Podcasts about zakon

V novembrski seriji raziskujemo, kaj se dogaja med gubami, ko se nam začnejo risati na obrazu. V tokratni epizodi gostujeta prof. dr. Elsa Logarinho in prof. dr. João Pedro de Magalhães. Pripravlja Mojca Delač.

Ministrstvo za delo je pripravilo nov zakon o osebni asistenci. Pomembnih novosti je več: spreminja se definicija osebne asistence, ocenjevanje o upravičenosti prenašajo na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nadzor je opredeljen bolj natančno. Poleg tega predlog zakona povečuje pravice osebnih asistentov na področju plač. Socialni partnerji podpirajo predlog, neuradno pa imajo zadržke na finančnem ministrstvu. V oddaji tudi o tem: - V senci številnih svetovnih konfliktov vse glasnejši pozivi h krepitvi samozadostnosti, tudi prehranske - Po podpori ameriškega kongresa bi se lahko predlog zakona o objavi vseh Epsteinovih dokumentov že danes znašel na mizi predsednika Trumpa - Ob koncu kvalifikacij za nogometno svetovno prvenstvo so si nastope zagotovile Škotska, Španija, Avstrija in Belgija

Državni zbor je z 59-imi glasovi poslank in poslancev Svobode, SD-ja, SDS-a in Nove Slovenije nekaj po polnoči potrdil zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Proti so bili samostojni poslanec Miha Kordiš in nepovezani poslanci Anžeta Logarja, ki so opozorili, da je vlada zakon sprejela brez podpore pravne stroke. Zakon med drugim prinaša več pooblastil policiji, zaostruje kaznovalno politiko ter posega v del socialnih pravic in brezplačne pravne pomoči. V razpravi je bilo slišati tudi, da utegne zakon zaradi nekaterih spornih ukrepov doleteti ustavna presoja, kar bi lahko oslabilo želene učinke pri zagotavljanju varnosti in boju proti kriminalu. V oddaji tudi: - Varnostni svet Združenih narodov potrdil ameriški mirovni načrt za Gazo, ki predvideva napotitev mednarodnih sil in možnost samostojne palestinske države. - Gasilci in pripadniki Civilne zaščite dosegli 150 Bricev, ki so po plazovih in poplavah ostali brez prometnih povezav. - Ljubljanski mestni svet odobril podražitev parkiranja, ki bo plačljivo tudi ponoči.

Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti, tako imenovani Šutarjev zakon, ki ga je v nekoliko popravljeni obliki od vladnega predloga nekaj po polnoči sprejel državni zbor, prinaša več pooblastil policiji, zaostruje kaznovalno politiko in posega v del socialnih pravic. Pričakovati je, da bo zakon pristal na ustavnem sodišču. Tudi danes se namreč vrstijo opozorila, da nesorazmerno posega v človekove pravice. Župani občin jugovzhodne Slovenije menijo, da gre za korak naprej in izboljšanje pravnega okvira za reševanje romskih vprašanj. Ostali poudarki oddaje: Večmilijonska škoda po neurju v Goriških brdih. Tik za mejo v več krajih blatno opustošenje po poplavah. Udeleženci podnebne konference v Belemu tudi o boju proti dezinformacijam in zelenemu zavajanju. Preiskava Mozaik: sedem Slovencev osumljenih spletne izmenjave gradiva o spolnih zlorabah otrok.

wh40k - Ashen Claws - Szpony Popiołu, Popielate Szpony - ani lojalistyczny, ani renegacki zakon Marines wywodzący się z Kruczej Gwardii

Poslanke in poslanci na izredni seji obravnavajo zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti, ki naj bi imel - kot kaže - skoraj toliko amandmajev, kot ima členov. Po prekinitvah parlamentarci zdaj nadaljujejo razpravo o zakonu, ki ga spremljajo številne kritike stroke. Med drugim predvideva širitev pooblastil policije, spremembe kazenske politike ter posege na področje omejevanja socialnih pravic. Zakon bo predvidoma potrjen v zgodnjih jutranjih urah, podpira ga večina parlamentarnih strank.

Poslanci državnega zbora so začeli razpravo o tako imenovanem Šutarjevem zakonu, s katerim vlada odgovarja na zahteve po izboljšanju varnosti na jugovzhodu države. Po številnih kritikah je skozi sito pristojnega odbora je prišel s številnimi popravki, pričakovati pa je, da bodo sledili še novi. Zakon je v imenu vlade predstavil notranji minister v odstopu Boštjan Poklukar. Drugi popudarki oddaje: - V Goriških Brdih po deževju in plazovih štiri naselja in zaselki povsem odrezani od sveta - Ljubljanski mestni svetniki razpravljajo o podražitvi parkirnin in novi nočni tarifi - Hamas zavrača možnost prisotnosti tujih vojakov v Gazi

V Goriških Brdih po nočnih nalivih izredno stanje, zaradi napovedanih novih padavin povečana nevarnost plazov na zahodu države.Pred referendumom se jutri začenja predčasno glasovanje. Zakon je zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev oziroma nekaj manj kot 340 tisoč volilnih upravičencev.Po Sloveniji molitve za svetost življenja, temu namenjena je bila tudi maša na Kureščku.V državnem zboru danes pestro, poleg začetka rednega zasedanja poslance čaka še izredna seja o izdatno preoblikovanem Šutarjevem zakonu.Po oceni Bruslja bo gospodarska rast v Evropski uniji letos dosegla 1,4 odstotka, v Sloveniji zgolj odstotek.Nov primer načrtnega ogrožanja varnosti na železnicah, tokrat na progi med Celjem in Žalcem.Vreme: Proti jutru bo predvsem na Kočevskem in Notranjskem lahko snežilo do nižin.Vse slabši finančni položaj občin zavira razvoj lokalne samouprave.V teden slovenske hrane vstopili z akcijo Lokalna hrana na vlakih.ŠPORT: Leja Glojnarič v skoku v višino do prve slovenske medalje na 25. olimpijadi gluhih v Tokiu.

Po več ur trajajoči razpravi je parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo sinoči pritrdil dopolnjenemu predlogu zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Sprejel je vsa dopolnila strank Gibanje Svoboda in SD. Med drugim so člen, ki predvideva vstop v stanovanje in druge prostore brez sodne odredbe z namenom takojšnjega zasega orožja, dopolnili tako, da bi to storili z namenom zasega ognjenega strelnega orožja, torej najbolj nevarne vrste tega orožja. Ob tem so črtali člen, s katerim bi uvedli možnost upoštevanja nedovoljeno pridobljenih dokazov. Na seji je bilo sicer slišati pomisleke civilne družbe, stroke in akademske skupnosti glede številnih vprašanj, povezanih z ustavno skladnostjo. V oddaji tudi: - Ob opozorilih na letošnji podnebni konferenci o krčenju gozdov zaradi zaslužka tudi primeri dobre prakse. - "Slovenski mediji vse bolj enozvočni" poudarjajo novinarji ob začetku svojega festivala. - 150 let od izida prvega prekmurskega časopisa.

Tako imenovani Šutarjev zakon z obravnavo na pristojnem odboru danes začenja parlamentarno pot. Kot poudarja vlada, prinaša ukrepe za zagotavljanje varnosti. Strokovnjaki z različnih področij in nevladne organizacije opozarjajo, da je bil pripravljen preveč na hitro, brez strokovne razprave, zato da so nekatere določbe ustavno sporne, celota pa da vodi v represijo. Podpora zakonu v parlamentu je zagotovljena. Drugi poudarki oddaje: - Prvi teden podnebnih pogajanj v Braziliji je prinesel razprave o novih zavezah in iskanju financ za države v razvoju. Nekatere dogovore so že dosegli, a glavnina pogajanj pogajalce še čaka. - Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika se vrstijo opozorila o še vedno omejenem dostopu gluhih do informacij. Zveza društev gluhih in naglušnih poziva k izvajanju zapisanega v ustavo. - Odbojkarji ACH Volleyja so po dramatičnem koncu tekme za uvrstitev v Ligo prvakov napredovali v zadnji krog kvalifikacij. V Tivoliju so premagali Dinamo iz Bukarešte s 3: 1.

Zaslužni profesor Claudio Franceschi bo prihodnje leto dopolnil 80 let, pa je še vedno izjemno dejaven. Imunolog in gerontolog, zaslužni profesor imunologije na Univerzi v Bologni je bil med letoma 1996 in 2005 znanstveni direktor italijanskega nacionalnega raziskovalnega centa za staranje v Anconi. Svetovno znan je na področju biologije staranja, še posebno imunskega sistema. Je tudi oče izraza inflammaging – ki govori o kroničnih, nizkointenzivnih vnetnih procesih, ki v telesu potekajo med staranjem. Pripravlja: Mojca Delač.

Vlada: imetniki nezakonitega orožja bodo tega lahko brez pravnih posledic predali od uveljavitve zakona, do konca januarja.Ustavno sodišče potrdilo: referenduma o oploditvi z biomedicinsko pomočjo ne bo. Primc: odločitev je škandalozna.Zdravnik Rok Ravnikar pred referendumom o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: Zakon nas postavlja v vlogo, ki je ne želimo.VREME: Jutri bo povečini jasno, le na Primorskem in Notranjskem bo ponekod bo rahlo rosilo. Najvišje dnevne temperature bodo od 12 do 18 °C.

Šutarjev zakon bodo sprejemali po nujnem postopku, seja že v ponedeljek.Bo tekma med NSi in SD odločila barvo naslednje koalicije?Zdravniške organizacije ostro proti asistiranemu samomoru. Zakon označile za skropucalo.Pred referendumom enotne tudi največje verske skupnosti v državi.Afera s ponarejenimi diplomami tokrat zajela mariborski klinični center. Direktor Flis: ne gre za zdravnike, zato življenja niso bila ogrožena.Evroposlanci danes s von der Leyenovo o prilagoditvah novega večletnega proračuna.Vreme- še bo jasno, le na Primorskem in Notranjskem pooblačitve.

Državni zbor čaka potrjevanje zakona o zimskem regresu za zaposlene oziroma božičnici, zimskem dodatku za upokojence in spremenjenih pogojih obdavčitve s.p-jev po normiranih odhodkih. Minister za delo Luka Mesec je glede izplačila božičnice zagotovil, da ni novo breme za slovensko gospodarstvo, je pa nova pravice za zaposlene. Druge teme: - Poslanke in poslanci so razpravljali tudi o predlogu zakona o ukrepih za optimizacijo postopkov na centrih za socialno delo in v domovih za starejše. Zakon bo po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca omogočal lažji dostop do storitev, okrepil mrežo izvajalcev ter zagotavljal finančno vzdržnost na dolgi rok. Zaradi kompleksnega procesa so uvedli centraliziran postopek prevedb stanovalcev domov v novi sistem. - V novomeškem Revozu bo v začetku prihodnjega leta stekla proizvodnja novega twinga. Za posodobitev proizvodnih procesov so porabili 120 milijonov evrov, država bo projekt sofinancirala z 28-timi milijoni. Po besedah gospodarskega ministra Matjaža Hana je pomembno, da Revoz ostaja v Novem mestu. Ob tem bodo dodatno bodo zaposlili 250 ljudi. - Tožilstvo v Milanu je uvedlo preiskavo proti neznanim italijanskim državljanom, ki naj bi med vojno v Bosni in Hercegovini ob plačilu visokih zneskov streljali na civiliste v obleganem Sarajevu.

Opozicija ne verjame v uspeh Golobove napovedi zakona o predaji nezakonitega orožja.Poslanci danes o zimskem regresu danes in davčnih spremembah za normirance, opozicija paketu ne bo nasprotovala.Častno razsodišče pri Zbornici zdravstvene in babiške nege: Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni v nasprotju z etičnim kodeksom zdravstvenih delavcev. Velik del članov mnenje razsodišča zavrača.ŠPORT: Slovenska nogometna reprezentanca v zadnji, odločilni tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo brez poškodovanega Šeška.VREME: Jutri sprva pretežno jasno, popoldne se bo na Primorskem začelo oblačiti. Najvišje dnevne temperature bodo od 10 do 16 °C.Na obisku madžarski zunanji minister. Udeležil se je tudi maše na Sveti Gori.Naj bo martinovo praznik spoštljivega uživanja odličnih mladih vin.ŠPORT: košarkarji Los Angeles Lakers na krilih Dončića do zmage v Charlotteu.

Poslanke in poslanci razpravljajo o varnostnih razmerah na jugovzhodu države. Premier Robert Golob je ob nekaterih pomislekih, tudi ustavnih, glede ukrepov v Šutarjevem zakonu zatrdil, da bo vstop v stanovanje mogoč le, ko bodo ocenili, da je ogroženo zdravje ali življenje. Ob tem je napovedal še poseben zakon, ki bo še pred nastopom Šutarjevega vsem omogočil izročitev nezakonitega orožja policiji brez pravnih posledic. Drugi poudarki oddaje: - Omejitev globalnega segrevanja na stopinjo in pol verjetno nedosegljiva. - Nekdanji francoski predsednik Sarkozy po 20-ih dneh zapustil pariški zapor. - Šeško bo izpustil odločilni kvalifikacijski tekmi za nogometno svetovno prvenstvo.

Parlamentarni odbor za notranje zadeve razpravlja o svežnjih priporočil za zagotavljanje varnosti v državi pred ponedeljkovo izredno sejo državnega zbora. Romsko tematiko bi lahko uredili že prej, je ostra opozicija. K prevzemu odgovornosti za slabe varnostne razmere v državi je koalicijo pozval tudi župan Novega mesta Gregor Macedoni, ki trdi, da je bilo v zakonodajo vključenih manj kot 10 odstotkov predlaganih ukrepov. Stroka je zadržana, a poudarja, da le represija ni rešitev. Druge teme: - Direktorica Uprave za varno hrano Vida Znoj z odstopom prevzela objektivno odgovornost za vdor v bazo osebnih podatkov - Nasprotniki zakona o osebni rabi konoplje poudarjajo negativen vpliv na zdravje, zagovorniki odpravo črnega trga. - Združene države napovedujejo, da bodo v Gazo kmalu napotile mednarodne stabilizacijske sile.

Potem ko je vlada včeraj v državni zbor po nujnem postopku poslala predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti oziroma tako imenovani Šutarjev zakon, obenem pa aktivirala 37. člen zakona o obrambi, so se danes policistom pri varovanju državne meje pridružili pripadniki vojske. Približno 40 policistov bodo tako z meje premestili na območje Policijske uprave Novo mesto. Prvi odzivi so zelo različni - od tega, da gre za dolgo pričakovano izpolnitev obljub do pozivov k previdnosti pri poseganju v pravice najbolj ranljivih. Drugi poudarki: - Na odboru za zdravstvo o odmevnem predlogu uporabe konoplje za osebno rabo. - Latvijci na ulicah proti izstopu iz carigrajske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami. - Centra za konjerejo na Krumperku po ukrepanju študentov ne bodo zaprli.

Vlada bo imela danes na mizi tako imenovani Šutarjev zakon, s katerim namerava dati policiji, tožilstvu in sodstvu nekatera dodatna pooblastila. Kaj konkretno bo zapisano v zakonu, še ni znano, je pa iz strokovnih krogov slišati opozorila, da ima država že zdaj dovolj širok nabor ukrepov, ki jih je le treba uporabljati. Več je tudi pomislekov o ustavnosti ukrepov. Vlada pa naj bi danes odločala še o vzpostavitvi mešanih patrulj, kot to predvideva zakon o obrambi. Drugi poudarki: - Pred pristojnim parlamentarnim odborom zakon za urejanje položaja študentov, ki zvišuje urno postavko za študentsko delo, subvencijo za bone in štipendijo. - Humanitarna kriza v Sudanu uhaja izpod nadzora, opozarjajo Združeni narodi, ter pozivajo sprti strani k pogajanjem in končanju nasilja. - Plezalka Janja Garnbret na sinočnji slovesnosti predala naziv ambasadorja športa v Botrstvu kapetanu odbojkarske reprezentance Tinetu Urnautu.

Pravna stroka z zaskrbljenostjo spremlja napovedane ukrepe v okviru t. i. Šutarjevega zakona, kot so širitev policijskih pooblastil, morebitne dodatne možnosti vstopa v zasebne prostore brez sodne odredbe, izvajanje racij in snemanje na območjih, ki jih vlada opredeljuje za varnostno tvegana. Bi lahko pomenili korak k povečanju državnega nadzora vseh ljudi? Ali zmanjšujejo vlogo sodnega nadzora, ki je eden ključnih varovalnih mehanizmov proti zlorabi oblasti? Kako povrniti zaupanje v ustanove pravne in socialne države? Je primanjkljaj na področju integracijskih politik socialne države mogoče kompenzirati s kaznovalno politiko?

Kto naprawdę sprowadził Krzyżaków nad Wisłę i dlaczego to wydarzenie zmieniło bieg historii? Kiedy zaczęła się ich obecność na ziemiach polskich? Czy rzeczywiście chodziło o walkę z pogańskimi Prusami? Pojawienie się pierwszych braci zakonu, Konrada von Lanzberg i jego anonimowego towarzysza rozpocznie jeden z istotniejszych procesów w historii średniowiecznej - wzrostu znaczenia zakonu krzyżackiego nad Wisłą. Dlaczego istotną rolę w tym odegrał śląski książę - Henryk Pobożny? Czy papiestwo wspierało zakon? Czym była Bulla z Rimini?Wreszcie, jak oceniać Konrada Mazowieckiego? Czy możemy zarzucić mu popełnienie jednego z największych błędów w naszej historii? Odpowiedź poznasz w najnowszym odcinku podcastu Muzeum Historii Polski z serii "Inne historie Polski".Program zrealizowano w ramach zadania: kontynuacja i rozbudowa multimedialnego projektu informacyjno-edukacyjnego - Portal Historyczny Dzieje.pl

Vlada ima na mizi tako imenovani Šutarjev zakon. Kljub zadržkom Levice in SD-ja v Gibanju Svoboda ocenjujejo, da je koalicija usklajena. Že pred sprejetjem je slišati številna opozorila o neustavnosti. S tem se strinja med drugim direktorica pravnega centra za varstvo človekovih pravic Katarina Bervar Strnad. Ostali poudarki oddaje: - Zakon o digitalizaciji zdravstva znova pod drobnogledom. Pooblaščenka kljub številnim dopolnilom opozarja na nevarnost zlorab podatkov. - Rusija ne bo dopustila vnovičnega testiranja jedrskega orožja, ki so ga napovedale Združene države Amerike. Putin: Če bo to storil Washington, bo Moskva prisiljena ukrepati. - Občutno poslabšanje prometne varnosti: letos 15 smrtnih žrtev več kot v celotnem lanskem letu. Občine in Agencija za varnost prometa iščejo rešitve.

Naši možgani so že krepko v jeseni, če govorimo o letnih časih. Kaj pa, če mislimo na jesen življenja? Tako pa bodo obarvane jutranje minute Možganov na dlani v naslednjih štirih četrtkih, v seriji Gube so zakon! Mojca Delač skupaj s sogovornicami in sogovorniki raziskuje staranje, skrivnosti dolgoživosti in zdravoživosti in skuša odgovoriti na vprašanje, zakaj so, ko govorimo o staranju, možgani še posebno zagonetni? V prvi epizodi ji bosta pri iskanju odgovorov pomagala prof. dr. Vera Gorbunóva in prof. dr. Björn Schumacher.

Vlada je sprejela predlog zakona, s katerim odgovarja na zahteve po ukrepanju po smrti Aleša Šutarja v Novem Mestu pred slabima dvema tednoma. Zakon med drugim zvišuje kazni za nasilna dejanja in predvideva odvzem pravice do socialne pomoči tistim, ki bodo obsojeni kaznivih dejanj. Vlada se je odločila tudi za napotitev vojakov na varovanje meje z namenom razbremenitve policije za druge naloge. Druge teme: - Ministrska kandidata za notranje in pravosodno ministrstvo Branko Zlobko in Andreja Kokalj. - Izolska bolnišnica dobila kirurškega robota, ki pomaga pri zahtevnejših posegih. - Nogometaši Celja lovijo tretjo zmago v letošnji konferenčni ligi.

Vlada danes sprejema Šutarjev zakon, ki na področju notranjih zadev, pravosodja in sociale napoveduje spopad s kriminalom in reševanje tako imenovane romske problematike. Po koalicijskem sestanku v Gibanju Svoboda pravijo, da je koalicija usklajena, tudi glede vzpostavitve mešanih patrulj na meji, kot to predvideva 37-ti člen zakona o obrambi, o čemer bo po napovedih vlada prav tako odločala danes. Ministri naj bi obravnavali tudi zakon o Slovenski obveščevalni agenciji, s katerim si želi Sova razširiti področje svojega delovanja in omogočiti uporabo novih posebnih oblik pridobivanja podatkov, kot sta IMSI-lovilec in vohunska programska oprema. V oddaji tudi: - SD bo za novo pravosodno ministrico predlagala državno sekretarko Andrejo Kokalj. - Delodajalci pričakujejo zaustavitev zakonodajnega postopka o zimskem regresu. - Lokalna skupnost v Vipavi želi več ukrepov za ureditev prometa med obnavljanjem hitre ceste.

Dugo očekivani Zakon o brizi za starije osobe (Aged Care Act) stupio je na snagu 1. novembra, četiri godine nakon što je Kraljevska komisija preporučila velike reforme u ovom sektoru. Savezna vlada tvrdi da će novi zakon omogućiti starijim Australcima više izbora i bolji pristup podršci u vlastitom domu, ali postoji zabrinutost da će mnogi na kraju plaćati više za usluge njege.

Novi zakon u Engleskoj prisilit će stanodavce socijalnih stanova da poboljšaju sigurnost svojih nekretnina. Zakon je donesen nakon smrti dvogodišnjeg dječaka koji je umro zbog udisanja plijesni u domu svoje obitelji

Zdaj, ko smo zakonsko odzaščitili Rome, je čas, da se posvetimo zakonski zaščiti živali. Živali so zakonsko izjemno regulirane … Najbolj so regulirane tiste, ki jih imamo za kosilo, potem medvedi, na tretjem mestu pa morajo biti psi. O pasjih zakonih torej in o zmedi, ki jo prinašajo. Najprej smo dobili zakonsko regulacijo psov na povodcih. Oziroma je ta obstajala že od nekdaj, a globe so se dramatično zvišale. Pes brez povodca bo lastnika poslej stal premoženje. Te dni pa dobivamo še zakonsko regulativo znotraj zakonodaje proti mučenju živali, ki z globo kaznuje lastnike, ki pse privezujejo za verige in ostale vrvice. Najprej in na začetku. Jasno, da je vsak razumni proti prosto tekajočim psom in proti psom na verigah: ampak na načelni ravni je za vse tiste, ki se v pasji svet ne poglabljajo preveč, kar nekaj zmede. Torej na povodec da, na verigo ne? A zmeda traja le tako dolgo, dokler ne prebijemo prvega aksioma pasje sodobnosti. Psi so namreč dvojni. Tisti podeželski in tisti urbani. Zakon pa, kot vsi zakoni, useka počez. Hočemo povedati, da pes, ki na deželi teka za traktorjem, ni enako, kot zverina, ki prosto teka po Čopovi; kot tudi nikomur ne pade na pamet, da bi pred Schellenburškimi dvori razpel jeklenico, nanjo pa zavezal psa, kot to počnejo na kmetijah slovenskega podeželja. Se pravi; kar je za psa na deželi dokaj normalno, se pravi, da se giblje prosto, kot od matere rojen, je za psa v mestu prekršek, ki bo lastnika stal plačo. In obratno. Kar je za psa na deželi normalno pasje življenje, namreč da je čez dan odvezan, ponoči pa privezan čuva kmetijo pred lopovi, je za psa v mestu nezaslišan eksces. Ampak to je le načelni del zgodbe. Potem moramo h globam. Te so namreč prav drakonske in če k odvezanim in privezanim globam prištejemo še globe za pasje kakanje, oziroma za nepobiranje pasjih iztrebkov, kar je nujno v mestu in butasto na deželi, pridemo do spoznanja, da vas pobalinski pes lahko stane celo premoženje, saj smo za pse odgovorni lastniki. Kot smo starši odgovorni za otroke, ampak težko, da bi nas oblasti kaznovale s toliko globami, če bi od časa do časa pretirano razigranega najstnika privezali na verigo. Zdaj pa k resni analizi. Težava je seveda v tem, da so kapitalisti takoj našli nevralgično točko človekovega odnosa do psa, ki je seveda sodobna praksa, po kateri je posedovati psa bolj praktično kot vzgajati pamža. Je pa postalo oboje približno enako drago. Kakovostna pasja hrana stane več kot človeška hrana, ker psi za zdaj še nimajo zdravstvenega zavarovanja, obisk pri veterinarju velja enako kot bela plomba, pasje trgovine se le po anatomsko različnih krojih ločijo od človeške konfekcije. Šolanje psa velja podobno kot šolanje prvošolčka, prav tako pasja nega, pasja vzreja, pasji kriminal, pasji hoteli in pasja potovanja. Skratka; pes ni več človekov najboljši prijatelj, počasi postaja edini prijatelj in ob kapitalistih so to pogruntali tudi zakonodajalci. Zato so začeli pisati pasje zakone, kjer pa so zakoni, so tudi globe. Psi, sploh tisti preveč privezani in tisti povsem odvezani, sploh pa tisti, ki kakajo, so nevarni … Čeprav za zdravje Slovencev mnogo manj nevarni kot čebele, ose in sršeni, katerih zakonska regulacija pa močno šepa. Kot tudi kaznovalna politika. Gremo k morebitnim rešitvam … Najprej na urbana področja. V Ljubljani, kjer se pišejo pasji zakoni, imajo 26 tisoč psov, ki se statistično brezčutno ponečedijo vsaj enkrat dnevno. Tako dobimo ogromno število pasjih odpadkov, kar postaja problem, ker so pasji iztrebki, za razliko od recimo govejih, precej toksični. Ne predlagamo sicer, da bi po mestu hodile krave, ampak če nemudoma ne odstranite pasjega iztrebka, kar je za zunanjega opazovalca še vedno eden najbolj bizarnih postopkov, v katerega se je prostovoljno zapletla civilizacija, vas to lahko stane do 100 evrov. Ob tem pa boste tudi ogrozili javno zdravje, saj se lahko bakterije v pasjem iztrebku razširijo po okolju. To pa še ni vse. Če se psič ponečedi na zasebnem zemljišču – še vedno smo v Ljubljani – in kot lastnik ne poberete iztrebka, ima lastnik parcele pravico poklicati policijo, ki sproži postopek zaradi nedostojnega, oziroma žaljivega vedenja. Načelno gledano, se je žaljivo vedel pes, nasrkali boste pa vi … Misel, da greste na sprehod, ob tem pa potencialno užalite polovico zasebno razparceliranega mesta, je nekoliko komična, če v sebi ne bi nosila zrna soli … Zakonodajalec od vas zahteva popoln nadzor nad psom. Od povodcev, do pobiranja kakcev, do preprečitev žaljenja, do preprečitve privezovanja … Lastništvo psa zahteva po črki zakona nad živaljo absoluten nadzor in našo absolutno odgovornost, kadar tega ni. Vendar … Kaj je potemtakem ostalo od prijateljstva? Najboljšemu prijatelju ne dovolimo niti sekunde svobode, niti trohice svobodne volje, ne dovolimo mu niti deset odstotkov tega, za kar ga je naredila evolucija, ali pa čemu ga je Noe vzel na barko. Odvisno, na kateri strani pasjega stvarjenja pač stojite. Vzeli smo mu pasjo naravo, prijateljstvo pa spremenili v praktično suženjstvo. In da se razumemo; pes, ki se onečedi na zasebno parcelo, je resničen problem, ker je zasebna parcela majhna, ker je mesto majhno, ker je zelenih površin malo, potencialnih iztrebkov pa 9,5 milijona komadov letno. Kar bi zakonodaja morala narediti – seveda pa ga ni junaka, ki bi si kaj takšnega upal niti predlagati ne – je, da bi po vzoru socialne službe komisije preverile, ali lastnik izpolnjuje pogoje za imeti psa. Najprej psihološke; ker za zapiranje psov v kletke in za vse življenje na verige, kot so primeri, proti katerim se poskuša boriti zakonodaja, moraš biti primerno ubrisan … Nato pa tudi, ali je zadoščeno bivalnim pogojem za lastništvo psa, kar, po zdravi presoji, odpiše vse pse v stanovanjskih blokih. Ker pa so psi v dvigalih in na poročnih fotografijah postali nova normalnost, ki jo živi tudi oziroma predvsem slovenska politično-ekonomska-družbena elita, je normalizacija odnosa med psom in človekom v bližnji prihodnosti nemogoča.

Na Brdu pri Kranju so zaznamovali dan pravosodja. Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđevič in ministrica za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Andreja Katič sta izrazila upanje, da bo nova sodniška zakonodaja še ta mesec potrjena v državnem zboru. Ob robu praznovanja je odmevala tudi priprava tako imenovanega Šutarjevega zakona.

W tym nagraniu usłyszą Państwo spotkanie, w którym ROMAN BIELECKI OP opowiadał o swojej nowej książce "RUSZ DUSZĘ. KAŻDY MA SWOJE CAMINO"! Rozmowę prowadziła PAULINA WILK.To retransmisja jednego z wielu wydarzeń, które odbywają się na scenach Big Book Cafe.Chcesz mieć dostęp do wszystkich i oglądać o dowolnej porze?Dołącz do Patronek i Patronów Fundacji "Kultura nie boli" i korzystaj ze wszystkiego, co robimy z miłości do czytania.Spróbuj! https://patronite.pl/bigbookcafeTRUDNE PYTANIA: JAK BYĆ PIELGRZYMEM W XXI WIEKU?Pierwsze Camino de Santiago było dla niego lekcją pokory i bólu, rozstaniem z romantycznym mitem medytacji na trasie. Ale potem przyszły kolejne.O tym, czym się różni pielgrzymka od podróży.O nawróceniu w drodze, spotkaniach i powrotach, które łączą ciekawość i duchowość, a także o tym, czy pójdzie kiedyś do grobu Świętego Jakuba prosto z zakonnej celi, mówi Roman Bielecki OP, ksiądz Dominikanin i bohater książki „Rusz duszę. Każdy ma swoje Camino”.TEMATY: RELIGIA, CAMINO, PIELGRZYMOWANIE, PODRÓŻ, MODLITWY, NAWRÓCENIE, ZAKON, LUDZIE, PRZYGODA, POKORA, BÓL, DUCHOWOŚĆ, SPOKÓJSpotkanie odbyło się 10 września, środa, o godzinie 19:00 w Big Book Cafe na ulicy Dąbrowskiego 81.O KSIĄŻCE:"Rusz duszę. Każdy ma swoje camino"Wydawnictwo eSPeJeśli duchowość polega na prostocie, równowadze i uważności na drugiego – pielgrzymowanie do Composteli jest doskonałym obrazem chrześcijańskiego stylu życiaO camino każdy opowiada inaczej. Zazwyczaj są to opowieści o drodze, o spotkanych ludziach, o odkrywaniu swoich słabości, sprawdzaniu wytrzymałości czy o ludzkiej gościnności. Rzadko jednak są to refleksje na temat tego, co dzieje się w nas – to znaczy co Bóg robi z nami, jeśli tylko Mu na to pozwolimy.Dominikanin Roman Bielecki odważnie opowiada o pielgrzymowaniu do Santiago de Compostela, o swoim nawróceniu, o modlitwie oraz o życiu w zakonie. Ale także o Księdze Hioba, Forreście Gumpie i o tym, że nie każda minuta musi być po coś. O Davidzie Lynchu, Męskim Graniu i sądzie ostatecznym. Również o pomysłach na smutek, o „Buntowniku z wyboru” i o tym, że Pan Bóg kocha rozwój. A że autor opowiadać potrafi, jego rozmowy z Maciejem Rajfurem czyta się jednym tchem.Choć warto się zatrzymać i kolejne rozdziały smakować powoli – by nie umknęło nam nic z tego, co istotne. Spotykamy tu same ważne sprawy. Dostajemy opowieść o duchowości – zwykłej, codziennej, na naszą miarę.O Autorach:Roman Bielecki OPDominikanin, rekolekcjonista, kaznodzieja i publicysta. Ukończył prawo na KUL i teologię na UPJPII, od 2010 roku jest redaktorem naczelnym miesięcznika „W drodze”. Regularnie pielgrzymuje do Santiago de Compostela. Mieszka w Poznaniu, gdzie od lat celebruje niedzielną mszę świętą o dwudziestej pierwszej (profil „Msza21 dominikanie” dostępny na FB i Spotify).Maciej RajfurDziennikarz tygodnika "Gość Niedzielny", rzecznik prasowy archidiecezji wrocławskiej oraz dyrektor Wydziału Komunikacji Społecznej wrocławskiej kurii. Prywatnie szczęśliwy mąż Kamili i spełniony ojciec dwójki dzieci: Róży oraz Metodego. Kocha wspinaczkę górską, piłkę ręczną i podróże.

Vlada po tragičnem dogodku v Novem mestu hiti s pripravo tako imenovanega Šutarjevega zakona. Odzivi na ukrepe za izboljšanje varnosti so različni. Pravniki svarijo pred pretirano represijo, predvsem z dodatnimi pooblastili policiji. Nekoliko lažje bo omejiti socialne pravice, pravi Miha Šepec z mariborske Pravne fakultete. Drugi poudarki oddaje: Srečanje ameriškega in kitajskega predsednika Trumpa in Šija: kmalu naj bi podpisali trgovinski sporazum. Na nizozemskih parlametarnih volitvah tesna in presenetljiva zmaga liberalne stranke D66. Pomanjkanje farmacevtov vse bolj žgoče. S širitvijo njihovih pristojnosti tudi ideja o cepljenju v lekarnah

Februarja prihodnje leto bo minilo 25 let od sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki je izboljšal raven manjšinskega varstva. Najpomembnejši je bil sprejem zakona za pripadnike slovenske manjšine v Videmski pokrajini, torej za rojake v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, saj je Italija s tem prvič priznala, da na tem območju živi slovenska manjšina. Zakon je med drugim določil pravice do izobraževanja v slovenskem jeziku in pravico do rabe slovenščine na javnih upravah, pa pravico do vidne dvojezičnosti in izražanja narodne identitete in lastnih medijev, če omenimo le nekatere. Četrt stoletja po sprejetju zakona marsikod te pravice še vedno niso zagotovljene, nasprotno, ponekod se razmere poslabšujejo. Kot naprimer v Bardu v Terskih dolinah, čeprav je ta občina ena od 32, kjer velja zaščitni zakon, župan tega ne priznava in trdi, da slovensko narečje ne obstaja. Slovencem onemogoča delovanje in jih diskriminira. Lotil se je tudi župnika Renza Calligara, ki se je po ustrahovanju odločil za upokojitev. Toda, kot zagotavlja Igor Černo, občinski svetnik in kulturno zelo dejaven rojak, se županu ne bodo uklonili. Nasprotno. V Bardu se je z rojaki in župnikom pogovarjala Lucija Tavčar, novinarka Radia Trst A. Prislunite jim!Foto: Brošura Slovencev v Videmski pokrajini - Mi smo tu

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež.

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež.

Sinoči napovedani sveženj vladnih ukrepov za povečanje varnosti bo veljal za vso državo. Ob tem se pojavljajo številna pravna in ustavna vprašanja, med drugim glede povečanja policijskih pooblastil. Stroka opozarja, da gre za hitre, morda nedomišljene rešitve in da samo z represijo težav ne bomo rešili. Potrebni bodo tudi mehki socialni ukrepi. Urška Valjavec.

„I když máme mimo hlavní turistickou sezónu, stále pořádáme zajímavé akce. Užije si je široké spektrum návštěvníků,“ popisuje kastelán hradu.

Evropski voditelji bodo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Bruslju pozdravili z 19. svežnjem ukrepov proti Rusiji. Nove sankcije proti Moskvi je sinoči uvedel tudi Washington, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump izrazil prepričanje, da bodo učinkovite. Sankcije so obsežne in usmerejene proti nafti, proti največjima ruskima podjetjema v panogi, ki sta med največjimi na svetu, je poudaril Trump. Drugi poudarki: - Vlada naj bi z interventnim zakonom omogočila samodejno vključitev več kot 20 tisoč stanovalcev domov za starejše v nov sistem dolgotrajne oskrbe. - Zakon za priključitev okupiranega Zahodnega brega Izraelu, ki mu premier Netanjahu sicer nasprotuje, prestal prvo glasovanje v izraelskem parlamentu. - Odbojkarji ACH-ja so kvalifikacije za ligo prvakov začeli z zmago; na Nizozemskem so proti domačemu Orionu izgubili le en niz.

Državni zbor potrdil Zakon o psihoterapevtski dejavnosti. Družinska terapevtka Katja Knez Steinbuch: zakon je nujen.Mešani odzivi na ugotovitve komisije o dogajanju na Peršmanovi domačiji.Z letom 2027 prepovedan uvoz ruskega utekočinjenega plina v EU.VREME: Padavine in nevihte bodo do večera od zahoda zajele vso državo. ARSO zaradi močnega vetra z oranžnim opozorilom za jugo- in severovzhod države.

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) so predlagatelji predstavili kot izraz sočutja in svobode, a v resnici pomeni globok preobrat v razumevanju človeka, prava in medicine. Gre za kulturni prelom – od kulture življenja h kulturi smrti.

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) so predlagatelji predstavili kot izraz sočutja in svobode, a v resnici pomeni globok preobrat v razumevanju človeka, prava in medicine. Gre za kulturni prelom – od kulture življenja h kulturi smrti.

Vlada je z interventnim zakonom optimizirala nekatere postopke ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe. Zakon med drugim ureja, da bodo v nov sistem prevedeni tudi oskrbovanci v domovih za starejše, ki nimajo skrbništva in ne morejo dati soglasja. Starejšim od 80 let pa za uveljavitev pravice do e-oskrbe odslej ne bo več potrebno zdravniško mnenje. Vse to je tudi morebitna olajševalna okoliščina za ministra Maljevca pred jutrišnjo interpelacijo. Drugi poudarki oddaje: - Državni zbor po vetu državnega sveta znova sprejel noveli zakona o vrtcih in o gozdovih. - Voditelji članic Unije o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja. - V Budimpešti množičen shod v podporo premierju Orbanu, istočasno tudi velik opozicijski shod

Državni zbor potrdil Zakon o psihoterapevtski dejavnosti. Družinska terapevtka Katja Knez Steinbuch: zakon je nujen.Mešani odzivi na ugotovitve komisije o dogajanju na Peršmanovi domačiji.Z letom 2027 prepovedan uvoz ruskega utekočinjenega plina v EU.VREME: Padavine in nevihte bodo do večera od zahoda zajele vso državo. ARSO zaradi močnega vetra z oranžnim opozorilom za jugo- in severovzhod države.

Australska povjerenica za internetsku sigurnost objavila je regulatorne smjernice za korištenje društvenih mreža, čime se provodi vladina zabrana korištenja istih mlađima od 16 godina. Iako će zabrana stupiti na snagu tek 10. prosinca, povjerenica ističe da želi da ista bude što manje nametljiva. Prema smjernicama, na platformama društvenih mreža neće se morati provjeravati dob svakog korisnika.

Stručnjaci za ljudska prava pozivaju saveznu vladu da iskoristi ono što nazivaju značajnom prilikom za donošenje saveznog Zakona o ljudskim pravima. Naime, novo izvješće analizira kako su pokušaji stvaranja takvog zakona u Australiji tijekom proteklih pet desetljeća bili suočeni s političkim protivljenjem i dezinformacijama.

Vlada se je lotila ključnih točk za prihodnost Šaleške doline in opuščanje uporabe premoga. Zakon o zapiranju premogovnika Velenje želi sprejeti še ta mesec. Usklajen je z vodstvom premogovnika, ne pa s sindikati. Kot poudarja sindikalist Simon Lamot, so med drugim sporne zadeve glede predčasnega upokojevanja rudarjev. V oddaji tudi o tem: - Vzajemna začela postopno izplačevati premijo dopolnilnega zavarovanja - Evropska komisija predlaga ukrepe za zaščito evropskega jeklarstva - V Egiptu nadaljevanje pogajanj o končanju vojne v Gazi

В този епизод Кив и Тулечки разглеждат най-новите новини и скандали около изкуствения интелект – от самоуправляващи се коли до виртуални министри. Говорим за проучване, което показва, че Waymo вече кара по-безопасно от хората – с огромни намаления на инциденти с пешеходци, велосипедисти и мотористи. Обсъждаме и какво означава това за бъдещето на транспорта. След това се гмуркаме в темата за „AI bubble“ – защо ентусиазмът около ИИ започва да спада, какви са реалните ползи и какви странични ефекти наблюдават програмистите, когато използват ИИ за кодене. Във втората част обръщаме внимание на Албания, която назначи първия виртуален министър в света – Диелла. Ще чуете какво стои зад този експеримент, дали наистина ще донесе прозрачност или е просто PR ход. Разглеждаме и темите за „hallucinations & scheming“ при големите модели, новите ограничения срещу дийпфейкове в Дания, както и законопроекта за ИИ в България, който предвижда строги правила, включително достъп на ДАНС до кода на високорискови системи. Накрая питаме – накъде върви обществото, когато ИИ вече не е само инструмент, а се превръща в законодател, шофьор и дори потенциален манипулатор? #links • New Study: Waymo is reducing serious crashes and making streets safer for those most at risk: https://waymo.com/blog/2025/05/waymo-making-streets-safer-for-vru • Full article: Comparison of Waymo Rider-Only crash rates by crash type to human benchmarks at 56.7 million miles: https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/15389588.2025.2499887 • Measuring the Impact of Early-2025 AI on Experienced Open-Source Developer Productivity - METR: https://metr.org/blog/2025-07-10-early-2025-ai-experienced-os-dev-study/ • Diella (AI system) - Wikipedia: https://metr.org/blog/2025-07-10-early-2025-ai-experienced-os-dev-study/ Albania's Headline-Grabbing AI ‘Minister' is a Risky Innovation | Balkan Insight: https://balkaninsight.com/2025/09/16/albanias-headline-grabbing-ai-minister-is-a-risky-innovation/ • Detecting and reducing scheming in AI models: https://openai.com/index/detecting-and-reducing-scheming-in-ai-models/?utm_source=alphasignal&utm_campaign=2025-09-18 • Why language models hallucinate: https://openai.com/index/why-language-models-hallucinate/?utm_source=alphasignal&utm_campaign=2025-09-09&asuniq=e6134c50 • Проект на закон: Изкуственият интелект да помага за политики и да привлича инвестиции | Дневник: https://www.dnevnik.bg/bulgaria/2025/09/23/4832110_proekt_na_zakon_izkustveniiat_intelekt_da_pomaga_za/ • ЗАКОН ЗА ИЗПОЛЗВАНЕТО И РАЗВИТИЕТО НА ИЗКУСТВЕНИЯ ИНТЕЛЕКТ: https://dabulgaria.bg/wp-content/uploads/2025/09/Zakon-za-izpolzvaneto-i-razvitieto-na-izkustveniya-intelekt.pdf • Diella - Albanian Government Council of Ministers: https://www.kryeministria.al/en/ministrat/diella/ Видео към епизода: https://youtu.be/6QqysY_RED8 За подкаста #about #podcast „Агент 001“ изследва пресечните точки на технологиите и обществото, на дигиталното и реалното, на нещата и данните за тях. Това е една от шестте серии на Ratio Podcast – подкаст за любопитни хора. С негова помощ ще навлезете в света на Изкуствения интелект и технологиите и ще чуете неформални разговори с интересни събеседници, свързани или вдъхновени от науката и AI. Партньор на подкаста е Graphwise, компания, която развива технологии, с които данните придобиват смисъл. Подкастът се реализира и с подкрепата на Данни за добро.

W odcinku wspominamy o premierze Silent Hill F, problemach z optymalizacją Borderlands 4, czy absurdach cenowych konsoli Xbox Series X w Stanach Zjednoczonych. Zastanawiamy się dokąd zmierza rynek gier. Towarzyszą mi goście z zaprzyjaźnionych podcastów, więc nie brakuje ciekawych perspektyw, żartów i gorących dyskusji. Rozmawiamy o Dying Light The Beast, remasterze trzeciej części MGS-a, trochę [...]

U novoj epizodi Njuz PODkasta, iskopali smo najdublje rupe srpske stvarnosti sa našim dragim kolegom Zoranom Kesićem! Taman pred novu sezonu @24minutaofficial , seli smo sa Kesićem da protresemo sve: od maratonskog gostovanja predsednika na Informeru, preko bizarnog trejlera Jovane Jeremić koji spaja sahranu i svadbu, do najnovijih predloga zakona koji prete da nas vrate u srednji vek. Šta je to "obljuba bez pristanka", zašto "Beli" čuvaju rupu na nasipu i kako preživeti pripreme za vojnu paradu ako živite na Novom Beogradu? Shop sa novim šoljama i notesima "Spisak postoji":

V časih, ko se cvet naše predstavniške demokracije obklada z »gnoji od človeka« in se primerja s Hitlerjem, razumnega mika, da bi se obrnil na drugo stran in dremal dalje; a kaj ko je ugovor vesti močnejši od predmestne pritlehnosti. Tako se danes sprašujemo: »Kako je mogoče, da so se polizdelki tipa Zvonko Černač pojavili na tržišču?« In še naprej: »Kako je mogoče, da jim je dan privilegij javne besede.« Odgovor smo, presenetljivo, našli pri Mozartu. Vemo, da bi bil za raziskati to temo najprimernejši nenadkriljivi Marjan Jerman, a žal ga ni več med nami – tako moramo v naši skromni oddaji ugrizniti v gnilo jabolko slovenskih medsosedskih odnosov.  Zadnje čase se je namreč med žive meje, veje hrušk, ki segajo čez mejo, barve fasad in vojne dovoznih poti, čiščenja skupnih vhodov, prenove kopalnic in kar je podobnih medsosedskih tragedij, vrinil nov element. Wolfgang Amadeus Mozart. Oziroma otroci, ali pač zreli ljubitelji  glasbe, ki vadijo njegove etude, skladbice, sonatine ali sonate. Bog ne daj koncerte. Kot nam sporočajo v medijih, policija prejema vse več prijav zaradi hrupa, ker sosedje vadijo instrument. Skoraj praviloma gre za klasično glasbo, v mnogih primerih za v glasbenih šolah šolajočo se mladino. In na tem mestu potegnemo črto. Najbolj očitna točka, ki jo samo ošinemo, tako zelo je prezentna, je dejstvo, da je ukvarjanje z lepimi umetnostmi eden zadnjih branikov, ki današnjo mladež še drži na strani razuma. Histerija družbenih omrežij in računalniških iger je po podatkih že dosegla pandemične razsežnosti in mnoge države, ki so pri vzgoji mladine praviloma okretne kot čezoceanska ladja, so začele sprejemati prve ukrepe, da bi zamejile škodljive posledice strmenja v zaslone. Igranje instrumenta oziroma ukvarjanje z glasbo, ki je imela na zgodovino mladinskih gibanj v zadnjih dveh stoletjih neizmeren vpliv, je eno zadnjih sider normalnosti v tem podivjanem svetu. In potem se tem veličastnim mehanizmom, ki so sooblikovali civilizacijo, upre miselnost slovenske soseske. Da hrup, ki prihaja iz sosednjega stanovanja, ali hiše, ali parcele, moti njen mir. Na državo ni računati. Država je nekje v svojem drobovju nekoč spisala zakone o hrupu in njegova svetost decibel je vladar tega vesolja. Ni pomembno, ali gre za Mozarta, za nočno rajanje, ali za mopede pod oknom – usodo velikanov klasične glasbe odrejajo decibeli. Zato ima država po neki bizarni logiki pravico, da ostarelo profesorico klavirja oglobi, ker je igrala Mozarta. V smeri, da bi država zaščitila ljudi, ki se ukvarjajo z glasbo, torej ne moremo naprej. Tako nam ostane le še spekulacija, z mnogo vegave teorije. Gre pa tako. Posameznik v sedemdesetih kvadratih svojega dvosobja zahteva pravico do miru. Do tišine in spokoja. Ker ko je zastavil svojo dušo pri banki, si ni kupil le stanovanja, temveč si je tudi zagotovil popolno izolacijo od vsega ostalega. Razen veselic v istrskem kampu Slovenec v stanovanju noče imeti nobenih stikov s komerkoli in s čimerkoli. Mozart v sosednjem stanovanju je tako neposredna grožnja njegovi osnovni pravici do miru. In ta pravica se nato upre pravici božanskega Wolfganga, da je igran! Zadeva je namreč ta, da so rezultati genialnih umov tista kolesca, ki poganjajo voz civilizacije naprej. Mozartova glasba je rojena za to, da se igra. Ves čas in nihče je nima pravice omejevati. Omejevanje je podobno bedasto, kot če bi omejevali posledice Teslovega genija in bi ostali brez elektrike! Tako imamo spopad na eni strani slovenskega sosedskega hohštapleraja in na drugi strani enega temeljnih gradnikov civilizacije. Zakon, kar nas v končnih posledicah pripelje do anomalij Zvonka Černača, daje prav pravici do zasebnosti, tišine in miru. Za zdaj. Svet bo brez dvoma boljši, ko bodo po zakonu imeli prav glasbeniki, umetniki in šolajoča se mladina; ljubitelji klasične glasbe in ostarele profesorice klavirja. Do takrat pa le še  predlog, ki smo ga našli v mučilnih tehnikah starega Vzhoda. Dajmo ljudi, ki jih moti hrup glasbenih instrumentov, zapreti v popolno tišino. Brez kakršnihkoli dražljajev iz okolja. V takšni tišini se mora človek slej kot prej soočiti s samim sabo. In velika večina nezadovoljnih sosedov bi že po nekaj urah moledovala, naj nekdo v sosednjem prostoru za božjo voljo začne igrati na klavir.

Po več kot dvajsetih letih bomo – kot kaže – vendarle dobili nov zakon o medijih. Državni zbor naj bi namreč zakon na jutrišnji izredni seji dokončno potrdil. Krovni medijski zakon med drugim uvaja državne pomoči za medije. Med ključnimi cilji je tudi pregled nad medijskim lastništvom in omejevanje medijske koncentracije. Predlog novega zakona med drugim prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva. Bodo državne pomoči medijem, ki so na robu preživetja, omogočile nadaljnji obstoj? Ali zakon s prepovedjo sovražnega govora res uvaja cenzuro? Bomo o zakonu o medijih odločali tudi državljani na referendumu? Več o tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Alenka Jeraj, poslanka Slovenske demokratske stranke; dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mojca Zabukovec, Sindikat novinarjev Slovenije. Avtorica oddaje Lucija Dimnik Rikić.