Podcasts about zakon

U analizi stanja u srpskom pravosuđu, tužilac Goran Ilić, gost Vanje Bajović, profesorke prava, u novoj epizodi Radar Foruma, ogolio je mehanizme potčinjavanja pravde političkoj volji. Uvodna rečenica profesorke Bajović - da su svi ljudi rođeni jednaki i slobodni, kako je još 1789. zapisano u Francuskoj deklaraciji - u savremenoj Srbiji zvuči kao ironija. Zakon važi selektivno, a imuni su upravo oni koji bi trebalo da mu budu najizloženiji, odnosno nosioci moći. „To je tačno opšte uverenje u Srbiji, da se zakoni, bar kada je u pitanju javno tužilaštvo, ne primenjuju jednako prema svima. Postoje neki ljudi koji su privilegovani, protiv kojih tužilaštvo nije spremno da pokrene krivični postupak, čak i kada postoji dovoljan fundus dokaza“, napominje Ilić. Više na radar.rs

„Slováci sú zmanipulovaný národ. Konšpiráciám a bludom veríme najviac na svete”. To je bežná interpretácia niektorých prieskumov, akú vídame v nadpisoch v médiách. Naozaj sme majstri sveta v konšpirovaní? Alebo je to skôr negativizmus a ďalší impulz pre sebabičovanie, ktoré je u nás tak obľúbené?Veronika Frankovská v úvode podcastu rozoberá prieskum Stredoeurópskeho observatória digitálnych médií (CEDMO), podľa ktorého Slováci veria v niektoré konšpiračné naratívy v podobnej miere ako Česi a v menšej miere ako Maďari alebo Bulhari.V druhej časti hovorí sociológ Dominik Želinský o tom, že „sústrediť sa všeobecne na vieru v konšpiračné teórie je neproduktívne, pretože veľmi záleží na tom, aké konkrétne otázky vyberieme.”V niektorých prieskumoch vychádza Slovensko v porovnaní s inými krajinami horšie, pri iných prieskumoch a iných otázkach vychádzame priemerne alebo lepšie. Podľa Želinského by sme sa o tom mali rozprávať podrobnejšie a viac rozlišovať jednotlivé otázky a to, v akom čase a kontexte sú skúmané.Reči o tom, že Slováci majú „poddanskú mentalitu”, alebo že sme rurálny národ slúžia len ako výsmech niektorých elít voči časti spoluobčanov. Nepomáhajú nám pochopiť skutočné problémy, ktoré v spoločnosti máme.

Po dolgotrajnem procesu sprejemanja je vlada v parlament vendarle poslala predlog podnebnega zakona. Okoljske nevladne organizacije očitajo vladi, da je omilila nekatere nujne ukrepe, med drugim namerava še naprej vračati trošarine za fosilna goriva. Pristojni minister Bojan Kumer odgovarja, da nekaterih rešitev ni mogoče urediti na nacionalni ravni. Druge teme: - Minister Sajovic: Med Natovimi cilji tudi krepitev slovenske protizračne obrambe. - Hišne preiskave NPU-ja naj bi bile povezane s spornim razpisom agencije Spirit. - Zaradi sladkarije s skrito psihoaktivno substanco hospitalizirani mladoletniki.

Kako bo zakon o psihoterapiji, ki je trenutno v parlamentarnem postopku, vplival na dostopnost, kakovost in varnost psihoterapevtskih storitev v Sloveniji? Kdo bo smel izvajati psihoterapijo v zdravstvu in kako bo zagotovljeno varstvo pacientov? V oddaji Pogovor o smo ta in druga vprašanja zastavili sogovornikom v studiu: državnemu sekretarju na Ministrstvu za zdravje Denisu Kordežu, direktorju ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda Miranu Možini, klinični psihologinji Maši Naraločnik Sinur in podpredsedniku Zveze organizacij pacientov Slovenije Franciju Gerbcu.

Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.

Novi Zakon o grobljima u Hrvatskoj protiv "četničkih" obilježja iz 90-ih, ali ne i ustaških iz Drugog svjetskog rata. NSRS usvojila zakon kojim se ukida budžetsko finansiranje stranaka iako su u suprotnosti s zakonima BiH. Treba li za papinu posjetu Crnoj Gori saglasnost Srpske pravoslavne crkve?

Slovenija znova poskuša obdavčiti kriptovalute. Po neuspelem poskusu pred štirimi leti vlada Roberta Goloba zdaj predlaga 25-odstotni davek na dobiček iz odsvojitve kriptosredstev. Davek bi zavezanci napovedali sami, brez olajšav za dolgoročno hrambo, kot jih poznamo pri delnicah. Zakon naj bi začel veljati s 1. januarjem 2026. Kritiki so glasni. Opozarja se na nesorazmernost, poseg v zasebnost, neprimerno primerjavo z drugimi naložbami ter pomanjkanje dialoga s stroko in poznavalci. Vlada je prejela več kot 300 pripomb na predlog zakona. Pred mikrofonom: - Toni Čepon, predsednik Bitcoin društva Slovenije - Tanja Bivic Plankar – predsednica Blockchain Alliance Europe V tokratni epizodi boste slišali: 00:00 Obdavčitev kriptovalut v Sloveniji 03:03 Finančna pismenost in izobraževanje 05:53 Vrednost kriptovalut in tržne ocene 09:12 Špekulacije in investicije v kriptovalute 11:57 Zasebnost in varnost kriptosredstev 14:59 Regulacija in pravni okvir kriptovalut 17:57 Praktična uporaba kriptovalut 21:06 Izzivi in tveganja v kripto svetu 24:59 Kriptovalute in goljufije 27:24 Davčna oaza Slovenije? 30:02 Različne vrste kriptovalut 32:46 Bitcoin kot digitalno zlato 36:45 Inflacija in zaščita premoženja 40:52 Regulacija in obdavčitev kriptovalut 52:38 Finančna svoboda in regulacije 56:15 Omejitve in priložnosti za vlagatelje 01:00:59 Obdavčitev kripto dobičkov 01:05:45 Regulacija kriptosredstev in zakonodaja 01:08:08 Tehnološki razvoj in obdavčitev 01:10:46 Enotna davčna stopnja 01:15:11 Bitcoin kot plačilno sredstvo 01:18:53 Zaključne misli in prihodnost kriptovalut Money-How Friends je mini serija pogovorov s sogovorniki o osebnih izkušnjah z investiranjem. Namenjena je podpornikom finančnega podkasta Money-How preko Youtube članstva. Pridruži se nam tudi ti. Boot Camp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (zadnji termin pred poletjem) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Delavnica je neodvisno pripravljena, kar je redkost v današnjem času :) Lokacija: Ekonomska fakulteta Datum: 12. junij Čas: 17:00–20:00 Poletni finančni bootcamp za mlade, ki vstopajo v svet odraslih, je tu! Bootcamp je primeren za mlade, stare od 17 do 20 let. Spoznali bodo tudi 18.-letnega Marka, ki bo razkril, kako je sestavljen njegov portfelj. Število mest je omejeno. Datum: 21. avgusta v živo Več informacij TU Prijavite se tu https://lnkd.in/dUJrKrWv __________________________ Delavnica je lahko čudovito darilo. _____________________________________ MONEY-HOW FRIENDS Podprite Money-How preko članstva na Youtube članstvo Pridruži se skupnosti Discord Money-How Obišči spletno stran Money-How Imaš vprašanje? Piši mi na marja@money-how.si

Klinični psihologi in psihiatri mu močno nasprotujejo in pozivajo k njegovemu umiku. Psihoterapevti in zveza organizacij pacientov pa zakonski predlog podpirajo. Kakšni so argumenti kritikov in zagovornikov, kakšen Zakon o psihoterapiji potrebujemo, ali bo skrajšal čakalne vrste in kakšen naj bo, da bodo pacienti pomoč dobili hitreje in pri ustrezno izobraženih strokovnjakih? O tem v Radijski tribuni.

Spregovorili smo o 80-letnici konca druge svetovne vojne in izvensodnih pobojih. Poleg tega je dr. Jaklič predstavil svoje odklonilno ločeno mnenje na Zakon o zmanjšanju škodljivih posegov politike. Pravi, da gre za drzno stališče aktualne sestave Ustavnega sodišča. V oddaji so sodelovali tudi poslušalci.

Zakon o dodatku k pokojninam umetnikom na včerajšnjem referendumu ni bil podprt. Opozicija izid slavi kot udarec vladi - ta poudarja, da je bila udeležba prenizka, da bi bila to zanjo nezaupnica. Ministrica za kulturo Asta Vrečko pozive k odstopu zavrača in poudarja, da je bil poziv k bojkotu glasovanja pravilen korak. S tem se ne strinja doktor pravnih znanosti Igor Kaučič. Druge teme: - Pogajanja za mir v Ukrajini: Zelenski in Putin bi se lahko v Turčiji sešla v četrtek. Unija se odreka ruskemu plinu, a za kakšno ceno? - Ameriški in kitajski pogajalci naj bi sklenili trgovinski dogovor. V Bruslju se pripravljajo na morebitne ukrepe proti Washingtonu. - Koliko je vredna vaša nepremičnina? Na portalu PROSTOR bodo od jutri objavljene posplošene vrednosti.

Volivke in volivci so na referendumskem glasovanju odločili, da se zakon NE UVELJAVI. Proti zakonu se je izreklo več kot 92 odstotkov volivcev, ki so se udeležili referenduma, presežen pa je bil je bil tudi predvideni kvorum.

Čakanje na izpitno vožnjo je vse daljše in daljše. Čakalne dobe v Ljubljani in na Gorenjskem so presegle štiri mesece, kar kandidatom povzroča tako finančne kot organizacijske stiske. V Vročem mikrofonu se sprašujemo, zakaj se je sistem zagozdil, kako dolge vrste vplivajo na uspešnost kandidatov in zakaj nekateri razmišljajo celo o opustitvi ideje o izpitu. Govorimo s tistimi, ki čakajo, učijo in odločajo.Sogovorniki:- Borut Žagar, lastnik in vodja ene izmed avtošol v Domžalah- Bojan Borišek, strokovni vodja šole vožnje iz zgornje Gorenjske- Manuel Pungertnik, vodja dejavnosti za usposabljanje voznikov ene izmed ljubljanskih šol vožnje- Robert Gril, vodja sektorja za voznike in vozniške izpite z Agencije RS za varnost prometa- kandidata Tim in Katja   Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

O izzivih pridelave zelenjave, kot jih je na marčevskem posvetu o »Prihodnosti kmetijstva in hrane v luči novih izzivov«, nanizala mag. Lea Žnidarič s kmetije Lesarovi. Pa o novem nemškem kmetijskem ministru in apelu ZZS, za vključitev prepovedi prodaje kmetijskih in prehrambnih izdelkov pod nabavno ceno v novi Zakon o hrani.

Ljetovati na otocima u Hrvatskoj je prekrasno. Život tamo mora biti idiličan? Sunca ima, more je svugdje oko vas, dok filozofija otočkog života glasi – “pomalo”. Je li to zaista tako? Kako funkcionira prijevoz, što je s povezanošću, vodoopskrbom, zdravstvenom skrbi i čuvenim visokim cijenama u dućanima? Što donosi novi Zakon o otocima i čemu se otočani mogu nadati? Maja Marić razgovara s Ivanom Zrilić, a zatim i s Denisom Barićem, predsjednikom Otočnog sabora, udruge za razvitak hrvatskih otoka. Von Maja Maric.

Vrhovni sud Ujedinjenog Kraljevstva jednoglasno je presudio da zakon definira pojmove 'žena' i 'spol' kao pojmove koji se odnose na biološke žene i biološki spol. Dugo iščekivana presuda bila je usredotočena na to je li transrodna žena s certifikatom o priznavanju spola, službenim dokumentom kojim se zakonski priznaje nečiji novi spol, zaštićena od diskriminacije kao žena prema britanskom Zakonu o jednakosti iz 2010. godine.

Spoštovana zvesta poslušalca oddaje … Današnji zapis je nadaljevanje zapisa iz lanskega novembra. Takrat je dr. Anže Logar ustanovil svojo stranko, imenovano »Demokrati« in prah, ki ga je s tem dvignil, se na slovenski politični sceni še vedno ni polegel.Tako smo po skoraj pol leta iz bogato obložene police slovenskih političnih sporov ponovno vzeli tega posebneža med špetiri … Spor za današnjo pridigo je zelo enostaven v svoji zapletenosti, kot je zapleten v svoji enostavnosti. Ter kot tak povsem ustreza strogim kriterijem naše oddaje, ki se načeloma ne ukvarja z banalnostmi. A gremo lepo po vrsti, kot so prepiri v Trsti. Stranka SDS na upravnem sodišču toži ministrstvo za notranje zadeve, ker je dovolilo registracijo stranke Demokrati. Kot pojasnilo ... Stranko SDS vodi Janez Janša, stranko Demokrati pa Anže Logar. Kdo danes vodi ministrstvo za notranje zadeve, ni povsem jasno. Kakorkoli … Enostavneje bi bilo, če bi stranka SDS tožila neposredno stranko Demokrati, ampak to bi bilo preveč enostavno; tožba, ki se nanaša na Demokrate in se kanalizira prek notranjega ministrstva, zveni mnogo bolj resno, kot če bi se stranki v postopku tožili, ali pač zmenili medseboj. Ampak v katerem grmu tičijo demokrati? Pri SDS ne brez argumentov trdijo, da se bodo lahko volivci na volišču zmedli. Predsednik Demokratov je bivši član SDS, njegovi stranki do največje opozicijske manjka le pridevnik ali dva in volivci bodo vodili Demokrate, čeprav bodo v resnici hoteli voliti SDS. V takšnem primeru gre za zlorabo volitev, ampak ministrstvo, na katerega je bila tožba naslovljena, jo je tokrat poceni odneslo. Zakon o političnih strankah sicer ustanoviteljem nalaga, da se morajo imena in kratice strank, kot tudi drugi strankarski simboli med seboj razlikovati, a če se slovenske politične stranke malo ali nič ne razlikujejo v vsebini, se še manj ali nič razlikujejo v imenih. Sodišče je v tem sporu poenostavljeno rečeno razsodilo oziroma pojasnilo, da se v čudovitem svetu parlamentarizma imena pač ponavljajo. Ker so slovenske stranke v glavnem registrirane v Sloveniji, imamo v njihovih imenih kolikor hočete Slovenije. Ker je popularno in privlačno, pa tudi politično všečno biti demokrat, je v Sloveniji na veliko uporabljan tudi ta antični pojem. Potem pa je v imenih še nekaj svetovnonazorskih oznak, da pa je bilo sodišče kar se daplastično, je kot precedenčni primer navedlo slovenske zelene stranke, ki jih je kar nekaj, vse pa imajo v imenu tako Slovenijo, kot barvo zdrave zavisti, ki je zelena. Ampak vrnimo se k sporu. Jasno je, da so se Logarjevi Demokrati ugnezdili med imena, kjer že tako ali tako vlada precejšna gneča in bo na volitvah lahko resnično nastala zmeda. Zato čudi, da na novoustanovljene stranke ne sežejo po bolj kreativnih rešitvah, ki so bile kdaj v zgodovini že uporabljene. Če bi recimo namesto Slovenski demokrati uporabili ime stranke »Slovenski avtokrati«, bi bili zagotovo tako opaženi, kot tudi nezmotljivo drugačni. Da ne govorimo, kakšna velika škoda se dela, ker smo tako po nemarnem pozabili na cel spekter potencialnih strankarskih imen, ki nam jih je in nam jih še vedno ponuja marksistično- leninistična dogma. Se pravi, na vse mogoče izpeljanke s socialističnim ali s komunističnim. Slovenski socialisti ali Slovenska komunistična stranka bi bili edini v parlamentarnem prostoru; za ideološki predznak pa se tako ali tako ni bati, saj se recimo nekatere konservativne stranke z velikim veseljem ideološko primerjajo z neoliberalno kapitalistično prakso. Če parafraziramo nesmrtnega barda: »Stranka enako dišala bi z imenom drugim!« V nadaljevanju je škoda, ker se ne uporabljajo pridevniki tipa »radikalen«. Recimo Slovenska radikalna stranka se sicer sliši zlovešče, a radikalen je lahko sodoben človek na mnogih področjih, od katerih jih je večina povsem benignih. Pozabili smo tudi na izpeljanke revolucionarnih imen, na drugi strani pa za čuda nimamo več resne stranke s krščansko ali katoliško referenco v imenu. Kakorkoli; praznega prostora je pri imenih ogromno in škoda se zdi, da so se vsi nagnetli med slovenske demokrate. In Janez Janša je storil edino, kar se zdi v tem primeru razumno. Takoj za njim pa je isto storil še Anže Logar. Še pomnite, kako so na začetku internetnega buma spretneži, ki so vedeli, kam bo pes pomolil taco, vnaprej registrirali računalniške domene podjetij ali posameznikov, ki so jih potem tem prodali za velik denar. Tako sta tudi Janez in Anže pri uradu za intelektualno lastnino preventivno registrirala imeni strank, ki imata v korenu Demokrate in Slovenijo. Se pravi: Slovenski demokrati, Demokrati Slovenije in pa Slovenska demokratska stranka. Ta imena, če bodo pravnomočno registrirana, bodo tako zamrznjena in jih ne bo več mogoče uporabljati, ter se na ta način zastonj kititi s tujim perjem. Ampak kot vedno, jo je politiki zagodla slovenščina. Izpeljank za ime stranke, ki bi imela v korenu tako Demokrate kot Slovenijo je še kar nekaj, in če se hočeta tako Logar kot Janša znebiti morebitnih konkurentov in neupravičenih jezdecev na njunem minulem delu, je treba vnaprej registrirati vse možnosti. In sicer: Demokrati iz Slovenije, Stranka slovenskih demokratov, Slovenskih demokratov stranka, Demokratični Slovenci, Stranka Slovenske demokracije. Demokrati na Slovenskem, Slovenskademokracija, Demokracija po slovensko in pa seveda Stranka Slovencev in demokracije. Če pa držijo zlobna natolcevanja, da sta Janša in Logar tako ali tako dogovorjena, in je nova stranka samo slepilni manever, potem je volivcem resnično vseeno, koga volijo. In ime tako združene stranke bi se glasilo: Slovenska demokratska stranka demokratov.

Združene države Amerike napovedale carine na ves uvoz, Evropska unija napovedala odločen odziv.Ekonomist Lahovnik opozarja, da s carinsko vojno izgubljamo vsi. Breme bo na potrošnikih.Zdravniški sindikat Fides napovedal vložitev zahteve za ustavno presojo zakona o zdravstveni dejavnosti.Vlada prihaja v javnost prišla še z reformo visokega šolstva, ključne spremembe na področju financiranja in organizacije.Zakon o medijih je glede na opozorila problematičen zaradi prevelike moči Agencije za komunikacijska omrežja, visokih glob in ogrožanja svobode govora.Zunanji ministri članic NATA na zasedanju predvsem o krepitvi obrambnih izdatkv.Vreme: Danes in jutri bo precej jasno z zmerno oblačnostjo.V drugem krogu volitev za rektorja ljubljanske univerze se bosta pomerila Majdič in Mlinarič Raščanova.Civilna iniciativa za pokop žrtev pobojev s Trnovsko-Banjške planote pod Sveto Goro.ŠPORT: V polfinalu nogometnega pokala že Koper, Celje in Bravo, danes še tekma med Olimpijo in Beltinci.

Na Donbase páchala Ukrajina genocídu, Soroš financoval a organizoval protivládne protesty a Európska komisia prenasleduje vlády niektorých členských štátov pre ich politické názory. Aj toto sú konšpirácie, ktorým Slováci veria častejšie než Rumuni, Poliaci či dokonca Maďari.V najnovšom exkluzívnom prieskume agentúry Focus a Globsecu pre medzinárodný projekt Iniciatíva východnej hranice, ktorého súčasťou je aj denník SME, tak vychádzame ako najzakonšpirovanejšia zo zúčastnených krajín.Čo alebo kto na Slovensku živí konšpirácie, ako je možné, že sme predbehli aj Maďarsko a dá sa s tým ešte niečo robiť?Eva Frantová sa v podcaste Dobré ráno pýta publicistu a odborníka na dezinformácie Jakuba Godu.Zdroj zvukov: YouTube/SMER-SD, Denník N, Facebook/Martin Dubéci, KotlebovciOdporúčanie:Dnes pri odporúčaní ostanem v téme. Ak sa chcete dozvedieť viac o tom, prečo ľudia veria nezmyslom, siahnite po rovnomennej knihe od tímu psychológov Ivana Brezinu, Mareka Jurkoviča a Vladimíry Čavojovej. Spoločne sa v knihe snažia uviesť desiatky príkladov súčasného trendu ignorovania pravdy a hľadajú cestu, ako v ľuďoch prebudiť kritické myslenie.–Všetky podcasty denníka SME nájdete na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠–Odoberajte aj audio verziu denného newslettra⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/brifing⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Nova odpuščanja pri časniku Večer so sprožila buren odziv stanovskih organizacij. Resno in verodostojno novinarstvo brez novinarjev in drugih podpornih služb z vse manj zaposlenimi je dolgoročno le črka na papirju. S podobnimi težavami se spopadajo številni mediji, na tnalu pa so v večini primerov lokalni in regionalni dopisniki. Kaj lahko reši novi Zakon o medijih, bi bilo treba uvesti digitalni davek?

Zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da bodo delavci, delodajalci in upokojenci s 1. julijem začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače. Na ta način se bo, prek tega – novega davka – letos zbralo 256 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa še več.

Medtem ko je mednarodna pozornost usmerjena predvsem na Srbijo in tamkajšnje proteste, se je Bosna in Hercegovina znašla v najtežji politični krizi po sklenitvi daytonskega mirovnega sporazuma. Trije voditelji Republike Srbske so za uradne oblasti v Sarajevu postali politični begunci, ki pa se prosto sprehajajo znotraj države in prek njenih meja. Po drugi strani srbska entiteta napoveduje uvedbo svojega mejnega nadzora, predvsem na meji s Federacijo Bosno in Hercegovino. Po mnenju Milorada Dodika bo zmagal tisti, ki ima moč uveljaviti svoj zakon.

Obeležujemo 12. obletnico Frančiškove izvolitve. Slovenski škofje so mu zaželeli moči, da bi s svojim zgledom še naprej lahko pričeval o zvestobi in upanju v službi evangelija. Janša: Pri tem referendumu gre za več kot zgolj za privilegije, gre za odločanje, kam nas vodi slovenska vlada.Sobodajalci nasprotujejo novemu zakonu o gostinstvu, s katerim želi vlada zagotoviti dostopnost stanovanj za daljši najem.Moskva v predlagani prekinitvi ognja vidi le predah za ukrajinsko vojsko.V Nemčiji v luči oblikovanja obrambnega sklada začetek sestavljanja koalicije.Skakalka Nika Prevc štiri tekme pred koncem sezone do drugega kristalnega globusa.Vreme: Zvečer se bodo padavine okrepile, jutri ponekod tudi razlivanja rek.Zakon o zdravstveni dejavnosti dobil zeleno luč odbora, stroka in opozicija kritični.Mladi vozniki vozijo bolj tvegano, a imajo boljše kognitivne sposobnosti.ŠPORT: Nogometaši Celja proti Luganu za četrtfinale Konferenčne lige.

Vozači u Victoriji koji koriste medicinski kanabis prema novom zakonu koji je stupio na snagu prvog ožujka, više neće automatski gubiti vozačku dozvolu. Od prvog ožujka moći će na sudu dokazivati da nisu bili pod utjecajem THC-a tijekom upravljanja motornim vozilom.

Gost v oddaji je Elvis Štemberger, dipl. inž. el. - tehnični direktor v podjetju IBE d.d., član UO siBIM, koordinator siBIM foruma, ... preveč, da bi našteli vse. Pogovorjamo se o novem gradbenem zakonu GZ-1 in še posebej o delu zakona, ki se nanaša na uporabo BIM pristopa za pripravo projektne dokumentacije za objekte za katere je za izdajo dovoljenj, odločb in evidentiranje pristojno Ministrstvo za naravne vire in prostor.

Jeste li ikada podijelili nečiji video ili glazbu na društvenim mrežama bez dopuštenja te osobe ili organizacije? Velike su šanse da ste time prekršili autorska prava. Zakon o autorskim pravima određuje što smijemo koristiti i dijeliti na društvenim mrežama. Razumijevanje tih pravila može vam pomoći da izbjegnete neugodne situacije i potencijalne pravne posljedice.

Poslanci državnega zbora so dopoldne na kratki izredni seji brez razprave s 44 glasovi za in nobenim proti sprejeli zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce. Zakon prinaša znižanje najvišjih tarif za obračunsko moč za januar in februar, kar bo gospodinjstvom prineslo nekoliko nižje položnice za ta dva meseca. Izpad v višini 19 milijonov evrov bo pokril sistemski operater prenosnega omrežja Eles. Druge teme: - Šolniki z novelo o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja zadovoljni, a so pričakovali več. - Izraelski obrambni minister vojski odredil priprave na odhod Palestincev iz Gaze. - Krajane Apač razburja obnova vojaškega strelišča, danes pričakujejo pojasnila.

Choć zakon krzyżacki kojarzy nam się głównie z jedną z największych bitew średniowiecznej Europy, to nie możemy zapomnieć, że był to przede wszystkim jednym z największych politycznych, gospodarczych i organizacyjnych fenomenów swoich czasów. Niewielka grupa rycerzy-zakonników zabudowała państwo rozciągające się od terenów dzisiejszej północno-wschodniej Polski aż do granic współczesnej Estonii. W jaki sposób zakon był zorganizowany od strony wewnętrznej hierarchii? Jak jego członkowie podchodzili do spraw religijnych? Dlaczego walcząc przez wieki z niewiernymi, nie doczekali się w swoich szeregach ani jednego uznanego za świętego? Kto brał udział w organizowanych przez zakon krzyżacki wyprawach? Czy mieszkańców Prus nawracano tylko mieczem? Jakie jest dziedzictwo rycerzy zakonu krzyżackiego? O tym wszystkim w Podcaście Muzeum Historii Polski z serii Inne historie Polski. Rozmawiają Cezary Korycki i jego gość, prof. Waldemarem Rozynkowski z Uniwersytetu Mikołaja Kopernika w Toruniu. Podcast zrealizowano w ramach zadania: kontynuacja i rozbudowa multimedialnego projektu informacyjno-edukacyjnego - Portal Historyczny Dzieje.pl

Zakon o modernom ropstvu u Australiji, izglasan 2018, ipak ne uspijeva zaštiti ujgursku zajednicu u kineskoj pokrajini Xinjiang, u kojoj je oko milion Ujgura u radnim logorima. Guardian otkriva da je Australija povećala uvoz proizvoda od kineskih kompanija s navodnim vezama s tim logorima. Prema izvještaju Guardiana, proizvodi koji se uvoze u Australiju dolaze iz raznih sektora, uključujući dijelove za baterije automobila i vozova, sigurnosnu opremu za radnike, začine i dodatke hrani, kao i laserske pisače. Osim toga, Xinjiang je jedan od najvećih svjetskih proizvođača polisilikona, ključne komponente za moderne solarne panele.

Evropska unija se bo na morebitno ameriško uvedbo carin odzvala s povračilnimi ukrepi, sporočajo voditelji sedemindvajseterice, ki so danes zbrani v Bruslju.Evropska poslanka Romana Tomc: Slovenija pod vlado Roberta Goloba izgublja ugled.V ljubljanski Dijaški dom Ivana Cankarja se je po požaru vrnila dobra polovica dijakov.Zakon o medijih očitno naklonjen le etabliranim, uvaja tudi inšpektorje.Gruzija gre v smer Belorusije, Evropska unija tu ne more nič narediti - tako razmere v državi, kjer potekajo protivladni protesti, ocenjuje doktor Aleš Maver. V Srbiji študentje sklenili 27-urno blokado novosadskih mostov, na korupcijo v državi bodo še naprej opozarjali na ulicah.Škofje na svečnico z redovnicami in redovniki praznovali dan posvečenega življenja - posvečeni so pričevalci tihega upanja.Košarkar Luka Dončić v poslovilnem pismu navijačem Dallasa: Upal sem, da bom v klubu ostal vso kariero.Vreme: Jutri bo pri nas pretežno jasno, po nižinah v notranjosti bo zjutraj in deloma dopoldne megla ali nizka oblačnost.

Vlada je tik pred novim letom potrdila predlog novega zakona o medijih. Besedilo prinaša nekaj pomembnih novosti, ki pa že razburjajo javnost. Gre za določbe, ki se nanašajo na vplivneže. Kritik so deležne tudi sheme državnih pomoči medijem in predlog, da bi koncentracijo medijskega lastništva po novem presojala Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, ki s tem po mnenju kritikov pridobiva preveliko moč. O vsem tem z gosti v Studiu ob 17.00. Gostje: Asta Vrečko, ministrica za kulturo; Mojca Zorko, podpredsednica Društva novinarjev Slovenije; Cene Grčar, odvetnik; Denis Sabadin, odgovorni urednik Primorskih novic.

Po téměř padesáti letech se tak český astronaut připravuje na cestu do vesmíru. Co všechno musel v Kolíně nad Rýnem podstoupit a co ho ještě čeká? - Jak se nejlepší beachvolejbalové týmy připravují na zápasy? Nejen tréninkem, ale taky analýzou turnajů. Záznamy doposud stříhali a analyzovali skauti ručně, nově to umí speciální systém, který vymyslela studentka ČVUT ve své diplomové práci. Jak trenérům pomáhá? - Jak ovlivňují dětské prožívání Vánoc knihy, televize nebo filmy? Jak důležité je aktivní zapojení rodiny?

V listopadu se československé horolezecké expedici povedl velkolepý prvovýstup na Langtang Loreng. Při sestupu, bohužel, zahynul skvělý slovenský lezec Ondra Húserka. Projekt, který měl být skvělou další kapitolou československého horolezectví, se pak proměnil ve velké téma hádek a sporů. Je mi to moc líto a věřím, že i přes velikou bolest mohou oba lezecké národy - český i slovenský - hledat opět společnou řeč. Věřím, že následující rozhovor tomu může napomoci.Sešel jsem se s Márou Holečkem., který tam byl a s Honzou Trávou, který spoluorganizoval logistiku expedice a záchranné práce. Poslechněte si to. Věřím a doufám, že snad někdy brzy se dohodnu s některým ze slovenských lezců, abychom si popovídali o tom, jaký fenomén a jaká vycházející hvězda byl mladý Ondra Húserka. Ale nepředbíhejme.Tento rozhovor se dvěma českými lezci je v plné délce a bez omezení na youtube i mém Herohero, nijak to nechci zpoplatnit. Mí odběratelé tento týden dostanou jiné dárky…Support the show

Edini zakon, ki v praksi omogoča neodvisno življenje zunaj ustanove tudi tistim s težjimi oblikami invalidnosti, je Zakon o osebni asistenci, ki je v postopku prenove. V tokratnem Studiu ob 17.00 o spremembah, ki jih prinaša nov predlog. Kako bo osebna asistenca opredeljena po novem? Kdo bodo upravičenci? Kaj to pomeni za najtežje invalide in kako bo potekalo vnovično ocenjevanje upravičenosti do osebne asistence? Gostje: mag. Andrejka Znoj, generalna direktorica direktorata za invalide, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Mateja Toman, predsednica Sveta za invalide Republike Slovenije; Midhet Huskič, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije; Špela Šušteršič, strokovna vodja dejavnosti osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije; Klaudija Poropat, predstavnica YHD, Društva za teorijo in kulturo hendikepa.

Zakon o prehodnem financiranju izstopa iz premoga, po katerem bo Teš še tri zimske sezone izvajal gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote, je sprejet. Koalicija poudarja, da bomo s tem preprečili stečaj Teša in premogovnika ter ohranili delovna mesta. Plačali pa bomo tudi vir ogrevanja za Šaleško dolino. Druge teme: - Evropska centralna banka pričakovano še tretjič zapored znižala ključne obrestne mere. - Poljska vlada dve zasebni televiziji uvrstila med državne strateške naložbe; pripravlja tudi nov zakon o javnih medijih. - Deskar Tim Mastnak z drugim mestom na paralelnem veleslalomu v Carezzi povečal vodstvo v svetovnem pokalu.

V Cankarjevem domu v Ljubljani so na 57-i prireditvi Športnik leta podelili priznanja in nagrade najboljšim slovenskim športnikom in športnicam. Na prireditvi, ki jo Društvo športnih novinarjev prireja od leta 1968, med zmagovalci ni bilo posebnih presenečenj. Drugo leto zapored športniki leta plezalka Janja Garnbret, kolesar Tadej Pogačar in moška nogometna reprezentanca Slovenije. Preostale novice: Po vzpostavitvi prehodne vlade v Siriji vnovično odpiranje javnih institucij. Oblasti obljubljajo vzpostavitev reda in varnosti. So se vladna stran in predstavniki občin uskladili glede dodatnih sredstev za občine z romsko skupnostjo? Zakon v parlament še ta ali prihodnji teden. Gorenjske občine v pričakovanju odločitve o lokaciji regijske bolnišnice. Ob tem v ospredju tudi vprašanje organiziranja nujne medicinske pomoči.

Država bo za nov režim obratovanja Termoelektrarne Šoštanj, ko naj bi zagotavljala ogrevanje v Šaleški dolini, namenila 323 milijonov evrov za prihdnji dve leti. Zakon o financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga vlada pošilja v državni zbor po nujnem postopku. Lokalne skupnosti pa bodo morale do konca leta 2025 izbrati novega ponudnika ogrevanja. V oddaji tudi: - NSi notranjemu ministru Poklukarju v interpelaciji očita neukrepanje ob nepravilnostih pri imenovanju prvega policista Jušića. - Ruski predsednik Putin po obsežnem napadu na ukrajinsko energetsko infrastrukturo zgrozil z napadi na vladna poslopja v Kijevu. - V celjski bolnišnici znova izvajajo operacije na odprtem srcu, pristojni zavračajo očitke o neustreznosti kadra in opreme.

Fotbalisté pražské Slavie v 5. kole Evropské ligy prohráli s Fenerbahce Istanbul 1:2 a potřetí v řadě nedokázali v této soutěži bodovat. Co svěřencům trenéra Trpišovského chybělo, který hráč představoval největší nebezpečí pro tureckého soupeře a jak důležitý byl tento duel z hlediska postupu v soutěži? Nejen na to jsme se hned po utkání zeptali redaktorů Radka Špryňara a Bartoloměje Černíka.

Koliko treba da se postigne rodna ravnopravnost? U intervju za RSE odgovara regionalna šefica UN Women za Evropu i Centralnu Evropu. U Bihaću pozivi da se femicid uvede u krivični zakon Federacije BiH.

Ministrstvo za kulturo je pripravilo spremembe krovnega zakona v kulturi. To je Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi, s katerim želi prenoviti in modernizirati kulturni sektor. Zakon je bil sprejet pred 22 leti, odtlej je doživel številne popravke, tokratna sprememba pa je najobširnejša doslej, saj zajema približno tretjino zakona. Med glavnimi načrtovanimi spremembami sta prehod na dvoletno financiranje javnih zavodov v skladu z dvoletnimi proračuni in uvedba karierne dinamike za samozaposlene v kulturi. Predlog sprememb zakona je bil v javni obravnavi do 3. novembra. V tokratnem Studiu ob 17.00 preverjamo, kako so spremembe sprejete med delavci v kulturi. V studiu gostimo ministrico za kulturo Asto Vrečko, predsednika Nacionalnega sveta za kulturo Jurija Krpana in predsednika društva Asociacija Uroša Vebra. Oddajo pripravlja Miha Žorž.

Število kibernetskih napadov skokovito narašča, najbolj nedavno je obsežni napad doživela Univerza v Mariboru. Jasno se kaže, kako vse bolj sofisticirani postajajo ti napadi in da je lahko tako rekoč vsakdo tarča kibernetskih napadalcev. Slednji so tudi vse bolj organizirani in specializirani. Večja kibernetska odpornost tako postaja nujna za normalno funkcioniranje številnih sistemov v sodobnih družbah. Boljšo podlago za večjo informacijsko varnost naj bi ponudil prenovljeni Zakon o informacijski varnosti, ki bo širokemu krogu deležnikov prinesel tudi nove obveznosti. Gre za prenos evropske direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v slovensko zakonodajo. Aktualnim trendom na področju informacijske varnosti in zakonskim spremembam se bomo posvetili v Studiu v 17h, v katerem sodelujejo: - dr. Uroš Svete, direktor Urada za informacijo varnost:; - Tadej Hren z Nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT; - Boštjan Vrečko, koordinator za informacijsko varnost in neprekinjeno poslovanje v Telekomu Slovenije; - Grega Prešeren, etični heker in tehnični vodja v podjetju Carbonsec Gre za reprizo oddaje.

Novi plačni zakon za javni sektor, ki prinaša novo plačno lestvico z nižjimi razlikami med razredi in odpravo plač pod višino minimalne plače, je sprejet. Opozicija je opozarjala predvsem na plače županov, po mnenju koalicije pa gre za izboljšanje sistema. Poslanci bodo dokončno umaknili referendum o drugem bloku krške nuklearke. Ob očitkih, da javnost ni bila dobro seznanjena z alternativami, je Eles danes objavil študijo z dvanajstimi različnimi energetskimi scenariji. Ostali poudarki oddaje: - V Rusiji ob koncu vrha združenja BRICS poziv k premirju na Bližnjem vzhodu in vzpostavitvi palestinske države. - Nagrado saharov za svobodo misli bo evropski parlament letos podelil predstavnikoma venezuelske opozicije. - Na mariborski univerzi po kibernetskem napadu še vedno težave; razsežnost škode ni znana.

Više od 50% građana Moldavije glasalo za EU. Uhapšen bivši predsjednik Albanije Ilir Meta. Preminuo Fethullah Gulen, za kojeg Ankara tvrdi da je pokušao puč 2016. Predsjedništvo BiH usvojilo Zakon o državnoj imovini. Više od 10.000 nastavnika u Srbiji u "belom štrajku" – učenicima samo petice.

Kako se nositi s negativnim trendovima u IT-u, underperformerima u timu, mora li svaki startup postati korporacija i drugim izazovima s kojima se nose svi koji vode inženjere, s nama je razgovarao Ivan Lučin, VP Engineeringa u Productiveu. Razgovarali smo i o tome što bi točno mogao značiti novi Zakon o zapošljavanju stranaca, uz pomoć kojeg će se olakšati zapošljavanje visokokvalificiranog kadra uz određene iznimke vezane uz IT industriju. Kako bi to, kao i ukidanje uvjeta u visokom obrazovanju, moglo utjecati na domaće programere?Timestamps: 00:00 - Intro 00:50 - Prakse zadržavanje zaposlenika 11:09 - Dolazak novih generacija u IT industriju14:13 - Špranca za efikasno upravljanje inženjerima 25:04 - Izazovi rasta kompanije i 'VP of Engineering' pozicija 32:37 - Dolazak stranih IT radnika 39:33 - Kome pripada .io domena? 42:32 - Google je monopolist! 45:46 - Fonoa akvizicija i opet taj AI  

Turski predsednik Redžep Tajip Erdoan u Beogradu. Deo vladajućih partija u Crnoj Gori najavio je da će inicirati donošenje zakona o stranim agentima. Sanacija klizišta na planini Trebević iznad Sarajeva.

Danica Popović, profesorka Ekonomskog fakulteta u penziji, ugostila je u petnaestoj epizodi Radar Foruma, Vesnu Rakić Vodinelić, profesorku prava. Diskutovale su o pravosuđu u Srbiji - dugotrajnim sudskim procesima, neuspehu pravosudnih reformi, političkim uticajima na sudstvo – ali i o rudarenju litijuma, odnosno njegovim pravnim i ekonomskim implikacijama. Govoreći o političkim uplivima u pravosuđe, Rakić Vodinelić je naglasila da se mora razdvojiti politički od stranačkog stava. „Normalno je da sudija, kao i svaki čovek, ima svoje političko mišljenje. Ako se donosi ili menja neki zakon na osnovu koga on sudi, sudovi moraju da imaju pravo da kažu šta o toj promeni misle. Ali ono što je ovde teško razdvojiti, zato što je takva atmosfera napravljena, jeste politički ili pravno-politički stav sudije od stranačkog stava. Jer vi ako ne razmišljate onako kako razmišlja Ministarstvo pravde, vi ste odmah opozicija i gotovo, ti si sudija i ti izražavaš svoj politički stav i sram te bilo. Zabrane koje kod nas postoje su dovoljne – sudija ne sme biti član političke stranke i ono što je vrlo bitno, sudija ne samo da mora da bude suštinski nezavisan, već mora tako i da izgleda, da ostavlja takav utisak. To dvoje kod nas je vrlo teško ispunjivo jer ako niste ulizica ovoj vlasti onda niste nezavisni“, kaže profesorka Rakić Vodinelić. Poredeći situaciju sa eksploatacijom litijuma u Finskoj, na šta se sam predsednik neretko poziva, Rakić Vodinelić je, sa pravnog aspekta, podvukla da je situacija neuporediva. „U Finskoj eksproprijacija nije tako jednostavna kao kod nas, zato što kod nas eksproprijacija za posebne potrebe ide na osnovu specijalnih zakona kao što je bio Zakon o Beogradu na vodi. Dakle, ne obavlja se po opštim zakonima nego po skraćenom postupku koji odgovara onome ko daje dozvolu za određeni objekat, a to je država, a država zna se ko je. I ta garancija u našoj zemlju, s obzirom na iskustva sa leks specijalisima, ne postoji. Drugo, naši propisi o zaštiti životne sredine nisu jednaki propisima EU i bilo čija garancija, pa makar dolazila i od nemačkog kancelara, da će se poštovati pravila EU, pada u vodu kada se zna da su nadležni za zaštitu životne sredine lokalni inspektori. I onda je ostalo da mi verujemo predsedniku republike, koji je diplomirani pravnik, na reč, da će on otići na svako od tih kopova i da će sam vršiti kontrolu“, zaključuje gošća Danice Popović. VIše na www.radar.rs

U Novom Južnom Walesu 1. srpnja je stupio na snagu zakon kojim se kriminalizira prisilna kontrola ili coercive control. To je ponašanje koje se smatra vrstom psihičkog, financijskog ili seksualnog zlostavljanja koje se povezuje sa smrtnim slučajevima povezanima s incidentima obiteljskog nasilja. Stručnjaci upozoravaju na to da zlostavljači često koriste digitalnu tehnologiju kako bi kontrolirali svoje partnere ili partnerice.

V ameriški prestolnici se je včeraj uradno začelo vrhunsko zasedanje zveze Nato s slovesnostjo v dvorani Andrew Mellon, kjer je pred 75-imi leti 12 ustanovnih članic podpisalo severnoatlantsko pogodbo. Osrednji del vrha bo danes in jutri, ko bodo voditelji razpravljali predvsem o nadaljnji podpori Ukrajini. Na vrhu bodo po napovedih potrdili zavezo, da bodo prihodnje leto Ukrajini namenili za 40 milijard evrov vojaške pomoči. Drugi poudarki: - Slovenski obrambni izdatki se bodo v prihodnjih dveh letih močno povečali. - Med cilji nove strategije upravljanja državnega premoženja najmanj 8-odstotni letni donos na kapital. - Zakon o psihoterapetvski dejavnosti bo po mnenju kritikov otežil dostop do kakovostne obravnave.

Pravila o podobnosti za Nacionalnu shemu invalidskog osiguranja isključuju osobe kojima je dijagnoza invaliditeta postavljena nakon 65. godine. Na taj način su mnogi ljudi oslonjeni samo na paket kućne njege koji financira savezna vlada. A ta pomoć je premala jer - ne pokriva na adekvatan način potrebe osoba s invaliditetom. Da li će dugo obećavani novi Zakon o starateljskoj njezi koji se očekuje nakon 1. jula nešto promijeniti?

O praznikih, uporu, pogumu, normaliziranju nenormalnega, združevanju nezdružljivega, vstopanju v EU, spitzenkandidatih, kikirikanju, mukanju, traktorjih in smradu …

„Politická situácia na Slovensku sa nepochybne uberá neliberálnym smerom. Fašizmus ako taký je v súčasnej Európe mŕtvy, čo ale neznamená, že režimy, ktoré sa formujú, nie sú v princípoch podobne nebezpečné ako fašizmus. Čo je pre Európu reálnou hrozbou je neliberálny populizmus a rôzne zaobalené autokracie, ktoré už nemajú v sebe revolučný náboj ako fašizmus, ale chcú kontrolovať inštitúcie,“ hovorí historik Aton Hruboň.„Sociálne ladený liberálny populizmus s národným akcentom sa druhýkrát v krátkom slede ukázal ako triumfálna stratégia, čo vylučuje, že ide o náhodu. Pre koalíciu to znamená potvrdenie a povzbudenie. Matematika a trendy nepustia: V horizonte troch rokov má pri konsenze v nacionalistickom tábore a systematickej vplyvovej podpore Aliancie zvonka našliapnuté na hladkú ústavnú väčšinu,“ tvrdí na margo aktuálneho diania na Slovensku historik Anton Hruboň, ktorý sa zaoberá sa modernými dejinami Slovenska, ale i Európy a to s dôrazom na historické a súčasné podoby fašizmu, politického radikalizmu a nacionalizmu.Smeruje teda slovenská spoločnosť k nejakej modernej podobe fašizmu, čo je vlastne ten liberálny populizmus a kde má táto vzbura voči elitám a liberálnej demokracií svoje červené čiary a hranice? No a vyrovnali sme sa vôbec s dedičstvom Tisovho štátu alebo politika hrubých čiar nás naučila v mene prežitia zabúdať a nevyvodzovať spravodlivosť čo nastavilo mentálne vzorce spoločnosti tak, že v mene víťazstva je možné skutočne všetko a účel svätí i akékoľvek prostriedky? A máme vôbec ako spoločnosť nejaký príbeh o tom, kto sme, čo chceme a kam smerujeme?„Jedna z kľúčových veci, ktorá nám chýba v našej národnej identite je chýbajúci budovateľský príbeh alebo mýtus našej štátnosti. Toto je jadro, ktoré tu absentuje a to potom častokrát vedie k pocitom akejsi národnej menejcennosti a chýbajúcemu konsenzu na určité kľúčové témy,“ pripomína historik Hruboň.Počúvate Ráno Nahlas, pekný deň a pokoj v duši praje Braňo Dobšinský.