojejo Mi2, bi morale biti že dobro desetletje malo večje riti. Kako od riti preidemo na nemško Vidmarjevo vilo, časovne okvire, gotovino ali kartice, šmorn, praznik dela in se ustavimo na Asgardu, kjer se Zaphod vozi z vlačugo. Medtem ugotavljamo, da je včasih pekel edino mesto, kjer imaš vsaj dobro družbo. Včasih je to pekel, drugič spet piknik.

Zakaj gledamo vsebine, ki nas spravljajo ob živce, in kdo so posamezniki, ki pišejo žaljive, nestrpne in nesramne komentarje pod objave blagovnih znamk, medijev, javnih oseb ali vplivnežev. Koga hejterji največkrat napadajo, zakaj je dobro, da se ne znajdejo pod našimi objavami, in kaj lahko naredimo za lepši svet na spletu?Branka Bizjak Zabukovec je direktorica vsebinskega marketinga na agenciji Futura DDB. Zapiski: Odbit Discord Jezikovni portal Fran pozna besedo hejter, a uporabniki predlagajo slovenske ustreznice Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si  

Jajca so izvor kar 90 odstotkov vseh organizmov na Zemlji. Skrbijo za preživetje vrst, zato lahko rečemo tudi, da so naše čaše nesmrtnosti. Zato se tokrat podajamo v neverjeten svet jajc, v katerem iščemo najstarejše, pa tudi največje, najmanjše in najbolj nenavadno. Lahko rečemo tudi, da iščemo dlako v jajcu.Sogovorniki: dr. Peter Trontelj, zoolog in evolucijski biolog z Oddelka za biologijo ljubljanske Biotehniške fakultete, Urška Kačar in Mojca Jernejc Kodrič, kustosinji v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Zapiski: Jules Howard Epizoda Ri Science Podcast o jajcih Kokoš ali jajce?

Številni ga poznajo kot Amerikanca, sicer pa je njegovo ime Justus Reid. Je spletni vplivnež iz Južne Dakote v Združenih državah, zdaj že dve leti prebivalec Zagreba.Pri nas je zaslovel, ko je začel objavljati videe yuga, zdaj pa potuje po Balkanu in regijo predstavlja svetu. Justus je 24-letnik, ki je bil šolan doma, delati je začel pri 14 letih. Sprva je odnašal kadavre povoženih živali, potem se je zaposlil v vojski. Na dan ameriške neodvisnosti leta 2023 je tudi sam postal neodvisen in začel živeti tu. Spoznajte Amerikanca še v drugačni luči v Evropi osebno, v kateri odgovarja tudi na vprašanja: čevapčiči ali hamburger, vino ali rakija, balkanska ali ameriška mentaliteta in yugo ali mustang. Justus Reid je bil gost dogodka Dan družbenih omrezij. Zapiski: spletna stran Amerikanac Instagram profil Justusa

Zdravo. Tokratno epizodo začnemo z pozabljivim Nemcem (Alzheimer), končamo pa z betonskim mešalcem, v katerem na fantovščini ali kakšni podobni zabavi mešamo beton (torej: šnopc in pivo), skozi klasično vesoljski vrtiljak idej tokrat pridemo do zaključka: “Ne razmišljat, ljudje.” Sicer pa se filozofsko lotimo naroda, denarja in ostalih izmišljenih stvari, delimo globoke misli o tem, kako trenirat pozitivnost, izumimo najboljši piknik, ki je enotedenski žur na Betelgezi, kjer pangalaktični grlorez delajo ekskluzivno v mešalcu za beton. Pa tudi o poglavju govorimo. Malo. Aja: piknik bo. Beton se že meša. ;)

Polecam Państwu wspaniałą opowieść o książkach i czytaniu - opowieść, którą snuje Alberto Manguel. Cudowna lektura!

Blaž Štefe je osem let živel na Kitajskem, dela v avtomobilski industriji, povezati skuša slovenske in kitajske poslovneže. Pogovarjamo se o carinski vojni ZDA in Kitajske, priložnostih Evropske unije, očitkih o kitajskem kopiranju zahodnih tehnologij. Tudi o modernih avtomobilih in hitrih vlakih. Kitajski poslovni kulturi.Zapiski: -Blaž Štefe o kitajski mobilnosti v podkastu Zelena luč. -APM: Kako deluje kitajska avtomobilska industrija? 

Zdravo. Tokrat začnemo nostalgično s Quelle katalogi, ki so pustili globlje sledi, kot si je marsikdo lahko predstavljal. Ker Peli ne najde dotičnega kataloga, vas prosimo, da nam sporočite, če ga morda imate. Nadaljujemo z debato o Berlinu pred II. svetovno vojno, medtem ko Ministrstvo za resnico že kuka iz bližnje prihodnosti. Prihodnost bo očitno kombinacija Huxleyjevih, Orwellovih in Atwoodinih vizij, mi pa se elegantno preselimo med parkirne angele, obdelamo javni prevoz (predvsem metroje) v Londonu, nato pa skočimo na vesoljsko ladjo, kjer Ford besno nakupuje s kartico brez limita in modruje o ljubezni … in to najstnici. Zaključimo z majhnim opozorilom: če so najstniki prijazni, najbrž nekaj hočejo.

Jure Godler in Anže Tomić o Bennyu Hillu, video podkastih in stavah na 60m. Če ti je Opazovalnica všeč, jo lahko podpreš in dobiš mini dodatno epizodo. Hvala. Opazovalnica #128 Zapiski: Čaji Dammann | illy Slovenija

Zdravo. Ob koncu retrogradnega Merkurja se spomnimo na Appleove slušalke, ki režejo visoke tone, in ugotovimo, da dvelovnik postaja resna politična platforma. Če bi kdo dvelovniku dodal še kabino za zdravljenje, ki jo občudujemo že celo 6. knjigo, bi volili tudi politično opcijo, ki je na nasprotni strani od tovar'ša Kordiša. V zadnjem delu 7. poglavja spremljamo Zaphoda, ki se je znašel na mavričnem mostu: nad njim so zmaji, za njim topovi, Zaphod pa kot mojster visoko stresnih situacij precej srečno pride skoraj do konca mostu, ko ga Helheim ustavi. Na pomoč prihiti zvita palica, Zaphod pa konča z mislijo, ki vsebuje tudi mistično “eno pivo”.

V novi epizodi se podava za sledovi primitivnih asteroidov. Odkrili sva, da se tudi planeti selijo, da poznamo več generacij asteroidov, da so si asteroidi in kometi podobni, vendar različni, ter da je lahko tudi pet gramov asteroidnega prahu pravi zaklad. Spremlja naju raziskovalka Tania Le Pivert-Jolivet, ki nam razkrije, kaj jo je najbolj prevzelo ob pogledu na vzorce asteroida Ryugu, ki jih je japonska misija Hayabusa 2 prinesla na Zemljo.Tania Le Pivert-Jolivet je podoktorska raziskovalka na Inštitutu za astrofiziko na Kanarskih otokih.Hvala vsem, ki podkast podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode |Tania Le Pivert-Jolivet (Linkedin) misija Hayabusa 2 (spletna stran japonske agencije JAXA)misija DART (spletna stran NASA)misija Hera, nadaljevanje misije DART (spletna stran ESA)Opazovanja:(knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2025”⁠⁠⁠Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠Vesoljsko vreme na Space Weather.comSeverni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/Aplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij)Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)Podkast Temna stran Lune je del mreže aktivnosti Zavoda Cosmolab: https://www.cosmolab.si

Vuhan ni samo koronavirus. Velemesto ob reki Jangce ima bogato zgodovino, močno industrijo, uporabljajo tudi že umetno inteligenco. Po Vuhanu se vozimo s kolesom, se sprehodimo po ogromnem parku s pogledom na visoke nebotičnike, obiščemo optično dolino. Klepetamo z domačinkami in domačini. Zapiski: Fotoreportaža Maja Valerija iz Vuhana Reportaža za TV Globus iz Vuhana Intervju z glavnim kitajskim virologom

V zadnjem obdobju je pozornost vzbudilo kar nekaj znanstvenih študij, ki se ukvarjajo s slabljenjem atlantske meridionalne cirkulacije. Če bi se ta ustavila, bi to v severni Evropi privedlo do drastične ohladitve. Burno razpravo je sprožila analiza Dancev Petra in Susanne Dietlevsen, brata in sestre, fizika in statističarke, ki napovedujeta, da se lahko to zgodi že sredi tega stoletja. Kaj se torej dogaja s severnoatlantsko meridionalno cirkulacijo, v Frekvenci X.Gost: prof. Peter Ditlevsen, Inštitut Nielsa Bohra   Zapiski: Članek Petra in Susanne Ditlevsen iz leta 2023 Razlaga Stefana Rahmstorfa Lanskoletna Frekvenca X z gostom Matjažem Ličerjem Science o tem, ali je AMOC pred prelomno točko AMOC je za zdaj - kot kaže - stabilen

Zdravo. Tokrat se najprej dotaknemo Guinnessa 0.0, ki s kroglico v pločevinki, gosto peno in okusom, razveseljuje vse, ki bi radi brezalkoholno pivo z izkušnjo in pristnim okusom pravega piva. Spomnimo se, da moramo ustanoviti Društvo za zaščito gostilniške ga življenja in da je treba predati idejo dvelovnika civilnim iniciativam. Ali pa tovarišu Kordišu. V drugem delu se za petdnevni vikend ne opravičujemo, ustanovimo delovno skupino za skrajšanje imena petdnevni vikend v krajše, bolj priljudno ime in ugotovimo, da eni imajo stranke, mi pa ideje. Obdelamo tudi začetek 7. poglavja in se spomnimo tuš kabine in časov, ko smo se družili virtualno. Smrt fašizmu, svoboda narodu in vse najboljše, Mare!

Ustvarjalci filma Brutalist so želeli ustvariti tako popolne dialoge v madžarščini, da je angleško govoreča igralca “popravila” umetna inteligenca. V imenu popolnosti so umetno inteligenco uporabili tudi za izpopolnitev pevskega glasu glavne igralke v filmu Emilia Perez. Je popolnost res bolj avtentična? Kje je meja med računalniško generiranimi podobami, ki so v filmih že stalnica, in poseganjem v delo umetnika in avtorskimi pravicami?Odbiti ekipi se pridružuje kolegica z Multimedijskega centra RTV Slovenija in filmska kritičarka Ana Jurc, gost je glasbeni producent in novinar Gregor Kocijančič. Zapiski: orodje Respeecher orodje Midjourney procesor zvočnega signala Auto-Tune Poglavja: 00:04:55 Je uporaba sporna? 00:08:25 Kje je meja med CGI in AI? 00:16:21 Je popolnost res avtentična? 00:26:55 Ponaredki in kršitve avtorskih pravic

Menopavza je zadnja menstruacija v življenju žensk. V povprečju jo doživijo pri 51. letu starosti, potem pa pride obdobje pomenopavze, ki lahko zajema kar tretjino njenega življenja. A vendar je treba o tem obdobju začeti razmišljati že po 35. letu. Zakaj? Kateri so (prvi) simptomi (peri)menopavze, kaj se dogaja v ženskem telesu, ko estrogen in progesteron nihata, in kako se lahko ženske pripravijo na to obdobje? Kakšno vlogo ima prehrana, kakšno vadba? Kako nihanje hormonov vpliva na možgane in zakaj so ženske dovzetnejše za Alzheimerjevo bolezen, srčno-žilne bolezni in težave s kostmi? Predvsem pa, kakšen odnos ima družba do perimenopavze in menopavze in ali se ženske zaradi simptomov menopavze srečujejo z nerazumevanjem in diskriminacijo?Sogovornice: specialistka ginekologije in porodništva Maruša Strgulc, dr. med. Sonja Lokar, sociologinja Maja Smole, ženska z izkušnjo menopavze Zapiski: Raziskovalni projekti Lise Mosconi Nature ta mesec o povezavi menopavze z Alzheimerjevo boleznijo Ne 'meno-PAVZA', ampak nov ZAGON Poglavja: 00:00:01 Uvod 00:00:55 Zakaj bi morale o menopavzi razmišljati že ženske pri 35. letih in kateri so prvi znaki? 00:03:06 Razlika med perimenopavzo, menopavzo in pomenopavzo 00:06:30 Kaj vpliva na dolžino perimenopavze in njen začetek? 00:10:46 Odnos družbe do menopavze in žensk v tem obdobju 00:13:44 Zakaj menopavze ne smemo enačiti s starostjo? 00:15:55 Hrana in menopavza 00:18:24 O vsestranski obremenjenosti žensk v tem obdobju 00:19:54 Ne meša se vam, to mine! 00:24:14 Ženske v menopavzi in delo – se zaradi menopavze raje umikajo? 00:29:25 Menopavza v drugih kulturah … in tudi o prehrani 00:38:29 Tveganje za srčno-žilne bolezni in druge telesne spremembe 00:43:03 Pomen telesne vadbe in pridobivanje teže 00:47:47 O povezavi menopavze in Alzheimerjeve bolezni in druge novosti v raziskavah in zdravilih 00:52:11 Kako lahko menopavzalni prehod kot družba bolje ozavestimo? 00:52:24 Pa prihodnjič?

Zdravo. Tokrat začnemo s kruhom, drožmi in krušnimi pečmi in se spomnimo "zabavnih trenutkov" iz pandemičnih dni, ko smo mrzlično lovili, maslo, kvas in vece papir. Peli razkrije svoje plane za postapokaliptični bunker, Aljo pa za bananovačo. Ker se v poglavju posvečamo Vogonom in ker vemo, da imajo radi birokracijo, predvidevamo tudi, da Vogoni zagotovo imajo v uporabi koleke za rekreativne namene (beri rekreativni seks), najbrž pa tudi za potebe ohranjanja vrste. Spomnimo se tudi na čudežne (6 mesečne) nosečnosti, torpedo, škandale in še kaj.

Današnja Frekvenca X je v znamenju pomladi. V tem delu leta je na severni polobli vse bolj očitno, da pomlad iz leta v leto prehiteva, to pa vpliva na hitrejše cvetenje rastlin in sproža neusklajenost razvojnih ciklov živali. Naša osrednja gostja bo Američanka Camille Parmesan, ki je kot ena prvih z raziskavami selitev metuljev v 90. letih prejšnjega stoletja empirično dokazala delovanje podnebnih sprememb na naravo. Maja Ratej ob njej gosti še vrsto slovenskih strokovnjakov, ki prehitevanje pomladi spremljajo v sadovnjakih, med opraševalci in pticami. Gostje: dr. Camille Parmesan, raziskovalni center CNRS v Franciji, vodilna znanstvenica pri IPCC, dr. Matej Stopar, Kmetijski inštitut Slovenije, dr. Danilo Bevk, Nacionalni inštitut za biologijo, dr. Al Vrezec, Nacionalni inštitut za biologijo. Zapiski: Akcija Pru Čmru Članek Camille Parmesan iz leta 2003 Fotografija: Ricardo B. Brazziell / Austin American-Statesman

Zdravo. Tokrat se lotimo revolucionarne ideje: petdnevnega vikenda - ali bolje rečeno, uvedbe dvelovnika. Ker se ljudje brez strukturiranega prostega časa hitro znajdejo v težavah, predlagamo sistemski pristop k podaljšanemu vikendu: več hobijev, več druženja, več pogovorov, obvezna praksa v gostinstvu, turizmu in med ključnimi poklici. Debatiramo tudi, kako bo to vplivalo na državo – predlagamo veliko idejo, od načrtnega raziskovanja Slovenije preko pohodniških izzivov in potencialnega razporejanja delovnih terminov. Zaphod je še vedno na Asgardu, mi pa na poti v boljšo prihodnost.

Zdravo. Tokrat v uvodu ugotovimo, da kljub novi digitalni uri, nismo nesrečni. Ker je ura (seveda) kitajske izdelave, se ne izognemo mednarodni in domači politiki, od tam pa do osamosvojitvenih junaščin ni daleč. Spomnimo se načela "Sam', da nau bol'" in priznamo, da bi bilo včasih bolje ne spremljati dnevnih novic. V 6. poglavju 6. knjige pridemo na Asgard, spoznamo Heimdalla in dejstvo, da malo znano dejstvo, da vikinške čelade z rogovi niso zares vikinške.

Zdravo. V tokratni epizodi se nadaljujemo z idejo, ki smo jo načeli že v prejšnji epizodi in to je, da je naš Bog (več kot očitno) že davno pokojen. Študiramo tudi, da se je najbrž skril že stoletja, preden je šel na oni svet. Bil je očitno že star in betežen in kličemo mu večno slavo. Toda, več kot očitno namreč je, da ga več ni. Zato debato rahlo razširimo in se bolj kot ne ognemo 6. poglavja, za na konec pa ugotovimo, da je Bog v bistvu Schrödingerjeva mačka: hkrati živ in mrtev, odvisno od tega, ali verjamemo vanj. Ne pozabite pa, da bi bilo na svetu veliko bolje, če bi vsak verjel v svojega Boga in ne težil drugim s to intimno izbiro.

Galaksije niso naključno porazdeljene v vesolju, marveč se rade družijo. Tokrat nas bo Dunja zapeljala v svet jat galaksij in drugih ogromnih sestavov, ki jih najdemo v vesolju.Hvala vsem, ki naju podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode | Adelaide Ames Fritz Zwicky Simulacija Illustris vesoljski teleskop eROSITANasveti: | [Portal v vesolje] Novice v najnovejšem podkastu Portala v vesolje, ki ga pripravlja dr. Jure JapeljOpazovanja: 29. marec: Messierov maraton in prijave na tekmovanje (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2024”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com Severni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/ Aplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij) Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

Kaj s svojo prisotnostjo v vrstah blizu predsednika ZDA sporočajo lastniki največjih tehnoloških korporacij na svetu? Postaja demokracija zaradi družbenih omrežij manj demokratična? In zakaj uporabniki vztrajamo, če nam vedno bolj prodajajo samo svojo različico realnosti?Odbiti ekipi se pridružuje kolegica s TV Slovenija Katja Štok, gost pa je televizijski voditelj, publicist in avtor številnih knjig Marcel Štefančič. Zapiski: FoMO: Če se ne bi rodil, bi bilo moje življenje povsem drugačno Odbit Discord

Kako zveni zlitje črnih lukenj? Ali pa, kako je slišati, če svojo izkušnjo okušanja piva prevedemo v melodijo? Kako nam lahko zvok pomaga pri predstavitvi podatkov o podnebnih spremembah? O znanosti ponavadi beremo ali pa jo gledamo, redkeje jo zgolj slišimo. No, danes jo bomo predvsem slišali. Uzvočevanje podatkov (ang. data sonification) omogoča neobičajen dostop do znanosti in podatkov ter aktivira tiste čute, ki jih doslej nismo povezovali s kognitivnim doumevanjem. Pred tokratno Frekvenco X zato le še tale popotnica: zaprite oči in napnite ušesa!Sogovorniki: dr. Lutz Bornmann, sociolog znanosti in dela na oddelku za znanstvene in inovacijske študije na upravnem sedežu društva Maxa Plancka v Münchnu, dr. Katharina Groß-Vogt, raziskovalka z Univerze za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, dr. Anka Slana Ozimič, docentka za kognitivno znanost na Oddelku za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete in članica Laboratorija za kognitivno nevroznanost, dr. Dunja Fabjan, astrofizičarka s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in članica Zavoda Cosmolab, Urban Pompe, predavatelj v Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo na Institutu Jožef Stefan, dr. Matevž Pesek, docent na fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja s pridobivanjem informacij iz glasbe. Zapiski: Zemljin srčni utrip Uzvočenje znanstvenega dela Loeta Leydesdorffa Black Hole Hunter Podkast Loud Numbers Aplikacija Two Tone Poglavja: 00:12:00 Podatkovno uzvočevanje na področju ozaveščanja o podnebnih spremembah 00:20:47 Kaj vse nam omogočajo različne razsežnosti oziroma lastnosti zvoka? 00:25:50 Nismo naučeni poslušanja podatkov 00:27:53 Uzvočevanje podatkov še ni standardizirano 00:31:16 Velik izziv so točne vrednosti 00:33:40 Uzvočevanje naredi znanost dostopnejšo 00:02:25 Kaj je podatkovno uzvočenje? 00:01:06 Kako so v 80. letih ob pomoči zvoka ugotovili, kaj ovira delovanje sonde Voyager 2 00:03:16 Kako zaznavamo in dojemamo zvok? 00:04:39 Sluha ne moremo kar “izklopiti”, zato je zvok primeren za opozorila 00:08:11 Geigerjev števec, eden prvih načinov uzvočenja nekega podatka 00:14:35 Zvoki, glasba in čustva 00:23:01 Kako zvenijo vonj, tekstura in okus piva? 00:30:18 Vsi podatki niso enako primerni za uzvočevanje 00:31:42 Učinek zabave s koktejli 00:32:40 Kako zveni trk črnih lukenj? 00:34:14 Podatkovno uzvočevanje ni "killer app"? 00:35:03 Prihodnost podatkovnega uzvočevanja? 00:36:40 Uzvočenje nastajanja tokratne epizode Frekvence X 00:38:56 Prihodnjič pa z različnih zornih kotov pogledamo na pandemijo koronavirusne bolezni

Zdravo. V tokratni epizodi se sprašujemo, kaj bo s svetom, če bomo do konca desetletja dobili pet triljarderjev, če bo peščica ultrabogatašev dejansko lahko posedovala ves svet in se sprašujemo o dejanski vrednosti in smislu denarja. Nato se posvetimo (električnemu) avtomobilizmu in izumimo dodatno turistično ponudbo za čakajoče na postajališču Lom. V drugem delu se posvetimo 6. poglavju 6. knjige, kjer spremljamo intervju za boga na planetu Nano, nato pa se nam utrne ideja, da je mogoče tudi naš bog že davno pokojen, le da tega nihče ne ve (ali pa da nam to dobro skrivajo) in tako izumimo lastno teorijo zarote.

Zdravo. V tokratni epizodi se spomnimo na tisto jezero, ki se je delalo da je gin s tonikom (iz 2. poglavja 3. knjige, ki smo ga obdelali v 72. epizodi našega malega podkasta). Govorimo tudi o predigri, korporativnih kazalcih uspešnosti, vaši podpori, kako si zapomniti notne črte in še marsičem. Vržemo se tudi v 6. poglavje 6. knjige, odpotujemo na planet Nano, na katerem debatiramo o birokraciji, kapitalizmu, veri in na koncu celo ustanovimo religijo, ki zapoveduje proste dni od četrtka do ponedeljka! Vse kar morate storiti, da se nam pridružite je, da se dotaknete zvočnika in se nam pridružite. Nedoganljiva je Njegova volja!

Odbita do bita v prvi epizodi devete sezone kliče čez lužo.Jaka Jakšič je inženir, od leta 2016 je zaposlen v ekipi, ki pri Googlu razvija verjetno najbolj znan prevajalnik na svetu. Kako deluje Google Translate v času vseprisotnih velikih jezikovnih modelov, zakaj bi v svetu, v katerem na vsa vprašanja odgovarja ChatGPT, sploh še uporabljali prevajalnike in kako dobro se razume s slovenščino, njenimi spremembami, narečji in slengom? Zapiski: Val 202 • Odbita do bita • Intervju: dr. Marinka Žitnik, Harvard Transformer (deep learning architecture) - Wikipedia Gemini (chatbot) - Wikipedia Google Translate adds 24 languages Anže Tomić (@anzet.eu) — Bluesky Maruša Kerec (@marusakerec.bsky.social) — Bluesky Odbit Discord Poglavja: 00:01:56 Predstavitev Jaka Jakšič 00:05:36 Kako deluje Google prevajalnik? 00:15:49 Od kje modeli črpajo podatke? 00:17:32 Kako Google prevajalnik sledi spremembam v jeziku? 00:19:06 Zakaj se Googlu slovenščina zdi pomembna? 00:21:51 Nič več težkih in lahkih jezikov, nazadnje dodani jeziki in jeziki, ki obstajajo samo v govorni obliki 00:24:45 Zakaj v času ChatGPT-ja uporabljati prevajalnike? 00:29:16 Učinkovitost jezikovnih modelov in okoljevarstvo 00:32:11 Etične dileme jezikovnih modelov

Søren Pagter je profesor fotografije v danskem Arhusu. Če nisi zvedav, ne moreš biti dober fotograf, pravi. Dobrega četrt stoletja se ob delu uči. Poučuje tudi po svetu in je član žirij. Na Finskem, Islandiji, v Nepalu, Iranu in drugje. Vesel je, da lahko spremlja mlade, ki razmišljajo, čutijo potrebo, da morajo nekaj spremeniti. Navdihujoče je, ko si v teh časih obdan s takšnimi ljudmi, pravi.Zapiski: Søren Pagter na Instagramu Zgodbe: Vse fotografira z enakim spoštovanjem in ljubeznijo kakor soproga med prebolevanjem raka Zgodbe: Bolj kot kjer koli upanje najde v trdoživosti ljudi

Zdravo. V 246. epizodi skačemo od filozofije do tehnologije in nazaj. Tokrat za vas testiramo kitajski in angleški veliki jezikovni model (LLM) in ugotovimo, da oba nista vredna niti para dingovih ledvičk, vsaj modela o1 in R1, medtem ko je zastojnski model 4o najmanj divje netočen. Objavimo rezultate vojne ankete in so pozitivni.Ugotovimo tudi, da se moramo najbolj paziti lastnih možganov, ker nas (nekatere) včasih pretentajo tako, da jim verjamemo leta, desetletja, v nekaterih primerih celo življenje. Po nekem čudnem naključju obdelamo tudi 6. poglavje do konca, v katerem ugotovimo, da je Velepotež lenuh in ustanovimo društvo Do asfalta.

Preden je Brent Stirton pri zgodnjih dvajsetih začel s fotoreporterskim delom, je nosil vojaško uniformo. Južnoafričan, ki živi v Združenih državah, je obiskal krepko čez polovico držav sveta. Objavlja v največjih svetovnih medijih. Tudi za National Geographic, New York Times, Le Figaro, Der Spiegel. Prejel je več prestižnih nagrad World Press Photo. Svoje delo jemlje kot poslanstvo in z vso resnostjo. Poroča o tistih zgodbah, ki po njegovem mnenju niso deležne dovoljšnje pozornosti. S fotografijami skuša ganiti ljudi, da bi se bolje informirali. Sodeč po odzivih, mu uspeva.Zapiski: Brentova fotografija mrtve gorile Uradna spletna stran Brent Stirton na Instagramu Zgodbe: Svetovno uveljavljeni fotografi na pobudo Slovencev znanje prenašajo v Boliviji Zgodbe: Vse fotografira z enakim spoštovanjem in ljubeznijo kakor soproga med prebolevanjem raka

Zdravo. Tokrat razglabljamo o tem, kako slišati umetno ustvarjene zvočne posnetke, ki jih generira umetna inteligenca, ne moremo mimo ideje o dvoglavem in trirokem predsedniku vlade in se ustavimo na družabnih omrežjih. Aljo povzame, da kljub temu, da si na internetu v svoji anonimnosti lahko kdorkoli, se večina ljudi odloči, da bodo kreteni. Od družabnih omrežij, ki bi jih lahko poimeovali Velepoteževo, se pogovor preseli k vprašanjem patriotizma, naroda in ostalih konceptov, ki smo si jih ljudje dobesedno izmislili, za dalj časa pa se ustavimo pri hipotetičnem vprašanju, ali bi bili pripravljeni iti v vojno za svojo državo. O knjigi tudi tokrat bolj kot ne za vzorec.

Bodo astronavti v bližnji prihodnosti res gojili (in jedli) krompir na Marsu, kot je to počel Matt Damon v filmu Marsovec? S prof. Roberto Paradiso (Univerza Federico II v Neaplju) se pogovarjava o gojenju in zalivanju rastlin v breztežnosti, o uravnoteženi astronavtski prehrani in o učinkih ekstremnih pogojev na rastline. Hvala vsem, ki naju podpirate ali boste podprli na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! — Zapiski epizode | Paradiso, De Pascale 2021, Bioregenerative systems to sustain human life in Space: the research on higher plants De Pascale et al. 2021, Biology and crop production in Space environments: Challenges and opportunities ESA consortium MELiSSA - Micro-Ecological Life Support System Alternative Nasveti | [Radiolab] Rezultati natečaja poimenovanja Zemljine kvazilune Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2024”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com Severni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/ Aplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij) Planetarij na računalniku: Stellarium ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

Smučarija, OnlyFans, Trump, Musk, Kanye, TV Poper… Košarka. V tem vrstnem redu. Ko pride na vrsto, pa v zobe vzamemo veliko NBA članov, ki so presenetili ali razočarali. Tokrat nič o Dallasu. VV. Džija! ZAPISKI (what, kr zapiske mamo): OnlyFans v ZDA Elon vs Kanye bolanija Barron in Elon Forgettable NBA moments Antoine Walker je […]

Kuhati je Dimitri Chapelle začel kot najstnik. To je bilo vse, kar je lahko počel doma po športni poškodbi. Izšolal se je za slaščičarskega mojstra in videl mnogo sveta. Delal je v elitnih restavracijah, a se je zvezdicam odpovedal v zameno za prosti čas. Njegova strast so dolgi teki po gozdnih stezicah in hribih. Na tekmah v Sloveniji je med najboljšimi tekači. Za še hitrejše čase pa ima preveč rad življenje, vključno s hrano in vinom. Je le Francoz, pravi.Zapiski: Dimitri Chapelle na Instagramu tekaški dosežki slaščičarna, kjer dela

Ana María Arévalo Gosen je venezuelska fotografinja, ki živi v Madridu. Med drugim je dokumentirala življenje v ženskih zaporih Latinske Amerike in fenomen najstniškega starševstva v Venezueli. Sodeluje tudi s Pulitzerjevim centrom, New York Timesom in National Geographicom. Leta 2016, leto dni po poroki, je soprog Filip zbolel za rakom na modih. Njegovo pot do ozdravitve in njuno življenje je fotodokumentirala. Takrat je zares spoznala, kako delati. Ljudi mora fotografirati z enako ljubeznijo in spoštovanjem, kakor je tudi svojega soproga, pojasnjuje.Zapiski: Osebna spletna stran Ana María Arévalo Gosen na Instagramu Women behind the lens: capturing the ‘eternal days’ of female inmates in Venezuela These Nuns Were Excommunicated but Won’t Leave Their Convents Foto: Antonio Davila

Zdravo. Živahni klepet o življenju, vesolju in sploh vsem tokrat začnemo z glasnostjo, nadaljujemo z misijo na Mars, ki nas čaka v svetleči prihodnosti, ki se jo tako želimo. Opozarjamo, da kondomi NISO za večkratno uporabo, zato je tokratni naslov epizode še bolj zavajajoč (še posebej, ker se spet pogovarjamo o mokrih maijcah). V epizodi boste lahko slišali tudi o koči na plaži, Milgramovem testu, veganske usnju, kljub zabavi in divjim štosom je vredno ponoviti: varna spolnost je zelo pomembna in je vredno biti pozoren če jo raziskujete na tem planetu ali na sosednjih. Aja, še to: če so vas ugrabili vesoljci, se nam javite. Discord, dopisnice ali družabna omrežja čakajo, da se nam oglasite. Hvala!

Raziskovalci na Centru za jezikovne vire in tehnologije gradijo veliki jezikovni model za slovenski jezik. Ime mu bo GaMS. Da bo GaMS dobro deloval, pa potrebujejo 40 milijard besed, zato vabijo k sodelovanju prav vse. Več besed zberejo, bolje bo GaMS deloval. Zbirajo kratke zgodbe, seminarske naloge, eseje, elektronsko pošto, dnevniške zapise. Zapiski: Besedila lahko oddate s spletnim obrazcem na spletni strani povejmo.si. Z GaMS-om lahko poklepetate tu. Septembrska oddaja Jezikanje: Generativna Slovenščina? Da! Posnetek strokovne razprava Izzivi in dileme pri gradnji velikega jezikovnega modela za slovenščin

Zdravo! V tokratni epizodi se najprej z nostalgijo ozremo na različne načine shranjevanja podatkov – od disket in papirja do sodobnih trdih diskov. Kmalu pa se spomnimo, da je prav danes »najbolj depresiven ponedeljek v letu« in upamo, da ga ob poslušanju naših (rahlo zmedenih) razglabljanj o življenju, vesolju in sploh vsem preživljate vsaj malce bolj veselo. Med drugim se poigravamo z idejo, ali bi prihodnje tehnologije morda lahko omilile negativna čustva ali celo pomagale pri zdravljenju depresije. Omenimo tudi smučarske skakalnice, solze, Marvina, pajke, metamorfoze, morje in še marsikaj. Če potrebujete pomoč ali le pogovor, se obrnite na nekoga, ki mu zaupate – in ne pozabite, da tudi na najsivšem dnevu lahko najdete kanček svetlobe.

Jure in Anže o ljubezni do znanih oseb in spet o stropnih lučeh! Če ti je Opazovalnica všeč, jo lahko podpreš in dobiš mini dodatno epizodo. Hvala. Opazovalnica #121 Zapiski: what is this guys? : r/Filmmakers Algol by Brionvega: the iconic 11″ screen TV that looks at you Gen Z wage war on ‘the big […]

Zdravo. V tokratni epizodi testiramo pristop "direkt na trak", obdelamo novoletne zaobljube in vam povemo, da se jih ta teden (nekateri) še držite. Zdržite, bravo! Za suhi mesec (ali mesec brez pijače) strokovnjaki predlagajo februar, ker ima 3 dni manj kot januar. Tudi o odvisnostih, dopaminu in intervjuju Anne Lembke v podkastu DOAC je govora. In učiteljih in učencih. Spomnimo se tudi najljubših pijač iz madosti (Deit, Swing, ribezov sok) in se sprašujemo, če je nakupovanje daril res večji stres kot obdarovanje, obdelamo drugačne zapravljivčke, ugotovimo, da v oglaševanju vžge samo še šokiranje in se spomnimo na Fenchurch v mokri majici ter Arturja in njegove skrite misli, ki niso tako skrite, saj jih pozna vsaj še ladijski računalnik Thorove bivše vesoljske ladje.

Brbotajoče. Tako bi lahko opisali leto 2024 v umetni inteligenci. Jezikovni modeli postajajo multimodalni, na osnovi besedilnih ukazov dovršeno ustvarjajo video in avdio vsebine; orodja so vse bolj personalizirana, razmahnili so se tudi odprtokodni projekti. Kaj umetna inteligenca zmore danes, preverjamo v tokratni Frekvenci X. Še to: Žal se nismo mogli izogniti omembi imen velikih korporacij. To ni reklama, le prelet tem, ki trenutno najbolj odmevajo na področju umetne inteligence. Strokovni sodelavec je dr. Matej Huš.Gostje:Marko Grobelnik, Inštitut Jožef Stefandr. Simon Krek, Center za jezikovne vire in tehnologije, Univerza v LjubljaniTomaž Savodnik, Zavod za informacijsko družbo, avtor jezikovnega modela TinySLlamadr. Aleksander Sadikov, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani Zapiski: Želite pomagati pri zbiranju besed za slovenski veliki jezikovni model? Besedila lahko oddate na tej spletni strani. Zbirajo seminarske naloge, kratke zgodbe, eseje, tudi korespondenco elektronske pošte - prav vsako besedilo šteje. Jezikovni model, naučen na 9,2 milijarde besed, lahko preizkusite tu. Sora Gemini O testiranju o1 Primer glasbe, ki jo ustvarja umetna inteligenca Primer podkasta, ki ga ustvari umetna inteligenca NotebookLM Poglavja oddaje: 01.40: Kaj za iskanje po spletu uporabljajo mimoidoči v Ljubljani? 02.52: O o1 in tem, ali ima res samoohranitveni nagon 08.42: Ključni mejniki v orodjih umetne inteligence od leta 2017 do danes 11.10 Nobelove nagrade leta 2024 in umetna inteligenca 13.15: O Sori in ustvarjanju avdia in videa iz besedila 15.00 Prevešamo se k multimodalnim modelom 18.38 Primer Gemini 21.10 Bodo agenti naslednja velika stvar? 25.50 Umetna inteligenca ustvarja podkaste 27.56: Razmah odprtih in odprtokodnih projektov 29.50 Tomaž Savodnik o svojem modelu 32.00 O jezikovnem modelu, ki ga pripravljajo v Centru za jezikovne vire in tehnologije 34.34 Kako lahko pomagamo slovenskemu modelu? 35.35 O AI Aktu in tem, ali gre v pravo smer? 38.20 Zlorabe modelov sinteze govora 40.36 Kaj bo zaznamovalo leto 2025? 48.15 Kaj pa prihodnjič?

Zdravo. V prvi epizodi v letu 2025 smo z vami "sveti trije kralji", ki se tokrat pogovarjamo o vitezih, stripih in novoletnih zaobljubah. Povemo vam, da boste tudi letos preveč zapravali za zaobljube, ki se jih ne boste držali, zato predlagamo pol ure hoje dnevno in poslušanje podkastov vmes. Spet govorimo o domačih živalih, Zi pove, katere pasme kinologi odsvetujejo, dodamo pa še, da ne kupujte psa kot darilo, oz. če da se pred nakupom živega bitja preizkusite s kakšno lončnico (ali dvainštiridesetimi). Ker smo v začetku leta, povemo, da piknik letos bo. Spomnimo se tudi na številko 988, teletekst, konec sveta (ki, če pride, naj pride zjutraj ali čez vikend, da človeku ne bo treba po nepotrebnem v službo) in vam želimo leto polno ljubezni (rad' se 'mejte), sreče (lepo se 'mejte) in mirnosti (samo brez panike).