Podcasts about italiji

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Na Mestnem trgu v Ljubljani je bil včeraj slavnostni sprejem slovenskih olimpijcev. V središču pozornosti so bili smučarski skakalci in skakalke, ki so na zimskih olimpijskih igrah v Italiji osvojili štiri odličja. Prejšnji teden sta se končali tudi kolesarski dirki po Združenih arabskih emiratih in Algarveju. V oddaji predstavimo del najnovejše epizode podkasta Tour 202 z gostom Rokom Bukovcem, članom norveškega moštva Uno X.

Pet podatkov o Italiji, iščemo napačnega!

Ob robu Solkanskega polja, obsežnega kmetijskega zemljišča, ki je po razmejitvi leta 1947 ostalo v Italiji, stoji nenavadna vila, ali dvorec. Opasana z visokim zidom, ki šele na južni strani omogoči pogled na prekrasen vrt, z mogočno alejo dreves proti glavnemu vhodu. Če popotnik vsaj malo sledi logiki meje, ki poteka po polju kmalu ugotovi, da je dvorec anomalija. Meja namreč pri njem sunkovito zavije, tako da ga izvzame iz tega, kar je danes Slovensko, včasih pa je bilo Jugoslovansko ozemlje. Že samo to dejstvo je dovolj nenavadno, ko pa se poučimo še o zadnji prebivalci dvorca, postane zgodba nadvse zanimiva. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.

Predzadnji tekmovalni dan na zimskih olimpijskih igrah prinaša kar enajst končnih odločitev. Zadnji nastop na igrah so opravile biatlonke, ki so se v zgodnjem popoldnevu pomerile na tekmi s skupinskim startom. Za rokometašice Krima pa se končuje evropska sezona. V zadnjem krogu rednega dela tekmovanja gostijo francosko ekipo iz Bresta.

Tina Modotti, ki se je pred 130 leti rodila v Vidmu v Italiji, danes velja za pomembno ustvarjalko moderne fotografije 20. stoletja. In vendar je njen inteziven in dovršen umetniški opus nastajal le dobrih sedem let. Kmalu zatem je kot članica mehiške komunistične partije postala prepoznavna figura revolucionarnega gibanja – in fotografijo je povsem opustila. Kot najstnica se je preselila v Združene države Amerike in se preizkusila kot gledališka in filmska igralka, njen ustvarjalni in politični preobrat se je zgodil v Mehiki dvajsetih let prejšnjega stoletja. Tam je vstopila v krog umetnikov in intelektualcev, med katerimi sta bila tudi Diego Rivera in Frida Kahlo. Ključno vlogo pri njenem razvoju je imel ameriški fotograf Edward Weston. Po izgonu iz Mehike se je vključila v delo Mednarodne rdeče pomoči. Njena pot jo je vodila v Sovjetsko zvezo in nato v Španijo, kjer je med državljansko vojno delovala v podporo republikanski strani. Povsem se je posvetila političnemu organiziranju, revolucionarnemu in humanitarnemu delu, zato se k fotografiji ni več vrnila. Posebno zanimivo je, da je del svoje zapuščine – fotografije in drugo gradivo – v Moskvi zaupala tržaškemu Slovencu, revolucionarju in povojnemu politiku Ivanu Regentu. Prav po zaslugi teh vezi ima tudi slovenski prostor pomembno, čeprav pogosto prezrto mesto v zgodbi Tine Modotti. gost: dr. Miklavž Komelj, poznavalec njenega dela, ki je izbrskal umetničino zapuščino v Sloveniji  fotografija: Wikipeida, Tina Modotti by Jane Reece c. 1919

Tekmovalni spored olimpijskih iger v Italiji prinaša sedem končnih odločitev, med katerimi je tudi moška biatlonska tekma s skupinskim startom. Ob odzivih slovenskih tekmovalcev in pregledu pestrega dogajanja v Italiji se posvetimo še odzivom celjskih nogometašev po včerajšnjem gostovanju v konferenčni ligi in preverimo utrip s finala pokalnega tekmovanja Slovenije v košarki. V ženskem finalu se v Šenčurju za prvo letošnjo domačo lovoriko merita ekipi Maribora in Celja.

Hrvatske olimpijke i olimpijci nastavljaju natjecanja na ovogodišnjim Zimskim olimpijskim igrama u Italiji, po onoj poznatoj, osnivača modernih olimpijskih igara, Pierre de Coubertina – važno je sudjelovati. Dinamo se priprema za sljedeću europsku utakmicu

Nordijski kombinatorci so nastope na olimpijskih igrah končali s tekmo v ekipnem sprintu, v Milanu se bodo danes končali še nastopi hokejistk in umetnostnih drsalk. Ob olimpijskem dogajanju v Italiji bo večer tudi v znamenju izločilnih bojev evropskih klubskih tekmovanj v nogometu. Celjani jih v konferenčni ligi začenjajo na gostovanju na Kosovu pri moštvu Drita.

Dinamo, Hajduk i Rijeka upisali pobjede, a Osijek klizi u drugu ligu. Hrvatski nogometni savez kažnjen zbog rasističkih ispada navijača. Skromni nastupi i najboljih hrvatskih skijaša, na Olimpijskim igrama u Italiji.

Kako je minilo prvih deset dni zimskih iger, na začetku je bilo tudi nekaj težav, saj so nekatera zaključna dela opravljali že po odprtju iger? Kako Rimljani vidijo igre na severu države, je tudi pri tem kaj večnega rivalstva med severom in jugom, med severnimi industrijsko poslovnimi centri in Rimom? Javnost so vznemirile sabotaže na železniških tirih v severni Italiji, tudi te so domnevno povezane z olimpijskimi igrami. Nekdanji predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch je imel navado ob zaprtju olimpijskih iger na določenem prizorišču reči: to so bile najboljše igre doslej…. Bomo lahko te besede uporabili ob koncu iger Milano- Cortina 2026?

Na olimpijskih igrah v Italiji se čez nekaj minut začenja najpomembnejša tekma sezone za smučarje skakalce. Domen Prevc je v tej sezoni slavil na obeh dosedanjih vrhuncih, novoletni turneji in na svetovnem prvenstvu v poletih, je tik pred osvojitvijo velikega kristalnega globusa, olimpijsko slavo pa bo lovil kot sedanji svetovni prvak. Druge teme: - V Münchnu spravljivejše besede Washingtona za Evropo, ki medtem govori o večji samostojnosti - Gibanja Svoboda z volilne konvencije sporoča: delo še ni končano - Občine si ne prizadevajo dovolj za doseganje ciljev javnega stanovanjskega programa, opozarja Stanovanjski sklad

Na Zimskim olimpijskim igrama u Italiji hrvatske sportašice i sportaši za sada samo nastupaju bez značajnijih rezultata. Potresi u Hajduku, po svemu sudeći i ove se godine odustaje od naslova prvaka.

Evropski voditelji na neformalnem srečanju iščejo rešitve za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva. Nemčija in Francija poudarjata nujnost hitrega ukrepanja pri poenostavljanju predpisov, v zadnjem obdobju pa je bilo slišati tudi o okrepljenem sodelovanju manjše skupine držav, čemur je naklonjena tudi Slovenija. Preostali poudarki oddje: Izraelski premier Netanjahu na srečanju s Trumpom skušal doseči ostrejši nastop ZDA do Irana. Trump poudarja: diplomacija ostaja prednostna naloga. Na zimskih olimpijskih igrah v Italiji ukrajinski športnik diskvalificiran zaradi čelade z motivi žrtev vojne. Nov mejnik v slovenskem zdravstvu. V ljubljanskem kliničnem centru z novo metodo za boljše življenje bolnikov z razširjeno aorto.

Franjo von Allmen je s tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Švicar je postal prvak v smuku in v kombinaciji, trojček pa dopolnil v superveleslalomu. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva. Hlača Ferjančič tudi razlaga, da so te igre precej manj sterilne kot prejšnje. V Sočiju in Pekingu so na novo zgradili mnoga prizorišča, četudi so bila prelepa, pa niso imela toliko duše in patine kot letošnja v Dolomitih. Skoraj vsako prizorišče v Italiji je uveljavljeno in tradicionalno, na mnogih najboljši tekmujejo že vrsto let, toda na nekaterih področjih zaostaja preostala infrastruktura. Predazzo je majhen kraj, morda premajhen za prirejanje olimpijskih tekem, pravijo nekateri obiskovalci, med biatlonci v Anterselvi je vsak tekmovalni dan prometni kaos, podobno pa je tudi v Cortini, za katero pa še en radijski reporter Klemen Verlič pravi, da ima najbolj olimpijsko vzdušje med vsemi prizorišči v Dolomitih. Slišite lahko tudi, da je vzdušje na tekmah curlinga podobno tistemu s teniških dvobojev, kjer se tišina med točkami prepleta z glasnimi aplavzi in vzkliki. Led je povsem drugačen kot tisti na drsališčih, ravno zaradi tega pa je šport precej drag. Verlič pravi, da morajo zato najboljši Slovenci trenirati v sosednjih državah, saj v Sloveniji ni primerne ledene ploskve za igranje curlinga. Klemen Verlič in Anja Hlača Ferjančič se o aktualnem dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.

Kakšen pomen ima Prešernov dan na skrajnem zahodu slovenskega kulturnega prostora, kako so ga proslavili? Tudi Slovenci v Italiji ob Prešernovem dnevu podeljujejo nagrade za posebne dosežke na področju kulture. Kdo so letošnji nagrajenci? Sicer pa je Italija v središču svetovnega športnega dogajanja. Olimpijske igre bodo vsaj za kratek čas zasenčile domače politično dogajanje in v ospredje postavile junake zimskih športov, nosilce pozitivnega duha, vrednot prijateljstva in sožitja. Kako ta svetovni dogodek odmeva v sosednji Furlaniji Julijski krajini? Prihodnji dnevi pa ne bodo razgibani le zaradi športnih izzivov, pred nami je pustni konec tedna. Vihravo odganjanje zime je med Slovenci v Italiji še posebej priljubljeno in ima dolgo tradicijo.

Danes se v Ljubljani, Domžalah in Radovljici začenja jubilejna, 20. izdaja Festivala gorniškega filma. Gre za najpomembnejši tovrstni dogodek v naši regiji, ki bo do sobote postregel s kar 34-imi filmi. Letošnji program je posebej vznemirljiv, saj bomo videli rekordno število slovenskih filmskih zgodb – med njimi tudi najnovejše delo nagrajenke Prešernovega sklada Petre Seliškar ter otvoritveni film Triglav, pot odrešitve. Bili smo tudi v Kulturnem domu v Trstu, kjer se je ob kulturnem prazniku odvila osrednja proslava Slovencev v Italiji.

Pozno sinoči je v italijanskem Milanu in Cortini zagorel olimpijski ogenj. Na legendarnem stadionu San Siro so ob slovesnem odprtju zimskih olimpijskih iger nastopili številni zvezdniki, več milijonov gledalcev na prizorišču in pred malimi zasloni pa je lahko spremljalo še tradicionalne mimohode športnikov, ki se bodo že danes pomerili za prva odličja. Druge teme: - Washington kmalu po pogovorih Teheranu naprtil nove sankcije - Zdravstveni delavci pod vse večjim pritiskom zaradi nasilja - Oblast v Ptuju bodo prevzeli kurenti in druge maske

Uvodni tekmovalni dan zimskih olimpijskih iger v Italiji se je med dobitnice odličij vpisala tudi Slovenija. Srebrno kolajno je na srednji skakalnici osvojila smučarska skakalka Nika Prevc. Do olimpijskega naslova ji je zmanjkalo 1,1 točke. Prevc je s srebrom osvojila 29-o slovensko kolajno na zimskih olimpijskih igrah.

Današnji večer je v znamenju slavnostnega odprtja zimskih olimpijskih iger Milano - Cortina. Kulturni program se je začel ob osmih, slovensko zastavo v Predazzu vihtita Nika in Domen Prevc, olimpijski ogenj pa naj bi na dveh ločenih prizoriščih v naslednji uri prižgala nekdanja vrhunska italijanska smučarja Deborah Compagnoni in Alberto Tomba.

Osrednja prireditev Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu vsako leto poteka drugje: eno leto na Tržaškem, drugo na Goriškem in tretje na Videmskem. Pripravljata jo obe krovni organizaciji slovenske manjšine, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Letos bo to nedeljo v Kulturnem domu v Trstu in bo potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednikov obeh držav. Program je pripravila Glasbena matica, naslov so mu dali po noveli Borisa Pahorja Grmada v pristanu, ki jo je v verze prelila Nina Pahor, glasbo je za simfonični orkester, mešani pevski zbor in solista napisal Patrick Quaggiato. Gre za novo, izvirno glasbeno delo, ki skozi umetniški izraz odpira temeljna vprašanja zgodovinskega spomina, identitete in človeškega dostojanstva. Slavnostna govornica bo igralka Ilaria Bergnach. Krovni organizaciji bosta podelili nagradi za življenjsko delo pri kulturnem udejstvovanju.

Montreux v Švici gosti namiznoteniško elito. Na turnirju najboljše šestnajsterice s svetovne lestvice nastopa tudi prvi slovenski loparček Darko Jorgić. Hrastničan je sicer po koncu lanske sezone zamenjal delodajalca in se iz Nemčije preselil na Poljsko. V popoldanskih športnih minutah se bo prvič z olimpijskega prizorišča oglasila radijska ekipa, saj so prve treninge v Italiji opravili slovenski alpski smučarji in smučarke. Konec tedna prinaša prvi tekmi v hitrih disciplinah, boj za odličja čaka predstavnike in predstavnice v smuku.

Kaj povedati o najbolj znani kuharski mojstrici v Sloveniji, katere ime poznajo tudi številni gastronomski velikani in ljubitelji fine dininga doma in po svetu? Ana Roš Stojan vodi znamenito Hišo Franko, ki je kot prva v Sloveniji – in do zdaj edina – dobila vse 3 Michelinove zvezdice. Pod svojim okriljem ima tudi restavracijo Jaz v Ljubljani, svojo drugo po tem imenom bo letos odprla tudi v Poreču. Česar se loti v življenju, se loti 150-odstotno. Hrana ni nekaj, kar prevladuje v njenem profesionalnem življenju, ampak je pravzaprav prisotna že od njene mladosti. Vabimo vas na spoznavanje Ane od otroških dni, ko je uživala življenje med Tolminskim in Istro, pozneje študirala v Italiji, predvsem pa bila odprta za vsake nove izkušnje. Oddajo Razkošje v glavi je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Suzan Gabrijan (z dovoljenjem Hiše Franko)

Pisal se je 3. marec 2020. Marjan Šarec je odstopil kot predsednik vlade, ker je slabo ocenil, da lahko zmaga na predčasnih volitvah in poveča svojo moč. Namesto tega je pristal trdno na betonu praznega bazena, Janša pa je štel do 46 in tretjič prisegel kot predsednik vlade. Koronavirus je bil za vogalom, v Italiji so že odvažali krste starostnikov, Slovenija pa je drvela v neznano, na poti v zapiranje in druge ukrepe za preprečevanje novega virusa, na krilih katerih je koalicija KUL v spregi z mediji pozneje dobila redne volitve.

Knjiga dolgoletne profesorice italijanščine na klasičnem liceju v Trstu Marije Kacin z naslovom Primorska šola na prepihu pokriva čas od konca prve svetovne vojne leta 1918 do leta 2025. S tem zgodovinskim delom so se pri idrijski založbi Bogataj spomnili 80. obletnice obnovitve slovenskih šol v Italiji. V Teatru Rampa, edinem profesionalnem gledališču slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, pa so pripravili novo predstavo Simultano, s katero obeležujejo 100. obletnico rojstva pisateljice Ingeborg Bachmann.

Za slovensko rokometno reprezentanco je na evropskem prvenstvu nekaj časa za počitek. Po včerajšnji tekmi z Madžarsko imajo rokometaši danes prost dan pred preizkušnjama s Hrvaško in Islandijo. Smučarski skakalci so končali nastope na svetovnem prvenstvu v poletih, zdaj jih od vrhuncev sezone čakajo le še olimpijske igre v Italiji.

Za slovensko rokometno reprezentanco je na evropskem prvenstvu nekaj časa za počitek. Po včerajšnji tekmi z Madžarsko imajo rokometaši danes prost dan pred preizkušnjama s Hrvaško in Islandijo. Smučarski skakalci so končali nastope na svetovnem prvenstvu v poletih, zdaj jih od vrhuncev sezone čakajo le še olimpijske igre v Italiji.

Italijanski senat, zgornji dom parlamenta, je z veliko večino odobril reformo deželnega statuta Furlanije – Julijske krajine, ki uvaja t.i. širše lokalne uprave in s tem vrača pred desetimi leti ukinjene pokrajine. Spremembo deželnega statuta je novembra lani podprl že spodnji dom parlamenta. Reformo je predlagala vladajoča desna koalicija. Deželni svetnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Marko Pisani je ocenil, da se je z ukinitvijo pokrajin zmanjšala možnost za aktivno soupravljanje območja, na katerem živi slovenska manjšina. Svet slovenskih organizacij SSO izraža zadovoljstvo ob ponovni ustanovitvi pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini. Predsednik Walter Bandelj meni, da gre za velik dosežek za Slovence v Italiji ter za pomembno pridobitev, zlasti za manjše občine na obmejnem območju.

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pripravlja pogovorni večer Razvojni problemi slovenskega šolstva v Italiji. V uvodnem delu bosta direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic ter raziskovalka istega inštituta Alenka Verša analizirala dinamiko vpisov v slovenske ter dvojezične slovensko-italijanske vrtce in šole v Furlaniji-Julijski krajini. O problemih in perspektivah slovenskega šolstva bodo nato razpravljali: ravnatelj Državnega izobraževalnega zavoda Simon Gregorčič Peter Černic, dijakinja Državnega liceja France Prešeren Malina Dolhar, tajnica Sindikata slovenske šole Katja Pasarit, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Nives Cossutta, podpredsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Brecelj in predsednik institucionalnega odbora Marko Jarc. V razpravi, ki jo bo moderiral predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj, se bodo osredotočili na soočanje s posledicami demografske zime v slovenskem šolstvu; poučevanje v slovenskem jeziku ob vse bolj jezikovno in narodnostno heterogeni šolski populaciji; potrebnih učnih kadrih ter njihovem izobraževanju in usposabljanju; zagotavljanju ustrezne upravne avtonomije slovenskega šolstva v Italiji. Pogovorni večer bo danes ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Ivan Vogrič, zgodovinar, pisatelj in esejist, je kljub temu, da živi in dela v Ljubljani, še vedno zelo povezan s kraji svojega otroštva in odraščanja v Italiji – z Nabrežino in s Trstom –, tudi širšim prostorom, ki ga portretira v svojih delih. V svojih raziskavah in literarnem ustvarjanju se podaja v 19. stoletje ter v čas pred veliko vojno, pri čemer se posveča posameznim figuram, pogosto spregledanim posameznikom, ki so s svojimi ustvarjalnimi in znanstvenimi dosežki ter osebnimi zgodbami zaznamovali svojo dobo.

Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij SSO je Walterja Bandlja znova izvolil za predsednika te krovne organizacije naše narodne skupnosti v Italiji. S tem je potrdil zaupanje v njegovo dosedanje delo - predsednik je že deset let in začrtano smer delovanja organizacije. Pod vodstvom Bandlja je SSO okrepil sodelovanje med slovenskimi organizacijami, zastopal njihove skupne interese ter prispeval k utrjevanju vloge slovenske skupnosti v širšem družbenem prostoru. Svet slovenskih organizacij bo letos praznoval 50-letnico. Povezuje ustanove, organizacije in društva, ki so se zgledovala po vrednotah slovenstva, krščanstva in demokracije

Tržaška rojakinja Andrejka Možina in koroški Slovenec Tonč Feinig sta zelo dejavna glasbenika s številnimi projekti. Konec lanskega leta sta se predstavila tudi s koncertoma na Radiu Slovenija. Jazz pianist, skladatelj in pevec Tonč Feinig je s svojo skupino gostoval v Studiu Hendrix na Radiu Koper in svoj nastop naslovil Med jazzom, pesmijo in svobodo trenutka. Violončelistka, skladateljica in vokalistka Andrejka Možina pa je s triom Violoncelli Itineranti nastopila v studiu 13 v oddaji Prva vrsta in predstavila nagrajeno knjigozvočnico Besede ne ubogajo več, s katero se je poklonila slovenskim pesnicam v Italiji. Foto: Tonč Feinig & The Band v Hendrixu

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro, ki so ga zajele Združene države, je na poti v New York, kjer bo obtožen narkoterorizma, je potrdil ameriški predsednik Donald Trump. Po njegovem je šlo za napad, kakršnega niso videli vse od druge svetovne vojne. Kot je dejal, bo ameriška administracija zdaj upravljala Venezuelo, dokler ne bodo mogli izvesti varnega prehoda oblasti. Že pred tem je napovedal, da se bodo odločno vključili tudi v venezuelsko naftno industrijo. Drugi poudarki: - Po požaru v Crans-Montani kazenska preiskava proti upraviteljema nočnega kluba. - Zaposlene v javnem sektorju čaka nov način izplačevanja delovne uspešnosti. - Kaj je lani zaznamovalo slovenski narodni manjšini v Italiji in Avstriji?

Kaj pravite, bi prepoznali božič, če bi ne bilo jaslic? Takšnih, kot jih poznamo danes, se je prvi domislil sveti Frančišek, ki jih je v kraju Greccio /grečo/ v Italiji pripravil s prijateljem. Tomaž Čelanski, Frančiškov sobrat, je prvi napisal njegov življenjepis, ki je pod naslovom Življenje svetega Frančiška objavljen v istoimenski knjigi, ki je izšla pri založbi Frančišek. Odlomek postavitve jaslic v Grecciu /greču/ smo prebrali v tokratni oddaji.

Po preizkušnjah v hitrih disciplinah v Val Gardeni se bodo alpski smučarji v Alta Badii pomerili v tehničnih disciplinah. V veleslalomu si čim višje želi Žan Kranjec. V smučarskih skokih pa si slovenski skakalci in skakalke z Domnom in Niko Prevc na čelu želijo nadaljevati poseganje po najvišjih mestih.

Kdo je Ksenija Dobrila, je bolj kot od nje odvisno od tistega, ki se je kdaj srečal z njo. Za Dolinčane v zrelih letih je njihova osnovnošolska učiteljica. Mnogi mlajši iz te občine v tržaškem zaledju se je spominjajo zlasti kot večdesetletne ravnateljice. Za tiste, ki so jo spoznali v zadnjih osmih letih, je Ksenija Dobrila predvsem političarka, saj je kar osem let vodila delovanje Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ene od krovnih organizacij Slovencev v Italiji. – O problemih manjšine in njene politike, o poučevanju in šolstvu, pa tudi o vsem, kar lahko prinesejo leta pokoja, bomo s Ksenijo Dobrila govorili v oddaji Odprto za srečanja.

Pojdimo v soseščino. Konec novembra je italijanski minister za obrambo Guido Crosetto napovedal ponovno uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka v Italiji. V Avstriji je služenje vojaškega roka obvezno. Oktobra je hrvaški parlament uzakonil obvezno služenja vojaškega roka. To zdaj napoveduje tudi Srbija. Kako naj ravna Slovenija?

Svet slovenskih organizacij, ena od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji, je na nedavnem občnem zboru v Gorici izvolil nov odbor in kandidatno listo. Ob tem so zbrani lahko prisluhnili poročilu Walterja Bandlja, ki je predsednik organizacije zadnjih deset let. Kot je povedal za naš radio, je Svet slovenskih organizacij zvest načelom, ki so jih na današnji dan, 16. decembra 1976, postavili na ustanovni seji organizacije: slovenstvo, krščanstvo in demokracijo. Svet slovenskih organizacij povezuje slovenske kulturne, športne, gospodarske, izobraževalne, vzgojne in socialne organizacije ter zveze in društva na Goriškem, Tržaškem in Videmskem.

Razširitev dvojezičnega sodstva na avstrijskem Koroškem je ena od tem, ki bo aktualna tudi prihodnje leto, saj premika na tem področju ni. Kdo je za to odgovoren, sprašujemo odvetnika Rudija Vouka. Ob 90. rojstnem dnevu čestitamo znanemu avstrijskemu umetniku, koroškemu Slovencu Valentinu Omanu. In Memoram: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod je naslov njegove najnovejše razstave, s katero se je v Koroški galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu sklenilo jubilejno Omanovo leto. Ustavimo se v Monoštru, kjer so podelili nagrade za najboljša literarna dela, ki so jih ustvarjalci vseh generacij poslali na letošnje Porabske litere. Posvetimo se tudi športni dejavnosti, ki je med Slovenci v zamejstvu dobila nov zagon z ustanovitvijo zamejske športne koordinacije in odprtjem regijskih pisarn OKS. Vabimo pa vas tudi na pohod po Vertikali, planinski pešpoti, ki povezuje celotno območje, na katerem živijo Slovenci v Italiji. Foto (Koroška galerija likovnih umetnosti): Valentin Oman - In memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod

Današnje gošće pomažu svojim klijentima:- da nauče italijanski ako planiraju selidbu ili već žive u Italiji- da svoj posao u radim odnosima obavljaju 100% u skladu sa zakonom- u smanjenju simptoma PCOS i insulinske rezistencije, hašimota, hipotireoze i uopšte hormonskog disbalansa- da u partnerskim odnosima zavole sebe i otkriju svoju senzualnost - da se oslobode na društvenim mrežama- da u roditeljstvu reaguju smirenije - da u menopauzi žive svoje najbolje godinePozivam te da nam se pridružiš u Biznis bazihttps://forms.gle/kjcU2Pu65XnKSQZz8DANAŠNJE GOSŠĆEValentina https://m.youtube.com/@valentinakrstevski2747/videosBojana https://www.instagram.com/italiano_by_bojanaMarija https://www.instagram.com/marijaljevar.coaching/ Ana https://www.instagram.com/samardzic.ana/Ivana https://www.instagram.com/granicgalic/?hl=enEva https://www.instagram.com/nektar_zivota Dragana https://www.instagram.com/ekspert_za_radne_odnose/

Oktober posvečamo zanimivim ljudem, ki se tako ali drugače poklicno ukvarjajo z jezikom. Tokrat spoznamo Mateja Pintarja, ki je že več kot 25 let učitelj na dvojezični osnovni šoli v Špetru. Po večini uči slovenščino. Ker je v Benečiji pogovorni jezik večinoma italijanščina, je zanj to, da kateri izmed učencev šolanje nadaljuje na slovenski srednji šoli in potem še na slovenski univerzi, velik uspeh. Ker imajo učitelji v zamejstvu v Italiji možnost enoletnega izobraževanja v Sloveniji, letos ne poučuje, ampak obiskuje predavanja magistrskega študija govora na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Predsednik Združenih držav Donald Trump se je tako rekoč ves čas, kolikor traja vojna v Ukrajini, videl v vlogi posrednika, ki jo je zmožen končati. Po številnih pogovorih in celo osebnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pred dvema mesecema vojna še vedno traja. Po včerajšnjem dveurnem telefonskem pogovoru s Putinom pa je Trump izrazil previden optimizem in napovedal sestanek z ruskim kolegom v Budimpešti. Za zdaj brez natančnega datuma, a s kratkim, dvotedenskim časovnim okvirjem. V oddaji tudi o tem: Evropska unija namerava svoj dronski zid vzpostaviti v prihodnjih dveh letih - Premier Golob bo danes skušal pomiriti delodajalce, ki jih razburja napoved obvezne božičnice - Po hitri cesti prek Rebrnic lahko proti Italiji zapeljejo tudi osebni avtomobili

Zdravo. Tokrat snemamo na daljavo. Ima kdo od nas COVID-19 ali smo pač bankrotirali in nimamo niti za bencin do studia (če ta sploh še obstaja)? ⁠hvalazavseribe.si⁠ vas pričakuje. V epizodi začnemo z modro mislijo, da nikoli ne moreš toliko s telesom naredit', kot lahko z usti zafrkneš, zato le treniraj tudi ti na ⁠telovadec.si⁠. Oglasi se tudi naš dopisnik za Bali in poroča, kakšno je stanje insta turizma na otoku (visoka), kakšno je stanje žur turizma (še višje) in še nekaj malega o knjigi. Če se vam zdi, da vam notranji glas govori preveč čudne stvari, raje ne sprašujte za nasvet Chat GPT-ja. Pokličite 24 urno linijo 116 123, povezave na druge oblike pomoči pa v zapiskih … in ne pozabite: "Lepo se imejte in radi se imejte!"

Tijana Škorić Tomić gošća je Vladimira Stankovića u novoj epizodi podkasta Biznis priče.

Rast slovenskega gospodarstva bo konec leta znašala manj kot odstotek, v poslabšani oceni poudarja Umar. To je pričakovano, pravi finančni minister Klemen Boštjančič, ki je dejal, da je ozadje povezano z zmanjšanjem industrijske proizvodanje v Nemčiji, Avstriji in Italiji, ki so ključni trgi za Slovenijo. Druge teme: - Omejevanje dela pri zasebnikih za direktorico Zdravstvenega doma Ljubljana Antonije Póplas Susič ne velja, meni svet zavoda. Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel se ne strinja, meni, da je zakon dokaj jasno zapisan, zdravstveni dom zato preverja tudi inšpekcija. - Razrešeni predsednik Republike Srbske Milorad Dodik ne sme več vstopiti v Slovenijo, je odločila vlada. Njen podpresednik Matej Arčon je sporočil, da obrazložitev ostaja tajna, prepoved pa da je začela veljati danes. - Katar svari, da je izraelski napad na predstavnike Hamasa uničil vsako upanje za talce v Gazi. Bodo najnovejši dogodki omajali podporo največjih zaveznic Izraela?

Max odvezao najbrži krug po prosečnoj brzini u istoriji F1 za pol-poziciju, predao prvo mesto u trci, osvojio ga nazad, postavio seriju najbržih krugova i uz osmeh i 20 sekundi prednosti u odnosu na drugoplasniranog Norrisa prošao kroz cilj. A, McLaren? Ponovo zanemario trkanje i sve pretvorio u korporativnu organizaciju trke...-----------------HEINEKEN 0,0 IGRA

Ta konec tedna je na slovenskih cestah pričakovati gnečo. Ker se končujejo počitnice, ne le pri nas, temveč tudi v več drugih evropskih državah, je zastoje pričakovati predvsem od Hrvaške proti Avstriji in Italiji. Začetek novega šolskega leta pa zaznamuje tudi kadrovska problematika. Predsednica študentskega sveta Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem Katja Krč rešitev vidi tudi v povrnitvi ugleda pedagoškega poklica. V oddaji tudi: - Evropski zunanji ministri danes o vojni v Gazi, izraelska vojska istoimensko mesto razglasila za vojno območje. - Ameriško prizivno sodišče večino Trumpovih carin označilo za nezakonite. - Slovenski košarkarji pred zahtevno tekmo z aktualnimi evropskimi prvaki Francozi. - Oblačno bo s plohami in nevihtami.