Podcasts about zakon

Začela se je uradna kampanja pred marčevskimi volitvami v Državni zbor. Stranke si želijo predvsem srečanj z volivci na terenu.Strokovnjaki Zobec, Jaklič, Fridl Jarc in Videtič ob začetku kampanje o predpogojih poštene tekme in svarilih pred »instrumentalizacijo.«V Washingtonu prvo zasedanje Trumpovega Odbora za mir, brez večine evropskih voditeljev.Policija zaradi suma zlorabe javne funkcije v povezavi s primerom Epstein, aretirala nekdanjega princa Andrewa.ŠPORT: Kanada–Finska in ZDA–Slovaška polfinala olimpijskega hokejskega turnirja.VREME: Padavine se bodo nadaljevale. Meja sneženja se bo na vzhodu in severu do jutra spustila do nižin, drugod pa bo večinoma na nadmorski višini približno 600 metrov. Najvišje dnevne temperature bodo od 2 do 6, na Primorskem 11 °C.Zakaj sodišče v aferi Fotopub še vedno ni uspelo vročiti obtožnice Dušanu Smodeju?Odbora državnega zbora za notranje zadeve in pravosodje ne podpirata zahteve po presoji ustavnosti glede sprememb kazenskega postopka o priporu.V društvu Viljem Julijan razočarani: Zakon o skladu za financiranje zdravljenja redkih bolezni, pomanjkljiv.

Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo.

Potrjen je še en zakon za prestrukturiranje savinjsko-šaleške regije. Za omilitev posledic opuščanja premoga prinaša več kot 280 milijonov evrov, pravi pristojni minister Aleksander Jevšek. Šlo bo za evropski in državni denar. Druge teme: - Pripravljena pobuda za presojo ustavnosti rubežev denarnih socialnih pomoči po Šutarjevem zakonu - Integracija evropskih kapitalskih trgov med ključnimi poudarki predsednice Evropske komisije von der Leyen v razpravi o krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva. - Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi že ta mesec predstavil načrt za predsedniške volitve in referendum o morebitnem mirovnem sporazumu.

Poslanci in poslanke so danes med drugim potrdili novelo zakona o pirotehniki, ki fizičnim osebam prepoveduje prodajo, uporabo, nakup in posedovanje pirotehničnih izdelkov razen izjem. Prepoved ne bo veljala za izdelke iz skupine F1 in za pravne osebe, tako da bodo občine še vedno lahko prirejale ognjemete. Državni zbor je podprl tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim skušajo z ugodnejšo davčno obravnavo motivirati zaposlene in povečati dodano vrednost gospodarstva.

Državni zbor je potrdil novelo zakona o pirotehniki, ki fizičnim osebam prepoveduje prodajo, uporabo, nakup in posedovanje pirotehničnih izdelkov razen izjem. Prepoved ne bo veljala za izdelke iz skupine F1 in za pravne osebe, tako da bodo na primer občine še vedno lahko prirejale ognjemete. Poslanci so potrdili tudi sveženj zakonov, namenjenih skladnejšemu razvoju in enakomernejši dostopnosti osnovnih storitev po vsej državi. Brez glasu poti so podprli tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim skušajo t ugodnejšo davčno obravnavo motivirati zaposlene in povečati dodano vrednost gospodarstva. Druge teme: - Nizozemski pivovarski gigant Heineken napoveduje odpuščanja - bodo veljala tudi za slovenske proizvajalce? - V Beli hiši danes novo srečanje Trumpa in Netanjahuja - Izrael od ameriških oblasti pričakuje, da bodo Iranu postavile ostrejše pogoje. - V Štepanjskem naselju s tožbo od ljubljanske občine zahtevajo preklic novega parkirnega režima.

V Abu Dabiju se je začel nov krog pogajanj za končanje vojne med Ukrajino in Rusijo. Združene države, ki posredujejo v pogovorih, so pred tem pozvale Moskvo k takojšnjemu končanju vojne, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa k dodatnemu pritisku nanjo. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova so vrata za mir odprta, a vojaško operacijo bodo nadaljevali, dokler Kijev ne sprejme ustreznih odločitev. Druge teme: - Po jutranji prekinitvi evakuacije bolnikov iz Gaze naj bi se ta kmalu nadaljevala. - Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje naj bi število presežnih delavcev omejil na 250. - Finančna uprava neplačnike več kazni opozarja na možnost izvršbe socialnih prejemkov.

Redna seja državnega zbora. Vrtovec: Plače - tudi minimalna – bi zrasle, če ne bi razveljavili zakona o dohodnini prejšnje vlade.Državni zbor danes voli ustavne sodnike, varuha in guvernerja. Dr. Žiga Turk in Dr. Verica Trstenjak kritična do potez predsednice republike. Bo politična volja, da državni zbor še pred koncem mandata sprejme Zakon o ustanovitvi sklada za redke bolezni?Ustavno sodišče potrdilo povojno obsodbo generala Rupnika, gre za politično in ideološko potezo, ugotavljata zgodovinarja Možina in Emeršič.Pogajanja Irana in ZDA o jedrskem programu naj bi stekla še ta teden v Carigradu.God škofa in mučenca sv. Blaža ter sveče kot zmaga dobrega nad hudim.ŠPORT: Z 20. krogom se nadaljuje slovensko nogometno prvenstvo.Pred nami je deževna in oblačna sreda.

Postaw mi wirtualną kawę: KawaInstagram: IGFacebook: FBWyobraź sobie, że religia jest tylko pretekstem, polityka ostrzem, a wojna dobrze naoliwionym mechanizmem do robienia kariery, że „święta krucjata” bywa w praktyce zwykłym łupieżczym rajdem, a poganie są potrzebni bardziej martwi niż ochrzczeni.Zapraszam na ostatni odcinek o Zakonie Krzyżackim z serii Średniowieczna Polska.Źródła i opracowania:S. Leśniewski “Krzyżacy. Czarno-biała legenda”, Kraków 2024H.Samsonowicz “Krzyżacy”, Warszawa 1988H.Samsonowicz “Konrad Mazowiecki”, Kraków 2008P.Jasienica “Polska Piastów”, Warszawa 1979N.Davies “Boże Igrzysko. Historia Polski”, Kraków 1987

U 101. epizodi gošća je Ines Tanović, bosanskohercegovačka rediteljica, scenaristica i producentica, koja je diplomirala dramaturgiju na Akademiji scenskih umjetnosti u Sarajevu i članica je Udruženja filmskih radnika BiH od 1988. godine. Njen prvi dugometražni igrani film “Naša svakodnevna priča” / Our Everyday Life prikazan je na više od 45 međunarodnih festivala, osvojio brojne nagrade i bio je bosanskohercegovački kandidat za Oscara 2015, a drugi dugometražni igrani film “Sin” otvorio je 2019. 25. Sarajevo Film Festivala i bio bh. kandidat za Oscara u kategoriji međunarodnog filma.Ines Tanović je bila predsjednica Udruženja filmskih radnika FBiH i BiH te je dugo aktivna u razvoju i promociji bh. filmske industrije. Danas je direktorica Filmskog centra Sarajevo, koji je pravni sljednik 3 producentske kuće Sutjeska film, Bosna film i Studio film i koja čuva arhivu bh. igranih i dokumentarnih filmova. Razgovarale smo o institucionalnoj nebrizi i sistemskom uništavanju kultrure i o tome kako naše filmsko naslijeđe nestaje pred očima dok se Filmski centar BiH danas bori za goli opstanak. Ines govori i o institucionalnoj nebrizi, pritiscima investitora i borbi da se prostor na Jagomiru ne pretvori u još jednu betonsku novogradnju. Također govorimo i o Fondaciji za kinematografiju koja je već tri godine u blokadi, nepostojanju Zakona o filmu u BiH, te nekompetentnosti političara na vlasti da razumiju kompleksnost filmske industrije i njene tehničke i prozivodne zahtjeve. Razgovarale smo o:00:00:00 Teaser i najava00:04:15 Filmski centar je pravni sljednik producentskih kuća Sutjeska filma, Bosna filma i Studio filma00:12:22 Studio Sutjeska filma u Jagomiru je uništen u ratnom periodu 00:15:28 Negativi svih bh. filmova se nalaze u arhivima u BG i ZG, jer BiH nikada nije imala Laboratoriju za obradu filmova00:20:30 Donacijama sam pokrenula proces digitalizacije filmskih traka00:25:20 Čišćenje zaraženih filmskih traka je vrlo skup i dugotrajan proces 00:32:50 Filmska industrija je vrlo skupa i kompleksna i nekompetentni ljudi iz politike ne mogu o njoj odlučivati00:36:30 Kako se radi restauracija filmova i "čitanje svjetla"?00:44:10 "Bitka na Neretvi" je bio najskuplji produkcijski filmski projekat u bivšoj zemlji00:50:10 Filmski centar i Muzej filma imaju ogroman turistički i obrazovni potencijal a filmska umjetnost treba da budu dio školskog kurikuluma00:56:00 Mi 30 godina nemamo kulturnu politiku, a političari su nesposobni da se koriste kulturom i filmom kao propagandom01:07:32 Za kulturu ima novaca u budžetu, ali je vode nekompetentni ljudi koji ne znaju šta je kultura01:17:12 Nama fali server na kojem bi se nalazili svi filmovi iz našeg arhiva01:22:10 Plan je da napravimo Studio za obradu tona, da naši filmaši ne moraju ići u Sloveniju da urade mastering01:24:37 BH Content Lab je bio najbolji projekat za film u ovoj zemlji01:29:34 Već 3 godine Fondacija za kinematografiju je blokirana zbog budžetskih inspekcija koje vode Kafkin proces s nama 01:32:10 Zakon o filmu se mora donijeti i filmom se moraju baviti kompetentni ljudi koji razumiju filmsku industriju______________

Ameriški predsednik Donald Trump je na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu v nagovoru najprej laskal samemu sebi in ameriškemu gospodarstvu, v Evropo pa usmeril številne ostre puščice, češ da si škoduje z množičnimi migracijami in zelenim prehodom. Ponovil je tudi zahtevo po Grenlandiji. Kot je dejal, ne bo uporabil sile. Po njegovih besedah je vse, kar si želijo, lastništvo Grenlandije v celoti. Drugi poudarki: - Častnika Slovenske vojske bosta ta konec tedna odpotovala na Grenlandijo; tam bosta nekaj dni. - Kaj bi ob ameriških carinskih grožnjah pomenil evropski povračilen ukrep prodaje ameriških dolžniških papirjev? - Zakon o dolgotrajni oskrbi obšel ljudi s posebnimi potrebami, ki si želijo enakopravne obravnave.

Minulý rok skončil a všichni všude bilancují. Dávají si předsevzetí. Zakončují a ukončují. Svazují ten rok do uzlíčku plného uzavřených věcí. Je to dojemně obdivuhodné, určitě očistné a na nic takového zrovna nemám sílu.Všechny díly podcastu Ranní úvaha můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Vlada je na terenski seji ob obisku v primorsko-notranjske regije potrdila zakon o pomoči elektrointenzivnim podjetjem pri stroških električne energije. Med upravičenci naj bi bilo približno 40 podjetij, a v Slovenski industriji jekla opozarjajo, da kljub možnosti prijave do pomoči po vsebini zakona ne bodo upravičeni.

Postaw mi wirtualną kawę: ⁠Buy coffee⁠Instagram: ⁠Historia w roli głównejW tym odcinku serii Średniowieczna Polska zaglądamy do wnętrza Zakonu Krzyżackiego i przyglądamy się jego bezwzględnie skutecznej organizacji, która przez dziesięciolecia czyniła go potęgą nie do ruszenia. Poznajemy regułę zakonną, hierarchię władzy oraz codzienne życie braci – od modlitw i kar cielesnych po wojskową dyscyplinę i administracyjną precyzję. Odcinek pokazuje, jak zakon stał się schronieniem dla wyrzutków i przestępców, a jednocześnie nowoczesną „korporacją” średniowiecza. Szczególne miejsce zajmuje brutalna rzeź Gdańska z 1308 roku, która na zawsze zmieniła relacje Zakonu z Polską. Wyjaśniamy, dlaczego mimo jawnej bezczelności Krzyżacy przez lata pozostawali bezkarni. Śledzimy też rozwój państwa zakonnego i jego gospodarczych fundamentów. To opowieść o pysze, sile i mechanizmach władzy, które nieuchronnie prowadziły do wielkiego konfliktu zakończonego dopiero pod Grunwaldem.Źródła i opracowania:S. Leśniewski “Krzyżacy. Czarno-biała legenda”, Kraków 2024H.Samsonowicz “Krzyżacy”, Warszawa 1988H.Samsonowicz “Konrad Mazowiecki”, Kraków 2008P.Jasienica “Polska Piastów”, Warszawa 1979N.Davies “Boże Igrzysko. Historia Polski”, Kraków 1987Opracowania zagraniczne:1.Encyklopedia Britannica2.The Teutonic Knights' Military Confrontation with the Cumans during their Stay in Transylvania, na stronie academia.edu3.A Brief History Of The Teutonic Knights During The Middle Ages, na stronie https://www.thedockyards.com/

Zakončili sme osemnáste kolo debatou. O kamždom zápase niečo, o troch viac. Na záver MVP kola a sezóny a nový song k tomu. Ak vás zaujíma čo so Stefanskim, Harbaughom a kto do Falcons či Cardinals, poďte do Extrapointu. Navyše tam je aj preview Wild Card kola. 0:00 Úvod 09:46 Myles Garett King of Sacks 16:59 Rýchle postrehy 39:50 Seahawks at 49ers 58:30 Panthers at Buccaneers 1:09:23 Ravens at Steelers 1:25:25 MVP Song Pravidlá hry

Pjevač Marko Perković Thompson pozvao na rušenje gradonačelnika zagreba Tomislava Tomaševića. Reagirali ljevica i liberali, a predsjednik vlade Andrej Plenković sve nazvao lijevim cirkusom. Tko smije, odnosno, ne smije trubiti u Hrvatskoj. Odlukom ustavnog suda Vlada mora doraditi Zakon o osobnoj asistenciji koji je u prvom prijedlogu bio diskriminacijski. Zlatko Dalić ,izbornik hrvatske nogometne reprezentacije, poručio prije Svjetskog prvenstva, kako i dalje gaji nadu u velike uspjehe reprezentacije, no da to nije više ista momčad koja je došla do srebra.

Končící rok 2025 měl být pro ruské kriminální podsvětí zlomový. Čerstvě osvobozený vor číslo jedna Šakro Molodoj (Mladý) měl ukončit dlouhotrvající spory mezi mafiánskými klany a sjednotit ruské kriminální podsvětí. Nestalo se. Střety a vraždění pokračovaly. Investigace.cz ruské podsvětí dlouhodobě sleduje, včetně jeho výrazných českých stop. Text Kristiny Vejnbender čte Renata Klusáková.

Moj zakon je trajal več kot trideset let. S ženo sva se imela rada, živela sva v miru. Nikoli nisva imela kakšnih resnejših nesporazumov, prepirov, ...Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Zakon o prostornom uređenju, koji velikim investitorima ostavlja i mogućnost izvlaštenja, izazvao velike prijepore i među političarima, i u javnosti. Prema oporbi, Hrvatska i dalje, pod navodnicima, vozi u dvije brzine, a drugoj su i umirovljenici kojima će pred blagdane Vlada isplatiti mirovinski dodatak. Inflacija u Hrvatskoj, stara priča s novim brojevima. U vanjskoj politici Vlada Andreja Plankovića zagovara čvrsto stajalište Europske unije o agresorskom ratu u Ukrajini, a predsjednik Republike Milanović, ima svoje stajalište. Kreću pozivi za vojni rok, a nastavlja se naoružavanje hrvatske vojske. Investiranje u sport, u Hrvatskoj, po novom zakonu, uz još veće porezne povlastice, a uz povlastice i do jeftinije karte za Svjetsko nogometno prvenstvo.

Postaw mi wirtualną kawę: Buy coffeeInstagram: Historia w roli głównejUpadek Jerozolimy, narodziny „nowego rycerstwa” i zakon, który na zawsze odmienił historię Europy Środkowo-Wschodniej. W tym odcinku podcastu poznacie kulisy powstania Zakonu Krzyżackiego – od skromnego niemieckiego szpitala w Akkce, przez polityczne gry papieży i cesarzy, aż po dramatyczne epizody na Węgrzech i decyzję Konrada Mazowieckiego, która zaważyła na losach Polski. To opowieść o ambicji, przemocy i dyplomacji oraz o tym, czego nie dopowiedział Sienkiewicz i czego nie uczą w szkołach.Źródła i opracowania:S. Leśniewski “Krzyżacy. Czarno-biała legenda”, Kraków 2024H.Samsonowicz “Krzyżacy”, Warszawa 1988H.Samsonowicz “Konrad Mazowiecki”, Kraków 2008P.Jasienica “Polska Piastów”, Warszawa 1979N.Davies “Boże Igrzysko. Historia Polski”, Kraków 1987Opracowania zagraniczne:1.Encyklopedia Britannica2.The Teutonic Knights' Military Confrontation with the Cumans during their Stay in Transylvania, na stronie academia.edu3.A Brief History Of The Teutonic Knights During The Middle Ages, na stronie https://www.thedockyards.com/

Državni zbor je torej potrdil zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Med drugim predvideva enkratno finančno pomoč bolnišnicam in spodbudo za izbiro specializacije iz urgentne medicine. Predvideva tudi večji nadzor in kazni za kršitelje režima gibanja med bolniško odsotnostjo, ki ga bo po novem pisno določil družinski zdravnik. Preostali poudarki oddaje: Evropski parlament podprl pobudo Moj glas, moja odločitev za varen in dostopen splav v Evropski uniji. V UKC Maribor zaposleni radiolog oktobra skupno opravil več kot tisoč 500 preiskav z magnetno resonanco, od teh v matični ustanovi le 150. V pripor privedli drugega osumljenca v primeru umora Novomeščana Aleša Šutarja.

Od danes velja tako imenovani Šutarjev zakon. Med drugim prinaša dodatna policijska pooblastila ter prekvalifikacijo malih tatvin in poškodovanja tuje stvari iz kaznivih dejanj v prekrške. Stroka meni, da bo to povzročilo zmedo. Znane bodo panoge, ki bodo upravičene do državnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. V streljanju blizu Bele hiše huje ranjena pripadnika nacionalne garde, osumljenec naj bi prišel v ZDA iz Afganistana. V nekdanjih skladiščnih prostorih Slovenskih železnic na novogoriški železniški postaji odprli razstavo o meji in mestu na meji

Australia is known around the world for its rich and diverse First Nations cultures. But when it comes to native title and land rights, you might still wonder what they actually mean. Discover what native title means in Australia, how it began with the Mabo Case, what the Native Title Act does, and why it matters for all Australians. - Australija je širom svijeta poznata po bogatim i raznolikim kulturama svojih Prvih naroda. Ali kada je riječ o native title-u i zemljišnim pravima, možda se još uvijek pitate šta tačno znače. Saznajte šta native title predstavlja u Australiji, kako je započeo sa slučajem Mabo, šta propisuje Zakon o native title-u i zašto je sve to važno za sve Australce.

S redaktorom Denníka N, Vladom Šnídlom sa o jeho novej knihe Porazme hoaxy rozprával Braňo Bezák.

Volilke in volilci so na referendumu zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ob 41-odstotni udeležbi jih je proti glasovalo 53,4 odstotka. Zakon je bil zavrnjen v skoraj vseh volilnih okrajih. Podporniki zakona so v odzivih napovedali nadaljevanje prizadevanj na tem področju. Nasprotniki pa so poudarjali, da je zmagalo življenje in da bo treba čim prej urediti celovito in dostopno paliativno oskrbo. Ostali poudarki oddaje: - Ukrajinska in ameriška delegacija zadovoljni z napredkom pogovorov o miru, a ne razkrivata podrobnosti. - Milorada Dodika bo na čelu Republike Srbske nasledil strankarski kolega Siniša Karan po tesni volilni zmagi. - V Ljubljani se začenja 41. knjižni sejem, največji dogodek te vrste pri nas.

Ministrstvo za delo je pripravilo nov zakon o osebni asistenci. Pomembnih novosti je več: spreminja se definicija osebne asistence, ocenjevanje o upravičenosti prenašajo na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nadzor je opredeljen bolj natančno. Poleg tega predlog zakona povečuje pravice osebnih asistentov na področju plač. Socialni partnerji podpirajo predlog, neuradno pa imajo zadržke na finančnem ministrstvu. V oddaji tudi o tem: - V senci številnih svetovnih konfliktov vse glasnejši pozivi h krepitvi samozadostnosti, tudi prehranske - Po podpori ameriškega kongresa bi se lahko predlog zakona o objavi vseh Epsteinovih dokumentov že danes znašel na mizi predsednika Trumpa - Ob koncu kvalifikacij za nogometno svetovno prvenstvo so si nastope zagotovile Škotska, Španija, Avstrija in Belgija

Državni zbor je z 59-imi glasovi poslank in poslancev Svobode, SD-ja, SDS-a in Nove Slovenije nekaj po polnoči potrdil zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Proti so bili samostojni poslanec Miha Kordiš in nepovezani poslanci Anžeta Logarja, ki so opozorili, da je vlada zakon sprejela brez podpore pravne stroke. Zakon med drugim prinaša več pooblastil policiji, zaostruje kaznovalno politiko ter posega v del socialnih pravic in brezplačne pravne pomoči. V razpravi je bilo slišati tudi, da utegne zakon zaradi nekaterih spornih ukrepov doleteti ustavna presoja, kar bi lahko oslabilo želene učinke pri zagotavljanju varnosti in boju proti kriminalu. V oddaji tudi: - Varnostni svet Združenih narodov potrdil ameriški mirovni načrt za Gazo, ki predvideva napotitev mednarodnih sil in možnost samostojne palestinske države. - Gasilci in pripadniki Civilne zaščite dosegli 150 Bricev, ki so po plazovih in poplavah ostali brez prometnih povezav. - Ljubljanski mestni svet odobril podražitev parkiranja, ki bo plačljivo tudi ponoči.

Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti, tako imenovani Šutarjev zakon, ki ga je v nekoliko popravljeni obliki od vladnega predloga nekaj po polnoči sprejel državni zbor, prinaša več pooblastil policiji, zaostruje kaznovalno politiko in posega v del socialnih pravic. Pričakovati je, da bo zakon pristal na ustavnem sodišču. Tudi danes se namreč vrstijo opozorila, da nesorazmerno posega v človekove pravice. Župani občin jugovzhodne Slovenije menijo, da gre za korak naprej in izboljšanje pravnega okvira za reševanje romskih vprašanj. Ostali poudarki oddaje: Večmilijonska škoda po neurju v Goriških brdih. Tik za mejo v več krajih blatno opustošenje po poplavah. Udeleženci podnebne konference v Belemu tudi o boju proti dezinformacijam in zelenemu zavajanju. Preiskava Mozaik: sedem Slovencev osumljenih spletne izmenjave gradiva o spolnih zlorabah otrok.

Po več ur trajajoči razpravi je parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo sinoči pritrdil dopolnjenemu predlogu zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Sprejel je vsa dopolnila strank Gibanje Svoboda in SD. Med drugim so člen, ki predvideva vstop v stanovanje in druge prostore brez sodne odredbe z namenom takojšnjega zasega orožja, dopolnili tako, da bi to storili z namenom zasega ognjenega strelnega orožja, torej najbolj nevarne vrste tega orožja. Ob tem so črtali člen, s katerim bi uvedli možnost upoštevanja nedovoljeno pridobljenih dokazov. Na seji je bilo sicer slišati pomisleke civilne družbe, stroke in akademske skupnosti glede številnih vprašanj, povezanih z ustavno skladnostjo. V oddaji tudi: - Ob opozorilih na letošnji podnebni konferenci o krčenju gozdov zaradi zaslužka tudi primeri dobre prakse. - "Slovenski mediji vse bolj enozvočni" poudarjajo novinarji ob začetku svojega festivala. - 150 let od izida prvega prekmurskega časopisa.

Tako imenovani Šutarjev zakon z obravnavo na pristojnem odboru danes začenja parlamentarno pot. Kot poudarja vlada, prinaša ukrepe za zagotavljanje varnosti. Strokovnjaki z različnih področij in nevladne organizacije opozarjajo, da je bil pripravljen preveč na hitro, brez strokovne razprave, zato da so nekatere določbe ustavno sporne, celota pa da vodi v represijo. Podpora zakonu v parlamentu je zagotovljena. Drugi poudarki oddaje: - Prvi teden podnebnih pogajanj v Braziliji je prinesel razprave o novih zavezah in iskanju financ za države v razvoju. Nekatere dogovore so že dosegli, a glavnina pogajanj pogajalce še čaka. - Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika se vrstijo opozorila o še vedno omejenem dostopu gluhih do informacij. Zveza društev gluhih in naglušnih poziva k izvajanju zapisanega v ustavo. - Odbojkarji ACH Volleyja so po dramatičnem koncu tekme za uvrstitev v Ligo prvakov napredovali v zadnji krog kvalifikacij. V Tivoliju so premagali Dinamo iz Bukarešte s 3: 1.

Državni zbor čaka potrjevanje zakona o zimskem regresu za zaposlene oziroma božičnici, zimskem dodatku za upokojence in spremenjenih pogojih obdavčitve s.p-jev po normiranih odhodkih. Minister za delo Luka Mesec je glede izplačila božičnice zagotovil, da ni novo breme za slovensko gospodarstvo, je pa nova pravice za zaposlene. Druge teme: - Poslanke in poslanci so razpravljali tudi o predlogu zakona o ukrepih za optimizacijo postopkov na centrih za socialno delo in v domovih za starejše. Zakon bo po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca omogočal lažji dostop do storitev, okrepil mrežo izvajalcev ter zagotavljal finančno vzdržnost na dolgi rok. Zaradi kompleksnega procesa so uvedli centraliziran postopek prevedb stanovalcev domov v novi sistem. - V novomeškem Revozu bo v začetku prihodnjega leta stekla proizvodnja novega twinga. Za posodobitev proizvodnih procesov so porabili 120 milijonov evrov, država bo projekt sofinancirala z 28-timi milijoni. Po besedah gospodarskega ministra Matjaža Hana je pomembno, da Revoz ostaja v Novem mestu. Ob tem bodo dodatno bodo zaposlili 250 ljudi. - Tožilstvo v Milanu je uvedlo preiskavo proti neznanim italijanskim državljanom, ki naj bi med vojno v Bosni in Hercegovini ob plačilu visokih zneskov streljali na civiliste v obleganem Sarajevu.

Vlada bo imela danes na mizi tako imenovani Šutarjev zakon, s katerim namerava dati policiji, tožilstvu in sodstvu nekatera dodatna pooblastila. Kaj konkretno bo zapisano v zakonu, še ni znano, je pa iz strokovnih krogov slišati opozorila, da ima država že zdaj dovolj širok nabor ukrepov, ki jih je le treba uporabljati. Več je tudi pomislekov o ustavnosti ukrepov. Vlada pa naj bi danes odločala še o vzpostavitvi mešanih patrulj, kot to predvideva zakon o obrambi. Drugi poudarki: - Pred pristojnim parlamentarnim odborom zakon za urejanje položaja študentov, ki zvišuje urno postavko za študentsko delo, subvencijo za bone in štipendijo. - Humanitarna kriza v Sudanu uhaja izpod nadzora, opozarjajo Združeni narodi, ter pozivajo sprti strani k pogajanjem in končanju nasilja. - Plezalka Janja Garnbret na sinočnji slovesnosti predala naziv ambasadorja športa v Botrstvu kapetanu odbojkarske reprezentance Tinetu Urnautu.

Pravna stroka z zaskrbljenostjo spremlja napovedane ukrepe v okviru t. i. Šutarjevega zakona, kot so širitev policijskih pooblastil, morebitne dodatne možnosti vstopa v zasebne prostore brez sodne odredbe, izvajanje racij in snemanje na območjih, ki jih vlada opredeljuje za varnostno tvegana. Bi lahko pomenili korak k povečanju državnega nadzora vseh ljudi? Ali zmanjšujejo vlogo sodnega nadzora, ki je eden ključnih varovalnih mehanizmov proti zlorabi oblasti? Kako povrniti zaupanje v ustanove pravne in socialne države? Je primanjkljaj na področju integracijskih politik socialne države mogoče kompenzirati s kaznovalno politiko?

Vlada ima na mizi tako imenovani Šutarjev zakon. Kljub zadržkom Levice in SD-ja v Gibanju Svoboda ocenjujejo, da je koalicija usklajena. Že pred sprejetjem je slišati številna opozorila o neustavnosti. S tem se strinja med drugim direktorica pravnega centra za varstvo človekovih pravic Katarina Bervar Strnad. Ostali poudarki oddaje: - Zakon o digitalizaciji zdravstva znova pod drobnogledom. Pooblaščenka kljub številnim dopolnilom opozarja na nevarnost zlorab podatkov. - Rusija ne bo dopustila vnovičnega testiranja jedrskega orožja, ki so ga napovedale Združene države Amerike. Putin: Če bo to storil Washington, bo Moskva prisiljena ukrepati. - Občutno poslabšanje prometne varnosti: letos 15 smrtnih žrtev več kot v celotnem lanskem letu. Občine in Agencija za varnost prometa iščejo rešitve.

Kto naprawdę sprowadził Krzyżaków nad Wisłę i dlaczego to wydarzenie zmieniło bieg historii? Kiedy zaczęła się ich obecność na ziemiach polskich? Czy rzeczywiście chodziło o walkę z pogańskimi Prusami? Pojawienie się pierwszych braci zakonu, Konrada von Lanzberg i jego anonimowego towarzysza rozpocznie jeden z istotniejszych procesów w historii średniowiecznej - wzrostu znaczenia zakonu krzyżackiego nad Wisłą. Dlaczego istotną rolę w tym odegrał śląski książę - Henryk Pobożny? Czy papiestwo wspierało zakon? Czym była Bulla z Rimini?Wreszcie, jak oceniać Konrada Mazowieckiego? Czy możemy zarzucić mu popełnienie jednego z największych błędów w naszej historii? Odpowiedź poznasz w najnowszym odcinku podcastu Muzeum Historii Polski z serii "Inne historie Polski".Program zrealizowano w ramach zadania: kontynuacja i rozbudowa multimedialnego projektu informacyjno-edukacyjnego - Portal Historyczny Dzieje.pl

Dugo očekivani Zakon o brizi za starije osobe (Aged Care Act) stupio je na snagu 1. novembra, četiri godine nakon što je Kraljevska komisija preporučila velike reforme u ovom sektoru. Savezna vlada tvrdi da će novi zakon omogućiti starijim Australcima više izbora i bolji pristup podršci u vlastitom domu, ali postoji zabrinutost da će mnogi na kraju plaćati više za usluge njege.

Novi zakon u Engleskoj prisilit će stanodavce socijalnih stanova da poboljšaju sigurnost svojih nekretnina. Zakon je donesen nakon smrti dvogodišnjeg dječaka koji je umro zbog udisanja plijesni u domu svoje obitelji

Zdaj, ko smo zakonsko odzaščitili Rome, je čas, da se posvetimo zakonski zaščiti živali. Živali so zakonsko izjemno regulirane … Najbolj so regulirane tiste, ki jih imamo za kosilo, potem medvedi, na tretjem mestu pa morajo biti psi. O pasjih zakonih torej in o zmedi, ki jo prinašajo. Najprej smo dobili zakonsko regulacijo psov na povodcih. Oziroma je ta obstajala že od nekdaj, a globe so se dramatično zvišale. Pes brez povodca bo lastnika poslej stal premoženje. Te dni pa dobivamo še zakonsko regulativo znotraj zakonodaje proti mučenju živali, ki z globo kaznuje lastnike, ki pse privezujejo za verige in ostale vrvice. Najprej in na začetku. Jasno, da je vsak razumni proti prosto tekajočim psom in proti psom na verigah: ampak na načelni ravni je za vse tiste, ki se v pasji svet ne poglabljajo preveč, kar nekaj zmede. Torej na povodec da, na verigo ne? A zmeda traja le tako dolgo, dokler ne prebijemo prvega aksioma pasje sodobnosti. Psi so namreč dvojni. Tisti podeželski in tisti urbani. Zakon pa, kot vsi zakoni, useka počez. Hočemo povedati, da pes, ki na deželi teka za traktorjem, ni enako, kot zverina, ki prosto teka po Čopovi; kot tudi nikomur ne pade na pamet, da bi pred Schellenburškimi dvori razpel jeklenico, nanjo pa zavezal psa, kot to počnejo na kmetijah slovenskega podeželja. Se pravi; kar je za psa na deželi dokaj normalno, se pravi, da se giblje prosto, kot od matere rojen, je za psa v mestu prekršek, ki bo lastnika stal plačo. In obratno. Kar je za psa na deželi normalno pasje življenje, namreč da je čez dan odvezan, ponoči pa privezan čuva kmetijo pred lopovi, je za psa v mestu nezaslišan eksces. Ampak to je le načelni del zgodbe. Potem moramo h globam. Te so namreč prav drakonske in če k odvezanim in privezanim globam prištejemo še globe za pasje kakanje, oziroma za nepobiranje pasjih iztrebkov, kar je nujno v mestu in butasto na deželi, pridemo do spoznanja, da vas pobalinski pes lahko stane celo premoženje, saj smo za pse odgovorni lastniki. Kot smo starši odgovorni za otroke, ampak težko, da bi nas oblasti kaznovale s toliko globami, če bi od časa do časa pretirano razigranega najstnika privezali na verigo. Zdaj pa k resni analizi. Težava je seveda v tem, da so kapitalisti takoj našli nevralgično točko človekovega odnosa do psa, ki je seveda sodobna praksa, po kateri je posedovati psa bolj praktično kot vzgajati pamža. Je pa postalo oboje približno enako drago. Kakovostna pasja hrana stane več kot človeška hrana, ker psi za zdaj še nimajo zdravstvenega zavarovanja, obisk pri veterinarju velja enako kot bela plomba, pasje trgovine se le po anatomsko različnih krojih ločijo od človeške konfekcije. Šolanje psa velja podobno kot šolanje prvošolčka, prav tako pasja nega, pasja vzreja, pasji kriminal, pasji hoteli in pasja potovanja. Skratka; pes ni več človekov najboljši prijatelj, počasi postaja edini prijatelj in ob kapitalistih so to pogruntali tudi zakonodajalci. Zato so začeli pisati pasje zakone, kjer pa so zakoni, so tudi globe. Psi, sploh tisti preveč privezani in tisti povsem odvezani, sploh pa tisti, ki kakajo, so nevarni … Čeprav za zdravje Slovencev mnogo manj nevarni kot čebele, ose in sršeni, katerih zakonska regulacija pa močno šepa. Kot tudi kaznovalna politika. Gremo k morebitnim rešitvam … Najprej na urbana področja. V Ljubljani, kjer se pišejo pasji zakoni, imajo 26 tisoč psov, ki se statistično brezčutno ponečedijo vsaj enkrat dnevno. Tako dobimo ogromno število pasjih odpadkov, kar postaja problem, ker so pasji iztrebki, za razliko od recimo govejih, precej toksični. Ne predlagamo sicer, da bi po mestu hodile krave, ampak če nemudoma ne odstranite pasjega iztrebka, kar je za zunanjega opazovalca še vedno eden najbolj bizarnih postopkov, v katerega se je prostovoljno zapletla civilizacija, vas to lahko stane do 100 evrov. Ob tem pa boste tudi ogrozili javno zdravje, saj se lahko bakterije v pasjem iztrebku razširijo po okolju. To pa še ni vse. Če se psič ponečedi na zasebnem zemljišču – še vedno smo v Ljubljani – in kot lastnik ne poberete iztrebka, ima lastnik parcele pravico poklicati policijo, ki sproži postopek zaradi nedostojnega, oziroma žaljivega vedenja. Načelno gledano, se je žaljivo vedel pes, nasrkali boste pa vi … Misel, da greste na sprehod, ob tem pa potencialno užalite polovico zasebno razparceliranega mesta, je nekoliko komična, če v sebi ne bi nosila zrna soli … Zakonodajalec od vas zahteva popoln nadzor nad psom. Od povodcev, do pobiranja kakcev, do preprečitev žaljenja, do preprečitve privezovanja … Lastništvo psa zahteva po črki zakona nad živaljo absoluten nadzor in našo absolutno odgovornost, kadar tega ni. Vendar … Kaj je potemtakem ostalo od prijateljstva? Najboljšemu prijatelju ne dovolimo niti sekunde svobode, niti trohice svobodne volje, ne dovolimo mu niti deset odstotkov tega, za kar ga je naredila evolucija, ali pa čemu ga je Noe vzel na barko. Odvisno, na kateri strani pasjega stvarjenja pač stojite. Vzeli smo mu pasjo naravo, prijateljstvo pa spremenili v praktično suženjstvo. In da se razumemo; pes, ki se onečedi na zasebno parcelo, je resničen problem, ker je zasebna parcela majhna, ker je mesto majhno, ker je zelenih površin malo, potencialnih iztrebkov pa 9,5 milijona komadov letno. Kar bi zakonodaja morala narediti – seveda pa ga ni junaka, ki bi si kaj takšnega upal niti predlagati ne – je, da bi po vzoru socialne službe komisije preverile, ali lastnik izpolnjuje pogoje za imeti psa. Najprej psihološke; ker za zapiranje psov v kletke in za vse življenje na verige, kot so primeri, proti katerim se poskuša boriti zakonodaja, moraš biti primerno ubrisan … Nato pa tudi, ali je zadoščeno bivalnim pogojem za lastništvo psa, kar, po zdravi presoji, odpiše vse pse v stanovanjskih blokih. Ker pa so psi v dvigalih in na poročnih fotografijah postali nova normalnost, ki jo živi tudi oziroma predvsem slovenska politično-ekonomska-družbena elita, je normalizacija odnosa med psom in človekom v bližnji prihodnosti nemogoča.

Vlada po tragičnem dogodku v Novem mestu hiti s pripravo tako imenovanega Šutarjevega zakona. Odzivi na ukrepe za izboljšanje varnosti so različni. Pravniki svarijo pred pretirano represijo, predvsem z dodatnimi pooblastili policiji. Nekoliko lažje bo omejiti socialne pravice, pravi Miha Šepec z mariborske Pravne fakultete. Drugi poudarki oddaje: Srečanje ameriškega in kitajskega predsednika Trumpa in Šija: kmalu naj bi podpisali trgovinski sporazum. Na nizozemskih parlametarnih volitvah tesna in presenetljiva zmaga liberalne stranke D66. Pomanjkanje farmacevtov vse bolj žgoče. S širitvijo njihovih pristojnosti tudi ideja o cepljenju v lekarnah

Evropski voditelji bodo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Bruslju pozdravili z 19. svežnjem ukrepov proti Rusiji. Nove sankcije proti Moskvi je sinoči uvedel tudi Washington, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump izrazil prepričanje, da bodo učinkovite. Sankcije so obsežne in usmerejene proti nafti, proti največjima ruskima podjetjema v panogi, ki sta med največjimi na svetu, je poudaril Trump. Drugi poudarki: - Vlada naj bi z interventnim zakonom omogočila samodejno vključitev več kot 20 tisoč stanovalcev domov za starejše v nov sistem dolgotrajne oskrbe. - Zakon za priključitev okupiranega Zahodnega brega Izraelu, ki mu premier Netanjahu sicer nasprotuje, prestal prvo glasovanje v izraelskem parlamentu. - Odbojkarji ACH-ja so kvalifikacije za ligo prvakov začeli z zmago; na Nizozemskem so proti domačemu Orionu izgubili le en niz.

Australska povjerenica za internetsku sigurnost objavila je regulatorne smjernice za korištenje društvenih mreža, čime se provodi vladina zabrana korištenja istih mlađima od 16 godina. Iako će zabrana stupiti na snagu tek 10. prosinca, povjerenica ističe da želi da ista bude što manje nametljiva. Prema smjernicama, na platformama društvenih mreža neće se morati provjeravati dob svakog korisnika.

Stručnjaci za ljudska prava pozivaju saveznu vladu da iskoristi ono što nazivaju značajnom prilikom za donošenje saveznog Zakona o ljudskim pravima. Naime, novo izvješće analizira kako su pokušaji stvaranja takvog zakona u Australiji tijekom proteklih pet desetljeća bili suočeni s političkim protivljenjem i dezinformacijama.

Vlada se je lotila ključnih točk za prihodnost Šaleške doline in opuščanje uporabe premoga. Zakon o zapiranju premogovnika Velenje želi sprejeti še ta mesec. Usklajen je z vodstvom premogovnika, ne pa s sindikati. Kot poudarja sindikalist Simon Lamot, so med drugim sporne zadeve glede predčasnega upokojevanja rudarjev. V oddaji tudi o tem: - Vzajemna začela postopno izplačevati premijo dopolnilnega zavarovanja - Evropska komisija predlaga ukrepe za zaščito evropskega jeklarstva - V Egiptu nadaljevanje pogajanj o končanju vojne v Gazi

В този епизод Кив и Тулечки разглеждат най-новите новини и скандали около изкуствения интелект – от самоуправляващи се коли до виртуални министри. Говорим за проучване, което показва, че Waymo вече кара по-безопасно от хората – с огромни намаления на инциденти с пешеходци, велосипедисти и мотористи. Обсъждаме и какво означава това за бъдещето на транспорта. След това се гмуркаме в темата за „AI bubble“ – защо ентусиазмът около ИИ започва да спада, какви са реалните ползи и какви странични ефекти наблюдават програмистите, когато използват ИИ за кодене. Във втората част обръщаме внимание на Албания, която назначи първия виртуален министър в света – Диелла. Ще чуете какво стои зад този експеримент, дали наистина ще донесе прозрачност или е просто PR ход. Разглеждаме и темите за „hallucinations & scheming“ при големите модели, новите ограничения срещу дийпфейкове в Дания, както и законопроекта за ИИ в България, който предвижда строги правила, включително достъп на ДАНС до кода на високорискови системи. Накрая питаме – накъде върви обществото, когато ИИ вече не е само инструмент, а се превръща в законодател, шофьор и дори потенциален манипулатор? #links • New Study: Waymo is reducing serious crashes and making streets safer for those most at risk: https://waymo.com/blog/2025/05/waymo-making-streets-safer-for-vru • Full article: Comparison of Waymo Rider-Only crash rates by crash type to human benchmarks at 56.7 million miles: https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/15389588.2025.2499887 • Measuring the Impact of Early-2025 AI on Experienced Open-Source Developer Productivity - METR: https://metr.org/blog/2025-07-10-early-2025-ai-experienced-os-dev-study/ • Diella (AI system) - Wikipedia: https://metr.org/blog/2025-07-10-early-2025-ai-experienced-os-dev-study/ Albania's Headline-Grabbing AI ‘Minister' is a Risky Innovation | Balkan Insight: https://balkaninsight.com/2025/09/16/albanias-headline-grabbing-ai-minister-is-a-risky-innovation/ • Detecting and reducing scheming in AI models: https://openai.com/index/detecting-and-reducing-scheming-in-ai-models/?utm_source=alphasignal&utm_campaign=2025-09-18 • Why language models hallucinate: https://openai.com/index/why-language-models-hallucinate/?utm_source=alphasignal&utm_campaign=2025-09-09&asuniq=e6134c50 • Проект на закон: Изкуственият интелект да помага за политики и да привлича инвестиции | Дневник: https://www.dnevnik.bg/bulgaria/2025/09/23/4832110_proekt_na_zakon_izkustveniiat_intelekt_da_pomaga_za/ • ЗАКОН ЗА ИЗПОЛЗВАНЕТО И РАЗВИТИЕТО НА ИЗКУСТВЕНИЯ ИНТЕЛЕКТ: https://dabulgaria.bg/wp-content/uploads/2025/09/Zakon-za-izpolzvaneto-i-razvitieto-na-izkustveniya-intelekt.pdf • Diella - Albanian Government Council of Ministers: https://www.kryeministria.al/en/ministrat/diella/ Видео към епизода: https://youtu.be/6QqysY_RED8 За подкаста #about #podcast „Агент 001“ изследва пресечните точки на технологиите и обществото, на дигиталното и реалното, на нещата и данните за тях. Това е една от шестте серии на Ratio Podcast – подкаст за любопитни хора. С негова помощ ще навлезете в света на Изкуствения интелект и технологиите и ще чуете неформални разговори с интересни събеседници, свързани или вдъхновени от науката и AI. Партньор на подкаста е Graphwise, компания, която развива технологии, с които данните придобиват смисъл. Подкастът се реализира и с подкрепата на Данни за добро.

W odcinku wspominamy o premierze Silent Hill F, problemach z optymalizacją Borderlands 4, czy absurdach cenowych konsoli Xbox Series X w Stanach Zjednoczonych. Zastanawiamy się dokąd zmierza rynek gier. Towarzyszą mi goście z zaprzyjaźnionych podcastów, więc nie brakuje ciekawych perspektyw, żartów i gorących dyskusji. Rozmawiamy o Dying Light The Beast, remasterze trzeciej części MGS-a, trochę [...]

U novoj epizodi Njuz PODkasta, iskopali smo najdublje rupe srpske stvarnosti sa našim dragim kolegom Zoranom Kesićem! Taman pred novu sezonu @24minutaofficial , seli smo sa Kesićem da protresemo sve: od maratonskog gostovanja predsednika na Informeru, preko bizarnog trejlera Jovane Jeremić koji spaja sahranu i svadbu, do najnovijih predloga zakona koji prete da nas vrate u srednji vek. Šta je to "obljuba bez pristanka", zašto "Beli" čuvaju rupu na nasipu i kako preživeti pripreme za vojnu paradu ako živite na Novom Beogradu? Shop sa novim šoljama i notesima "Spisak postoji":

V časih, ko se cvet naše predstavniške demokracije obklada z »gnoji od človeka« in se primerja s Hitlerjem, razumnega mika, da bi se obrnil na drugo stran in dremal dalje; a kaj ko je ugovor vesti močnejši od predmestne pritlehnosti. Tako se danes sprašujemo: »Kako je mogoče, da so se polizdelki tipa Zvonko Černač pojavili na tržišču?« In še naprej: »Kako je mogoče, da jim je dan privilegij javne besede.« Odgovor smo, presenetljivo, našli pri Mozartu. Vemo, da bi bil za raziskati to temo najprimernejši nenadkriljivi Marjan Jerman, a žal ga ni več med nami – tako moramo v naši skromni oddaji ugrizniti v gnilo jabolko slovenskih medsosedskih odnosov.  Zadnje čase se je namreč med žive meje, veje hrušk, ki segajo čez mejo, barve fasad in vojne dovoznih poti, čiščenja skupnih vhodov, prenove kopalnic in kar je podobnih medsosedskih tragedij, vrinil nov element. Wolfgang Amadeus Mozart. Oziroma otroci, ali pač zreli ljubitelji  glasbe, ki vadijo njegove etude, skladbice, sonatine ali sonate. Bog ne daj koncerte. Kot nam sporočajo v medijih, policija prejema vse več prijav zaradi hrupa, ker sosedje vadijo instrument. Skoraj praviloma gre za klasično glasbo, v mnogih primerih za v glasbenih šolah šolajočo se mladino. In na tem mestu potegnemo črto. Najbolj očitna točka, ki jo samo ošinemo, tako zelo je prezentna, je dejstvo, da je ukvarjanje z lepimi umetnostmi eden zadnjih branikov, ki današnjo mladež še drži na strani razuma. Histerija družbenih omrežij in računalniških iger je po podatkih že dosegla pandemične razsežnosti in mnoge države, ki so pri vzgoji mladine praviloma okretne kot čezoceanska ladja, so začele sprejemati prve ukrepe, da bi zamejile škodljive posledice strmenja v zaslone. Igranje instrumenta oziroma ukvarjanje z glasbo, ki je imela na zgodovino mladinskih gibanj v zadnjih dveh stoletjih neizmeren vpliv, je eno zadnjih sider normalnosti v tem podivjanem svetu. In potem se tem veličastnim mehanizmom, ki so sooblikovali civilizacijo, upre miselnost slovenske soseske. Da hrup, ki prihaja iz sosednjega stanovanja, ali hiše, ali parcele, moti njen mir. Na državo ni računati. Država je nekje v svojem drobovju nekoč spisala zakone o hrupu in njegova svetost decibel je vladar tega vesolja. Ni pomembno, ali gre za Mozarta, za nočno rajanje, ali za mopede pod oknom – usodo velikanov klasične glasbe odrejajo decibeli. Zato ima država po neki bizarni logiki pravico, da ostarelo profesorico klavirja oglobi, ker je igrala Mozarta. V smeri, da bi država zaščitila ljudi, ki se ukvarjajo z glasbo, torej ne moremo naprej. Tako nam ostane le še spekulacija, z mnogo vegave teorije. Gre pa tako. Posameznik v sedemdesetih kvadratih svojega dvosobja zahteva pravico do miru. Do tišine in spokoja. Ker ko je zastavil svojo dušo pri banki, si ni kupil le stanovanja, temveč si je tudi zagotovil popolno izolacijo od vsega ostalega. Razen veselic v istrskem kampu Slovenec v stanovanju noče imeti nobenih stikov s komerkoli in s čimerkoli. Mozart v sosednjem stanovanju je tako neposredna grožnja njegovi osnovni pravici do miru. In ta pravica se nato upre pravici božanskega Wolfganga, da je igran! Zadeva je namreč ta, da so rezultati genialnih umov tista kolesca, ki poganjajo voz civilizacije naprej. Mozartova glasba je rojena za to, da se igra. Ves čas in nihče je nima pravice omejevati. Omejevanje je podobno bedasto, kot če bi omejevali posledice Teslovega genija in bi ostali brez elektrike! Tako imamo spopad na eni strani slovenskega sosedskega hohštapleraja in na drugi strani enega temeljnih gradnikov civilizacije. Zakon, kar nas v končnih posledicah pripelje do anomalij Zvonka Černača, daje prav pravici do zasebnosti, tišine in miru. Za zdaj. Svet bo brez dvoma boljši, ko bodo po zakonu imeli prav glasbeniki, umetniki in šolajoča se mladina; ljubitelji klasične glasbe in ostarele profesorice klavirja. Do takrat pa le še  predlog, ki smo ga našli v mučilnih tehnikah starega Vzhoda. Dajmo ljudi, ki jih moti hrup glasbenih instrumentov, zapreti v popolno tišino. Brez kakršnihkoli dražljajev iz okolja. V takšni tišini se mora človek slej kot prej soočiti s samim sabo. In velika večina nezadovoljnih sosedov bi že po nekaj urah moledovala, naj nekdo v sosednjem prostoru za božjo voljo začne igrati na klavir.

Po več kot dvajsetih letih bomo – kot kaže – vendarle dobili nov zakon o medijih. Državni zbor naj bi namreč zakon na jutrišnji izredni seji dokončno potrdil. Krovni medijski zakon med drugim uvaja državne pomoči za medije. Med ključnimi cilji je tudi pregled nad medijskim lastništvom in omejevanje medijske koncentracije. Predlog novega zakona med drugim prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva. Bodo državne pomoči medijem, ki so na robu preživetja, omogočile nadaljnji obstoj? Ali zakon s prepovedjo sovražnega govora res uvaja cenzuro? Bomo o zakonu o medijih odločali tudi državljani na referendumu? Več o tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Alenka Jeraj, poslanka Slovenske demokratske stranke; dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mojca Zabukovec, Sindikat novinarjev Slovenije. Avtorica oddaje Lucija Dimnik Rikić.

Poslanci so tik pred odhodom na počitnice sprejeli podnebni zakon. Ta predstavlja pravni okvir za boj proti podnebnim spremembam; njegovo besedilo je med javno obravnavo in medresorskimi usklajevanji prestalo številne spremembe, tako da zdaj predstavlja kompromis, ki mu okoljevarstveniki očitajo izgubo prvotnega naboja in ambicioznosti. Zakon uvaja tudi širitev evropske sheme trgovanja s kuponi na promet in stavbe, ki začne veljati čez leto in pol, pri čemer so številna vprašanja še odprta. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andrej Gnezda, generalni direktor direktorata za podnebne politike, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Aljoša Petek, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja; Antonija Božič Cerar, direktorica službe za okolje, podnebje in energijo na Gospodarski zbornici Slovenije. Avtorica Erna Strniša.

Po tridesetih letih in trinajstih novelah starega zakona danes začenja veljati nov zakon o visokem šolstvu. Glavni novosti sta nov način financiranja visokega šolstva in daljše obdobje sklepanja pogodb o financiranju. Rektorska konferenca je zadovoljna, Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov ni. Drugi poudarki oddaje: Kritikam izraelskega načrta za zasedbo mesta Gaza sledil sklic Varnostnega sveta. Znana čas in kraj srečanja ameriškega in ruskega predsednika. Slovenski košarkarji niz pripravljalnih tekem začeli s porazom.