Komentar spletnega portala casnik.si

V teh dneh se veselimo in praznujemo slovensko državnost, ki se je rodila v milostnih časih pred triintridesetimi leti. Avtorica razmišlja o moči dobrotnosti in skritih kapacitetah, ki jih lahko razvijemo v težkih časih. Odkrijte z nami, kako lahko vsak izmed nas prispeva k boljši prihodnosti in zdravi Sloveniji.

Avtor kritizira sedanjo oblast zaradi ohranjanja komunističnih laži, zlorabe demokracije in gospodarskega izkoriščanja. Poudarja pomen krščanskih načel in potrebo po spravi ter ozdravitvi narodnih travm. Dokumenti in pričevanja razkrivajo zločine slovenskih partijskih veljakov med in po drugi svetovni vojni. Juhant poziva k sodelovanju in spravi za boljšo prihodnost Slovenije. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tej strani.

Ne seveda na referendumih, na katerih so slovenski volivci znova izkazali neskončno naivnost in otopelost pri razumevanju moralno-etičnih vprašanj, ampak na evropskih volitvah, na katerih je prišlo do očitnega zasuka v desno.

Avtor se je poglobil v vznemirljivo temo, ki se dotika vprašanja zaupanja in zasebnosti na visokih ravneh cerkvene hierarhije. Razpravlja o incidentu, kjer so besede papeža Frančiška, izrečene za zaprtimi vrati, nenadoma postale javne. Raziskal je, kako je to mogoče, kdo je odgovoren in kaj to pomeni za zaupanje vernikov v cerkveno vodstvo.

Avtor raziskuje trk dveh svetov: vere in sodobne kulture. Sooča se z izzivi, ki jih prinaša vzgoja otroka v sodobnem svetu, hkrati pa skuša ohraniti svoja verska prepričanja in vrednote. Ta dinamika med starimi tradicijami in novimi družbenimi normami ustvarja zanimivo in poglobljeno razpravo, ki je osrednja tema našega podkasta. Pridružite se nam, ko se potopimo v avtorjevo iskreno pripoved o prvem svetem obhajilu sina, osebnih prepričanjih in izzivih, s katerimi se srečuje kot starš v hitro spreminjajočem se svetu. Ne zamudite te priložnosti, da slišite zgodbo, ki odmeva z močjo in upanjem.

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

Komentator opisuje, kako avtoritarni režimi zlorabljajo ambiciozne posameznike in jih postavljajo na oblastne pozicije, čeprav ti za to nimajo sposobnosti. V tem okolju enoumja, ki na zunaj propagira svobodo, ni prostora za logiko in zdravo pamet. Izpostavlja razliko med realnostjo “svobode” z vidika ruralnega Slovenca in slike urbanega aktivista. Opozarja tudi na vpliv medijev, ki spreminjajo vrednote in navajajo ljudi na nizka pričakovanja z lepo zapakiranimi lažmi. Kritizira dvoličnost v promociji splava in evtanazije ter opisuje, kako aktivisti ne prispevajo k blaginji družbe, ampak so podaljšana roka lobijev in ustvarjalcev kaosa.

Avtor razpravlja o naraščajoči politični polarizaciji v Sloveniji in nevarnostih ideološkega radikalizma. Opozarja na zgodovinske vzorce in politične projekcije, ki oblikujejo sodobno družbeno klimo, ter poudarja pomen svobodnega mišljenja in kritične distance. Ta poglobljen vpogled vpliva na razumevanje slovenske politične krajine in spodbuja k dialogu o tem, kako se družba lahko sooči z izzivi radikalizma in politične polarizacije.

Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.

Pucelj razkriva zgodbo umora prisilnih delavcev ob koncu vojne. Opozarja na pomen obsodbe preteklih zločinov za boljšo prihodnost in kritizira medijsko obravnavo preteklosti ter sedanjosti v Sloveniji.

Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.

Andrej Tomelj raziskuje provokativno perspektivo o zelenem prehodu, ki ga primerja z alkimijo in perpetuum mobile preteklosti. Avtor izpostavlja skeptičen pogled na trenutne politike zelenega prehoda in brezogljične družbe, poudarja nevarnosti, ki jih te politike predstavljajo za Evropo, in opozarja na paradoksalno zanašanje na nezanesljive obnovljive vire. Pridružite se g. Tomelju, ki je pod drobnogled vzel to kompleksno in deljeno temo, ter odkrijte, kako se zgodovinske lekcije in sodobni izzivi prepletajo v naših prizadevanjih za boljši jutri. Poslušajte, da razširite svoje obzorje. Komentar si lahko tudi preberete na Časnik.si.

Avtorica se sprašuje, kdo stoji v ozadju in kdo je finančno podprl nastop Nike Kovač, ki jo imenuje največja slovenska neokomunistična in feministična političarka, med podeljevanjem oskarjev v Hollywoodu. To je bila po besedah avtorice komentarja propaganda pred volitvami v EU na najvišjem nivoju. Med drugim zapiše še, da Niko Kovač ne zanima veliko število revnih slovenskih otrok, ona se zaletava samo v še nerojene. Ona je plačana samo za čim uspešnejše zmage nad še nerojenimi otroki. Več⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Težko je razumeti, kaj se je zgodilo temu narodu, da je postal brezbrižen do razpada sistema in veljavnih vrednot. Že običajni ljudje vidimo, da je oblast brez vsake vizije in da je ves teater namenjen samo ropanju države. Aktivizem je postal dobra tržna niša za mnoge posameznike, ki v normalnem demokratičnem in tržnem okolju ne bi nikoli uspeli. Pri nas pa aktivisti upravljajo z državo. Glavni cilj aktivistov je, da vzbujajo pozornost, tako pač deluje marketing. Problem je, ker svoje ideje prodajajo samo enemu kupcu, državi, in ker so popolnoma razvrednotili pošteno delo.

Očitno je verovanje v transcendentno ena izmed ključnih lastnosti ljudi, da smo se oblikovali kot humana razmišljujoča in socialno organizirana bitja na zemeljski obli. Da v nekaj verjamemo, je očitno osebnostna lastnost. Tudi to, da v nič ne verujemo (izgubimo vero v obče vrednote), je neke vrste verovanje. Osebnostnih lastnosti pa ne moremo kar izgubiti ali jih zanemariti, ker je to v našem genskem zapisu. Sama oblika verovanja ali to, v kaj verujemo, pa je sociološka zadeva. Osebnostne lastnosti se ne spreminjajo (lahko se samo na nekako skrijejo), medtem ko se vrednote in verovanja oblikujejo v socialnem okolju in se s časom lahko spreminjajo.

Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.

Z včerajšnjim dnem so zdravniki preklicali soglasja za nadurno delo. Za ta korak se je po oceni Fidesa odločila približno polovica zdravnikov. V praksi pa to pomeni, da ne bodo delali več kot 48 ur tedensko in več kot 16 ur neprekinjeno. Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.

Peter Hribar si na svoj način prizadeva pomiriti sprte duhove v Sloveniji zaradi krivic, ki jih je povzročila komunistična revolucija. On zastopa stališče, da vzrok za večni spor ni le nepripravljenost ostankov komunistične nomenklature priznati zločine nad Slovenci in Slovenkami med in po okupaciji, ki so bili posledica komunistične revolucije. Po njegovem bi morale tudi žrtve pokazati večjo pripravljenost narediti prvi korak proti storilcem s tem, da jim velikodušno odpustijo njihove zločine. S tem bi jih moralno razorožili in bi, kot žrtve, slavili zmago nad zločinci in tako uspešno pripeljali sprte strani do sprave. Vsekakor pa ostane odprto vprašanje, kaj mislijo o tem storilci oziroma zagovorniki zločinov. Bi takšen postopek občutili kot neko plemenito gesto s strani žrtev ali bi to izkoristili zopet za relativiranje svojih zločinov?Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.

Gregor Bezenšek ml. razpravlja o kontroverznem predlogu spremembe zakonodaje, ki bi odvzela pravico do sofinanciranja obiskovanja vrtca otrokom v zasebnih vrtcih. Avtor izraža močno nasprotovanje tej ideji, opisuje jo kot diskriminatorno, nepravično in protiustavno. Poudarja, da bi takšna sprememba povzročila razlike v obravnavanju otrok, omejila svobodo izbire staršev in vodila v družbeni elitizem. Iniciativa staršev otrok v zasebnih vrtcih izraža pripravljenost boriti se proti tem spremembam, vključno s pravnimi sredstvi in protesti.

Avtor raziskuje pretresljivo in provokativno temo: Dražgoška bitka in njene dolgotrajne posledice. Ta komentar osvetljuje tragične dogodke v vasi Dražgoše med drugo svetovno vojno, ko so bili mnogi vaščani, vključno z otroki, ženskami in starci, žrtve nemške okupacijske sile. Mihelič analizira kontroverzno odločitev partizanskega vodstva, ki je Dražgoše izbralo za obrambno točko, kljub jasnemu tveganju za civiliste. Razpravlja o moralnih dilemah, pomanjkanju empatije in odgovornosti, ki so zaznamovali ta dogodek, in razmišlja, kako se te teme odražajo v sodobni slovenski družbi. Poslušajte, kako Mihelič komentira vpliv teh dogodkov na nacionalno zgodovino, vrednote in identiteto, ter razkriva dvoličnost in protislovja, ki obdajajo spomin na Dražgoško bitko.

Avtor kritizira vladajoče politike, povezavo s Cerkvijo in vpliv ekstremne levice. Minister Mesec in župan sta tarči kritik, predsednica Republike pa ne izpolnjuje obljub. Upa, da se ne bodo ponovili določeni vzorci preteklosti.

V današnji epizodi govorimo o želenem okolju in družbi. Želimo si več zaupanja, sodelovanja in vzajemnega spoštovanja. Potrebujemo organizacijo usmerjeno v sodelovanje, namesto apatičnosti in nemotiviranosti. Prizadevajmo si za rast skozi drugačnost pogledov in priznavanje dosežkov drugih. Skupaj ustvarimo boljše okolje za prihodnost.

Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.

Tine Rutar izpostavlja percepcijo dvojnih meril v Sloveniji, primerjajoč medijski in politični odziv na zažiganje mavrične zastave in vandaliziranje zastavic, ki so simbolizirale nerojene otroke. Komentar obravnava pomanjkanje enakopravnega obravnavanja različnih družbenih vprašanj, s posebnim poudarkom na temah LGBT pravic in svetosti življenja. Poslušajte podkast za podrobnejši vpogled v to, kako se v Sloveniji soočamo s tematiko dvojnih meril.

Kot kaže, se v Sloveniji kuha še en nov politični obraz. Morda si bo Anže Logar še pred izidom tega besedila premislil s svojo platformo in se vrnil pod okrilje stranke, ki ji pripada. Glede na to, kako mečka z razkritjem svoje namere, da bo »šel na svoje«, to ne bi bilo nepričakovano. Kadar gospod Logar spregovori v javnosti, govori vedno premišljeno in nikoli zaletavo. Bilo bi res neumno, če bi se pridružil vrsti političnih nedonošenčkov, ki smo jih v Sloveniji imenovali novi obrazi in so mnogi med njimi za krajši čas postali celo predsedniki vlade. Izbira novih obrazov spominja na imenovanje županov v Butalah. Butalski župan postane tisti kandidat, kateremu zleze v brado občinska uš, imenovana Šprinca Marogla. Celoten komentar si lahko preberete na spletnem poratalu Časnik.si.

Ravno med molžo krav vstopi v naš hlev približno 10 let star fantič iz mesta. Začudeno pogleda, kaj se dogaja, potem pa zgroženo pripomni: »Kaj vi pijete mleko od teh usranih krav?« Brat, ki je z močnimi rokami stiskal kravje seske, da je se je mleko v golidi kar penilo, je odgovoril: »Kaj vi pijete ptičje mleko? Ali vrabce molzete?« Dečko se je tiho izmuznil iz hleva in verjetno je tuhtal, kakšno je ptičje mleko in kako se molze vrabce. Mestni otrok pa tudi odrasli človek, ki nikoli ni vstopil v hlev, morda ne ve, kako se iz krav pridobi mleko, pa ga to tudi ne zanima. Ko tu in tam hodi po deželi in naleti na kmeta, ki kida gnoj, in mu ta neprijetno zasmrdi, je njegov predsodek zapečen za vse življenje. Kmet je samo še psovka, ko pa hoče o tem še kaj reči, bo zaničljivo pripomnil: “Ti ruralci …”Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.

Tokrat prim. Janez Remškar, dr. med., govori o stanju zdravstva v Sloveniji, pri čemer izraža razočaranje nad politiki in njihovimi obljubami ter poudarja težave s čakalnimi dobami in pomanjkanjem jasnih navodil za družinske zdravnike. Dotika se tudi kakovosti, varnosti in potrebe po redefiniciji zdravstvenega zavarovanja. Celoten komentar je dostopen tukaj.

Avtor raziskuje kompleksno in kontroverzno temo gradnje kanalizacijskega cevovoda v Ljubljani, ki prečka ključno vodovarstveno območje mesta. Ta projekt je opisan kot največja in najnevarnejša strateška ekološka bomba, ki bi lahko, v primeru nesreče ali sabotaže, povzročila resne posledice za oskrbo s pitno vodo v Ljubljani. Jemec podrobno obravnava vprašanja politične moči, samovolje in (ne)svobode govora ter obveščanja v kontekstu tega projekta. Odkrili boste različne perspektive in pomisleke povezane s tem ekološko in politično spornim projektom, ki močno vpliva na slovensko družbo in demokracijo.

V tokratnem komentarju avtor s pretanjeno ostrino obravnava politično klimo v Sloveniji, s posebnim poudarkom na kontroverznih ravnanjih sedanje vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Kindlhofer se, z razkrivanjem pričanj nekdanje ministrice in direktorja policije, potaplja v vprašanja čistk znotraj policije in vpliva na javne medije, vzporejajoč trenutne dogodke z zgodovinskimi obdobji avtokratskih režimov. S poglobljenim razmislekom o posledicah takih dejanj na demokratično družbo, avtor poziva k razmisleku o vrednotah, ki jih častijo demokrati in posledicah, ki bi jih takšno vodenje lahko imelo za varnost in politično stabilnost države. Kindlhoferjeva perspektiva je še posebej relevantna za mlajše generacije, ki niso izkusile enoumja, in jih poziva, da cenijo in zaščitijo demokratične dosežke. Poslušajte to provokativno in premišljeno epizodo za vpogled v trenutne politične izzive in za razumevanje pomena demokratičnega angažmaja v sodobni Sloveniji.

V Ljubljani so ob prenovljenem centru Rog, ki izgleda bistveno bolje kot pred prenovo, danes odkrili spomenik izbrisanim v parku, ki so ga poimenovali Park izbrisanih. Spomenik je v obliki napol zakopane črke Ć v pisavi Times New Roman, ki jo avtorji spomenika predstavljajo kot pisavo takratnih birokratskih dokumentov, ki so povzročali trpljenje. Mimogrede me spreleti, koliko spomenikov s to pisavo bomo še postavili, glede na raznovrstnost in številčnost žrtev naše birokracije?Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.

Biti predsednik države ni lahko. Pri Slovencih zaradi mladosti države še toliko težje. Minimum pričakovanja je, da državni suveren pozna narodno zgodovino, ki vključuje tudi položaj slovenskih manjšin v tujini. Oni so del naroda in vsi smo matica!

Pred petkovo prvo javno molitvijo rožnega venca v središču Ljubljane v organizaciji Katoliške mladine avtor razmišlja o pomenu molitve rožnega venca, pomenu molitve na javnih mestih in javnem pričevanju o Jezusu in Mariji. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

Podpisani predstavniki slovenske civilne družbe v imenu članov, plačnikov RTV prispevka, protestiramo zoper politični kadrovski cunami, s katerim vladajoča politika po svojih nameščencih v organih RTV Slovenija izničuje še zadnje sledi pluralnosti javnega zavoda, ki bi moral biti v službi vseh Slovencev.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.

Ste tudi vi zaskrbljeni zaradi trenutnega političnega in gospodarskega stanja v Sloveniji? V tokratnem komentarju se bomo potopili v globine avtorjevih misli, ki razpravljajo o naraščajočih izzivih, s katerimi se sooča naša država. Slišali boste kritičen pogled na delovanje vlade s poudarkom na porabi sredstev za pomoč ljudem po poplavah in konkreten predlog, kako bi se lahko izognili pastem, ki pretijo. Ta epizoda vam bo razkrila osupljive vpoglede v politično dogajanje in izzive, s katerimi se soočamo vsi. Ne zamudite priložnosti, da bolje razumete stanje naše države.

Ste se kdaj vprašali, kdo res vlada državi - vlada ali finančni sektor? Zakaj se banke dvigajo nad državljane in kako politika vpliva na to dinamiko? V tokratnem komentarju dr. Granda razmišlja:Zakaj je vlada odločila obdavčiti banke na poseben način in kaj to pomeni za vasKako je finančna oligarhija povezana z aktualno politikoKaj pomeni varuhi demokracije in zakaj njihov glas ni vedno v dobrobit državljanovAli je možno uravnotežiti kapitalizem in krščanske vrednote v politikiNe zamudite razmisleka o tem, kako bančništvo in politika oblikujeta našo družbo na načine, ki jih morda niti ne opazite.

Vstopite v svet političnega kaosa, amaterizma in neustavljivega nastopaštva na Balkanu in poslušajte, kako se naši politiki spopadajo z izzivi, ki presegajo njihovo razumevanje, in zakaj so njihove poteze sramotno neprimerne. Odkrijte, kako se denar za obnovo po poplavah spravlja v skrivnostno SID banko, in kaj to pomeni za politično razpravo v Sloveniji. Poglobite se v vlogo civilne zaščite, prostovoljcev in tujine v času krize, ter razmislite o pomanjkanju blagovnih rezerv in preveč birokracije. Prisluhnite zanimivim pogledom v tokratnem podkastu.

To kar dobrega opusti in slabega stori, niso več začetniške napake, v komentarju na Časnik.si piše Andrej Tomelj.