Podcasts about odzivi

Vrstijo se opozorila o začetku svetovne trgovinske vojne, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine za uvoz s celotnega sveta. Evropska komisija vztraja pri pogajanjih, a iz Bele hiše prihajajo izjave, da se o carinah ne nameravajo pogajati. Kanada je medtem že uvedla povračilne, 25-odstotne carine na nekatera ameriška vozila, Velika Britanija pa sestavila seznam ameriških izvoznih artiklov, ki bi jih lahko ocarinila. Odzivi iz Slovenije so podobni kot drugod po Evropi: nihče ni zares presenečen, nerazumno potezo Združenih držav vsi obžalujejo in pozivajo k premišljenemu odzivu. Slovensko gospodarstvo bo posledice čutilo predvsem posredno, negativno bo nanj vplivala tudi negotovost.

Posledice novih ameriških carin bodo prizadele več milijonov ljudi po vsem svetu, je v odzivu na sinočnjo odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in dejala, da Unija že pripravlja odgovor. Avstralski premier Anthony Albanese meni, da uvedba carin ni prijateljsko dejanje, južnokorejski predsednik Han Duck-Soo pa, da je svetovna trgovinska vojna postala realnost. Druge teme: - Fides napovedal vložitev zahteve za ustavno presojo novele zakona o zdravstveni dejavnosti. - Vlada potrdila predlog zakona o visokem šolstvu. Minister Papič: Gre za reformo sistema. - Zaposlitvena slika pri nas ostaja dobra; težave pri pridobivanju delovne sile.

Borut Pahor o politični krizi v Sloveniji: Razmere v mednarodni skupnosti so takšne, da bi slovenska politika morala spoznati, da je čas za sodelovanje.V SDS zbrali več kot 47.500 podpisov za razpis referendum o pokojninah za privilegirane.Člani SLS bodo na kongresu izbirali vsaj med tremi kandidati za vodenje stranke.Papeževo stanje vsak dan boljše, nima več potrebe po mehanskem predihavanju. Odzivi po srečanju komisarke Kos in predsednika Srbije Vučiča: Ravnanje komisarke je sramota za Slovenijo.Golob na vrhu Evropske unije: Vlaganje v orožje predstavlja le del varnosti.Radio Ognjišče skupaj s Slovensko karitas in ministrstvom za zunanje zadeve začenja akcijo „Dobroti dajemo glas“, ki bo skušala osvetliti slovensko pomoč Južnemu Sudanu.Izrael poskuša z obsežnimi napadi vnovič vzpostaviti varnostni koridor, ki bi razmejil jug in sever Gaze.Vsak sedmi kristjan je žrtev preganjanja ali diskriminacije, v Evropskem parlamentu oblikovali poseben projekt pomoči.Športni center Ilirija v Ljubljani danes in jutri odprl vrata občanom.Šport: Slovenski nogometaši drevi proti Slovaški za obstanek v B ligi narodov.Vreme: Danes bo prevladovalo jasno vreme, jutri popoldne se bo od zahoda pooblačilo.

Vlada je danes sprejela predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti. Gre za enega od ključnih zakonov v okviru zdravstvene reforme. Kot pravijo predlagatelji zakona, se z novelo krepi vloga javnih zdravstvenih zavodov in ureja prehajanje iz javnega v zasebno zdravstvo. Odzivi strokovne javnosti so medtem kritični. Na zdravniški zbornici menijo med drugim, da novela ne bo rešila problemov zdravstva, v sindikatu Fides pa opozarjajo, da je novela dokaz zgrešenega pristopa urejanja razmer.

Združeni narodi so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja konflikta med Izraelom in hutijevskimi uporniki v Jemnu. V včerajšnjem izraelskem napadu na več krajev v Jemnu je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Med cilji napada je bilo tudi mednarodno letališče v prestolnici Sana, kjer je bila prav tedaj delegacija OZN; en član delegacije je huje ranjen. Drugi poudarki oddaje: - Moskva je odprta do predloga, da bi mirovna pogajanja z Ukrajino gostila Slovaška - Nemški predsednik razpustil parlament, volitve bodo konec februarja - V Zdravstvenem domu Litija so leto zaznamovale številne naložbe

Iz zdravstva prihajajo zadržani odzivi na spremembe zakona, ki naj bi ostro razmejil javno in zasebno. Zdaj je določba glede hkratnega dela v obeh mrežah nekoliko omiljena, a to ne bo ustavilo odhodov v zasebno, menijo kritiki. Druge teme: - V Siriji množični shodi ob padcu 50-letne vladavine družine Asad; Evropska unija v državo pošilja sto ton pomoči. - Novi francoski premier je nekdanji minister in evropski poslanec, sredinski politik Francois Bayrou /fransua bajru/. - Slovenija v kvalifikacijski skupini za svetovno nogometno prvenstvo 2026 s Švedsko, Kosovom in Švico.

Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so danes s 370-imi glasovi potrdili novo Evropsko komisijo, ki jo bo drugič vodila Ursula von der Leyen. V njeni ekipi bo komisarka iz Slovenije Marta Kos vodila resor za širitev in povojno obnovo Ukrajine. Druge teme: - Prebivalci juga Libanona se po sklenitvi premirja z Izraelom množično vračajo na svoje domove. - Stavkajoči operaterji številke 112 do jutri pričakujejo napredek v pogajanjih z vlado. - Odzivi javnosti na dogajanje v Celju: pritiski na neodvisne institucije, kot je pravosodje, in napadi na novinarje so nezaslišani.

Odzivi na podnebni dogovor, ki so ga pogajalci na vrhu v Bakuju dosegli po podaljških, so pričakovano različni. Evropska unija in Združene države ga pozdravljajo, kritične pa so države v razvoju in nevladne organizacije. Kot pravi Barbara Kvac iz društva Focus, gre za slab dogovor, ki zanemarja opozorila znanosti in odgovornosti bogatih držav do skupnosti, ki se soočajo z naraščajimi posledicami podnebne krize, ki je niso povzročile same. V oddaji tudi o tem: - Visoki predstavnik Unije Borrell podprl Libanon in pozval k takojšnji prekinitvi ognja med Izraelom in Hezbolahom. - Na deželnih volitvah na avstrijskem Štajerskem glede na projekcije zmaga skrajno desne svobodnjaške stranke - Pred prihajajočim Tednom karitas opozorila o vse več duševnih stiskah.

Odzivi na podnebni dogovor, ki so ga pogajalci na vrhu v Bakuju dosegli po podaljških, so pričakovano različni. Evropska unija in Združene države ga pozdravljajo, kritične pa so države v razvoju in nevladne organizacije. Razvite države se zavezujejo, da bodo za podnebne ukrepe v državah v razvoju do leta 2035 namenjale najmanj 300 milijard dolarjev letno. Okoljevarstveniki poudarjajo, gre za slab dogovor, ki zanemarja opozorila znanosti in odgovornosti bogatih držav.

Mednarodno kazensko sodišče je pozvalo države podpisnice rimskega statuta k spoštovanju včeraj izdanih nalogov za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta in poveljnika Hamasa Mohameda Deifa zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Številne podpisnice rimskega statuta so že sporočile, da sprejemajo odločitev sodišča in jo bodo spoštovale; izjema je tudi tokrat Madžarska. V oddaji pa tudi o tem: - Najnovejši osnutek na podnebni konferenci: razvite države bi za podnebne ukrepe namenile 250 milijard dolarjev letno - Veliko zanimanje za štipendije v deficitarnih pedagoških poklicih - Darko Jorgić v polfinale sklepnega namiznoteniškega turnirja svetovne serije v Fukuoki

Iz sveta se vrstijo odzivi na nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče. Izrael ga označuje za antisemitsko dejanje, Washington zavrača izdajo nalogov, Bruselj opominja, da je treba odločitev sodišča spoštovati. Glavni tožilec sodišča Karim Khan pa je opomnil na grozote v Gazi in države pozval, naj upoštevajo izdane naloge. Druge teme: - Putin: vojna v Ukrajini je iz regionalnega prerasla v svetovni konflikt - Tudi tretji krog pogajanj v Volkswagnu ni prinesel rešitve - Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem praznuje pol stoletja

Zdaj je že znano, da se v Belo hišo vrača Donald Trump. Odzivi se vrstijo od vsepovsod, mi pa smo o izidu ameriških predsedniških volitev govorili z našim komentatorjem Matejem Šurcem.

Zaradi poglabljanja krize v nemški avtomobilski industriji se na odpuščanja pripravljajo tudi pri nas. Dve tretjini podjetij v panogi naj bi razmišljalo o zmanjševanju števila zaposlenih. Delodajalci pozivajo vlado k subvencioniranju čakanja na delo in krajšega delovnika. Ministrstvo za delo je pripravilo nabor ukrepov, uveljavitve pa ni pričakovati pred novim letom. Drugi poudarki oddaje: - Izrael prepovedal delovanje agencije Združenih narodov za pomoč Palestincem - Za koliko se bodo zaradi plačne reforme v javnem sektorju zvišali stroški občin? - Dobitnika Jenkove nagrade prvič dva pesnika - Miljana Cunta in Robert Simonišek - Prestižna zlata žoga španskima nogometašema Rodriju in Aitani Bonmati

Minister za finance Klemen Boštjančič, predstavnik Skupnosti občin Slovenije Gregor Macedoni ter predstavnik Združenja mestnih občin Samo Turel so podpisali dogovor o višini povprečnine. Ta bo prihodnje leto dobrih 771 evrov, leta 2026 pa nekaj več kot 775 evrov. Obe strani sta dogovor, ki ga ni podpisalo Združenje občin Slovenije, označili za kompromis. Dogovor je na dopisni seji že potrdila vlada, odzivi v občinah so po večini pozitivni. V oddaji tudi o tem: - Ob napredovanju izraelskih sil naj bi bilo na severu Gaze ujetih 100 tisoč civilistov - Domnevno ukradene volitve v Tbilisiju na ulice pognale več tisoč podpornikov opozicije - Zaradi krize evropske avtomobilske industrije so jutri v Nemčiji napovedani protesti delavcev

Moja najmlajša sogovornica doslej je energična, sproščena, zgovorna in polna odličnih zgodb. Veste, da je na prvem trailu zmagala že pri 12-ih, prvo ultro zmogla že pri 13-ih in da ji je šport strast, veselje in vir energije? Kaj je njena najljubša sladica (ki jo tudi speče), kdaj je prvič jokala na cilju, kako se je znašla v tekmovalnem turnem smučanju in kako jo vleče v res dolge trail razdalje? Spregovorila sva tudi o njeni mladosti na eni strani in ultra željah na drugi, o motnjah hranjenja, o podpori staršev in olimpijskih sanjah - mladenka me je navdušila in bo tudi vas!

Vrstijo se odzivi na enega od najsilovitejših izraelskih napadov na Libanon v enem letu. Izraelske sile so v 20-ih minutah napadle približno 70 ciljev, predvsem raketne sisteme šiitskega gibanja Hezbolah. Ameriške, francoske in britanske oblasti poudarjajo, da stopnjevanje nasilja na Bližnjem vzhodu ni v interesu nikogar. Kot je dejal francoski predsednik Emanuel Macron, diplomatska pot obstaja. Je zahtevna, vendar se za to zavzemajo z vsemi svojimi partnerji. Prav tako je po njegovem nujno ohraniti celovitost, varnost in suverenost Libanona. Izraelske oblasti medtem napovedujejo nadaljevanje vojaških akcij. Ostali poudarki oddaje: - Stavka Fides vstopa v deseti mesec. Pogajanja še vedno brez napredka - Šolarji ob trditvah o urejenih prevozih po celotni državi opozarjajo na še vedno nerešene težave - Obnova po katastrofalnih poplavah na Spodnjem Avstrijskem lahko traja tudi več let

Slovenska nogometna reprezentanca je odigrala še drugo septembrsko tekmo v treh dneh. V Stožicah je po Avstriji gostila še Kazahstan. Odzive po tekmi na 63. rojstni dan selektorja Matjaža Keka prepletemo z mislimi slovenskih dobitnikov olimpijskih kolajn, ki so na protokolarnem obisku v vili Podrožnik delili vtise dober mesec dni po olimpijskem veselju.

Primož Roglič je junak kolesarske dirke po Španiji. V Navalu na šport ujamete odzive, ki jih prepletemo z zanimivostmi z nam najbližjega atletskega mitinga svetovne serije, s kopico slovenskih atletov in atletinj.

Slovenska nogometna reprezentanca je odigrala uvodno tekmo četrte izvedbe nogometne Lige narodov. Drugič igra v drugem kakovostnem razredu. Odzive po tekmi z Avstrijo prepletemo z zanimivostmi s tekme svetovnega pokala v športnem plezanju in novicami s kolesarske dirke po Španiji.

Drugi poudarki oddaje: - Po državi čedalje več mladostniškega vandalizma. Tako je tudi na Vrhniki - Prebivalci Vojnika nezadovoljni z načrtom reševanja prometnega kaosa, na 900 metrih bi bilo 6 semaforjev. - Bovški svetniki bodo danes prisluhnili predstavitvi obnove Gorskega centra Kanin. Predstavil jo bo Bojan Križaj z ekipo. - Kako bodo uredili parkirišče in dostop do obnovljenega parka Rafut?

Teden je zaznamovala odločitev ameriškega predsednika Joeja Bidna, da se odreče kandidaturi za svoj drugi predsedniški mandat. Vse več možnosti za novembrski politični dvoboj proti republikancu Donaldu Trumpu ima zdajšnja podpredsednica Kamala Harris. Na Kitajskem se je več kot 10 palestinskih gibanj in strank dogovorilo o sodelovanju v vladi narodne sprave po koncu vojne v Gazi. Odzivi na napoved sodelovanja med sprtimi palestinskimi gibanji ne prinašajo pretiranega optimizma. Medtem podporo svoji politiki v ZDA skuša krepiti izraelski premier Benjamin Netanjahu. Po tokratnih Labirintih sveta vas bo popeljal Matjaž Trošt.

Politika pri spremembah volilne zakonodaje za zdaj ostaja na nasprotnih bregovih.Odzivi na paket davčne zakonodaje s strani gospodarstva mešani, brez pripomb ni šlo.Odprli dolgo pričakovano cesto Britof-Hotemaže, ki pa je kmetje ne smejo uporabljati, oglasili so se tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici.Na slovenskem morju je spet prisotna sluz, kako to pojasnjuje Morska biološka postaja.Okuženi s ošpicami čakal na ljubljanski urgenci. Če ste pravilno cepljeni, je strah pred prenosom odveč.Vreme – zjasnilo se bo, konec tedna sončen in vroč.Papež Frančišek se bo v nedeljo mudil v neposredni bližini, v Trstu, kjer bo z mašo na Trgu enotnosti sklenil 50. Socialni teden katoličanov v Italiji.V Franciji skušajo z različnimi manevri preprečiti zmago stranke Marine Le Pen v drugem krogu.Šport: Danes odločilna tekma za slovensko košarkarsko reprezentanco.

Iz sveta se vrstijo odzivi na včerajšnjo zgodovinsko zavezujočo odločitev Meddržavnega sodišča v Haagu, da mora Izrael takoj zaustaviti vojaško ofenzivo v Rafi, saj bi ta lahko privedla do delnega ali popolnega uničenja Palestincev v Gazi. Številne države in organizacije so pozdravile odločitev sodišča, ob tem pa pozvale varnostni svet Združenih narodov, naj zagotovi njeno uresničitev. Izrael je medtem sporočil, da bo kljub odločitvi sodišča nadaljeval napade. V oddaji tudi: - V Zagrebu potekal največji regionalni festival trajnostnega razvoja Greencajt. - 75 let javnega radijskega programa v Kopru. - Luka Dončić ob trojnem dvojčku odločil drugo tekmo finala zahodne končnice v košarkarski ligi NBA.

Meddržavno sodišče v Haagu je odločilo, da mora Izrael takoj ustaviti vojaško ofenzivo v Rafi in druga dejanja, ki bi lahko vodila v uničenje Palestincev v Gazi. Za palestinske oblasti je sodba mednarodno priznanje, da se mora vojna v Gazi končati, Izrael je obtožbe označil za lažne in gnusne.

V Iranu so razglasili petdnevno žalovanje po smrti predsednika države Ebrahima Raisija in zunanjega ministra Hosejna Amirja Abdolahjana v nesreči helikopterja. Predsedniške dolžnosti bo začasno prevzel prvi podpredsednik Mohamed Mohber, ki mora v 50-ih dneh pripraviti vse potrebno za izvedbo predsedniških volitev. Medtem se iz sveta vrstijo izrazi sožalja. Druge teme: - Izrael napovedal okrepitev kopenske ofenzive v Rafi. - Premier Golob do konca meseca pričakuje zaključek stebrnih, do poletja pa tudi krovnih pogajanj o plačah v javnem sektorju. - Na srečanju v Murski Soboti svoje raziskovalne naloge predstavljalo 390 mladih.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov. To dejanje so že obsodili društvi Alpe Adria Green in AniMa, v kmetijski oddaji pa ste lahko slišali, kako odločbo vidijo kmetje. Gostili smo mag. Staneta Berganta, visokogorskega ekološkega kmeta iz Kokre, ki v Sindikatu kmetov Slovenije pokriva problematiko tega področja.

Varnostni svet Združenih narodov je po skoraj šestih mesecih vojne v Gazi sprejel resolucijo s pozivom k takojšnji prekinitvi ognja do konca muslimanskega svetega meseca. Za dokument je glasovalo 14 članic od 15-ih, Združene države Amerike so se vzdržale. Sprejetje resolucije je uspeh, pomemben tudi za slovensko diplomacijo, ki ji je uspelo okrepiti glas nestanih članic varnostnega sveta. V oddaji tudi: - Vojni v Gazi bosta namenila pozornost tudi nemški kancler Olaf Scholz in predsednik vlade Robert Golob na Brdu pri Kranju, stališča obeh držav o prekinitvi ognja različna. - Aprila bo operativen sklad za obnovo po avgustovski ujmi; letos pričakujejo 240 milijonov evrov prilivov. - Slovenski nogometaši drevi v Stožicah na drugi pripravljalni tekmi za letošnje evropsko prvenstvo gostijo Portugalsko.

Drugi poudarki iz oddaje: - Iz Kranja poročajo o posledicah sobotnega lokalnega neurja, med drugim je poškodovan Prešernov gaj -Morsko oazo Piran bodo postavili v slovenskem morju in začeli preučevati možnosti za trajnostni razvoj tega ekosistema -V Vrhniki razveseljuje robotizirana interaktivna terapevtska muca

Današnjo odločitev Varnostnega sveta Združenih narodov, da potrdi resolucijo s pozivom k takojšnjemu premirju v Gazi, je pozdravil tudi premier Robert Golob. Poudaril je, da je zdaj skrajni čas, da se besede spremenijo v dejanja in da pristojni resolucijo začnejo izvajati na terenu. Predsednica Nataša Pirc Musar pa je ob tem Izrael pozvala, naj prispeva svoje delež k izpolnjevanju resolucije.

Končala se je več kot mesec dni dolga javna razprava o predlogu novega zakona o medijih, ki bo po trditvah ministrstva za kulturo eden najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi. Rok, do katerega so lahko združenja in organizacije s področja novinarstva in medijev ter druge interesne skupine posredovale ministrstvu svoje predloge in pripombe, se je iztekel včeraj. Pripomb na predlagane rešitve je veliko, saj zakon posega na številna interesna področja. Največ kritik je glede predlaganega načina sofinanciranja medijskih vsebin.

Medijski zakon, ki je bil sprejet leta 2001, je zastarel. Sredi decembra 2023 se je začela javna razprava o predlogu novega zakona o medijih, za katerega na ministrstvu za kulturo, kjer so ga napisali, pravijo, da je sodoben in ambiciozen. Sogovorniki: Lenart J. Kučić, svetovalec za medije na ministrstvu za kulturo; Rajko Djordjevič, predsednik upravnega odbora medijske zbornice; Miha Klančar, direktor Večera in predsednik Združenja medijev pri Slovenski oglaševalski zbornici; Alenka Potočnik, predsednica Sindikata novinarjev Slovenije; Aske Kammer, danski raziskovalec medijske krajine in poznavalec shem državnih pomoči.

Odzivi javnosti, ki jih je 8. decembra sprožila objava Ministrstva za kmetijstvo o doslej najcenejši košarici osnovnih živil, so pričakovani. Od »potemkinove košarice« do »teatra absurda« in še marsikaj vmes je mogoče zadnje dni prebrati na socialnih omrežjih. Kar dvajset dni je trajalo, da so se na to odzvali tudi na Kmetijskem ministrstvu in v včerajšnjem sporočilu za javnost ponovili opozorilo, ki ga je že 8. decembra povedala generalna direktorica Ana Le Marechal Kolar …

Stavka, ki jo je Fides napovedal za 9-ti januar, je legitimna oblika, a stvari bomo morali dogovoriti za pogajalsko mizo, je v odzivu sporočil minister za javno upravo Franc Props. Odgovornost je na vladi, trdi Fides, saj ni uresničila podpisanih stavkovnih sporazumov. Vladi so ponudili v podpis dvoje aneksov h kolektivni pogodbi, pa jih je ta zavrnila. V Radijskem dnevniku tudi: - V novem svežnju evropskih sankcij proti Rusiji tudi prepoved uvoza ruskih diamantov in utekočinjenega propana - Število ubitih v Gazi se približuje 20 tisoč; Združene države Amerike kljub temu vztrajajo pri neomajni podpori Izraelu - Bencin izven avtocest od polnoči cenejši za 4,2 centa na liter, dizel za 4,3 centa

Hamas in Izrael sta ob pomoči kátarskih, egiptovskih in ameriških diplomatov dosegla dogovor o štiridnevnem premierju v Gazi. V tem času naj bi Hamas izpustil 50 ugrabljenih žensk in otrok, iz izraelskih zaporov pa bo izpuščenih 150 palestinskih žena in otrok. V naslednjih fazah naj bi jih izpustili še več. Dogovor pa predvideva tudi vstop več sto tovornjakov s človekoljubno pomočjo in gorivom na vsa območja Gaze. Druge teme: - Državni zbor nadaljuje obravnavo proračunskih dokumentov, glasovanje to popoldne. - Na ljubljanski infekcijski kliniki zaradi povečanja števila primerov okužb dihal velika prostorska stiska. - Skrivalnicam s prodajo kompleksa Martex na Goriškem še ni videti konca.

Tako celjski rokometaši v ligi prvakov kot Olimpijini košarkarji v evropskem pokalu so lovili prvo zmago v letošnjih evropskih tekmovanjih. Odzive ujamete v dopoldanskih športnih minutah, kjer načrte pred novo sezono razgrne tudi Primož Roglič.

Košarkarice so opravile prvi cikel kvalifikacij za evropsko prvenstvo, rokometašice Krima pa so odigrale zadnjo domačo tekmo pred reprezentančnim premorom. Odzive ujamete v dopoldanskih športnih minutah.

Slovenske teniške igralke so odigrale polfinalni dvoboj pokala Billie Jean King proti Italijanski reprezentanci. Odzive ujamete v popoldanskih športnih minutah, ko se posvetimo tudi zanimivostim z zimskih tekmovanj za svetovni pokal. Slalomistke so na Finskem, smukači na novi progi v Švici.

Slovenske teniške igralke so v Sevilli lovile zgodovinski uspeh slovenskega tenisa. V boju za polfinale pokala reprezentanc so odigrale dvoboj s Kazahstanom. Odzive ujamete v popoldanskih športnih minutah. Prepletemo jih z zanimivostmi pred prvima hitrima tekmama alpskih smučarjev v letošnji sezoni.

Nogometaši Olimpije so odigrali še drugo tekmo s Klaksvikom. V konferenčni ligi so lovili prvi gol in prve točke. Pred teniško reprezentanco je dvoboj s Kazahstanom, ki lahko slovenske igralke prvič v zgodovini popelje v polfinale elitne skupine svetovnega tenisa.

Vlada je, kot kaže, pred korenito rekonstrukcijo. Ne le izključitve v največji vladni stranki, premier napoveduje obsežno krčenje in vnovično združevanje posameznih ministrstev. Odzivi v koaliciji so redkobesedni, še vedno pa močno odmeva pričanje nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar. Je premier prekoračil pooblastila in kaj bo pokazala forenzična preiskava glede očitkov o kartelnem dogovarjanju v Darsu? Več v kritičnem pregledu tega tedna, kjer bomo spregovorili tudi o katastrofalnih humanitarnih razmerah v Gazi. Ljudem zmanjkuje vode, hrane in zdravil, bolnišnice, prenatrpane z ranjenci, so praktično nehale delovati. Združeni narodi so nemočni. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je kot prvi zahodni voditelj po začetku zadnje vojne sešel s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom.

Poznate ga po tem, da teče vzvratno, Boris pa je še precej več kot to. Rikverc je tekel že marsikje, najdlje tudi že 24 ur in bo to počel, dokler ga bodo noge nesle. Kako je začel z vzvratnim tekom, kje vse je tekel bos, zakaj si je za 40. rojstni dan podaril 400 kilometrov in kako je gasil požar kar med tekom - Boris je človek, ki vedno pomaga, pa najsi bo slepemu tekaču na ultramaratonu, svojim Ločanom med poplavami ali pa sotekačem s petko in spodbudo. Edini tekač, ki gre naprej nazaj, to je Boris, Samostojni!

Pet let zapored imamo krizne proračune, po covidu in energetski krizi zdaj še protipoplavni proračun. Vlada pomoč in ukrepe zagotavlja z zadolževanjem. Smo finančno že izčrpani? Zakaj najprej dodatno obdavčenje, preden vlada postrga pri sebi? Kako se bodo zagotavljala sredstva in kako pregledna bo poraba sklada za obnovo? O proračunskih razpotjih z voditeljico Zdenko Bakalar in gosti: Sašo Jazbec, državna sekretarka na ministrstvu za finance, Bojanom Ivancem, gospodarskim analitikom iz GZS, in Jakobom Počivalškom, predsednikom sindikata Pergam.

Izjemen, neponovljiv in nenadomestljiv. Radijski pionir, velikan in genij. To je le nekaj odzivov na prezgodnje slovo velikega radijca Saša Hribarja. Včeraj je njegov glas še zadnjič odmeval prek radijskih valovih v legendarni oddaji Radio Ga-ga, nato pa je pozno popoldne za vedno utihnil. Utihnil je glas, ki je bil neutruden borec za kakovost osrednjega slovenskega javnega medija in osebnost, ki je štrlela iz povprečja. Drugi poudarki oddaje: - Potres z magnitudo 7,2 v Maroku terjal več kot 1000 smrtnih žrtev; 9 slovenskih državljanov po navedbah ministrstva na varnem. - Države skupine G20 kljub razhajanjem glede vojne v Ukrajini sprejele sklepno deklaracijo. V izjavi ni izrecne omembe ruske agresije. - Slovenski košarkarji svetovno prvenstvo končali na sedmem mestu; odbojkarji popoldne v lov za evropski četrtfinale.

Odzivi po nogometni tekmi slovenske reprezentance v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, začetek izločilnih bojev na evropskem odbojkarskem prvenstvu in domača tekma svetovnega pokala v športnem plezanju bodo teme jutranjih športnih minut.

Odzivi po tekmi slovenskih košarkarjev, ki nadaljujejo svetovno prvenstvo v razvrstitvi od petega do osmega mesta, napoved domače tekme svetovnega pokala v športnem plezanju in nogometnega večera v Stožicah, kjer bo Slovenija v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo gostila Severno Irsko.

Medtem, ko njegovi vrstniki (z mano vred) že prostodušno priznavamo, da so najboljša tekaška leta že za nami, je Matej na vrhuncu svojih moči! Simpatični Prevaljčan, ki je pri 30ih obrnil svoje življenje na glavo, mi razloži svojo noro zgodbo z Brinjevo goro v glavni vlogi, vse o razlikah med gorskim kolesarstvom in trail tekom, zakaj ga cesta ne vleče več, kako je teči 70 kilometrov z zlomljenimi rebri (in zmagati!) in kako se sooča s prepoznavostjo, poškodbami in lokalnimi zgodbami. Živahen in zanimiv pogovor, ki vam bo dvigal kocine!

V litovski Vilni se je, kot rečeno, končalo vrhunsko zasedanje Nata, ki se ga je udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ukrajina je od zahodnih zaveznic dobila dolgoročna varnostna zagotovila, ni pa dobila vabila in časovnega okvirja za članstvo v Natu. Moskva je v prvem odzivu sicer ocenila, da se je vrh končal s polomom Kijeva, so pa v Kremlju opozorili, da varnostna zagotovila pomenijo veliko nevarnost za državo, ki takšna jamstva ponuja. Druge teme oddaje: - Odzivi socialnih partnerjev na predstavljena izhodišča pokojninske reforme zelo zadržani - Evropska investicijska banka dokončno odobrila 250-milijonsko posojilo za drugi tir Divača-Koper - Na Brniku odprtje novih prostorov centra za nadzor in kontrolo zračnega prostora

Odzivi na odstop zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana se vrstijo še naprej. Tisti, ki so del zdravstvenega sistema, upajo, da to ne bo upočasnilo prizadevanj za ohranitev javnega zdravstva. Odgovornost za nemoteno delo naprej je v rokah premiera Roberta Goloba, poudarja eden izmed ministrovih predhodnikov in član strateškega sveta za zdravstvo Dorijan Marušič. Drugi poudarki oddaje: - Združene države bodo Ukrajini dobavile strelivo, ki je prepovedano v več kot sto državah. - Ob rekordni brezposelnosti pri nas iskanje tujcev predvsem v zidarstvu pa tudi drugih dejavnostih. - V smrtonosni napad na območju ljubljanskih Most vpleteni mladoletniki.

39. Dialog podkast V ŽIVO na Ljubljanskem gradu ============================= STOIK Podkast Raziskuj najpomembnejša vprašanja življenja, skozi misli in nauke starih stoikov, kot so Seneka, Epiktet, Mark Avrelij in drugi. Dnevni podkast starih stoičnih modrosti je prilagojen in razširjen za modernega človeka. Oddajo ustvarja in objavlja več oblik programov umetne inteligence. ============================= DIH Podkast - Vodene meditacije "Neraziskanega življenja ni vredno živeti." – Sokrat Meditacija ni sredstvo za lajšanje stresa, boljši spanec ali izboljšanje koncentracije. Čeprav lahko pomaga doseči vse to, je njen končni cilj, da pomaga odpreti vrata globljemu razumevanju sebe / sveta. ============================= V epizodi #99 je bil moj gost dr. Robert Golob, predsednik vlade, ki je leta 2022 po odhodu z vrha podjetja GEN-I prevzel vodenje stranke Gibanje Svoboda. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zakaj priti na podkast? Vstop v politiko Koliko let lahko delaš v politiki? Kitajski model, dolgoročni projekti in strategija Slovenije Bitcoin in trenutni monetarni sistem Birokracija in javna uprava Vprašanje Klemnovega učitelja Vprašanje prejšnjega gosta ==================================== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

Umetna inteligenca vse bolj postaja del našega vsakdanjika. Bliskovit razmah je v zadnjih tednih in mesecih doživel program ChatGPT. Zna oblikovati čudovita besedila, zna tudi programirati, ne zna pa misliti in nima čustev. Star je komaj pol leta, a je že postal spletna zvezda. Odzivi ljudi so burni in protislovni. Nekateri so navdušeni: študenti ga z veseljem uporabljajo pri pisanju seminarskih in drugih nalog, tajnice pri oblikovanju poslovnih pisem … Drugi so zaskrbljeni: kako bodo v šolah preprečili zlorabe, kako bo umetna inteligenca spremenila ustvarjalne poklice? O (ne)utemeljenih strahovih in (prevelikih) pričakovanjih v zvezi s sodobnimi tehnologijami voditelj Rene Markič z gosti. Gostje: Marko Grobelnik, raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu "Jožef Stefan"; Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo; Maja Klun, prorektorica za področje prenosa znanja na Univerzi v Ljubljani; Simon Krek s Centra za jezikovne vire in tehnologijo.

Vrstijo se odzivi na zadržanje izvajanja delov zakona o RTV Slovenija. Medtem ko generalno vodstvo zavoda odločitev ustavnega sodišča pozdravlja, koordinacija novinarskih sindikatov opozarja, da je sodišče pravico do ohranjanja mandata postavilo nad pravico javnosti do obveščenosti. Obe strani pa želita hitro vsebinsko odločitev. Druge teme: - V Državnem zboru kljub nasprotovanju opozicije, dela koalicije in nekaterih nevladnih organizacij predvidoma zelena luč kandidatu za notranjega ministra Boštjanu Poklukarju - Ruski predsednik Putin pred obletnico napada na Ukrajino z govorom o stanju v državi; evropski zunanji ministri dosegli načelno soglasje o desetem svežnju sankcij proti Moskvi - Z drevišnjim slavnostnim odprtjem se bo začelo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, največji športni dogodek leta v Sloveniji

Včerajšnji dan je poleg nove etapne zmage Tadeja Pogačarja na kolesarski dirki po Franciji zaznamovala prelomna odločitev ustavnega sodišča. To je namreč odločilo, da ureditev, ki istospolnim parom ne omogoča sklenitve zakonske zveze in posvojitve otrok, ni v skladu z ustavo. Drugi poudarki oddaje: - Vlada pred dokončno uskladitvijo interventnega zakona o zdravstvu, ki napoveduje skrajšanje čakalnih dob. - Ameriški predsednik Biden podpisal izvršni ukaz za zaščito pravice do splava. - Stritarjeva nagrada za najboljšega literarnega kritika letos v roke Muanisu Sinanoviću.

Trend zmanjševanja števila brezposelnih se nadaljuje. Junijski podatki kažejo, da je na zavodu za zaposlovanje registriranih še 3,6 odstotka manj brezposelnih kot maja, kar je najnižja raven po letu 1990. A dobra statistika nekaterim panogam predstavlja težavo. Srečujejo se namreč z velikim pomanjkanjem delovne sile. Ostali poudarki oddaje: Odzivi po novem strelskem napadu v Združenih državah: Smo najbolj oborožena država v zgodovini, hkrati pa ena od najmanj varnih Finska in Švedska podpisali pristopna protokola za vstop v zvezo Nato Na tolminskem sotočju začetek festivala Sajeta, letos v sodelovanju s festivalom Od:vod

Znani so prvi obrisi vladnih ukrepov glede blažitev podražitev hrane: državni odkup slovenske pšenice, pomoč kmetom, na primer pri nabavi goriv in gnojil ter spremljanje sprememb cen izbranih izdelkov pri različnih trgovcih. To ne pomeni nujno zniževanja cen za potrošnike, opozarja agrarni ekonomist Aleš Kuhar in poudarja, da bi morala biti vlada bolj jasna glede cilja. Drugi poudarki oddaje: - Kaj je Turčija iztržila v zameno za včlanitev Švedske in Finske v Nato? - Biden napoveduje zaščito Američank, ki bodo skušale opraviti splav. - Pranje umazanega perila v javnosti med Olimpijo in Prosinečkim.

Ta teden smo vendarle dočakali prve vladne ukrepe za obvladovanje energetske draginje. Odzivi so mešani: pri enih zavedanje, pri drugih razočaranje, da čudežnih rešitev ni. Energetska kriza je tudi ena od osrednjih tem obiska premiera Roberta Goloba na sedežu Evropske unije. V Bruselj je šel predvsem poslušat, vnaprej je dal vedeti, da prihaja tudi brez podrobnih stališč glede vojne v Ukrajini. Pred odhodom je prejel dve pismi javnih osebnosti z nasprotnimi nasveti o tem, ali Ukrajini pomagati tudi z oborožitvijo. Zveza Nato je bila na ministrskem zasedanju glede tega jasna. Opozarjamo tudi na stiske šolarjev in dijakov ob koncu leta in raziskujemo družbene, gospodarske in promocijske razsežnosti Dirke po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Natašo Mulec.

Umrl je pisatelj in akademik Boris Pahor. Eden od najpomembnejših in najbolj prevajanih slovenskih avtorjev je vse življenje opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Smrt tržaškega pisatelja odmeva tako v njegovem domačem mestu v zalivu kot daleč po Evropi, kjer je kot pričevalec ohranjal zavedanje na grozote 20. stoletja. V Radijskem dnevniku tudi o tem: - Kandidata za ministra Tatjana Bobnar o načetem ugledu policije, Marjan Šarec kritičen do nakupa oklepnikov boxer - Madžarski premier Orban zavrnil trditve, da je Unija dosegla dogovor glede embarga na rusko nafto - Igorju Bavčarju odobrili predčasni pogojni odpust.

Po parafiranju koalicijske pogodbe konec tedna je pred dvema strankama prihodnje koalicije iskanje manjkajočih kandidatov za ministre, dve stranki se morata tudi še uradno opredeliti do vstopa v vlado. Sledil bo formalni podpis koalicijske pogodbe. Ta, kot kaže, najbolj razburja z napovedano prepovedjo popoldanskega dela zdravnikov iz javnega zdravstva pri zasebnikih, zvišanjem minimalne plače in spremembami davčne politike. Drugi del postopkov za vzpostavitev vlade bo v državnem zboru, nekaj opravkov je tudi še pred predsednikom države Borutom Pahorjem. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarska rast v prvih treh mesecih leta kar 9,8-odstotna, realno pa se je BDP povečal le za 0,8 odstotka. - V Moskvi se pričakovano ostro odzivajo na odločitev Finske in Švedske za vstop v Nato: Rusija se ne bo sprijaznila s tem. - Legendarni pianist Ivo Pogorelić v Ljubljani tokrat navdušil s Chopinom.

V oddaji smo analizirali razmerje sil v parlamentu in govorili o največjih izzivih za slovensko politično oblast v prihodnjih štirih letih.

Tokrat smo zbrali nekaj odzivov ukrajinskih ustvarjalcev in razumnikov na rusko agresijo na Ukrajino. Napovedujemo festivala Fabula in Rdeče zore, predstavljamo prenovo gospodarskega poslopja ob Prešernovi domačiji v Vrbi, opozarjamo na razstavo Umetnik – zbiratelj – javnost v ljubljanski Mestni galeriji in poročamo o seji Nacionalnega sveta za kulturo na temo Nazaj h kulturi. Ukrajina in njena kultura tudi v središču Arsove pozornostiTokrat smo zbrali nekaj odzivov ukrajinskih ustvarjalcev in razumnikov na rusko agresijo na Ukrajino. Napovedujemo festivala Fabula in Rdeče zore, predstavljamo prenovo gospodarskega poslopja ob Prešernovi domačiji v Vrbi, opozarjamo na razstavo Umetnik – zbiratelj – javnost v ljubljanski Mestni galeriji in poročamo o seji Nacionalnega sveta za kulturo na temo Nazaj h kulturi.

Odzivi po tekmi smučarskih skakalcev v Klingenthalu in napoved odločilne tekme slovenskih rokometašic na svetovnem prvenstvu v boju za četrtfinale sta osrednji temi športnega uvoda v nov teden.

Tragično reševanje begunske družine v reki Dragonji in iskanje desetletne deklice, ki jo je odnesel tok reke, je zaznamovalo včerajšnji svetovni dan človekovih pravic. Primer, ki se je zgodil v četrtek ponoči, dokazuje, da obstajajo načela spoštovanja človeških življenj, dostojanstvo in svoboda za vse le na deklarativni ravni. Odzivi odgovornih pa kažejo na sprenevedanje ob tragičnem dogodku, v komentarju razmišlja Tjaša Škamperle. Predsednik Borut Pahor meni, da je treba skrbno preiskati in ugotoviti, ali je bilo v tej tragediji storjenega kaj narobe. Ima prav: poglejmo, kaj je narobe. To, da so ob slovensko-hrvaški meji rezilne žice, ki so bile v begunski krizi sprva postavljene kot začasne, je narobe. Ni jih postavila ta vlada in nobena jih v šestih letih niti ni odstranila. Zamenjava za panelne ograje se samo lepo sliši, svojega namena tako ali tako ne dosegajo. Po izkušnjah organizacij, ki se z begunci pogovarjajo, jih prav te ovire vodijo proti še težje premostljivim predelom na meji – da, tudi v reke, čez zasnežene hribe. Narobe je to, da so se pri nas bolj posvečali vprašanju, ali lastniku zemljišča, kjer stoji ograja, pripada odškodnina, kot pa s tem, da je na balkanski poti na tisoče beguncev, ki jim Hrvaška, Slovenija in druge evropske države odrekajo možnost poiskati zaščito. Policija je, kar je potrdilo tudi sodišče, nezakonito, brez možnosti vložitve prošnje za azil, begunce vračala v roke hrvaške policije. Situacija ni enoznačna: nekateri policisti begunce vračajo, drugi jim pomagajo pri porodih sredi gozda ali zanje skočijo v mrzlo reko. /V reki Dragonji se zahvaljujoč občanu in policistom ni zgodila še večja tragedija./ Toda družino so vrnili na Hrvaško. Narobe je, da se predsednik ni vprašal, kako to, da mati v šoku in izmučenosti ni zaprosila za mednarodno zaščito. In narobe je, da Božo Predalič v isti sapi izrazi sočutje z vpletenimi v tragedijo, označi mater za neodgovorno in begunce usmeri na zakonite mejne prehode. Narobe je, da človek na to sploh pomisli in da je povrhu vsega to celo državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve – ki kroji azilno politiko. Vprašanje beguncev presega naše meje – odgovore terja tudi na širši – regionalni in evropski ravni. Predsednik države ima prav: če je šlo kaj narobe, je treba poiskati odgovorne. Zato naj se danes še enkrat pogleda v ogledalo, kjer bo našel del odgovora.

Odzivi po uvodni tekmi mariborskih odbojkarjev v ligi prvakov in tekmi Dobovec Barcelona v elitnem klubskem tekmovanju dvoranskih nogometašev sta osrednji temi tokratnega Navala na šport.

Odzivi na podnebno konferenco Združenih narodov v Glasgowu, ki se je sinoči končala z dogovorom o naslednjih korakih sveta proti segrevanju ozračja, govorijo bolj o razočaranju, kot uspehu. Ne moremo biti zadovoljni, je prepričana tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. V oddaji tudi o teh temah: - Slovenija išče nove kapacitete za kovidne bolnike, Avstrija zapira javno življenje za vse necepljene - Epidemija močno prizadela tudi sladkorne bolnike - Na Hrvaškem odmevajo goljufije nekdanje ministrice za regionalni razvoj in evropske sklade

Čeprav večina Evrope že več kot tri četrt stoletja živi v miru, se vsi zavedamo, da po svetu divja veliko oboroženih spopadov in da vojna preplavlja življenja mnogih ljudi, pa naj se v njej znajdejo kot civilisti, vojaki državnih ali najemniških vojska ali pa morda kot gverilski uporniki. Kljub temu da lahko redno beremo medijska poročila o vojnih premikih, zmagah in porazih, osvojitvah in predajah, pa si le stežka predstavljamo, kaj vse se ob tem dogaja v posameznikih na bojiščih. Ne samo mediji, tudi zgodovinske knjige se praviloma veliko bolj osredotočajo na širšo sliko in ne prikazujejo neposredne resničnosti bojišča, preživeli vojni veterani pa o svojih doživetjih velikokrat molčijo. Četudi vsi razumemo, da je doživetje vojne grozljivo, imamo tako večinoma le medlo predstavo o tem, kaj vse se med boji dogaja v ljudeh, kaj vse vpliva na to, kako se različne enote in posamezniki med vojno vedejo in kakšne posledice vojna pušča tistih, ki so jo doživeli od blizu. No, prav nekaterim od teh vprašanj se bomo posvečali v tokratnih Glasovih svetov. Ob izidu njegove knjige Vojna II in ponatisu monografije Vojna, bomo namreč govorili z vojaškim psihologom in učiteljem v vojaškem šolstvu Gregorjem Jazbecem, ki je tako s pomočjo zgodovinskih zapisov kot pričevanj preživelih vojakov preučil celo množico različnih bojnih primerov, ki segajo vse od druge svetovne vojne pa do spopadov v Iraku in Afganistanu, ter na ta način zarisal nekatere zakonitosti človeškega vedenja v vojni. Gost v oddaji nastopa v svojem imenu in ne kot predstavnik Slovenske vojske. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.

Odzivi občinstva na televizijske, radijske in spletne vsebine javnega RTV servisa bodo tema ponedeljkovega svetovalnega servisa. Izbira gostov, vodenje oddaj, pomen spoštovanja kulture javnega dialoga v javnem mediju, meja med vsebinami in oglasi, podkasti, besedna artilerija, pohvale za prenos paraolimpijade, pritožbe … Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski bo sprejemala vaše odzive in odgovarjala na vaša vprašanja.

Posebna delegacija Evropskega parlamenta je sklenila pogovore, prek katerih je v Sloveniji od srede zbirala informacije o stanju pravne države, medijske svobode in korupcije. Za konec se je osemčlanska ekipa evroposlancev pogovarjala z odbori državnega zbora in sveta. Za razliko od premiera predsednik državnega zbora ocenjuje, da razmere, ko se je država znašla pod preiskovalno lupo ene osrednjih institucij Evropske unije, terjajo razpravo. Ostale teme oddaje: - Sindikati zaradi neobstoječega socialnega dialoga zahtevajo nujno sejo parlamentarnega odbora. - Pahorjev četrti predlog za ustavnega sodnika - Rok Svetlič. - V Italija množični protesti in stavke zaradi PCT pogojev za vse zaposlene.

Zadnja oddaja Ultrazvok, v kateri smo z družinsko zdravnico iskali odgovor na vprašanje pacientov: »Zakaj se mi tako zelo vrti?«, je naletela na pozitiven in negativen odmev. Odzivi in opozorila na oddajo so pokazali, da so v delu strokovne in tudi širše javnosti prisotne nekatere zmote o vrtoglavici. Nanje bomo opozorili tokrat. Kaj je vrtoglavica? Kaj je največkrat vzrok zanjo, kaj jo povzroči? Kakšna je razlika med vrtoglavico in omotico? Tokrat na vprašanja odgovarja nevrolog Igor Rigler z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: RadioSlovenija, Prvi

Delegacija Evropskega parlamenta pod vodstvom Nizozemke Sophie in 't Veld bo jutri sklenila tridnevni obisk v Sloveniji, v sklopu katerega ugotavlja stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji pri nas. Bolj kot sam obisk pa v evropski javnosti odmevajo tviti in poobjave slovenskega premierja Janeza Janše, uperjeni proti evropskim poslancem in omenjeni misiji. V Zrcalu dneva tudi: - Z dnevov slovenskih pravnikov v Portorožu opozorila o poskusih slabitve sodstva - Minister Vrtovec: ukrepanje države zaradi vse višjih cen energentov za zdaj ni potrebno - V Italiji od jutri obvezno izpolnjevanje pogojev PCT za vse zaposlene

Burne odzive, zmedo in nejasnosti povzroča novo zaostrovanje vladnih odlokov za zajezitev epidemije. Odločitev, da bosta za zaposlene v državni upravi veljavna zgolj pogoja prebolevnosti ali cepljenosti, zbuja skrbi predvsem za tiste, ki pogoju ne bodo zadostili. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik poudarja, da s to odločitvijo nikogar ne silijo k cepljenju, češ da ga želijo le spodbuditi. Pravniki opozarjajo, da so delodajalci postavljeni v brezihoden položaj. Vsi sindikati, ki zastopajo zaposlene v državni upravi, pa so napovedli ustavno presojo omenjenega odloka. Druge teme oddaje: - O nujnosti precepljenosti tudi parlamentarni odbor za zdravstvo; kritike letijo na vladno komunikacijsko strategijo glede cepljenja - Nezakoni prehodi meje so se zmanjšali skoraj za polovico; na mejo bodo postavili več 10 kilometrov novih panelnih ograj - Želje, ideje, strahove in upanja državljanov Evropske unije: vse to želijo slišati na Državljanskem forumu Evropskega parlamenta

Slišanje je fiziološki proces in je prvi pogoj za poslušanje, medtem ko je poslušanje psihična dejavnost, veščina, ki se jo je potrebno naučiti. V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok. V tokratni oddaji B-AIR Zvok in glasba v razvoju otroka bo razvoj slišanja in poslušanja pri najmlajših predstavljen z vidikov javnoveljavnega programa v slovenskem vrtcu in mednarodno uveljavljenega pedagoškega koncepta Edgar Willems. Poslušanje glasbe je ena izmed sestavnih dejavnosti v učnih načrtih v obeh konceptih. Z vabljenimi eksperti bomo osvetlili izvedbene plati obravnavanih programov in pri tem izpostavili razvojni vidik poslušanja pri 3- in 4-letnikih. Osredotočili se bomo na različne pristope učenja poslušanja glasbe v povezavi z otrokovim čustvenim razpoloženjem in dejavnikom pomembnih odraslih.dr. Katarina Zadnik v dialogu s Saro Smrekar in Alenko PodbojSlišanje je fiziološki proces in je prvi pogoj za poslušanje, medtem ko je poslušanje psihična dejavnost, veščina, ki se jo je potrebno naučiti. V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok. V tokratni oddaji B-AIR Zvok in glasba v razvoju otroka bo razvoj slišanja in poslušanja pri najmlajših predstavljen z vidikov javnoveljavnega programa v slovenskem vrtcu in mednarodno uveljavljenega pedagoškega koncepta Edgar Willems. Poslušanje glasbe je ena izmed sestavnih dejavnosti v učnih načrtih v obeh konceptih. Z vabljenimi eksperti bomo osvetlili izvedbene plati obravnavanih programov in pri tem izpostavili razvojni vidik poslušanja pri 3- in 4-letnikih. Osredotočili se bomo na različne pristope učenja poslušanja glasbe v povezavi z otrokovim čustvenim razpoloženjem in dejavnikom pomembnih odraslih.

V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok. Več o slušnem zaznavanju in aktivnem poslušanju pri najmlajših pa v pogovoru Anamarije Štukelj Cusma z dr. Katarino Zadnik, docentko na oddelku glasbene pedagogike na ljubljanski akademiji za glasbo.Slišanje je fiziološki proces in je prvi pogoj za poslušanje, medtem ko je poslušanje psihična dejavnost, veščina, ki se jo je potrebno naučiti.V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok. Več o slušnem zaznavanju in aktivnem poslušanju pri najmlajših pa v pogovoru Anamarije Štukelj Cusma z dr. Katarino Zadnik, docentko na oddelku glasbene pedagogike na ljubljanski akademiji za glasbo.

Recept poslušalke Saše: 4 jajca penasto umešamo z 1 JL sladkorja in 1 vanilijevim sladkorjem. Dodamo: 1 JL olja, 1 JL bele moke, 1 JL rožičeve moke, 1 žlička pecilnega praška, 1 JL v rum namočenih rozin, 4 naribana jabolka in malo grenkega kakava. Pečemo pol ure pri 180 stopinjah Celzija. Po želji lahko prelijemo: 7 dag margarine penasto umešamo s 15 dag sladkorja v prahu, 4 žlice kakava in toliko mleka, da bo masa ravno prav gosta.Recept poslušalke Elizabete: 1 JL olja, 1 JL bele moke, 1 JL rozicev moke, 1/2 JL mleka ali 1 nav. jogurt, 1JL sladkorja, 4 jajca (sneg iz beljakov), 1 pecilni, 1 vanili, 1JL rozin, 4 jabolka. Polovico testa damo v pomazan pekač, dodamo naribana jabolka, potresemo rozine, dodamo drugo polovico testa. Spečemo. Na pečen biskvit damo čokoladni preliv. (JL = jogurtov lonček)

Odzivi na enega največjih protestov v Sloveniji so zaznamovali iztekajoči se dan pri nas. Udeleženci shoda so zahtevali predčasne volitve, ki pa - kot opozarja politolog Žiga Vodovnik - niso zagotovilo, da se bo našla lahka rešitev. Protest je odmeval tudi v tujih medijih. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Levica na današnjem kongresu za glavni cilj stranke označila reševanje okoljske krize. Več tisoč ljudi na shodu proti splavu v Zagrebu - protiprotestniki poudarili, da gre za manjšino. Prva zmaga slovenskih odbojkarjev v ligi narodov.

Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič, ki je s tega položaja danes odstopila, ker je vlada razveljavila postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, je sklep vlade označila za strokovno neutemeljen. Vztraja, da je bil postopek izpeljan zakonito ter v skladu z nacionalno zakonodajo in uredbo Sveta Evropske unije. Opozicija je zelo kritična, kritike pa prihajajo tudi iz Evrope: Ostali poudarki oddaje: Po mnenju evropske javne tožilke Laure Kövesi /kjôveši/ odločitev spodkopava zaupanje v učinkovito upravljanje in nadzor nad porabo evropskih sredstev v Sloveniji Vodja svetovalne skupine Mateja Logar kljub zeleni fazi nasprotuje opuščanju vseh ukrepov v času trajanja epidemije Ob 30-letnici slovenske osamosvojitve posvet na Dunaju in razstava v Ljubljani

There's been mixed reaction to the federal budget handed down by the government on Tuesday, which aims to charter Australia's recovery from the coronavirus recession. There's big spending commitments in many policy areas, and little to none in others. - Avstralska zvezna vlada je v torek predstavila nov državni proračun. Odzivi nanj so mešani. Cilj je nadaljevanje okrevanja avstralskega gospodarstva, kar je odvisno od učinkovitega zatiranja virusa.

12 nogometnih klubov je ustanovilo svojo superligo, v kateri kanijo zaigrati že poleti. Odzivi navijačev so skoraj soglasni in nasprotujejo tej odločitvi, a klubi vztrajajo. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. A ta juha je trenutno zelo vroča in pekoča. Poskusil jo je poznavalec športnega marketinga Tomaž Ambrožič.

V Španiji se je končal prvi neposredni obračun najboljših kolesarjev svetovne lestvice, Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča. Odzivi in zanimivosti v dopoldanskih športnih minutah.

V letu, ko je pandemija svet vrgla s tečajev, je bilo tudi delo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija neprimerljivo s katerim koli obdobjem iz dvanajstletne zgodovine tega instituta. Odzivi so se – v primerjavi s prvim letom varuhovega delovanja – podeseterili, piše v uvodu letnega poročila varuhinje za lansko leto. Ali javnost prepoznava vrednote javnega medijskega servisa in kaj od njega pričakuje? V četrtkovem svetovalnem servisu bo varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski odgovarjala na vaša vprašanja.

V javnosti ne pojenjajo kritike zaradi plačilnih nalogov in vabil na sodišča dijakom, ki so z javnim protestom zahtevali čimprejšnjo vrnitev v šolske klopi. Njihovi predstavniki so v Radijski tribuni pojasnili, zakaj jim je prekipelo. Mnenje, tudi o morebitnem vračanju vseh dijakov v šolo, pa ste lahko izrazili tudi vi. Oddajo je pripravil in vodil Dejan Rat.

Odzivi s svetovnega prvenstav v alpskem smučanju, uvod v domače svetovno prvenstvo v biatlonu in začetek spomladanskega dela nogometnega prvenstva prepletemo v pester popoldanski Naval na šport.

Povzeli smo nekaj aktualnih dogodkov; med drugim smo zbrali odzive katoliškega sveta ob prisegi Josepha Bidna za novega ameriškega predsednika.

Potem ko so prejšnji teden v ameriški kongres vdrli podporniki predsednika Donalda Trumpa, je twitter trajno izbrisal njegov uporabniški račun. Podobno so ravnali tudi drugi družbeni mediji in spletne platforme, od facebooka do youtuba. Odzivi na prepoved so različni, od tega, da so to storili prepozno, do mnenja, da gre za pregrob poseg v svobodo govora. Kako regulirati spletne platforme? Naj še naprej same odločajo, kakšna so njihova pravila uporabe? So prostor svobode govora ali prostor radikalizacije? Naj škodljive in nevarne vsebine prepoznavajo algoritmi? Kako sploh sprejeti konsenz o tem, kaj je škodljivo v demokratični družbi? Odgovore iščejo voditeljica Urška Henigman in sogovorniki: - prof. dr. Blaž Zupan, Fakulteta za elektrotehniko, - raziskovalka dr. Barbara Brečko, Fakulteta za družbene vede, - publicist Lenart J. Kučić, spletna medija Disenz in Pod črto.

Danes se končuje medresorsko usklajevanje osnutka zakona, s katerim bi vlada združila osem regulatorjev v le dve krovni agenciji. Osnutek ni bil javno objavljen, javne razprave o njem ni bilo, regulatorji pa so po doslej zbranih odzivih v skrbeh za svojo neodvisnost. Medtem delež potrjenih primerov okužb s koronavirusom ostaja visok. Skrbijo tudi podatki o vdoru okužb v zdravstvene ustanove in povečanje števila hospitaliziranih bolnikov s covidom. Jutri bo po besedah vladnega govorca Jelka Kacina "dan resnice", ko lahko sledijo novi ukrepi. V oddaji še: - Prvi odzivi socialnih partnerjev na demografski sklad zadržani - Banke v Sloveniji se sprašujejo, kako denar prenesti v podjetja - Nobelova nagrada za medicino za odkritje virusa hepatitisa C

Dočakali smo prvo letno poročilo, ki ga je evropska komisija pripravila o stanju vladavine prava v vseh članicah Evropske unije. Zanimanje za ugotovitve Komisije je toliko večje ob zavedanju, da vladavina prava predstavlja enega izmed ključnih temeljev, na katerem je zrastla Unija. Kako trden je torej ta temelj, kako majav, s katerih koncev spodkopan in kako trdno je torej tisto, kar stoji na njem? Kaj takšno poročilo pomeni za krepitev načel pravne države, kakšne očitke Bruselj namenja posameznim članicam, kako je bil pogled na pravosodje, protikorupcijske mehanizme in medijsko krajino sprejet v Sloveniji, kako bo prejemanje evropskih sredstev pogojeno s spoštovanjem vladavine prava in v kolikšni meri je vladavina prava kot primarno pojem pravne narave postala orodje prvovrstnega ideološkega obračunavanja. Voditelj Luka Robida je na pogovor o tem v studio povabil poslanca Evropskega parlamenta Ljudmilo Novak in Klemna Grošlja ter vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zorana Stančiča, pred mikrofon pa tudi dopisnika Igorja Juriča in pravnika Janjo Hojnik in Mateja Avblja.

Medtem ko sosednje države rahljajo ukrepe, pri nas še vedno ni jasna konkretnejša časovnica odpiranje tistega, kar je epidemija zaprla. Med odprtimi vprašanji ostaja, kdaj znova v vrtce in šole, kako je z maturo, kaj odprtje zobozdravstvenih ambulant ... Odgovore na to naj bi v vladi, kot vztrajajo, lahko podali potem, ko bodo znani izsledki nacionalne razširjenosti virusa, ki da se končuje. Do konca tedna naj bi imeli prve ugotovitve. V oddaji še: - Odzivi na proteste: kdo in zakaj je lahko kaznovan? - Afera 'maske': politično kolesje jo bo dolgo mlelo - Avstrija v odpravo omejitev gibanja na prostem - V Italiji kot simbol upanja v boljše čase stoji obnovljeni viadukt v Genovi

Na KGZS so prepričani, da bi nabor ukrepov moral zajemati odpis prispevkov, omogočiti mesečni temeljni dohodek, odložitev plačila akontacije dohodnine, odpis dela katastrskega dohodka, zvišanje stopnje vračila trošarine za pogonska goriva za kmetijsko mehanizacijo in zagotavljanje nemotene oskrbe z repromaterialom za kmetijsko pridelavo. V Sindikatu kmetov Slovenije pa so vlado pozvali na tehten razmislek o enakopravnosti predlaganih ukrepov, ki jih je za pripravila za kmetijski sektor.

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Novica o diagnozi rak človeka vedno preseneti, pride nepričakovano in s seboj prinese občutek nemoči in stanje šoka. Ne le za bolnika, tudi za njegove svojce in prijatelje. Odzivi na bolezen so različni tako, kot smo različni ljudje. Tisti, ki imajo za sabo izkušnjo, kako je, ko ti zboli ljuba oseba, poudarjajo, kako pomemben je odkrit pogovor o bolezni, zaupanje zdravljenju in podpora bolniku. Svoje izkušnje z boleznijo so z nami delili oče in hči Jana Koteska in Boris Koteski, Boštjan P. Strnad, Metod Pevec pa tudi predsednica združenja za boj proti raku dojk Europa Donna Tanja Španić.

Zgrožena dopustnica se je z morja vrnila pod vtisom velikega števila predebelih otrok. Odzivi so bili burni.

Odzivi v 140 znakih po osvojeni srebrni medalji Primoža Kozmusa. Bere Lidija Hartman.

Odzivi v 140 znakih po zlati medalji Urške Žolnir. Prebira Lidija Hartman.