Podcasts about zapiski

Tokrat se na terenu pridružimo strokovnjakom Nacionalnega inštituta za biologijo, ki se posvečajo cianobakterijam in njihovim toksinom. Ob Velenjskemu jezeru opazujemo, kako poteka vzorčenje vode ter se z vzorci vrnemo v laboratorij, kjer preverimo, kaj lahko v njih vidimo s pomočjo mikroskopa. Govorimo pa tudi o tem, na kaj moramo biti pozorni, ko se odločimo za plavanje v naravnih kopalnih vodah, oziroma ko vanje spuščamo svoje pse.Sogovornici: dr. Tina Eleršek, ekipe Ciano SLO na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) Nika Tivadar, Ciano SLO, NIB Zapiski: Ciano SLO Skrivnosti slovenskih motnih voda

Zdravo! Tokrat začnemo tam, kjer se je vse začelo, torej pred velikim pokom. Ker najprej je bil nič. Potem pa veliki pok, potem pa je vmes vskočil Bog in peti dan ustvaril ptice. Sprašujem se tudi, če je bil človek očitna napaka ob koncu šihta. Nadaljujemo z dogodivščinami mladega Boga, njegovim šolanjem, potem pa zavijemo še k veliki noči in večnemu vprašanju, kako je mogoče, da o Jezusovem življenju vemo skoraj vse, samo datuma njegovega vstajenja ne. Na koncu ugotovimo, da prihodnost svetleča, umetna inteligenca pa še vedno potrebuje človeka, ki zna brusiti nož. Za konec razložimo še, zakaj je naša resnica edina prava. ☀️

Zagreb je zanimivo mesto tudi zaradi grafitov – tako klasičnih napisov na zidovih kot bolj umetniških poslikav. Pionir tamkajšnje grafitarske scene Krešimir Golubić (Leon GSK) nas vodi po hrvaški prestolnici, kjer imajo tudi posebno street-art ulico. “Proletarci vseh dežel, kdo vam pere nogavice,” pa je še vedno kulten zagrebški grafit.Zapiski: Instagram profil Leon GSK Zgodbe: Muzej novega vala v Zagrebu Zgodbe: Projekt Spomenar Komadi: Pit i to je Amerika

Zdravo. Tokrat začnemo z opažanjem, da je kampiranje lahko naporno. Zjutraj greš po kruh, sosed ti ponudi travarico in dan je (lahko) hitro pri koncu. Rešitev je obisk kampa, kjer ne poznaš nikogar, namesto alkohola izbereš šport in si pravi Slovenec ali Slovenka. Vmes fantaziramo o bifeju ob koncu travnika z rostfrej šankom in tretjo mizo od šanka za goste, ter razložimo, kaj točno je L.O.J.Z. (lačen, osamljen, jezen, zmatran) in zakaj Satan nikoli ni zmatran. Začuda se dotaknemo tudi knjige in ugotovimo, da je za izumiranje kapaka kriva menjava štafete: prvih par milijard let je imela evolucija stvari pod nadzorom in je šlo vse kar v redu, potem je zadnjih par tisoč let stopil zraven še bog in od takrat gre navzdol. Ubogi kakapo je čisto v redu shajal, dokler niso prišli v enačbo ljudje. Ugotovimo tudi, da je novi BRT pravzaprav baterijski avtobus, ki ga prodajajo kot tramvaj, in nestrpno čakamo prvo razglednico iz Bauhausa.

„Maja Krasowska. Zwierzenia. Zapiski niezwykłej dziewczyny z lat 1942–1944” to przejmujący zapis dorastania w czasie niemieckiej okupacji. W osobistych notatkach Maja opowiada o rodzinie, przyjaźniach, pierwszych uczuciach i młodzieńczych rozterkach, ale także o bombardowaniach Warszawy, wojennym lęku oraz marzeniu o włączeniu się w działalność konspiracyjną.Dziennik Mai Krasowskiej od zapomnienia uratowała Lidia Kulczyńska-Pilich. Wybrane fragmenty książki czyta Hanna Tracz.

V poletni različici Frekvence X Xkurziji vas danes peljemo na jug Francije, v sončno Provanso, kjer raste fuzijski reaktor ITER, ta hip najbolj kompleksen inženirski projekt na svetu. Znanstveniki z vsega sveta želijo v njem ukrotiti plazmo pri neverjetnih 150 milijonih stopinj Celzija in če jim bo uspelo, bomo na Zemlji lahko rešili marsikakšno energetsko zagato. Maja Ratej se je na odpravi, ki jo je organizirala Znanost na cesti, z Valovim mikrofonom podala na velikansko gradbišče prihodnosti, med mogočna dvigala in najzmogljivejše magnete ta hip na svetu in med drugim izvedela, da bi lahko v fuzijskem reaktorju zgolj ena sama porcija goriva v velikosti navadnega ananasa nadomestila kar 22.000 ton premoga. Sogovornika: Sabina Griffith, vodja komuniciranja z javnostmi v ITER-juGašper Renko, Cosylab   Zapiski: Nedavna Frekvenca X o napredku na področju fuzije (15. 10. 2026) ITER

Zdravo. Tokrat začnemo z drobečim poletjem, ki ni indijansko poletje, ampak nekaj čisto drugega: dva dni sonce, potem tri dni dežuje, vmes pa ti odnese streho. Temperature vmes nihajo, kar se da. Nadaljujemo z življenjskim nasveto za obisk trgovin z železnino: pridi v kombinezonu, pa ti nihče ne bo skušal prodat tistega, kar nočeš. Če pa si res drzen in bi rad živel polno življenje, obleci rdečo srajco in se sprehodi po Bauhausu. Vmes ugotovimo, da je nova plača ista kot stara, bencin pa je šel gor (za kar je seveda kriv Golob). Predlagamo tudi civilno iniciativo za ljudski nuklearni program: dva reaktorja na severnem in južnem tečaju, ki bi ju lahko sami pognali v luft, če se države, ki imajo jedrske konice začnejo zajebavati z raketami. Naj gre svet zares s tečajev!

Retro je hit tudi na družbenih omrežjih, vendar je večina poskusov ustvarjanja vizualnega časovnega stroja s pomočjo umetne inteligence precej neposrečenih. Projekt Spomenar zagrebškega režiserja Filipa Filkovića je prepričljiva izjema. S spretno režijo, premišljeno uporabo avtorskih materialov in vživetim pripovedovanjem je ustvaril AI video posnetke, ki nas vračajo v čas vaše in naše mladosti. Zapiski: Instagram profil projekta Spomenar Spomenar: Vrnitev analogne generacije Spomenar: Ko je sonce iskalo senco Spomenar: Otroška soba Spomenar: Živčara Spomenar: Trgovina osemdesetih Frekvenca X: Spomini

Zdravo. Tokrat začnemo s poročilom s terena: paritvenik klic v kampu je bil divji, ljudje so celo jokali. Poročajte tudi vi. Poročamo tudi, da se retrogradni Merkur končuje, angelčki parkiranja so očitno na dopustu, Zi pa poroča, da je videl še enega (dva) Instgramarja, ki sta se delala, da sta v Matrici. V kader pridejo tudi mlin, krušna peč in topel kruh. Preden se posvetimo knjigi, izpeljemo alegorijo, ki daje epizodi naslov: volilci se navdušujejo nad ljudmi, ki so jim podobni, s katerimi bi šli lahko na pir, ampak avion naj vozi tisti, ki ga zna. Enako velja za zdravnike in še marsikatero branžo. Najbrž kar vse. Ta teden predlagamo res odlično plažno branje: knjigo Zadnja priložnost, četudi govori o izumirajočih vrstah.

Na Ravnah na Koroškem je 14 žensk skoraj desetletje šivalo veliki gobelin z nenavadnim motivom motnje na televizijskem zaslonu. Slikarka Katja Felle je upokojenke navdušila za projekt, v katerem so v 11.704 urah šivanja naredile kar tri milijone vbodov ter porabile več kot 15 kilometrov prejic v 50 barvnih odtenkih. V Slovenj Gradcu zdaj začenjajo šivati nov veliki gobelin, katerega motiv je ustvarila umetna inteligenca.Gobelin so pod mentorstvom Katje Felle šivale: Mira Blodnik (rekordnih 1708 ur), Silva Dover, Marija Veržun, Marija Mravljak, Senija Grenko, Tatjana Pečečnik, Vida Jaušovec, Nada Jakopin, Jožica Mikic, Jelka Lečnik, Romanca Šart, Metka Slivnik in Zvonka Božič.  Foto: Nika Hölcl Zapiski: Ime tedna: Katja Felle Proces šivanja - reportaža lokalne TV

V tretjem izboru tem Frekvence X se najprej podajamo v gozd, kjer premišljujemo o različnih vidikih sonaravnega upravljanja našega planeta. Spori in konflikti so del našega življenja, ključna veščina pri njihovem reševanju pa so pogajanja. Živimo tudi v vojni strahov. Naše strahove ojačujejo politika in algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši od upanja? Zapiski: Skrivnosti dobrih pogajalcev: policijska pogajanja in mediacija Skrivnosti dobrih pogajalcev: diplomacija in politika Sonaravno upravljanje planeta: sekati ali ne sekati Sonaravno upravljanje planeta: po sledeh volka Slavca Vojna strahov

Zdravo. Začnemo s črno kartico, nadaljujemo s fuzbalom in pristanemo pri definiciji normalnost. Ugotovimo, da smo vsi skupaj zavili s Titove poti. Še posebej Janez Janša, ki je bil njega dni zagret komunist, da ne rečemo marksist in zelo radi bi se pogovarjali o Kapitalu z njim. Spomnimo se tudi na epohalno pesnitev Kocbekovega priznanja SGK Skala, ki ga je Janez dobil daljnega leta 2021, mi pa smo oboževalci že od takrat. Odlično poletno branje.Nadaljujemo z evolucijo, poletno vročino brez gobe na nebu in sledilno skledo, ki pa je del 4. poglavja knjige, ki se je tako dobro izogibamo te dni, slučajno pa izvemo, katerega ptiča iščejo Douglas in ekipa: to je kakapo, novozelandska nočna papiga s hudim basom, katere samci so tako leni, da samice iščejo samce tudi 30 km stran.Če boste uporabili paritveni klic v kampu, to storite na lastno odgovornost!

Pełny tekst opisu zamieściliśmy na stronie internetowej naszego projektu: https://2historykow1mikrofon.pl/wina-i-kara/ Wymienione w czasie audycji publikacje i materiały: - Beowulf, reż. Robert Zemeckis, USA, 2007 https://www.filmweb.pl/film/Beowulf-2007-193460 - Tobias Buck, Ostatni proces. Niemieckie rozliczenia z nazistowską przeszłością, Czarne 2026 https://czarne.com.pl/katalog/ksiazki/ostatni-proces - Hans Killian, Chirurg na wojnie. Zapiski z piekła frontu wschodniego, Znak 2026 https://www.znak.com.pl/p/chirurg-na-wojnie-zapiski-z-piekla-frontu-wschodniego-hans-killian-269450 - Pressebilder zur historischen Klosterbibliothek St. Marienthal, https://www.slub-dresden.de/ueber-uns/presse/pressebilder/pressebilder-zur-historischen-klosterbibliothek-st-marienthal - The Siena Recommendations on Contested Histories and National Minorities, https://resources.osce.org/sites/default/files/documents/publications/2026/06/OSCE%20Siena%20reccomendations.pdf - Wystawa: DIE KIDS SIND NICHT ALRIGHT!, https://kgi.ruhr-uni-bochum.de/portfolio-item/ausstellung-die-kids-sind-nicht-alright-im-museum-unter-tage-7-5-bis-13-9-2026/ ... Krzysztof Ruchniewicz Blog: www.krzysztofruchniewicz.eu Facebook: www.facebook.com/krzysztof.ruchniewicz.3 Instagram: www.instagram.com/ruchpho/ Przemysław Wiszewski Blog: www.przemysławwiszewski.pl Facebook: www.facebook.com/przemyslaw.wiszewski Instagram: www.instagram.com/przewisz/ Twitter: twitter.com/wiszewski Do nagrania intro i outro wykorzystaliśmy utwór RogerThat'a pt. „Retro 70s Metal” (licencja nr JAM-WEB-2020-0010041) oraz Source: BBC Sound Effects: Clocks: Striking - Merton College, Oxford - 1/2 hour (https://sound-effects.bbcrewind.co.uk/search?q=Chapel%20bells%20-%20Magdon%20College%20Oxford)

Zdravo. Tokrat začnemo z razmišljanjem, kako bi z našimi žametnimi glasovi zjutraj razveseljevali vaše sosede v kampih. Spomnimo se višjih plač, ki jih je obljubljala nova vlada in ugotovimo, da junijska še ni bila razbremenjena, kot so obljubljali, saj je bila zadnja Golobova. Vmes obdelamo pasivni dohodek, investiranje regresa v orožarske delnice, nemške tanke inženirstvo iz II. svetovne vojne in kitajsko taktiko. Nadaljujemo o goloti. Sprašujemo se, kdaj je sprejemljivo biti nag in kdaj ne, kdo se je s kom o tem zmenil in zakaj se nihče več ne udeležuje simpozijev in debat na to temo. Ugotovimo, da če ti ne moreš tiča kontrolirat, je mogoče problem v tebi in ne v okolici. Od golote preidemo k knjigi, v kateri prispemo do ledenikov. Bill Black pove, da si je nekoč skoraj zakuril roke z bencinom prepojenimi rokavicami, ko si je prižigal cigareto. O vaših izkušnjah z grebeni ali goloto nam pišite na Discord ali na dopisnice.

Najprej deliva vtise z mednarodne konference o komuniciranju astronomije v Jerevanu. Obiščeva armenski observatorij, raziskujeva bogato zgodovino tamkajšnjih teleskopov in predstaviva nekaj najpomembnejših dosežkov armenskih astronomov, ki so pomembno prispevali k razvoju sodobne astronomije.V drugem delu se posvetiva Sončevim in Luninim mrkom. Pogovarjava se o letošnjem popolnem Sončevem mrku, razloživa, zakaj so mrki tako posebni, ter se sprehodiva skozi nekaj najbolj zanimivih zgodb iz njihove zgodovine. Kako so z njimi povezani Einstein, odkritje helija, in celo nadzvočno letalo Concorde? Prisluhnite.Odzive, mnenja in želje nama lahko posredujete na družbenih omrežjih, na email naslov ali pa v anketi.Hvala vsem, ki podkast podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode |Astrofizikalni observatorij Byurakan v ArmenijiMarkarianova veriga galaksijZanimiva zgodovina Schmidtovega teleskopa na Observatoriju Byurakanvideoposnetki s konference IAU CAP 2026 (Communicating Astronomy with the Public) in najin prispevek o podkastuPotek popolnega Sončevega mrka 12. avgusta 2026Knjiga No Shadow of a DoubtPopolni Sončev mrk leta 1999 iz občine Šalovci v PrekmurjuOdkritje helija med popolnim Sončevim mrkom leta 1868Zakaj mrki potujejo od zahoda proti vzhodu?Opazovanja:(Youtube video) Zakaj ne nastanejo Sončevi in Lunini mrki vsak mesec ob polni Luni oziroma mlaju? Lunin mrk 28. avgusta 2026 (osnovni podatki na strani NASA Eclipse)Koledar meteorskih rojev (tudi Perzeidi) na spletni strani Mednarodne organizacije IMO(knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2025”⁠⁠⁠Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠Vesoljsko vreme na Space Weather.comSeverni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/Kometi: stran Observatorija Črni Vrh o opazovanju kometovAplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij)Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)Podkast Portala v vesolje: Povezava na Spotify, avtor: Jure JapeljPodkast Temna stran Lune je del mreže aktivnosti Zavoda Cosmolab: https://www.cosmolab.si

Zdravo. Tokrat začnemo s shortsi, ki jih vsi po malo sovražimo, a se jim ne moremo upreti, ker algoritem ve, kaj rabimo. Ugotovimo tudi, da Apple največ zasluži z dodatki in da Garmin po kapljicah dozira funkcije, ki bi jih ura tako ali tako že imela. Vmes se spomnimo na MacGyverja, ki bi danes lahko imel milijone naročnikov na YouTubu, pa na Aziza Ansarija, ki s flip telefonom živi kot rebel proti stroju (a ima verjetno pametni telefon v predalu). Piknik je bil, čeprav je bil tudi prestavljen, kljub vsemu pa zdaj že načrtujemo, kje bi naredili naslednje druženje. Gallusoa dvorana je v igri, Kino Šiška tudi, Orto bar, bi Cankarjev dom bi bil super. Karte rezervirajte na hvalazavseribe.si. Na koncu razkrijemo še škandal stoletja: nočno delo na primorski avtocesti je čisti nateg. Trije študenti za 9 evrov na uro se prekladajo pod reflektorji, dela pa ne nobeden. Preverite še vi in poročajte na Discordu.

Klepetalniki, ki jih poganja generativna umetna inteligenca, ne obljubljajo le odgovorov na številna naša vprašanja, ampak nakup oblačil znotraj platforme ali rezervacijo dopusta. Kako uporaben bo digitalni osebni asistent? Priporočilni algoritmi krojijo naš okus. Bi se brez digitalnega marketinga ali časovnice na Tik Toku znali odločiti, katera je najboljša serija tega poletja? V 2026 (spet) resno razmišljamo o trajnosti digitalnih naprav in se (spet) sprašujemo, kako bi internet lahko naredili prijaznejši.Maruša, Anže, Ana in Katja so tradicionalno izbirali štiri odbite teme in se v studiu srečali zadnjič v 10. sezoni. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

Zdravo. Tokrat začnemo z vprašanjem, kdaj prihaja nova svetleča prihodnost (višjih plač še ni), spotoma odkrijemo, kdo je današnji nesponzor, mi pa že tako ali tako naročamo zobe na Temuju, dokler je poštnina še ugodna. Po novem se ne smemo več tako fokusirati na denar (to sicer pravijo tisti, ki so za denar) in da je rešitev več dela. Vmes ustanovimo sindikat digitalnih delavcev in podkasterjev, ker so nam vzeli držala za pivo. Ko se končno spomnimo, da imamo v rokah Zadnjo priložnost, ugotovimo, da knjigo sicer beremo, o njej pa govorimo bolj malo. Tokrat smo še vedno pri četrtem poglavju in Billu Blacku. Zaključimo z razglednicami slovenskih mest in vprašanjem, ali ima Dravograd grad (ima, iz leta 1161) in zakaj se sploh tako imenuje. Sumimo, da je Befel prišel iz Beograda, kar bi bilo treba nujno raziskati. Parlamentarna komisija se že ustanavlja.

Postojnčanka Silva Bajc je bila na seminarju v Strunjanu. Pod večer se je sprehodila po zapuščenih solinah in napisala enega najlepših slovenskih komadov. Besedilo je poslala skupini Faraoni, pokojni Enzo Hrovatin pa je verze uglasbil in zapel na Melodijah morja in sonca leta 2001. Solinar ni zmagal, uspešnica “za poroke in pogrebe” je postal šele z leti. Tam, kjer “le galebi krožijo v siju sončnega objema”, je Solinarja posebej za Val 202 zapel Slavko Ivančič. Zapiski: Originalna izvedba Faraonov iz leta 2001 Komadi: Daleč je za naju pomlad Komadi: Na dnu morja

Ob vsesplošni uporabi generativne umetne inteligence se sprašujemo, če so veliki jezikovni modeli lahko pristranski? Zakaj Muskov Grok ali kitajski DeepSeek veljata za desno usmerjen model, drugi komercialni modeli (Chat GPT, Gemini, Cloude, ..) pa levo, liberalno usmerjene? Je generativna umetna inteligenca lahko politično nevtralna in kako kulturno pogojene razlike med nami razume slovenski model GaMS. Kako bi odgovoril na vprašanje, kateri klub je boljši? NK Maribor ali NK Olimpija? Prof. dr. Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko raziskovalno dela na področjih umetne inteligence, strojnega učenja, obdelave naravnega jezika in analize omrežij. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:01:35 Kako pristranska je generativna umetna inteligenca? 00:04:18 Politični kompas jezikovnih modelov 00:08:21 Površinska vs. globoka pristranskost in etične dileme 00:11:05 Komercialni vs. odprtokodni modeli in tri faze učenja 00:13:43 Kako oblikovati objektivne ukaze (prompte)? 00:17:00 Tožbe proti tehnološkim velikanom in pravna odgovornost 00:20:40 Filtriranje podatkov in problem spletnih komentarjev 00:22:48 Kulturno prilagajanje umetne inteligence 00:24:59 Slovenski model GAMS in prihodnost razvoja

V Frekvenci X se tokrat podajamo v dediščinsko znanost, ki odpira nova okna v preteklost in spreminja naše razumevanje zgodovine, umetnosti in kulturne dediščine. Kaj lahko rentgenski žarki razkrijejo o skrivnostih, skritih pod površino mojstrovin največjih slikarjev? Kako kemija, fizika in podatkovne znanosti pomagajo odkrivati zgodbe faraonov, starodavnih civilizacij in svetovne kulturne dediščine? Ob mednarodni konferenci, ki je minuli teden na Bledu povezala vodilne svetovne strokovnjake na tem področju, bomo med drugim gostili direktorja Egipčanskega muzeja v Kairu ter raziskovalca, ki s pomočjo rentgenskih analiz in drugih naprednih metod razkriva skrite plasti znamenitih slikarskih umetnin. Gostje: Matija Strlič, vodja Centra odličnosti za zeleno dediščinsko znanost Ali Abdelhalim Ali, generalni direktor Egipčanskega muzeja v KairuGeert Van der Snickt, profesor na Univerzi v Antwerpnu, konservator-restavrator in kemik Maite Maguregui, raziskovalka na področju analizne kemije in dediščinske znanosti, profesorica na Univerzi v Baskiji Carl Heron, direktor znanstvenih raziskav v Britanskem muzeju (z njim se je za Radio Prvi pogovarjala Nina Slaček) V Xpertizi (od 23 min 56 s naprej) gostuje Peter Mastnak Sokolov, ki na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani preizkuša nova učinkovine za zdravljenje nevrodenegerativnih bolezni. Zapiski: Radiovedni: Po čem imajo vonj knjige? Poglavja: 00:01:03 Kakšen je vonj mumij in o multidisciplinarnosti moderne egiptologije z direktorjem muzeja v Kairu 00:06:23 Kako se v Britanskem muzeju lotevajo preučevanja mumificiranih živali 00:12:43 Ko iz slavnih slikarskih platen izstopijo stoletja nevidne plasti 00:16:32 Kaj sploh je dediščinska znanost in kaj ji je v zadnjem času dalo pospešek? 00:19:35 Maite Maguregui: Zakaj to počnemo? Da prispevamo k ohranjanju dediščine na trajnosten in odgovoren način. 00:23:56 Xpertiza: Peter Mastnak Sokolov

Zdravo. Tokrat začnemo z robotom v McDonald'su in se spomnimo naslov za podkast, ki ga še ni. Mogoče pa bo. Mi se sprašujemo o svetli prihodnosti, napovedujemo znižanja DDV na osnovna živila in dvig splošne stopnje. Sprašujemo se tudi zakaj davčne razbremenitve nekako praviloma pristanejo v žepih tistih, ki imajo žepe že tako globoke, in zaključimo, da bi moralo goreti več gradov, pa bi bilo mogoče bolje. Pozdravimo hupi fruda Primoža (in ekipo) in si zarolamo album Radioheadov, ki ima prav posebnobno mesto med hupi frudi. Dotaknemo se še problemov z metrikami in čakamo, da pride plačilni dan. Po vzoru Aleša Debeljaka se odločimo, da bomo tudi sami začeli pisati razglednice prijateljem. Čao, Daki.

Leopold I. je ob 70-letnici Vlada Kreslina za Izštekane napisal predzgodbo komada Tista zakartana ura. Srebrna ura, ki jo je Vladov dedek prinesel s soške fronte in jo kasneje zakartal, se je po dolgih letih sicer vrnila h Kreslinovim v Beltince, a kaj se je s to isto uro dogajalo med vojno? Raper iz Gornje Radgone pripoveduje (protivojno) zgodbo, kako “padajo, padajo srca in križi, mladi fantje na Soči, Nadiži.” Zapiski: Tista zakartana ura - Leopold I. na Izštekanih 2023 Tista zakartana ura - Vlado Kreslin (originalna zgodba) Komadi: Gledal tvoje sem oči sanjave Komadi: Daleč je za naju pomlad

Zdravo. Tokrat ugotovimo, da nas lahko reši samo še selitev na druge planete, kjer bomo (najbrž na žalost) počeli iste stvari kot tu. Obdelamo razliko med teroristi in borci za svobodo (terorizem je samo vojna z manjšim budžetom) in se vprašamo, ali je prihodnost farmacije v drogiranju v športne in rekreativne namene.Do Nove Zelandije v 4. poglavju ne uspemo priti, ker se pogovarjamo o uporabi mamil v službene ali za študijske namene in ugotovimo, da v te svrhe teh stvari res ni za jemati. Razen, če jih časti služba. Do mirnosti se da priti tudi na drugačne načine (meditacija, dihanje, skupnost, …). Rokenrol pa je itak boljši s tremi piri v riti, ni pa slab niti brez.

Mile Rupčić je zagrebški igralec in kantavtor, ki živi v ZDA. Napisal je zgodbo o svojem hrvaškem dedku, ki je pred stoletjem delal v ameriških rudnikih. Komad je za svojega vzel celo kultni Johnny Štulić, frontman skupine Azra. Pit i to je Amerika tako ostaja praktično edini večji hit legendarne zasedbe jugoslovanskega novega vala, ki ga ni napisal Štulić sam. Njegova hkratna romantizacija in kritika ameriške družbe pa je v času Donalda Trumpa morda še aktualnejša kot ob nastanku pesmi.Zapiski: Mile Rupčič-Pit i to je Amerika Azra-Pit i to je Amerika Mile Rupčić in Azra-Linda Lane

Priznana literarna revija Granta je pred meseci v Veliki Britaniji objavila nagrajeno zgodbo, ki je bila napisana z umetno inteligenco. V Združenih državah pa odmeva primer velike založbe, ki je tik pred izidom ustavila izdajo romana, in to po pritisku bralcev in novinarjev, da avtorica knjige ni napisala sama, ampak ob pomoči umetne inteligence. Zakaj strokovna javnost, ki podeljuje nagrade, ne loči med strojem in človekom? Kako se na pojav umetne inteligence v literaturi in založništvu odzivajo domače založbe in kako bralci sprejemamo spremenjena pravila igre?Aljoša Harlamov je bralec, pisec in urednik. Letos je izdal kriminalko Dohtar in povodni mož, ki jo je v celoti napisal sam. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:02:41 Nagrajena kratka zgodba, ki jo je napisala umetna inteligenca 00:05:29 Razmere v založniški industriji in vpliv tehnologije 00:09:49 Kako UI vpliva na slog pisanja in moralna panika 00:15:19 Primer umaknjene knjige Shy Girl 00:22:16 Kako slovenska literarna stroka sprejema umetno inteligenco 00:25:34 Primer Super!založbe in normalizacija tehnologije 00:31:00 Raziskovanje z UI vs. človeška izkušnja (Primer Olge Tokarczuk)

Zdravo. Tokrat začnemo z razkritjem stoletja: krivec za nakup Patrij je končno znan: to je en opraskan Pinzgauer v Pivki, ki ga je “nekdo” obdrgnil. Izumimo tudi vilkend (vikend vila) in se vprašamo zakaj se otroci v šoli ne učijo (vse)življenjskih veščin in se pripeljemo do angelčkov parkiranja in do osnovnega vprašanja kapitalizma: če moraš po 23 letih popiti 100% več piva, da bi sledil triodstotni rasti, sistem očitno ne deluje. Dokazano na gajbi piva. QED.Vmes obdelamo še Marxa in razliko med idejo in tem, kar so iz nje naredili boljševiki, Stalin in še kdo. Pridemo do dognanja, da je srečen človek slab potrošnik in da, če bi se dolgčasa malo navadili, bi bil svet drugačen. Pri 4. poglavju Zadnje priložnosti pa skočimo na Novo Zelandijo, kjer so fjordi lepi, Douglas pa sedi v helikopterju, kar pa vemo, da ne pomeni nič dobrega. Vsaj zanj.

Preporod je mariborska skupina, ki je nastala pred 50 leti. Ime so si nadeli po peči, ki so jo izdelali zaporniki. Svojemu industrijskemu mestu so posvetili komad, v katerem je “reka puna klora” simbol Maribora. Melodija je ljudska, besedilo je napisal pokojni Smiljan Kreže, komad pa obožuje tudi navijaška skupina Viole. Pripovedujejo, igrajo in pojejo: Boris Bobek, Sašo Stojanovič, Darko Čerič in Luka Kreže. Zapiski: Maribor (Reka puna klora), originalna verzija Komadi: Zarjavele trobente Komadi: Proleter

V človeški naravi je, da se spominjamo in tudi pozabljamo. Naši spomini so selektivni in subjektivni, v času hitre digitalizacije pa dobivajo nove razsežnosti in možnosti. Raziskujemo, kako na naš spomin vplivajo sodobne tehnologije in kakšno vlogo pri tem igra umetna inteligenca, pa tudi, kako je s pravico do pozabe in etičnimi vprašanji, ki jih prinaša digitalna doba. Spomin nas zanima tudi s kulturološkega, filozofskega in političnega vidika. Kakšne so – in kakšne bodo – magdalenice naše umetnointeligenčne prihodnosti v iskanju izgubljenega časa? Sogovorniki: Kate Eichkorn, raziskovalka digitalnega spomina Natalija Majsova, kulturologinja Grega Repovš, psiholog in nevroznanstvenik Aljoša Kravanja, filozof Wendy Hui Kyong Chun, raziskovalka digitalnih tehnologij Filip Filković, režiser in poustvarjalec spominov z umetno inteligenco V rubriki Xpertiza se predstavlja mlada kemičarka Nika Atelšek Hozjan. Zapiski: Možgani na dlani: Kako možgani načrtujejo prihodnost?  Projekt Spomenar Poglavja: 00:02:42 Generiranje spominov z umetno inteligenco 00:05:27 Kate Eickhorn o digitalizaciji spominov 00:10:32 Filozof Aljoša Kravanja o spominskih vmesnikih 00:17:21 Spomin in možgani, dr. Grega Repovš 00:21:59 Kulturni in politični spomin, Natalija Majsova 00:29:03 UI magdalenice, Wendy Chun 00:35:56 Xpertiza: Nika Atelšek Hozjan

Zdravo. Tokrat začnemo z uporom hladilnikov in rumb, ki bodo nekega dne zavladale svetu, ko bo (tista taprava) umetna inteligenca ugotovila, da res nismo prijazni. Vmes obdelamo še hipotetično vprašanje, kaj bi bilo, če bi Hitlerja sprejeli na Dunajsko akademijo (najbrž bi slikal akvarele za turiste v Piranu), proslavimo šesto obletnico podkasta in ugotovimo, da gre planet po gobe, pošte pa ukinjajo. Končno končamo tudi 3. poglavje knjige Zadnja priložnost, devetnajstič, mi pa še prej obdelamo dolgo pot v šolo iz vasi, kjer je bil doma Anton Sovre, dobro kavo po Birkotovo in sliko predsednika za v pisarno. Razmislimo tudi, da na stara leta rabiš več mišic, da počasneje propadaš, in da je za treba začeti pisati in pošiljati kartice in dopisnice, sicer bodo naš prijatelji poštarji ostali brez službe.

Maša Bogataj (Masharik) je napisala komad o iskanju notranjega miru, iskanju mentalnega zatočišča, kamor se lahko umaknemo pred vrvežem. Ker je Maša tudi potapljačica, si ob navdihu Georgea Harrisona idealno milino in tišino fiktivno zamišlja na dnu morja. Čeprav bi številni tam radi ostali morda celo za zmeraj in obteženi s kamnom, to še zdaleč ni samomorilski komad. Zapiski: Videospot Na dnu morja (na 1:41 na Mašino ramo spontano prileti hrošč) Komadi: Argentina Komadi: Daleč je za naju pomlad

Od revolucionarne ideje, ki je ponudila tisoč skladb v žepu in spremenila glasbeno industrijo, do telefona z zaslonom na dotik, ki mu je morala slediti tudi konkurenca in zaradi katerega so ljudje v več državah hkrati bili pripravljeni stati v dolgih vrstah. Ameriška korporacija Apple danes ob 50. rojstnem dnevu ni samo iPhone, čeprav še vedno predstavlja dobro polovico prihodkov podjetja. Kljub brezhibnemu videzu izdelkov, odličnemu marketingu in enormni rasti pa nabira tudi črne pike in kritike, ki jih ni mogoče spregledati.Nejc Žorga Dulmin je tehnološki navdušenec, ki je med letoma 2012 in 2019 soustvarjal podkast Bitni pogovori, enega prvih slovenskih tehnoloških podkastov z rednimi debatami o Applu. Danes deluje kot razvijalec digitalnih izobraževanj in interaktivnih učnih vsebin. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Apple | Book by David Pogue | Official Publisher Page | Simon & Schuster Apple in China - Wikipedia Poglavja: 00:00:01 Uvod in 50 let podjetja Apple 00:03:24 Zgodovina pred iPodom 00:06:24 Odhod in vrnitev Steva Jobsa ter reševanje pred bankrotom 00:08:51 Leto 2001: Revolucija z iPodom 00:13:14 Leto 2007: Predstavitev iPhona in prelom v industriji 00:18:09 Temna plat uspeha: Tim Cook in odvisnost od Kitajske 00:23:28 Eksponentna rast številk in pomen iPhona danes 00:31:09 Zapuščina Tima Cooka in prihodnji izzivi

Zdravo. Tokrat začnemo z debato o dopustih, instagram turizmu in vplivnežih, ki jih srečaš celo pred nizkocenovno trgovino. Ekskluzivno napovem napovemo novega ministra za finance prihajajoče vlade in se spomnimo, kako se je včasih zvečerilo v gostilnah in pri frizerju. Skoraj že končamo tretje poglavje, kjer se Douglas in ekipa končno na blizu srečajo z nosorogom, mi pa še prej o boginjah ljubezni in o starih in novih bogovih. Omenimo tudi Lado, se dotaknemo borznih mehurčkov in ugibamo, kdaj bo počil(o). Če ste že na dopustu, uživajte, pošljite kakšno razglednico in nas poslušajte še naprej. Pa radi se imejte.

Urša in Jure Mihevc (Fed Horses) pripovedujeta, igrata in pojeta družinsko zgodbo. Heleni je bilo 17 in nekaj čez, bila je lepa, mlada in rjava. Po 2. svetovni vojni je z Notranjske z očetom bežala v Trst in čez morje v Argentino. Mati jokala je teden dni, ko se je vrnila siva. To je resnična zgodba, zakaj politika ni vredna tvojega imena in kako meje domovine niso meje srca. Zapiski: Izštekani Fed Horses Komadi: Daleč je za naju pomlad Komadi: Sonce

Avstralija je decembra 2025 prepovedala uporabo družabnih omrežij za mlajše od 16 let. Po tej odločitvi so o podobnem naglas začele razmišljati številne evropske države, tudi Slovenija. A kako preverjati starost uporabnikov na spletu? Evropska komisija je zatrdila, da ima za uporabnike varen in učinkovit sistem za preverjanje starosti, kot je poudarila predsednica Ursula von der Leyen, z najvišjimi svetovnimi standardi na področju zasebnosti, a so v njega vdrli v prvih štirih urah. Gorazd Božič je vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:02:01 Pregled globalnih in evropskih ukrepov 00:02:38 Neuporabna aplikacija Evropske komisije 00:03:14 Reševanje posledic namesto iskanja vzrokov 00:09:37 Težave z britanskim modelom in biometrijo 00:10:52 Pasti za kibernetsko varnost in zasebnost odraslih 00:15:37 Tehnične rešitve in nadzor staršev 00:21:40 Kakšen bi moral biti varen sistem?

Zdravo. Tokrat ugotovimo, da niso migranti tisti, ki prihajajo po naše službe, ampak kapitalisti z Excelom in podporo umetne inteligence. Vmes obdelamo krompir, antibiotike, leve agitatorje, ugotovimo, da je pesimizem najlepši pogled na svet (ker te realnost lahko samo še prijetno preseneti) in da kapital hodi po robu. V šestnajstem obisku 3. poglavja knjige Zadnja priložnost se končno približamo severnem belem nosorogu in se naučimo lekcije, ki velja tudi za ostale živali: gibaj se stran od vetra, drugače te zavoha. Spomnimo se na Napoleona in Josephine potem pa snujemo še 20 vprašanj za našega presvetlega vodjo. Ne o politiki, prosim, o glasbi, filmu, televizijih, knjigah in še čem.

Esad Babačić je kot najstnik delal v nočni izmeni v pekarni. Opazoval je, kako iz peči prihaja kruh, med odmorom pa zapisal: "Kje si zdaj, proleter, kje je zdaj tvoja puška, kje so zdaj tvoje roke, proleter?" Po končani izmeni se je sprehodil skozi Ljubljano, sam pri sebi zapel Proleterja in ga nato začel izvajati s svojim punk bendom Via Ofenziva. To je zgodba o lumpenproletariatu, o občutkih meščanstva ob rženem kruhu z majonezo, pa tudi o zarečenem kruhu, ki ga ne more dovolj speči nobena pekarna.Zapiski: Via Ofenziva - Proleter (Izštekani 2011) Punk - zgodovina neposlušnosti: Prostori upora Nedeljski gost Esad Babačić

Od aplikacij za zmenkarije, portalov za odrasle, agentov umetne inteligence, ki ti izberejo partnerja, do vibratorjev na wifi in robotov za seks, ki oddajajo toplino človeške kože. Kljub velikanski količini podatkov in denarja, ki jo tehnologije zahtevajo, ljudje sprejemajo tehnologije na področju intimnosti in spolnosti. Evolucija digitalne ljubezni je zanimiva, dobičkonosna in z napredkom tehnologije izjemno hitra. V novi epizodi o tehnologijah za seks in seksu s tehnologijo. Antropologinja Živa Gornik se raziskovalno ukvarja z digitalizacijo seksualnega dela. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si  

Zdravo. Tokrat začnemo z odvisnostjo, ki je odvisna od tega, kako odvisen si, se preselimo k amazonskim plemenom, ki še do včeraj niso poznala niti digitalnih ur, niti črnih ogledal in mehiškim plemenom, ko so ob prelomu tisočletja otroke skrivala pred fotoaparati turistov, da jim ne bi ukradli duše. Fotoaparati, ne turisti. Razmišljamo o tem, zakaj večja kot je razlika med notranjim in zunanjim svetom, več odvodov potrebuje človek. Veselimo se tudi festivala domoljubnih pesmi, kjer bo vnuk lahko pel in igral slovenske pesmi, Pirkovič pa bo morda napisal tekst za Na Golici. V 3. poglavju knjige Zadnja priložnost si privoščimo doručak, pogledamo nosoroge, ob koncu najdemo zid za revolucijo, izbor, kdo gre prvi predenj, pa prepuščamo vam: glasujte na Discordu.

Kaj se zgodi, ko se milijone let rojeva nova zvezda, na koncu pa se ne vžge? Eduardo Martín pojasni, zakaj do tega pride, opiše burno dogajanje v zakulisju odkritja prve rjave pritlikavke v Plejadah, in nas popelje v svet teh hladnih objektov. Kaj so kavne pritlikavke? Kako so povezane s temno snovjo in življenjem v vesolju? In kakšno vlogo ima pri vsem tem vesoljski teleskop Evklid? Prisluhnite epizodi. Kdo so najine poslušalke in poslušalci? Odgovore zbirava na https://forms.gle/JPyJta7xFCVvhYqG6!Hvala vsem, ki podkast tudi podpirate s simbolnimi kavami na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode |Slovenski prevod intervjuja v pisni oblikiOdkritje prve rjave pritlikavke Teide 1Kul sosedje (gost Tom Bickle)Astronomka na vrhunskih observatorijih (gostja Nada Ihanec), v pisni oblikiProjekt SubstellarVesoljski teleskop EvklidOpazovanja:(knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2025”⁠⁠⁠Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠Vesoljsko vreme na Space Weather.comSeverni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/Kometi: stran Observatorija Črni Vrh o opazovanju kometovAplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij)Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)Podkast Portala v vesolje: Povezava na Spotify, avtor: Jure JapeljPodkast Temna stran Lune je del mreže aktivnosti Zavoda Cosmolab: https://www.cosmolab.si

Zdravo. Tokrat začnemo z revizijo zgodovine (za obe vojni so krivi Avstrijci, to je jasno) in ker je ravno tak dan, spet obudimo protiimperialistično fronto, ki je bila pred OF tudi uradno ime gibanja, dokler se komunisti niso razbohotili v gibanju in pobrali žoge in šli izpred bloka. Ugotovimo, da smo hujši k Žižek, tokratni komad tedna je Ritem človeštva Nietov mi pa obdelamo še vojaške tehnologije v civilni rabi in znižanje davkov, zaradi katerega bo, kot vemo, vse bolje. Preden v Garambi obiščemo nilske konje, gremo še na Roško, nilski konji pa niso nevarni, razen tistega leva, ki je nekaj tednov kasneje nekoga pojedel, zato se mi posvetimo entrepreneurjem in vprašanju plač. Če so delavci z nižjimi plačami premalo plačani, smo tudi mi premalo plačani, oziroma če smo mi premalo, so premalo plačani tudi oni. Smrt imperializmu, svoboda delavcem! ✊

Zdravo! Tokratna epizoda je mešanica političnega prerokovanja, literarne obnove in organizacije piknika, skozi katero s ščepcem cinizma komentiramo trenutno dogajanje na povolilnem parketu. Razmišljamo tako o usodi severnih belih nosorogov, kot o usodi naše male države. Bomo spet štiri leta kolesarili? Ko tako slalomiramo med Garambo, travnatim letališčem, družbenim aktivizmom in nostalgičnimi utrinki ugotavljamo, zakaj je resnica vedno nekoliko odvisna od zornega kota (in trenutne oblasti) ter kako lahko troglasno petje na pikniku reši več kot marsikateri protest. Ali pa vsaj razpoloženje.

Mladi moški, ki se počutijo ogrožene, ker menda moškost izginja. Mladi moški, ki pravijo, da ljubijo ženske, pa jih na vsakem koraku diskreditirajo in zatirajo, mladi moški, ki pred bazenom v izklesanem telesu iščejo način, kako čim hitreje in najenostavneje čim več zaslužiti in ta nasvet prodati naprej.Netflixov dokumentarec Louis Theroux: Inside the Manosphere je v javnosti znova odprl razpravo o moškosferi, spletnem gibanju, ki v zadnjih letih predvsem na spletu nagovarja mlade moške. Dr. Žan Lep je socialni psiholog s Filozofske fakultete v Ljubljani. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

Zdravo! Svet še ni padel s tečajev, čeprav vojne ostajajo stalnica, zgodovina pa lep dokaz, da človeštvo rado ponavlja napake, le uniforme se menjajo. Mi se spomnimo na Dnevnik Anne Frank in dobrega vojaka Švejka. Če želite, vas lahko užalimo po naročilu in proti plačilu. Naši junaki skupaj s Charlesom poletijo nad Garambo, preštejejo jajca na vrhu drevesa, najdejo slone in nekaj nosorogov. Douglas je optimist, mi pa ugotovimo, da se narava (v Černobilu) kar sama celi. Nekateri nočejo videti, kako se dela klobasa, če ste med njimi nam pošljite razglednice ali dopisnice in se izogibajte družabnim omrežjem.

Zdravo! Ta teden vas opozorimo, da je bolje, da zaupate električarju, kot pa LLM-ju, če pa že, pa uporabljajte Claude, ne ChatGPT-ja. Bo bolje za vas in za varovalke. Če boste imeli problem s ploščicami, ga bo rešil Keramičar Aljo in ne umetna inteligenca. Razmišljamo, da naše civilne inicative nihče ni jemal dovolj resno, zato naredimo plan (avtobus, lokalni odbori, teren, mreža … zato se nam pridružite na Discordu) in v akcijo. Tudi o referendumu za preferenčni glas debatiramo. Ideja se nam zdi dobra. Tudi o knjigi, predvsem o družini širokih nazorov, ki živi ob robu reke, v hiši brez oken, skupaj z mungom, psom, dvema mačkama, dojenčkom in povodnim konjem, ki rad prenoči v spalnici, edino kar jim zares dela sive lase pa so krokodili na koncu vrta! Lekcija epizode: ne se pustit ugriznit. Tudi Marjanu ne. ;)

Po krizi čipov v času pandemije smo v obdobju pomanjkanja pomnilnikov zaradi umetne inteligence. Generativna umetna inteligenca za delovanje uporablja velikanske količine pomnilnika, posledično naraščajo cene naprav, ki vsebujejo pomnilnik. In to so vse naše elektronske naprave, od avtomobila, računalnika, telefona, igralne konzole do robotskega kuhinjskega mešalnika.Aljaž Potočnik je tehnološki novinar časnika Dnevnik. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:02:01 "Ramagedon" – Kriza s pomnilniki 00:04:15 Vpliv umetne inteligence na trg 00:09:02 Tri podjetja, ki obvladujejo svet 00:15:34 Konkretni primeri podražitev 00:23:56 Geopolitika in digitalni monopol

Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji. Gostja: Endokrinologinja in specialistka interne medicine prof. dr. Marija Pfeifer Zapiski:Vroči mikrofon o Ozempicu V Xpertizi (odf 26' 25'' naprej) je gostja Urška Janjoš, doktorska študentka molekularne biologije, ki na Kemijskem inštitutu preučuje introne. Poglavja: 00:01:47 Maščevje imajo vretenčarji, pa celo tudi žuželke. Kaj pa evolucijska vloga pri človeku? 00:02:58 To ni le intertno, ampak izjemno aktivno tkivo. Skoraj kot organ! 00:04:18 Kaj pa pri posameznikih, kjer se maščoba ne more odlagati? 00:05:27 Belo, rjavo, celo bež. Še najbolj pa je pomembno, kje v telesu tiči. 00:09:11 Kakšno revolucijo je prineslo odkritje hormona leptina? 00:11:50 Ko je maščevja več in več, začne delati težave. Pa tudi o povezavi med rakom in debelostjo. 00:14:32 Je telesna teža res le vprašanje volje? "Ti ljudje nimajo več nadzora, koliko naj jedo." 00:16:58 Zakaj je zelo pomembno, da nismo že v otroštvu predebeli? 00:17:53 Obstaja kaj takega kot zdrava debelost? 00:19:50 Kakšno hujšanje bi bilo torej učinkovito? 00:22:25 Pomembna je predvsem preventiva 00:23:07 Na kratko o pasteh novih zdravil 00:25:45 Kaj pa prihodnjič? 00:26:25 Xpertiza: Urška Janjoš

Zdravo! Tokrat napovedujemo napovedovalno spletno stran napovej.si, ki bo napovedovala prihodnost, ki jo vsi napovedujemo. Medtem ko debatiramo, kdo je resnični zmagovalec volitev (mi še vedno napovedujemo veliko zmago Janeza Janše), sklenemo, da bi bile gostilniške metode zbiranja podatkov o korupciji bistveno cenejše in bistveno natančnejše od Black Cubea. Tudi o overjenemu podpisu in njega vrednosti in o "tanovem" Pahorju rečemo ene dve. V drugem delu se končno premaknemo v Narodni park Garamba. Med sprehodom od Afrike do Šentvida pri Stični razpravljamo o divjini, turizmu in vojnih razmerah ter ugotovimo, da je razlika včasih samo v tem, koliko papirjev moraš podpisati – trava na pristajalni stezi pa je enaka tako v Šentvidu kot v Garambi.

Kupovanje sledilcev ali kupovanje prisluhov? Ne vemo še, kaj ima na volivca večji vpliv, so pa predvolilne metode tudi v kibernetskem prostoru vsako leto ostrejše, bolj umazane in dražje.Kako ranljiva je država v predvolilnem obdobju in česa se lahko naučimo na primerih iz tujine? Odgovarja kibernetski strokovnjak in etični heker Milan Gabor. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:00:01 Uvod in politična kampanja na družbenih omrežjih 00:03:00 Tehnologija za prisluškovanje in izraelska podjetja 00:06:43 Cilji kibernetskih napadov na demokracijo 00:09:04 Nenavadne tarče: Od srčnih spodbujevalnikov do pametnih hiš 00:15:52 Primeri iz tujine: Estonija, Ukrajina in Francija 00:22:00 Kibernetska varnost in higiena v Sloveniji 00:33:29 Ali smo pripravljeni na e-volitve?

Zakaj vse pogosteje gledamo v več zaslonov hkrati? Odpisovanje na e-pošto na računalniku in sočasno brskanje po spletu na telefonu se ne zdita nič nenavadnega, več kot en zaslon uporabljamo tudi med preživljanjem prostega časa. Zakaj se znajdemo na Instagramu, če smo se odločili za ogled serije na Netflixu? Kakšna je povezava med nenehnim preklapljanjem pozornosti in količino stresa in tesnobe, ki ju doživljamo? In kako se na spremenjene navade gledalcev odziva industrija popkulture?Živa Ahac je strokovna delavka, svetovalka in predavateljica na Logoutu, centru pomoči pri čezmerni rabi interneta. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si