Podcasts about italiji

Mesečnik za Slovence po svetu Naša luč neprekinjeno izhaja že 75 let. To pomembno obletnico sta Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih delavcev v Evropi in Rafaelova družba sinoči obeležili v Ljubljani. Državna sekretarka na USZS dr. Helena Jaklitsch je naglasila pomen visoke obletnice. Naša luč že 75 let izhaja neprekinjeno, izšlo je že 758 številk, za prihodnost se spogledujejo z elektronsko obliko, je dejal predsednik omenjene zveze Izidor Pečovnik Dori. Ob obletnici Naše luči so predvajali tri kratke filme, ki jih je zasnovala Rafaelova družba: film o zgodovini in poslanstvu Naše luči ter prva dva filma iz serije Zamejstvo skozi oči mladih, ki predstavljata Porabje in slovensko skupnost v Italiji.

Na spletni strani italijanskega senata je odslej dostopna tudi slovenska različica italijanske ustave. Pobudo za to so dali v Svetu slovenskih organizacij (SSO), eni od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji. Kot še navajajo, gre za pomemben korak pri uresničevanju jezikovne enakopravnosti in priznavanju vloge slovenske narodne skupnosti v državi. Mineva namreč 80 let od ustanovitve Republike Italije. Prevod je pripravil centralni urad za slovenski jezik pri deželi Furlanija - Julijska krajina. SSO še navaja, da objava slovenske različice italijanske ustave na spletni strani senata predstavlja pomembno simbolno in praktično dejanje, to potrjuje spoštovanje jezikovne raznolikosti, krepi vidnost slovenske narodne skupnosti v Italiji ter omogoča širšo dostopnost ustavnih načel in vrednot v slovenskem jeziku. V SSO še ocenjujejo, da gre za znak pozornosti do slovenske narodne skupnosti in prispevek h krepitvi demokratičnih vrednot, dialoga in medsebojnega spoštovanja

Slovenska nogometna reprezentanca se ni uvrstila na svetovno prvenstvo, pred mundialom pa bo odigrala dve prijateljski tekmi, danes se bo v Stožicah pomerila s Ciprom. Kolesarke nadaljujejo dirko po Italiji, do cilja jih ločita le še dve preizkušnji, toda prav ti bosta najzahtevnejši.

Za sve građane koji ne znaju tačnu cenu bureka u Crepaji i kojima je potrebna overena izjava PR savetnice da bi dokazali okolini da su normalni, analiziramo logistiku postavljanja najvećeg banera na Palati Albanija. U novoj epizodi bavimo se naprednim tehnikama zidanja bilborda preko gnezda čiopa i Vučićevim gostovanjem kod Marića, gde je otkrio da poseduje neodređen broj kućnih ljubimaca iz državnog fundusa. Saznajte zašto je retvit bivšeg američkog predsednika razlog za masovni doček ispred Skadarlije, da li su bele čarape na papuče prihvatljiv modni detalj i kako je Đuka Bizon postao personalni trener.

Po predstavitvi ministrskih kandidatov vlado Janeza Janše od nastopa mandata loči le še zadnji korak – jutrišnja potrditev ministrske ekipe v državnem zboru. Takoj zatem bo sledila tudi prva seja nove vlade. Medtem se je danes še zadnjič sešla vlada Roberta Goloba, vendar brez ministrov iz stranke SD. Odhajajoča ekipa ocenjuje, da je mandat sklenila uspešno in da državo naslednikom predaja v dobrem stanju. Drugi poudarki: - Padec brezposelnosti za dva odstotka in pol na mesečni ravni ter 0,3 na letni. - Naša država med peterico, ki jo želi Madžarska povabiti v Višegrajsko skupino. - Tržaško pristanišče, ki je prvo v Italiji po pretovoru na železniške tire, bo še okrepilo to infrastrukturo.

Priprave na reprezentančno poletje so v polnem teku tudi za slovensko žensko odbojkarsko reprezentanco, že v petek se bo v Zlati ligi pomerila s Črno Goro, kolesarke pa se merijo na Giru, na njem nastopa tudi Urška Žigart.

V napetem finalu rokometnega prvenstva se za državni naslov merita Celje in Slovan. Celjani so imeli včeraj pred domačim občinstvom zaključno žogico za osvojitev 27. naslova državnih prvakov. Ob vrhuncih včerajšnje druge tekme v Zlatorogu podrobneje še o končani kolesarski dirki po Italiji, na kateri je bil za tekmece premočen Danec Jonas Vingegaard. Njegova prevlada na dirki je bila osrednja tema najnovejše epizode podkasta Tour 202.

Knjiga Ali vi še kaj pišete? razkriva intelektualno globoko vez med Srečkom Kosovelom in Fanico Obid – Mirjam, stkano skozi njuna pisma. V njih se prepletajo misli, čustva in hrepenenja dveh zelo mladih osebnosti, ki sta se našli v besedi in pogledu na svet. Dolgo pozabljena in za nekaj časa izgubljena Faničina pisma tokrat prvič skupaj s pismi pesnika Srečka Kosovela zaživijo v kronološkem zaporedju ter dopolnijo zgodbo njune posebne bližine in povezanosti. Fanico, dijakinjo tolminskega učiteljišča, spoznamo kot visoko etično, pogumno in svobodno žensko, ki ima na razmerja med spoloma zelo sodobne poglede, zato njen duh sega daleč preko svojega časa. Ta korespondenca ni le zgodovinski dokument, temveč tih, skoraj intimen odmev njunega zavezništva, ki kljubuje času in razmeram po Rapalski pogodbi, ko je Primorska pripadla Italiji.Sogovornica: Tatjana Rojc, ki je napisala spremno besedo h knjigi Ali vi še kaj pišete? Dopisovanje 1922 – 1926

Na kolesarski dirki po Italiji zaporedni gorski etapi pomenita veliki finale pred jutrišnjim prihodom tekmovalcev v cilj v Rimu. Karavana je včeraj v Dolomitih s kategoriziranimi vzponi opravila skoraj pet tisoč višinskih metrov. V današnji bodo kolesarji še dvakrat peljali čez sloviti Piancavallo. Večer pa bo pripadel nogometu in finalu elitne lige prvakov. Za najprestižnejšo klubsko lovoriko na svetu se bosta pomerila Arsenal in branilec naslova PSG.

Svetovni pokal kajakšev in kanuistov na divjih vodah na severu Ljubljane je v polnem teku, slovenski tekmovalcu skušajo tam izkoristiti poznavanje domačih brzic, na Giru pa sta do konca ostali le še dve preizkušnji.

Kolesarska dirka po Italiji je v zadnjih dneh, približuje se svetovno prvenstvo v nogometu, v taboru slovenskih smučarskih skakalk pa se po olimpijski sezoni že pripravljajo na nove uspehe.

Dan je prinesel hribovito 17. etapo kolesarskega Gira, moška odbojkarska reprezentanca pa priprave na poletno sezono nadaljuje v najmočnejši postavi.

Najboljši kolesarji so po zadnjem prostem dnevu na kolesarski dirki po Italiji tokrat moči merili na 113 kilometrov dolgi šestnajsti etapi od Bellinzone do Carija. V oddaji tudi o začetku priprav mladih košarkarjev na domače evropsko prvenstvo, ki ga bo julija gostila Ljubljana.

Spletna stran državnega arhiva v Gorici, ki hrani dokumente sodišč iz časa pred priključitvijo Italiji in dokumente italijanskih perifernih uradov, je po novem na voljo tudi v slovenščini. S tem želijo nuditi učinkovitejšo podporo slovensko govorečim uporabnikom in olajšati iskanje informacij, so sporočili na omrežju Facebook. Kot so še zapisali, želijo s spletno stranjo v slovenščini in novo grafično podobo zagotoviti bolj dostopno, jasno in vključujočo izkušnjo brskanja, s čimer bodo pomagali odpraviti fizične in jezikovne ovire. Državni arhiv v Gorici deluje od leta 1964, opravlja pa dejavnosti, povezane z zaščito, upravljanjem, valorizacijo in promocijo ohranjene kulturne dediščine. Pri tem javnosti zagotavlja širši dostop do kulturne dediščine, shranjene v arhivu.

V oddaji se posvetimo novi tekmi Slovenije, ki na svetovnem prvenstvu elitne skupine v hokeju na ledu igra s Kanado. Pogled usmerimo tudi na kolesarsko dirko po Italiji.

Dosedanje ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport naj bi do leta 2029 namenilo kar 10 milijonov evrov za krepitev gospodarske dejavnosti Slovencev v sosednjih državah. Gre za velik projekt in zanima nas, ali obstajajo realne možnosti za njegovo izpeljavo. S senatorko Demokratske stranke v rimskem parlamentu Tatjano Rojc se pogovarjamo o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. Kakšne spremembe bi bile nujne 25 let po njegovem sprejetju? V Celovcu preverjamo, kako je s kandidati za mesto ravnatelja na Slovenski gimnaziji. Gostimo učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine na Hrvaškem Evo Ciglar. S Klaudijo Sedar se odpravimo po poti Prekmurcev in Porabcev čez ocean v Ameriko. Slišite pa lahko tudi pesem Pingulauka, zmagovalno skladbo 36. festivala beneške pesmi. Foto (KD Rečan fb): Zmagovalci 36. festivala beneške pesmi 

Slovenska hokejska reprezentanca odhaja na svetovno prvenstvo elitne skupine v Švici. Pred odhodom je misli strnil selektor Edo Terglav. Na italijanskih tleh pa se je nadaljevala kolesarska dirka po Italiji.

Mini teater, premiera: 8. maj 2025 Radio Slovenija, informativne oddaje, Ars, 11. maj 2025 V Mini teatru je zaživela obnovitvena uprizoritev predstave Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča, ki je kot solo igra režiserja Roberta Waltla premiero doživela že novembra 1999. Zdaj je vlogo igralca in animatorja lutk ene najprepoznavnejših pripovedi Ivane Brlić-Mažuranić prevzel Tadej Pišek. Izstopajoča in velikokrat nagrajena predstava s ploskimi, dvodimenzionalnimi lutkami, ki jih je zasnovala Iva Matija Bitanga – tudi avtorica glasbe s songi, ki jih je po ljudskih motivih spesnil režiser – je bila v preteklih desetletjih uprizorjena skoraj 500-krat. Kot navajajo ustvarjalci predstave, si jo je doslej doma in po svetu ogledalo več kot 70.000 gledalcev, med drugim na festivalih na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji, Belorusiji, Iranu, na Poljskem, v Belgiji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori in Sloveniji. Več Magda Tušar

Končana je druga etapa kolesarske dirke po Italiji, na kateri po več kot dvajsetih letih ni slovenskega predstavnika. Začela pa se je sezona svetovnega pokala v težavnostnem športnem plezanju. Tudi to disciplino plezalci začenjajo na Kitajskem.

V Klicni kodi o tem, da te dni mineva 50 let od uničujočih potresov, ki so maja in septembra leta 1976 prizadela Furlanijo, pa tudi Posočje. Kako bodo sosednje obeležili za spomin? Pa tudi o bolj vedrih temah. Tako kot marsikje po Sloveniji, so tudi tu med Slovenci v Italiji prvi majski dnevi posvečeni postavljanju mlajev oziroma majev kot pravijo zamejci. Po vaseh stojijo večinoma že od prvomajskega praznika, v Dolini pri Trstu pa ga bodo postavili v soboto (9.5.). Prihaja Majenca, priljubljen praznik pomladi in mladosti. Kogar bolj zanimajo koncerti, pa bo najbrž navdušen nad novico, da se dela na nekdanjem goriškem letališču zaključujejo. Konec maja bo kot kaže prvi novo glasbeno stičišče otvoril italijanski kantavtor Cesare Cremonini.

Po spomladanskih enodnevnih klasikah se sezona kolesarske svetovne serije nadaljuje z večetapnimi dirkami. Pretekli konec tedna sta se slovenska zvezdnika Tadej Pogačar in Primož Roglič udeležila dirke po Romandiji, ne bosta pa nastopila na prvem grand touru sezone, na dirki po Italiji. O sezoni obeh slovenskih predstavnikov so z gosti govorili avtorji podkasta Tour 202. Delu najnovejše epizode lahko prisluhnete v popoldanskih športnih minutah.

Ob prazniku dela so v ospredju sindikati, ki ob tej priložnosti poudarjajo pomen boja za pridobitev in ohranjanje delavskih pravic. Za boljše spopadanje z izzivi sodobnega delavskega boja se tudi združujejo - več sindikatov s področja zdravstva je denimo povezanih v sindikat Omnes. Ob trenutni destabilizaciji javnega zdravstva je predsednik Omnesa Vladimir Lazič poudaril njegov pomen zlasti med krizami, kot je bil covid-19. Drugi poudarki oddaje: - Trump napovedal zvišanje carin za evropske avtomobile in tovornjake - Nemčija ostaja brez kazahstanske nafte - Slovenska oljčna olja so postala cenjena tudi v Italiji

Devinski grad stoji v občini Devin-Nabrežina v Italiji na strmi pečini nad Tržaškim zalivom, na robu kraške planote. Ob jasnem vremenu ponuja izjemen pogled na Jadransko morje. Zgrajen je bil v drugi polovici 14. stoletja kot nadomestilo starejšega gradu, od katerega so vidne le ruševine. Že več kot 400 let ga poseduje in upravlja ena najstarejših evropskih plemiških rodbin, nemška družina italijanskega porekla Thurn und Taxis. Danes je grad muzej in prostor živahnega dogajanja, koncertov, razstav in drugih kulturnih dogodkov. Zdaj so na ogled postavili še prav posebno zbirko instalacij iz - legokock. Skulpture so realistične. Devinski grad je znan po tem, da je v njem gostoval in napisal svoje znamenite Devinske elegije avstrijski pesnik Rainer Maria Rilke. Ob stoti obletnici smrti so tudi njega počastili s skulpturo v naravni velikosti.

V več vaseh Nadiških dolin v Benečiji v Italiji bodo ob godu svetega Marka, ki bo to soboto, 25. aprila, potekale procesije. Te se vijejo ob poljih, čez travnike in skozi gozdove s prošnjo Bogu za dobro letino in varstvo pred naravnimi nesrečami in boleznimi. Med procesijo se pojejo litanije vseh svetnikov ali pa se moli rožni venec, na koncu je sveta maša v cerkvi. To soboto ob 8h se bo procesija začela v Tarčmunu, petnajst minut kasneje v vasi Matajur, nato še v Marseu, sledile bodo še druge vasi. Ena od prošenj je povezana tudi s obvarovanjem pred potresom. Letos mineva pol stoletja od katastrofalnega potresa, ki je maja in septembra leta 1976 prizadel Furlanijo. Da bi lepa tradicija Markovih procesih ne šla v pozabo, je združenje Blankin pred časom pripravilo dokumentarni film in knjižico Obredi, ki jih opravljajo v cerkvi Svetega Janeza Krstnika na Tarčmunu.

Poglabljanje v glasbo s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh zaključujemo z delom Eisenberg Vinka Globokarja. Steven Loy se v predstavitve skladbe spominja, da je bilo srečanje z Globokarjem tesno povezano prav s to skladbo: »Z Globokarjem sem se prvič srečal potem, ko sem se udeležil mojstrskega tečaja v Sieni v Italiji na Akademiji Chigiana, kjer sem študiral pri dirigentu Lotharju Zagrosku, ki je dober Globokarjev prijatelj. Poklical je svojega prijatelja Vinka in rekel, da v Sloveniji živi ameriški dirigent, ki bi ga moral spoznati. Potem mi je Globokar poslal sporočilo in nekega popoldneva sem ga obiskal v Žužemberku. Izkazalo se je, da je oktobra istega leta pripravljal koncert z Orkestrom RTV in na programu je bil tudi Eisenberg v orkestrski različici. Zapisal sem torej veliko komentarjev o tem, kako igrati določene stvari, kako jih je sam interpretiral in dirigiral. Zelo sem vesel, da sem to storil. To mi je bilo v ogromno pomoč, ko se je izkazalo, da bom dirigiral ta koncert.

Na Trbižu v Kanalski dolini v Italiji so pred dnevi ustanovili novo slovensko društvo, in sicer Amatersko športno društvo »Julijce«. Nastalo je na pobudo lokalne skupnosti in je namenjeno predvsem mladim, ki se bodo lahko ukvarjali s športom v slovenskem jeziku. Predvidevajo širok nabor športnih dejavnosti, trenutno je poseben poudarek pri namiznemu tenisu ter športnemu plezanju. Ustanovitev Amaterskega športnega društva »Julijce« predstavlja pomemben korak k razvoju športnih dejavnosti in utrjevanju slovenske skupnosti v Kanalski dolini, hkrati pa odpira nove priložnosti za povezovanje mladih in širše javnosti. Pozdravni nagovor je imel predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji ZSŠDI Ivan Peterlin ob prisotnosti predsednika Sveta slovenskih organizacij SSO Walterja Bandlja, ki je tudi pobudnik organizacije dogodka. Predsednica društva je postala Alessandra Ksenja Jelen.

V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu bodo nocoj podelili 63. nagrado Vstajenje. Poseben odbor pri Slovenski prosveti v Trstu jo podeljuje zamejskim in zdomskim pisateljem, pesnikom in znanstvenikom, saj ustvarjajo v težjih razmerah kot v matični domovini. Podeljuje se v velikonočnem času, od tod njen naslov. Strokovna žirija v sestavi prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar in urednica Nadia Roncelli se je po poglobljenem in tehtnem razmisleku odločila, da letošnjo nagrado prejme revija Mladika, ki je začela izhajati leta 1957 v Trstu, torej obeležuje 70-letnico rednega izhajanja in je edina kulturna revija, ki še vedno izhaja med Slovenci v Italiji ter ohranja povezavo med tremi Slovenijami in ponuja pluralen in poglobljen pogled na izbrane teme. Ob izročitvi denarne nagrade Zadružne kraške banke Trst-Gorica bo še pogovor o aktualnosti Mladike danes, pri katerem bodo sodelovali: urednik revije Ivo Jevnikar, predsednica Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm, pisateljica Vilma Purič, profesor, bloger in pisatelj Primož Sturman in urednica mladinskega lista Rast Malina Dolhar. Večer bo glasbeno obogatil nastop mladega pianista Evana Milianija iz razreda prof. Tamare Ražem Locatelli pri Glasbeni matici v Trstu.

Peter Pavel Vergerij sr. je bil pionir evropske pedagoške misli, ki je z razpravo O plemenitih navadah in izobrazbi mladih svobodnega rodu dolgoročno oblikoval naše predstave o tem, kaj se pravi biti resnično omikanZdi se, da v sodobnem svetu čislamo predvsem znanje, ki je neposredno uporabno, ki pride prav, kot se reče, v resničnem življenju. A ni še tako dolgo, kar je veljalo, da človek kratko malo ne more veljati za resnično izobraženega, resnično omikanega, če ni na široko razgledan po filozofiji in zgodovini, če ni vešč klasičnih jezikov, če ne zna na izust latinskih pregovorov ali vsaj kopice Prešernovih verzov. Pridobivanju tovrstne, na videz nekoristne vednosti je bila slej ko prej namenjena gimnazija, kakršna se je na Slovenskem oblikovala v drugi polovici 19. stoletja, a tu je vendarle treba reči, da so se avstro-ogrski pedagogi, ko so oblikovali gimnazijski kurikulum, navezovali na precej starejše predstave o smotrih in metodah vzgoje oziroma izobraževanja. Opirali so se namreč na pedagoške ideje in poglede, ki so se oblikovali v zgodnjerenesančni Italiji druge polovice 14. in prve polovice 15. stoletja. V tem kontekstu pa je eno ključnih vlog odigral bleščeč intelektualec iz Kopra, pionir evropske pedagoške misli, Peter Pavel Vergerij starejši, ki je leta 1402 v latinščini napisal vplivno razpravo O plemenitih navadah in izobrazbi mladih svobodnega rodu, ki je v gibkem prevodu Anje Božič pred nedavnim izšla pod založniškim okriljem Celjske Mohorjeve družbe. In kako natanko si Vergerij zamišlja ta izobraževalni proces, v katerem se vihravi mladeniči preoblikujejo v krepostne, modre može? – Natanko to je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili Anjo Božič, sicer raziskovalko na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede, ki je svoj prevod razprave O plemenitih navadah opremila z izvrstno spremno besedo, za dobro mero pa je slovenski izdaji dodala še nekaj Vergerijevih pisem ter njegovo komedijo Paulus, tako da se zdaj lahko naposled res temeljito seznanimo s tem evropsko pomembnim in odmevnim učenjakom z današnjega slovenskega ozemlja, ki pa je bil pri nas doslej skoraj docela neznan. Foto: Vergerijev portret znotraj iniciale, s katero se začenja njegova razprava O plemenitih navadah v rokopisu, ki ga hrani oxfordska knjižnica Bodleian (detajl z naslovnice slovenske izdaje Vergerija starejšega)

Svet se tiho približuje eni največjih zdravstvenih kriz našega časa, bakterije postajajo vse odpornejše na antibiotike, nova zdravila, ki bi lahko vzpostavila varnostni zid pred superpatogeni, pa veliko prepočasi prihajajo na trg. V Frekvenci X preverjamo stanje v Sloveniji in po svetu in hkrati raziskujemo inovativne rešitve proti nevarni odpornosti bakterij. Sogovorniki: dr. Stanislav Gobec, dr. Martina Hrast Rambaher, David Lukić (vsi s Fakultete za farmacijo v Ljubljani), dr. Bojana Beović (Infekcijska klinika UKC Ljubljana), dr. Irena Zdovc (Veterinarska fakulteta v Ljubljani) in dr. Gianluca Corno (Inštitut CNR-Water Research, Verbania v Italiji) Gost v Xpertizi je Marko Senčar Mrdaković, humani geograf in antropolog z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Poglavja: 00:00:20 Uvod ali kaj če pri okužbi ne zaleže več noben antibiotik? 00:04:03 WHO: Skrb vzbujajoče slabljenje razvoja protibakterijskih zdravil 00:05:19 Velika podjetja izstopajo iz razvoja protibakterijskih učinkovin 00:06:20 Kako pa je bilo z antibiotiki v preteklosti? 00:08:49 Kje danes iščejo nove antibiotike in o alternativah 00:12:02 Kaj raziskujejo na Fakulteti za farmacijo? 00:14:40 Kaj infektologe najbolj skrbi? 00:18:56 O odpornosti bakterij proti antibiotikom pri živalih z Ireno Zdovc 00:24:09 Corno: Mikrobna odpornost je globoko vpeta v okoljske procese 00:31:32 Xpertiza: Marko Senčar Mrdaković

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo nocoj potekal 69. redni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete, ki bo tudi volilnega značaja. Izteka se namreč triletni mandat predsednika Miloša Čotarja ter upravnega odbora. Kot so sporočili iz organizacije, je to obdobje zaznamovalo več dogodkov, ki so presegli okvire njenega rednega programa. Med največjimi izzivi je bila priprava na Evropsko prestolnico kulture 2025, pri katerem je ZSKP sodelovala tako posredno kot neposredno. Bila je tudi del projekta »Singers' Corners«. Pomemben organizacijski in vsebinski izziv je predstavljala tudi lanska osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom »Mestoma«, ki je utrdila vlogo Zveze kot pomembne povezovalke kulturnega prostora. Ob tem je ZSKP ves čas izvajala tudi svoje redne programe in pobude, ki ostajajo temelj njenega delovanja. Med njimi so revija pevskih zborov Cecilijanka, koncerta Primorska poje v Gorici in Štandrežu, niz veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh«, kulturne izmenjave na Koroškem, prisotnost na pouličnem dogodku Okusi ob meji ter podelitev priznanja Kazimir Humar.

Pravica do umetne prekinitve nosečnosti je v Italiji paradoks: na eni strani zgledna zakonodaja, na drugi resničnost, v kateri je zakon zgolj papir. Sprejeli so ga leta 1978, a je splav kljub temu v praksi težko dostopen, saj se več kot polovica zdravnikov in zdravstvenega osebja zaradi moralnih ali verskih razlogov sklicuje na ugovor vesti. V nekaterih italijanskih deželah, kot je na primer Molise na jugu države, je delež tega skoraj 90-odstoten.

Piše Robi Šabec, bere Jure Franko. Z izrazom svinčena leta (italijansko anni di piombo) je v zgodovini Italije označeno nemirno politično obdobje od konca šestdesetih do prve polovice osemdesetih let 20. stoletja, ko so predvsem fašistične teroristične skupine izvajale številne ugrabitve in bombne atentate. Na političnem prizorišču je bil cilj vseskozi jasen: državo je bilo treba obvarovati, kot zadnjo braniteljico pred deželami 'bogoskrunskega komunizma'. Očuvati jo je bilo treba pred levico in to na vsak način – tudi z uporabo že v drugi svetovni vojni preverjenega fašističnega nasilja. Če je to veljalo za Italijo, je še toliko bolj očitno držalo za mesta neposredno ob meji. Kot je navedeno v samem naslovu romana Trst, 1974, je osrednje dogajanje romana postavljeno v srčiko italijanskih svinčenih let, v leto ko je bilo, kot navaja avtor Massimiliano Stefani, na Apeninskem polotoku na političnem prizorišču izjemno napeto. Pomlad se je začela s sojenjem šestim skrajnim desničarjem za pokol v Peteanu dve leti prej. Štirinajst dni pred tem se je v Catanzaru začelo sojenje za pokol na Trgu Fontana v Milanu leta 1969, ki so ga izvedli člani fašistične organizacije Ordine Nuovo. Prav s tem krvavim dogodkom naj bi se začela italijanska svinčena leta, ki so močno zaznamovala tudi dogajanje v Trstu. Deževnega večera 27. aprila je pri Svetem Ivanu v Trstu na slovenski šoli odjeknila eksplozija – bombo so podtaknili fašistični skrajneži. In prav ta prizor (ob orisih predhodno navedenih atentatov) je pisatelj uporabil kot uvod v roman Trst, 1974 oziroma v razdelek Pomlad. Delo je namreč razdeljeno na tri večje razdelke: Pomlad, Poletje in Jesen, ki jih spremljajo dodana uvodna poglavja, s katerimi avtor osredotočeno predstavi dogajanja v Trstu, ob tem pa izpiše še širšo družbenopolitično situacijo v Italiji. Tovrstni dinamiki ostaja zvest vse do konca. Tudi Poletje se začne burno: uvodno poglavje Italicus govori o enem najhujših bombnih atentatov, ki so kdajkoli pretresli Italijo. 4. avgusta ponoči je na vlaku, ki je iz Rima peljal v München, eksplodirala bomba. Umrlo je 12 ljudi, 48 potnikov pa je bilo hudo ranjenih. Čeprav je odgovornost za atentat prevzela že znana fašistična skupina Ordine Nero, krivcev za tragedijo niso nikoli izsledili. Zadnji razdelek romana (sklene ga le še končni epilog z naslovom Božič) se začne z jesenjo in s prihodom režiserja, pesnika, pisatelja in gledališkega ustvarjalca Piera Paola Pasolinija na konferenco v tržaški študentski dom. Prihod slavnega režiserja je pomemben vsaj iz dveh vidikov. Bil je izpričan levičar in zagrizen borec proti fašizmu, leto zatem pa umorjen verjetno prav zaradi ekstremne kritike fašizma v znamenitem filmskem delu Salò ali 120 dni Sodome. Če k temu dodamo še enega izmed protagonistov romana, istospolno usmerjenega mladeniča Lorenza, pa je prihod slavnega pesnika v »mesto v zalivu« še toliko bolj utemeljen. Dodatno dinamiko dogajanja v romanu je Massimiliano Stefani vnesel še s sprva zapriseženim tržaškim fašistom Ruggerom, ki se zaljubi v Majo, Slovenko po rodu, ta pa v svojem ljubezenskem hrepenenju koleba med njim in študentom, komunističnim aktivistom Maurom. Tu je še Majin brat Saša, ki v zgodbo vključi lokalnega norca Angela in z njim potrebno psihiatrično sceno, družno s psihiatrom Francom Basaglio, s katerim je pisatelj zaokrožil dodobra naphane tržaške razmere sredi sedemdesetih let. V tako nastavljeni atmosferi avtor poznavalsko drsi med ideološkimi nasprotji, nacionalistično-fašističnimi ekscesi in čustvenimi mladostniškimi iskanji identitete. Poudarjajo jih precizni opisi tržaško-italijanskega vsakdana, saj vključujejo vse od bencinskih bonov do tedaj priljubljenih televizijskih oddaj. Pisatelj nas zanesljivo vodi po mestnem središču in okolici, od doline Glinščice prek Barkovelj k Sv Ivanu, v Ljudski vrt, pa vse do znamenite promenade na Ulici 20. september, kjer je bil njega dni tudi sedež fašistične drhali. Predstavlja nam romaneskno potovanje po večnarodnostnem in očarljivem, pogosto tudi strašljivem Trstu, prežetem z nemiri in družbenopolitičnimi napetostmi sedemdesetih let. Delo, ki je kar se da mogoče vpeto v konkreten čas in prostor, se pravi Trst, 1974 kot Italija v malem.

O čem drugem bi lahko v Rimu govorili te dni, kot o velikonočnem obredju. Od velikega petka prek nedeljske Pasque pa vse do dela prostega ponedeljka oziroma Pasquette, ko po vsej Italiji doživljajo prometni infarkt. Tudi o podrobnostih iz novega spolnega škandala v vrhu italijanske vlade in o nacionalni tragediji, ko se njihova nogometna reprezentanca že tretjič zapored ni uvrstila na svetovno prvenstvo.

Planica v teh dneh gosti finale svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih za svetovni pokal. Danes so za slovenske orle v pravi zimski idili ob šolarjih iz vse Slovenije navijali tudi njihovi zamejski vrstniki. Na povabilo ministra Mateja Arčona je v dolino pod Poncami prišlo skoraj 500 otrok in najstnikov iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške, drugič zapored tudi mladi rojaki iz Bosne in Hercegovine. Tako Planica postane tudi kraj povezovanja Slovencev iz vseh štirih zamejstev. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dogodek pripravlja v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije ter krovnimi slovenskimi športnimi organizacijami v sosednjih državah: Slovensko športno zvezo iz Avstrije, Kulturnim društvom Člen 7 za avstrijsko Štajersko, Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem

Od vzgibov za odhod na univerzitetni študij v Slovenijo pa do še vedno obstoječih nedorečenosti glede priznavanja slovenskih univerzitetnih diplom v Italiji oziroma Avstriji. To bodo med drugim predmeti razprave v marčevski izvedbi skupne mesečne oddaje Slovenskega sporeda ORF iz Celovca, Radia Trst A in programa Ars Radia Slovenija. Urednik in voditelj pogovora Pavel Volk bo v tržaškem studiu gostil Martina Poljšaka, ki je pred kratkim v Ljubljani magistriral iz novinarstva. V ljubljanskem studiu bo v pogovoru sodelovala predsednica Društva zamejskih študentov Rada Vizintin, iz celovškega studia pa se bo oglašala brucka ljubljanske medicinske fakultete Alina Kunčic.

Odmeva poročilo Slovenske varnostno-obveščevalne agencije o neposrednem vmešavanju v volitve iz tujine. Predsednik SDS Janez Janša je potrdil srečanje s predstavnikom izraelskega zasebnega obveščevalnega podjetja Black Cube. Tudi o vmešavanju v volitve bo z evropskimi sogovorniki razpravljal premier Robert Golob. V oddaji tudi: - Voditelji članic Evropske unije v Bruslju o ublažitvi novih podražitev energentov - Pentagon naj bi za vojno v Iranu zaprosil za dodatnih 200 milijard dolarjev - 25 let zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji - kljub neuresničenim željam velik korak naprej

NuroLab je spremio besplatan FOCUS SCORE QUIZ! Popuni i saznaj gde gubiš mentalnu energiju i koliko te to zapravo košta.

Uradna volilna kampanja se je začela že pred koncem olimpijskih iger v Italiji. Politične igre – tako kot športne – potekajo vsake štiri leta, terjajo veliko priprav, dobro kondicijo in sprožajo močna čustva. A pravila so bistveno manj jasna, prekrški ne pomenijo nujno, da bo tekmovalec izključen, udarci pod pas so dovoljeni, sponzorji in trenerji pa največkrat ostajajo skrbno skriti.

Pet podatkov o Italiji, iščemo napačnega!

Ob robu Solkanskega polja, obsežnega kmetijskega zemljišča, ki je po razmejitvi leta 1947 ostalo v Italiji, stoji nenavadna vila, ali dvorec. Opasana z visokim zidom, ki šele na južni strani omogoči pogled na prekrasen vrt, z mogočno alejo dreves proti glavnemu vhodu. Če popotnik vsaj malo sledi logiki meje, ki poteka po polju kmalu ugotovi, da je dvorec anomalija. Meja namreč pri njem sunkovito zavije, tako da ga izvzame iz tega, kar je danes Slovensko, včasih pa je bilo Jugoslovansko ozemlje. Že samo to dejstvo je dovolj nenavadno, ko pa se poučimo še o zadnji prebivalci dvorca, postane zgodba nadvse zanimiva. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.

Hrvatske olimpijke i olimpijci nastavljaju natjecanja na ovogodišnjim Zimskim olimpijskim igrama u Italiji, po onoj poznatoj, osnivača modernih olimpijskih igara, Pierre de Coubertina – važno je sudjelovati. Dinamo se priprema za sljedeću europsku utakmicu

Dinamo, Hajduk i Rijeka upisali pobjede, a Osijek klizi u drugu ligu. Hrvatski nogometni savez kažnjen zbog rasističkih ispada navijača. Skromni nastupi i najboljih hrvatskih skijaša, na Olimpijskim igrama u Italiji.

Na Zimskim olimpijskim igrama u Italiji hrvatske sportašice i sportaši za sada samo nastupaju bez značajnijih rezultata. Potresi u Hajduku, po svemu sudeći i ove se godine odustaje od naslova prvaka.

Evropski voditelji na neformalnem srečanju iščejo rešitve za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva. Nemčija in Francija poudarjata nujnost hitrega ukrepanja pri poenostavljanju predpisov, v zadnjem obdobju pa je bilo slišati tudi o okrepljenem sodelovanju manjše skupine držav, čemur je naklonjena tudi Slovenija. Preostali poudarki oddje: Izraelski premier Netanjahu na srečanju s Trumpom skušal doseči ostrejši nastop ZDA do Irana. Trump poudarja: diplomacija ostaja prednostna naloga. Na zimskih olimpijskih igrah v Italiji ukrajinski športnik diskvalificiran zaradi čelade z motivi žrtev vojne. Nov mejnik v slovenskem zdravstvu. V ljubljanskem kliničnem centru z novo metodo za boljše življenje bolnikov z razširjeno aorto.

Pozno sinoči je v italijanskem Milanu in Cortini zagorel olimpijski ogenj. Na legendarnem stadionu San Siro so ob slovesnem odprtju zimskih olimpijskih iger nastopili številni zvezdniki, več milijonov gledalcev na prizorišču in pred malimi zasloni pa je lahko spremljalo še tradicionalne mimohode športnikov, ki se bodo že danes pomerili za prva odličja. Druge teme: - Washington kmalu po pogovorih Teheranu naprtil nove sankcije - Zdravstveni delavci pod vse večjim pritiskom zaradi nasilja - Oblast v Ptuju bodo prevzeli kurenti in druge maske

Današnje gošće pomažu svojim klijentima:- da nauče italijanski ako planiraju selidbu ili već žive u Italiji- da svoj posao u radim odnosima obavljaju 100% u skladu sa zakonom- u smanjenju simptoma PCOS i insulinske rezistencije, hašimota, hipotireoze i uopšte hormonskog disbalansa- da u partnerskim odnosima zavole sebe i otkriju svoju senzualnost - da se oslobode na društvenim mrežama- da u roditeljstvu reaguju smirenije - da u menopauzi žive svoje najbolje godinePozivam te da nam se pridružiš u Biznis bazihttps://forms.gle/kjcU2Pu65XnKSQZz8DANAŠNJE GOSŠĆEValentina https://m.youtube.com/@valentinakrstevski2747/videosBojana https://www.instagram.com/italiano_by_bojanaMarija https://www.instagram.com/marijaljevar.coaching/ Ana https://www.instagram.com/samardzic.ana/Ivana https://www.instagram.com/granicgalic/?hl=enEva https://www.instagram.com/nektar_zivota Dragana https://www.instagram.com/ekspert_za_radne_odnose/

Predsednik Združenih držav Donald Trump se je tako rekoč ves čas, kolikor traja vojna v Ukrajini, videl v vlogi posrednika, ki jo je zmožen končati. Po številnih pogovorih in celo osebnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pred dvema mesecema vojna še vedno traja. Po včerajšnjem dveurnem telefonskem pogovoru s Putinom pa je Trump izrazil previden optimizem in napovedal sestanek z ruskim kolegom v Budimpešti. Za zdaj brez natančnega datuma, a s kratkim, dvotedenskim časovnim okvirjem. V oddaji tudi o tem: Evropska unija namerava svoj dronski zid vzpostaviti v prihodnjih dveh letih - Premier Golob bo danes skušal pomiriti delodajalce, ki jih razburja napoved obvezne božičnice - Po hitri cesti prek Rebrnic lahko proti Italiji zapeljejo tudi osebni avtomobili