Podcasts about visoki

Vročinski val in precejšnje pomanjkanje padavin sta močno izsušila tla. To je v večini države požarno ogroženost dvignilo na visoko, v delih Primorske pa celo na zelo visoko raven, kar zahteva dodatno pozornost pristojnih služb. Druge teme: - Vlada čaka na odobritev Bruslja, da bi trošarine na gorivo znižala pod dovoljeno mejo. - Strmoglavljenje ruske rakete na Poljskem izzvalo močne kritike med zahodnimi zaveznicami. - UEFA pripravljena bojkotirati Fifina tekmovanja, če bo ta zasebnikom prodala svoje deleže.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice je v izrazil globoko obžalovanje zaradi sprejetja nove uredbe Evropske unije o vračanju, ki omogoča hitre deportacije migrantov in prosilcev za azil iz 27-članskega bloka. V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, ste slišali še novice iz tujine, in sicer kako so v nekaterih državah praznovali svetovni dan begunca in o obiska papeža Leona XIV. na Lampedusi.

Pred skorajšnjim koncem šolskega leta smo tokratni oddaji Modrost v očeh gostili nekdanjo učiteljico Marijo Marinč, ki je nedavno dopolnila 100 let. Je pravi zgled vitalnosti, delavnosti in aktivnega življenja v visoki starosti.

Kako izgnanstvo zaznamuje življenja mnogih Palestincev in zakaj je povezanost z zemljo za tiste, ki so bili z nje pregnani, temelj njihove identitete? O tem in o svoji izkušnji obiska Gaze v času genocida se z eno najbolj branih in pronicljivih sodobnih palestinskih pisateljic, Susan Abulhawa (1970), avtorico romana Jutra v Dženinu (prevedla Lili Potpara, Cankarjeva založba, 2023), pogovarja Petra Meterc. Bere Eva Longyka Marušič, ton in montaža Liam Samsa. Fotografija: Petra Meterc, RTV SLO

Visoki predstavnik za Bosnu i Hercegovinu, njemački političar Christian Schmidt je najavio ostavku. Sada se najviše špekulira o tome što je predstavnika međunarodne zajednice u BiH navelo na ovaj korak. Nenad Kreizer razgovara s novinarom i političkim analitičarem Seadom Numanovićem i reporterom Amirom Sužnjem o razlozima odlaska Christiana Schmidta i o budućnosti funkcije Visokog predstavnika u BiH. Von Nenad Kreizer.

Državni zbor nadaljuje izredno sejo, namenjeno razvpitemu interventnemu zakonu za razvoj Slovenije, ki je razdelil politiko, socialne partnerje in interesne skupine. Poslanske skupine so napovedale za skoraj 7 ur razprave, ta pa se za zdaj vrti okrog že slišanih argumentov. Poslanci tako glede posameznih ukrepov kot nujnosti, razvojnosti in fiskalnih učinkov zakona ostajajo na nasprotnih bregovih. V oddaji tudi o tem: - Gospodarska zbornica kljub lanski visoki rasti dobička podjetij svari pred upadanjem rasti BDP-ja. - Visoki predstavnik Christian Schmidt zapušča Bosno in Hercegovino, med razlogi morda ameriški pritiski. - Padavine po pričakovanjih ne bodo povsem odpravile suše, v Pomurju do tretjine manj pridelka.

Varnostni svet Združenih narodov naj bi prav zdaj začel razpravo o razmerah na Bližnjem vzhodu. Iz Irana poročajo o več kot 200 smrtnih žrtvah izraelskih in ameriških napadov, ubitih naj bi bilo več visokih predstavnikov države. Po navedbah ameriških in izraelskih medijev naj bi bil med njimi tudi ajatola Ali Hamenej, a Iran to zavrača. Iranske sile nadaljujejo povračilne napade na več držav Bližnjega vzhoda, v katerih so ameriška vojaška oporišča, pa tudi na Izrael. Vse strani napovedujejo okrepitev napadov, ki naj bi trajali več dni.

Send us a textU ovoj epizodi podkasta Mentalni nudista, govorimo o visokim standardima: da li su oni problem ili znak dobrog prosuđivanja. Takođe, dajem primjere svojih visokih standarda i njihovog uticaja na moj život.Upis na NLP Practitioner je u toku. Sve informacije: https://martinadjokic.com/edukacija/nlp-practitioner/

U ovom podcast specijalu ugostila sam izuzetnu ženu, Mirelu Anić, koja je mnogo više od stručne kineziologinje; ona je vizionarska poduzetnica koja stoji iza renomiranog centra Body and Mind. Kroz naš razgovor istražujemo kako je izgledala njena poslovna transformacija od entuzijastičnog trenera do lidera velikog tima, pri čemu je personalizirani pristup svakom klijentu ostao neupitan temelj na kojem je gradila brend posljednjih 28 godina. Mirela nam otkriva kako je uspjela zadržati strast i kvalitetu unatoč širenju poslovanja te zašto smatra da biznis mora biti odraz naše duše i autentičnosti, a ne samo izvor prihoda.Iskreno smo razgovarale o tome koji su izazovi pratili njen put, od financijskih nesigurnosti do upravljanja ljudima, te zašto je kontinuirani osobni razvoj apsolutni preduvjet za svaki održivi poslovni uspjeh. Dotakle smo se i teme koja muči mnoge kreatore na tržištu, a to je plagiranje, gdje Mirela dijeli svoju inspirativnu perspektivu djelovanja iz mira umjesto iz ega. Saznat ćete i koja je njena jedinstvena filozofija vođenja poslovanja, temeljena na odabiru ljubavi naspram straha, te kako hrabrost da ostanemo svoji dugoročno donosi rezultate koje nitko ne može kopirati.Teme obrađene u epizodi:Tranzicija iz "radnika" u “vlasnika"Kako se nositi s plagiranjem i kopiranjem tvog radaJe li suludo ulagati u znanje bez garancije povrataLjubav ili strah: Jedino pitanje koje moraš postaviti kod vođenja timaBiznis stagnira? Provjeri svoja uvjerenjaPridruži se newsletter zajednici ako želiš redovno primati sadržaj o biznis mindsetu :https://saraperanic.com/besplatni-resursi/

Sveikatos apsaugos ministerija peržiūrėjo, sugriežtino ir patvirtino naujus reikalavimus sveikatos priežiūros įstaigoms kaip jos privalo pasirengti ir planuoti savo veiksmus ekstremaliose situacijose masinių nelaimių, teroristinių išpuolių ar karo atvejais. Kiekviena įstaiga savo pasirengimą reaguoti į tokias situacijas privalo suplanuoti ir aprašyti ekstremalių situacijų valdymo planuose, suderinti šiuos planus su savivaldybių administracijomis ir Ekstremalių sveikatai situacijų centru. Visos sveikatos priežiūros įstaigos tokius planus privalo pateikti Ekstremalių sveikatai situacijų centrui iki 2026 m. vasario 15 d. Kaip veiks ir ką duos ligoninių ekstremalių situacijų valdymo planai, ar tai netaps tik dar vienu formalumu? Pokalbis su advokatų kontoros WIDEN vyresniuoju teisininku, advokatu, medicinos teisės ekspertu Dariumi Pauliku.Sudarant preliminariąją pirkimo sutartį, dažnai reikalaujama, kad būtų atliktas dalinis išankstinis apmokėjimas. Visokių pavadinimų tokiems apmokėjimams naudojama – tai vadinama ir avansu, ir rankpinigiais, ir užstatu. Kada jį patartina mokėti, kada ne, ir koks tokio mokėjimo likimas pirkėjui ar pardavėjui persigalvojus? Komentuoja advokatų profesinės bendrijos „Noewe Legal“ teisininkas advokato padėjėjas Lukas Seržantas.Jau visai netrukus – lapkričio pabaigoje – atkeliaus visame pasaulyje kylanti apsipirkimų karštinė žinoma kaip „Juodasis penktadienis“. Tai diena, kai įvairiose prekybos vietose siūlomos itin viliojančios nuolaidos, o pirkėjai ieško geriausių pasiūlymų tiek fizinėse, tiek interneto parduotuvėse. Nors „Juodasis penktadienis“ labai traukia ypatingomis nuolaidomis ir pasiūlymais, perspėjama, kad vartotojai privalo būti atsargūs ir išmanyti tam tikrus teisės aspektus, kad nepakliūtų į apgaulės ar nesaugių apsipirkimų pinkles. Kas žinotina, kad po „Juodojo penktadienio” apsipirkimo netektų gailėtis? Pataria Lietuvos jaunųjų advokatų asociacijos valdybos narė, advokato padėjėja, mediatorė Eglė Šiugždinytė.Ved. Artūras Matusas

Gospodarsko sodelovanje med državama je v ospredju obiska francoskega predsednika Emmanuela Macrona pri nas. Macron je izrazil željo, da bi Francija postala strateška partnerica Slovenije, tudi na področju jedrske energije. Po mnenju premierja Roberta Goloba bo to pozitivno pri graditvi drugega bloka krške nuklearke. Ostali poudarki oddaje: Visoki ameriški predstavniki v Izraelu skušajo preprečiti propad krhkega premirja v Gazi Nekdanji francoski predsednik Sarkozy začel prestajati zaporno kazen; vztraja, da je nedolžen Ob svetovnem dnevu jabolk opozorila, da je samooskrba z njimi vse slabša, tudi zaradi neugodnega vremena

Vyriausybė pritarė 2026 metų biudžeto projektui ir teiks jį Seimui. Aiškėja kiek lėšų kitąmet planuojama skirti svarbiausioms sritims – pensijoms, išmokoms ir algoms didinti. Labiausiai laukta planų gynybos biudžetui. Visokių svarstymų kilo, kai dalis visuomenininkų išsakė nuogąstavimus, jog gynybai gali būti numatyta mažiau lėšų nei žadėta.Socialdemokratai įtaria, kad Krašto apsaugos ministrė Dovilė Šakalienė įvykdė informacinę ataką prieš premjerę Inga Ruginienę ir Vyriausybę. Kaip skelbia LRT portalas, prieš porą dienų Krašto apsaugos ministerijoje įvyko neoficialus gynybos biudžeto pristatymas, kurio metu visuomenininkams ir žurnalistams pateikta informacija apie tai, kad neva kitąmet gynybai bus skiriama mažiau nei buvo įsipareigota. Apie tai anonimiškai kalbančių socialdemokratų manymu, taip galėjo būti daromas spaudimas premjerei, siekiant didesnio finansavimo gynybai. Ministrė sako, kad įvyko nesusipratimas.Prezidento patarėjas Deividas Matulionis sako, kad artėjant Europos Sąjungos Migracijos pakto įsigaliojimui, Lietuva ketina nepriimti jai priskirtų daugiau nei pusantro šimto į ES patekusių migrantų, o susimokėti 3,16 mln. eurų solidarumo įnašą.Transporto kompetencijų agentūra skelbia, kad Lietuvos keliuose daugėja žuvusiųjų, sužeistųjų ir pačių eismo įvykių. Taip pat šiandien „Via Lietuva“ iniciatyva Lietuvoje minima Atšvaitų diena, kurios tikslas – priminti visuomenei apie atšvaitų naudojimo svarbą siekiant apsisaugoti nuo nelaimių keliuose.Šiandien pristatytas 2027-ais metais Lietuvoje vyksiantis Europos moterų krepšinio čempionatas. Jis mūsų šalyje bus organizuojamas pirmą kartą istorijoje.Ved. Agnė Skamarakaitė

Poljski intelektualec Stanisław Lem (1921-2006) ni pisal le znanstvenofantastičnih besedil temveč tudi recenzije izmišljenih besedil izmišljenih avtorjev o obstoječih izzivih. Vendar pa to niso le recenzije, ampak prostor in priložnost za miselne eksperimente. Takšna je tudi Provokacija. Prvič je izšla l. 1980 in je pravzaprav Lemova obravnava vprašanja holokavsta in travmatične izkušnje vojne med mladostjo v Lvovu. Te teme se je v svojih delih večkrat dotaknil, morda najočitneje v romanih Gospodov glas, Visoki grad, Prigode pilota Pirxa. Provokacija je zanimiva tudi danes, v času post-resničnosti, stopnjevanja vojn in nasilja in umikanja in zanikanja človečnosti in človeškosti pred militarizacijo – in razvrednotenjem – svobode, človekovih pravic in skrbi za drugega. O pravkar izdanem prevodu tega besedila pri Založbi ZRC SAZU v zbirki Pamfleti in njegovi analizi holokavsta je spregovoril pisec spremne besede dr. Martin Pogačar z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. V pogovoru smo skušali odgovoriti na vprašanje: Zakaj je »nikoli več!« po 2. sv. vojni vedno bolj »še vedno!« FOTO: Kje so razlogi za industrijski pomor ljudi v 20. stoletju v organizaciji nemške države ? VIR: https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/photo/deportation-to-belzec

V Sloveniji ima pesnjenje ne le tradicijo, temveč tudi konstitutivno vlogo. A žal zadnje čase Slovenci pesnike odrivamo na rob družbe. Ne le, da kultura postaja v pogojih podivjanega potrošništva odvečna, skoraj stigmatizirana dejavnost, vse več naših sodržavljanov postaja neobčutljivih za njeno vlogo v družbi. Drži pa tudi ugotovitev, da je pesniška pokrajina v Sloveniji hermetična in od imenitnih pesnikov preteklosti, ki se niso upali javno izpostaviti, hkrati pa so bili mojstri svojega poklica, ni ostalo dosti. Eden zadnjih resničnih bardov generacije, ki je dala ton petdesetim, šestdesetim in sedemdesetim letom, je mariborski pesnik Andrej Brvar. Ne le kot sopotnik, temveč kot dejaven opazovalec najslavnejših časov modernistične slovenske poezije, je tudi prejemnik najvišjih pesniških in priznanj za delo na področju umetnosti pri nas. Ob svoji osemdesetletnici je povabil zainteresirano javnost in nekaj najbližjih, da se mu pridružijo na sprehodu skozi mesto Maribor. Mesto, ki ni le njegov kraj bivanja, temveč pogost subjekt njegovih premišljan in njegove poezije.

Visoki predstavnik odlučio da se dug prema Viaductu plaća putarinama koje pripadaju RS. Na Kosovu uhapšen policajac zbog sumnje na špijunažu. Kina najavljuje vojnu obuku sa Srbijom. Meštani u blizini Tuzle protiv skladištenja 60 miliona kubika gasa u starom rudniku soli.

Tudi danes se nadaljujejo medsebojni napadi med Izraelom in Iranom, ki so v minulih dneh na obeh straneh zahtevali več deset življenj. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Tuerk je ob tem izrazil zaskrbljenost in pozval k zaščiti civilistov. Kot je dejal, se pridružuje vsem, ki pozivajo k umiritvi napetosti in nujnim diplomatskim pogajanjem, da bi končali te napade in našli pot naprej. Drugi poudarki: - Tudi Simon Savšek brez potrebne podpore koalicije za guvernersko funkcijo. - Vzrok zastrupitev psov in mačk ob Bohinjskem jezeru še ni znan. - Štrekljeva nagrada za ohranjanje ljudskega blaga v pesmi in besedi Moniki Kropej Telban.

Športne navdušence je razveselila novica, da bo Slovenija vnovič gostila evropsko prvenstvo v košarki, tokrat sicer samo skupinski del. Eurobasket se bo v Ljubljano vrnil leta 2029, boji najboljših reprezentanc stare celine bodo takrat potekali še v Estoniji, Grčiji in Španiji. Drugi poudarki oddaje: Za lakoto je v Gazi v nekaj dneh umrlo 29 ljudi. 100-milijonska dokapitalizacija Stanovanjskega sklada. Visoki obletnici mariborske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.

Visoki predstavnik Christian Schmidt predstavio izvještaj o stanju u Bosni i Hercegovini. SIPA dostavila izvještaj Tužilaštvu BiH o pokušaju hapšenja Dodika, a protiv pripadnika državne policije SIPA-e zbog pokušaja privođenja Dodika krivična prijava u RS-u. Friedrich Merz novi njemački kancelar.

Visoki predstavnik u BiH obustavio izdvajanja iz budžeta za SNSD i Ujedinjenu Srpsku. Zbog izbjegavanja eventualnog sukoba, poslan manji broj policajaca za hapšenje Dodika, saopštila je SIPA. Zašto su Podgorica i Priština osudili izjave poglavara Srpske pravoslavne crkve tokom sastanka s Putinom.

Močna kakor smrt je ljubezen, odmeva v svetopisemski Visoki pesmi. Besedilo, ki si ga pogosto izberejo mladoporočenci pri cerkveni poroki kot potrditev tega, za kar se odločajo. Ljubezen mi je vse razodela je naslov poezije Karla Wojtyle, ki si je kot papež nadel ime Janez Pavel II. in se mu danes priporočamo kot svetniku. Ljubezen je čustvo, ki ga v sebi nosijo poročeni in celibaterji, razvezani in osamljeni, vsi, nekateri pravijo, da tudi živali – že iz predkrščanske dobe je znan praznik gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo. Lady Gaga, ena največjih pop zvezdnic 21. stoletja, je izjavila, da je bil njen največji strah v življenju, da bi ostala sama. Po koncertih in predstavah, kjer so se je ljudje dotikali, se z njo rokovali, pogovarjali, se je domov vračala in ostajala sama. Najsrečnejša je postala, ko je našla ljubezen svojega življenja. Obstajajo različne vrste ljubezni in morda najbolj nedolžna, najbolj zastonjska in tudi najdlje trajajoča je materinska ljubezen, po kateri hrepenijo otroci. Pomislimo samo na dečka Serjožo iz Tolstojeve Ane Karenine. Očetu in njegovi prijateljici, ki sta mu sporočila, da je mati umrla, ni verjel. Na sprehodih po parkih Petrograda se je zaziral v ženske obraze in v njih iskal enega samega – obraz svoje matere, ki se mu je na deveti rojstni dan kot sonce zasvetil, ko se je prebudil iz sna. Resnično je stala pred njim – njegova mati, ki mu je bila vse. Krščanskih cerkva, največjih svetovnih galerij ali pa številnih zasebnih stanovanj si skorajda ni za zamisliti brez ikonične slike Marije z Detetom. Botticelli, Caravaggio, Raphael pa tudi Leopold Layer z Brezij na Gorenjskem – vsem je skupna milostna podoba Marije z otrokom, ki se prižema k njenemu obrazu, prsim ali pa nogam. Michelangelo pa s svojo Pietà iz kararskega marmorja v baziliki Sv. Petra v Vatikanu pokaže še na eno, morda najtežjo podobo iz življenja: ko mati v naročju drži mrtvega sina. Prizor, ki je v postnem času živo navzoč ob premišljevanju križevega pota. Mati je poslanstvo, ki ne pozna upokojitve. To je beseda, ki je v vseh slovarjih napisana z zlatimi črkami. Hvaležni jim moramo biti, materam, ki so nas rodile v svet, ki so v prečutih nočeh in še velikokrat pozneje dajale prednost življenju otroka in sebe zatajevale. Vsem njim naj velja čestitka za materinski dan.

Visoki računi za struju prisilili su obje glavne stranke da se odlučno uhvate u energetsku tranziciju Australije, nudeći dva potpuno različita pristupa za smanjenje cijena i postizanje cilja neto nule stope emisija. Koalicija predlaže uvođenje nuklearne energije, uključujući izgradnju dva reaktora u regionalnom Queenslandu. SBS je posjetio regionalni Queensland kako bi saznao kako je prihvaćen prijedlog Koalicije.

Odzivi na podnebni dogovor, ki so ga pogajalci na vrhu v Bakuju dosegli po podaljških, so pričakovano različni. Evropska unija in Združene države ga pozdravljajo, kritične pa so države v razvoju in nevladne organizacije. Kot pravi Barbara Kvac iz društva Focus, gre za slab dogovor, ki zanemarja opozorila znanosti in odgovornosti bogatih držav do skupnosti, ki se soočajo z naraščajimi posledicami podnebne krize, ki je niso povzročile same. V oddaji tudi o tem: - Visoki predstavnik Unije Borrell podprl Libanon in pozval k takojšnji prekinitvi ognja med Izraelom in Hezbolahom. - Na deželnih volitvah na avstrijskem Štajerskem glede na projekcije zmaga skrajno desne svobodnjaške stranke - Pred prihajajočim Tednom karitas opozorila o vse več duševnih stiskah.

Prvega februarja je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank potekal koncert cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, na katerem je nastopil pozavnist Anton Sotošek. V oddaji se predstavlja z dvema temeljnima deloma pozavnističnega repertoarja: Concertinom za pozavno in godala, št. 7, op. 45 Larsa Erika Larssona ter Koncertom za pozavno in orkester v C-duru Nina Rote. Oba je izvedel v priredbi za klavirsko spremljavo s pianistko Matejo Hladnik. Anton Sotošek je za pozavno prijel pri dvanajstih letih, igranja pa se je začel učiti pri Franciju Arhu v Glasbeni šoli Krško. Leta 2015 je začel šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, nato pa se je vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je v času koncerta obiskoval 2. letnik podiplomskega študija v razredu Dušana Kranjca. Od leta 2023 se šola tudi na Visoki šoli za glasbo, gledališče in medije v razredu Jonasa Bylunda v Hannovru.

Visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo politiko Josep Borrell je v Kijevu zagotovil trdno podporo Ukrajini v boju proti Rusiji, ne glede na spremembe na ameriškem političnem parketu. Kot je poudaril, Ukrajina ne potrebuje spodbudnih besed, ampak konkretna dejanja. Potrebujemo hitrejšo dostavo orožja in streliva v Ukrajino ter manj omejitev pri njuni uporabi, ker se čas na fronti meri v človeških življenjih in uničenju, je poudaril Borrell. Evropska unija je za podporo Ukrajini do zdaj skupno namenila približno 116 milijard evrov.

Visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo politiko Josep Borrell je v Kijevu zagotovil trdno podporo Ukrajini v boju proti Rusiji, ne glede na spremembe na ameriškem političnem parketu. Kot je poudaril, Ukrajina ne potrebuje spodbudnih besed, ampak konkretna dejanja. Potrebujemo hitrejšo dostavo orožja in streliva v Ukrajino ter manj omejitev pri njuni uporabi, ker se čas na fronti meri v človeških življenjih in uničenju, je poudaril Borrell. Evropska unija je za podporo Ukrajini do zdaj skupno namenila približno 116 milijard evrov. Preostale novice: Katar naj bi dvignil roke glede mirovnih pogajanj med Izraelom in Hamasom. 35. obletnica padca Berlinskega zidu opomin, da se je za svobodo vedno vredno boriti. Več kot 15 tisoč pohodnikov tudi letos od Litije do Čateža.

Ką per ateinančius prezidento rinkimus palaikys Jungtinių Valstijų katalikai: demokratines vertybes ar tradicijų gynėjais prisistatančius ardomojo pobūdžio judėjimus – pasakosime vedamojo skiltyje.Kodėl socialiniams klausimams angažuotas popiežius Pranciškus skelbia encikliką apie itin tradicinį Bažnyčios pamaldumą - vos prieš porą dienų pasirodžiusį Pranciškaus dokumentą aptarsime su filosofu ir kultūros istoriku Vytautu Ališausku.JAV katalikų spaudos nuomonės apie Vatikane besibaigiantį sinodą apžvelgs ir pakomentuos Rosita Garškaitė-Antonowicz.„Visi krikščionys, kur jie bebūtų, yra Viešpaties ieškotojai, kaip Marija Magdalietė prieš aušrą sode, Prisikėlimo rytą“, - sako dominikonų vienuolis ir paskirtasis kardinolas Timothy'is Radcliffe'as, šiemet, kaip ir praėjusį spalį, parengęs meditacijas sinodo dalyviams. „Krikščioniškos minties puslapyje" - ištraukos iš jo pirmosios meditacijos apie ieškojimą tamsoje.Apie Dievo paieškas, susidūrus su didžiuliu blogiu, kalbės kunigas jėzuitas Antanas Saulaitis.Poetą Antaną Šimkų šį kartą įkvėpė margaspalviai rudens lapai, kurie varžosi savo ryškiomis spalvomis dėl mūsų, rinkėjų, dėmesio, o mes, tegu ir labai trumpam, galime pasijusti visagaliais balsų dalintojais.Redaktorė Rūta Tumėnaitė.

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je dejal, da je povezava obsodila izraelsko obstreljevanje mirovnih sil Združenih narodov. Zunanji ministri so znova izrazili podporo misiji Unifil in nihče od njih ne zahteva umika iz Libanona, je še poudaril.

So izraelski napadi na mirovnike Združenih narodov v Libanonu kaplja čez rob? Španija poziva k preklicu prostotrgovinskega sporazuma med Unijo in Izraelom - ta trdi, da so mirovniki živi ščit gibanja Hezbolah. Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Joseph Borrell poudarja enoten poziv Izraelu, naj preneha napade na sile UNIFIL. Druge teme: - Nobelova nagrada za ekonomijo ameriškim strokovnjakom za analize o vplivu institucij na blaginjo - Za zdaj še ni jasnega odgovora, kdo bo skušal sestaviti vladno koalicijo v Avstriji - Zaradi urejanja strelišča v Apačah obsežen golosek

Piše Muanis Sinanović, bere Dejan Kaloper. Tomaž Mastnak se v knjižici Nova sveta vojna ob genocidu v Gazi in invaziji na Ukrajino ukvarja s temo, ki ga zanima že dlje časa, namreč z odnosom Zahoda do arabskega sveta in Rusije. Tokrat skozi prizmo ideje o sveti vojni. Med obravnavo te ideje mu uspe izvrstno izpeljati kratko genealogijo zgodovine teh odnosov. Na začetku se ustavi pri zgodnjih kristjanih, ki so kot borci za družbeno pravičnost kritizirali rimsko razglašanje samih sebe za prinašalce miru, saj so Rimljani v resnici prinašali vojno in nadvlado. S tem je takoj implicirana analogija s sodobnim zagovarjanjem tako imenovanega svetovnega reda, ki je v resničnosti vse prej kot to in je v resnici režim, ki skrbi za imperialistične interese ZDA. V nadaljevanju Mastnak z elegantnim zgoščanjem in jasnim predstavljanjem zgodovinskih dejstev pokaže, kako evropska civilizacija uporablja prav to metodo ki so jo njeni očaki tako kritizirali. Tudi v renesansi in razsvetljenstvu, ki skozi prizmo postkolonialnih študij izgubljata enoznačno veljavo prinašalcev napredka, so namreč različni evropski intelektualci govorili o potrebi po miru znotraj celine, ki bi omogočil boj in nemara tudi iztrebljenje Turkov. Dodamo lahko, da najbrž prav od tod izhaja neokonservativna ideja o Evropi kot kontemplativni, miroljubni celini, ki jo ogrožata agresivna in iracionalna islam in komunizem. Gre za projekcijo lastne želje po nasilju na Drugega, ki je precej manj obseden z Evropo in je vanjo znatno manj vdiral. Sploh če zadevo, tako kot Mastnak, povežemo z vojno v Ukrajini. Komunizem in islam v očeh neokonservativcev pomenita nočno moro. Rusija je v zavesti povezana z rdečo nevarnostjo. Vendar pa današnja Rusija nima nič s komunizmom ali socializmom. Mastnak drugje Putina povezuje s konceptom ordoliberalizma. Kakorkoli, spopad z Rusijo upravičeno imenuje liberalna sveta vojna, saj gre tudi uradno večinoma za zagovarjanje »evropskih vrednot in svobode« proti vzhodnemu mračnjaštvu in zaostalosti. Visoki predstavniki prikazujejo vojno kot civilizacijski spopad. Tu pa se skriva tudi največja slabost Mastnakovega eseja, saj ne upošteva, da sveto vojno razglašajo tudi Rusi, ki se domnevno borijo za tradicionalne verske vrednote proti »zahodni dekadenci«, multikulturalizmu, pravicam LGBT in podobno. Pri tem jim je v tej sveti vojni uspelo mobilizirati tudi nekatere čečenske muslimane. Mastnak je eden redkih levičarskih, tudi marksističnih intelektualcev, ki se zavzemajo za kritiko razsvetljenstva. Ta je večinoma rezervirana za bolj konservativno filozofsko misel, medtem ko jo on prestavlja na področje sociologije. V tem primeru kaže na kontinuiteto ideje svete vojne skozi razsvetljenstvo in v današnji postrazsvetljenski civilizaciji. Genealoško razkriva bistveno povezavo med srednjim vekom in razsvetljenstvom, ki je, če dodamo, ukinil nekatere pozitivne prvine srednjega veka, kot so sorazmerna svoboda in sproščenost življenja, odsotnost kapitalističnega časa in veliko počitka, ter nadaljuje in zaostruje njegove križarske tendence. Današnja zahodna civilizacija je po njegovem mnenju že postpolitična in posthumanistična. Državljane izvzema iz sfere političnega in jih reducira na nekakšno biološko gmoto, ki se zmeraj bolj spaja s tehnologijo. Vendar mu na tej točki lahko le delno pritrdimo, saj so izvzeti številni primeri, ko naj bi domnevno pasivizirane populacije, predvsem mladih, zavzele veliko močnejše in globlje politične pozicije kot njihovi starši, tudi s pomočjo sodobnih tehnologij. Tomaž Mastnak ostaja eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev, ki s svojo mislijo aktivno napada status quo, ne da bi to početje spreminjal v pozo.

U Bosni i Hercegovini se 6.10. održavaju lokalni izbori na kojima će građani ove zemlje odlučivati, između ostalog, i o gradonačelnicima svojih gradova i mjesta. No teme, kako Nenad Kreizer saznaje iz razgovora sa savjetnicom za komunikacije Marijom Milić i našim banjalučkim dopisnikom Draganom Maksimović, više priliče izborima na državnoj razini nego lokalnim. Saznajemo i kakve promjene donosi novi izmijenjeni izborni zakon koji je nedavno nametnuo Visoki predstavnik Christian Schmidt. Von Nenad Kreizer.

Združeni narodi so sprejeli pakt za prihodnost, ki naj bi obravnaval izzive 21. stoletja, od oboroženih konfliktov do podnebnih sprememb in spoštovanja človekovih pravic. Kot je dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, je vrh za prihodnost sklical, ker je svet na poti, da ga vrže s tira, za vrnitev na pravo pot pa potrebujemo težke odločitve. Takšne bodo potrebne tudi na Bližnjem vzhodu, kjer poleg spopadov v Gazi vse bolj skrbijo iz minute v minuto hujši spopadi med Izraelom in libanonskim Hezbolahom. Kot je sporočil visoki poveljnik Hezbolaha, sta Izrael in Hezbolah vstopila v neposredno obračunavanje. Drugi poudarki oddaje: - Na volitvah v nemški deželi Brandenburg kaže na zmago vladajočih socialdemokratov. - Mineva 60 let od postavitve oddajnika RTV Slovenija na Uršlji gori. - Primož Roglič brez možnosti za kolajno na svetovnem prvenstvu v vožnji na čas.

Izraelska vojska trdi, da je ob vojaškem poveljniku Hamasa Ibrahimu Akilu ubila še približno deset visokih poveljnikov šiitskega gibanja. Po libanonskih navedbah je bilo ubitih 14 ljudi in ranjenih več kot 60. Napad na jug Bejruta se je zgodil nekaj ur pred zasedanjem varnostnega sveta Združenih narodov o Libanonu pod slovenskim predsedovanjem. Visoki komisar svetovne organizacije za človekove pravice Volker Türk je na zasedanju pozval k neodvisni, temeljiti in pregledni preiskavi nedavnih eksplozij telekomunikacijskih naprav in poudaril, da morajo tisti, ki so jih izvedli, odgovarjati. Po njegovem mnenju takšni ne-ciljani napadi kršijo človekove pravice in niso v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom.

Februarja 2014 je kot del cikla Glasbeni samovar Glasbene mladine ljubljanske v Ruskem centru znanosti in kulture nastopila Minja Spasić, srbsko-slovenska violončelistka mlajše generacije, aktivna kot solistka, komorna glasbenica in pedagoginja. Po študiju pri Milošu Mlejniku na Akademiji za glasbo v Ljubljani (magisterij), se je izpopolnjevala pri Xenii Jankovic na Univerzi za glasbo v Detmoldu, in sicer je vpisala magistrski študij solistične igre in prestižni Konzertexamen. Od leta 2022 ima svoj razred študentov na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu, redno nastopa v različčnih orkestrih in je aktivna tudi kot žirantka. DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V D-MOLU, OP. 40 Violončelo: MINJA SPASIĆ, Klavir: MOJCA PUCELJ

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma smo 9. aprila 2024 spremljali koncert abonmaja Tutti Akademije za glasbo, na katerem je nastopil simfonični orkester akademije z dirigentom Simonom Dvoršakom. Koncert smo takrat neposredno prenašali, zdaj pa bomo posnetek tega koncerta znova poslušali. Program je bil sestavljen klasično, tako je kot uvertura zazvenela nova skladba študenta kompozicije, sledila sta koncert in po odmoru daljše delo (Simfonija Antarktika Ralpha Vaughana Williamsa bo na sporedu 19. 8. 2024). Začenjamo z glasbo mladega hrvaškega skladatelja Luka Rovisa, ki je leta 2023 končal drugostopenjski študij kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom Uroša Rojka. O delu Kontrastne perspektive (Contrasting perspectives) pravi, da je rezultat njegovega razmišljanja o ekonomiji glasbenega gradiva ter različnih možnosti, kako ga lahko uporablja, ne da bi se ponovil enak ali podoben zvok. Novemu delu bo sledil priljubljen Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47 Jeana Sibeliusa, ki ga bo z orkestrom izvedla ukrajinska violinistka Hanna Kryvtsova. Ta je srednjo glasbeno izobrazbo dobila na Visoki šoli za kulturo in umetnost Kostjantina Fedoroviča Dankeviča v Odesi v razredu Olene Jergijeve, nato pa se je vpisala na Akademijo za glasbo, kjer je bil njen mentor Vasilij Meljnikov.

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Izrael je še razširil napade po vsej Gazi, skupno število ubitih je preseglo 35 tisoč. Poleg smrti pa izraelska vojska seje tudi nove ukaze za evakuacijo civilistov, ki se bodo iz severa in juga morali umakniti proti obalnemu pasu. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je ogorčen, češ da številnih ljudi zaradi bolezni, poškodb in starosti enostavno ni več mogoče seliti. V oddaji tudi: - Ruska vojska počasi napreduje proti Harkovu - Vse več fizičnih napadov na zdravstvene delavce, ti zahtevajo spremembo zakonodaje - Slovenski rokometaši po sedemmetrovkah do svetovnega prvenstva

Zunanji ministri članic Evropske unije bodo v Luxembourgu razpravljali o razširitvi sankcij proti Iranu po napadu na Izrael in po dobavi brezpilotnih letalnikov Rusiji. V sankcije bi lahko vključili še rakete in dobavo orožja iranskim zaveznikom v regiji. Skupaj z obrambnimi ministri bodo govorili še o nadaljnji podpori Ukrajini. Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell naj bi ministre pozval k dobavi dodatnih sistemov zračne obrambe. Druge teme: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo gostila kolege vseh štirih sosed; med drugim bodo govorili o nadzoru na notranjih mejah Evropske unije. - Svetovni dan Zemlje letos s pozivi k zmanjšanju uporabe plastike; pri nas tudi v znamenju pobude za uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač. - Prvi kolesar sveta Tadej Pogačar odlično formo pred dirko po Italiji potrdil s 70-to poklicno zmago in šesto na najprestižnejših enodnevnih klasikah.

V Münchnu se je končala 60. varnostna konferenca, ki sta jo zaznamovali vojni v Ukrajini in Gazi. Premier Robert Golob se je je ob tem znova zavzel za okrepitev pomoči za prebivalce palestinske enklave in poudaril, da je treba narediti vse za preprečitev izraelske kopenske ofenzive na Rafo na jugu Gaze. Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell pa je ocenil, da veliko oviro pri iskanju dolgotrajne rešitve za mir predstavlja dogajanje na zasedenem Zahodnem bregu.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel napoveduje, da bodo sporni člen v predlogu interventnega zakona v zdravstvu, ki je zmotil zdravnike, premislili in na novo zapisali. Ta namreč, kot so pojasnili v sindikatu Fides, ministrstvu pod posebnimi pogoji omogoča odrejanje obveznega vključevanja vseh izvajalcev zdravstvenih storitev, tudi zasebnih, v delo javnih zavodov. Po besedah predsednika Fidesa Damjana Polha se ne zavzemajo za umik zakona ampak spornih točk in iskanje boljših rešitev. Druge teme: - Slovenija lahko še pred koncem leta pričakuje drugi obrok izplačil iz sklada za okrevanje evropskega gospodarstva po pandemiji covida, končni znesek pa bo 541 milijonov evrov. - Medtem ko se izteka 4-dnevni dogovor o prekinitvi ognja v Gazi, se vrstijo pozivi k podaljšanju prekinitve in k iskanju dolgoročne rešitve konflikta. Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je poudaril, da za Izrael ne bo miru ali varnosti brez palestinske države. - Pristojne službe so v primeru hekerskega napada na Holding Slovenske elektrarne napad precej hitro odkrile, tako da v prvi fazi ni povzročil velike škode, ocenjuje etični heker Milan Gabor. Po njegovih besedah to kaže, da se zaznava takšnih in podobnih napadov izboljšuje.

Visoki kazneni sud srušio je ključni dokaz u slučaju Agrokor. Hrvatska bi mogla platiti ogromnu odštetu Ivici Todoriću. Novi krak afere Vjetroelektrane: Zbog povezanosti s bivšom HDZ-ovom državnom tajnicom Josipom Rimac uhićena je Dijana Vican, bivša rektorica zadarskog sveučilišta. Predsjednik Zoran Milanović zadovoljan je borbom protiv ilegalnih migracija; kaže da je problem u Bosni i Hercegovini te Srbiji.

Bela hiša je napad Hamasa na Izrael označila za dejanje popolnega zla, po navedbah Bruslja pa ravnanje omenjenega palestinskega gibanja potrjuje, da gre za teroristično organizacijo. Visoki evropski zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell pa poudarja, da niso vsi Palestinci teroristi, kaznovanje vseh Palestincev bi bilo zato po njegovem nepošteno, neproduktivno in v nasprotju s prizadevanji za mir. V oddaji pa tudi o tem: - Kandidatki za zdravstveno ministrico Valentini Prevolnik Rupel zelena luč pristojnega parlamentarnega odbora - Prihodnji mesec višje pokojnine, decembra prvič zimski regres - Po oceni politike je najboljši odziv na opustitev premoga jedrska opcija

Jesen s trgatvijo je prišla v deželo in kot koledar veleva, smo doživeli odstop visokega državnega nameščenca zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Visoki državni nameščenci, sploh pa politiki, zaradi vožnje pod vplivom alkohola ne odstopijo vedno, kar sproži v državi zanimiv odziv: če ne odstopijo, jih grajamo, če pa odstopijo, smo navdušeni nad njihovo visoko profesionalno in etično integriteto – kot se reče. A medtem ko uredniki v medijih ob dogodkih, kot se je zgodil vodji državnih tožilcev, samo vzamejo iz predala vzorec novinarskega članka, v katerega le zapišejo novo ime, bo naša današnja oddaja usmerjena v temne skrivnosti vožnje pod alkoholom. Te temeljijo tako na bogatih izkušnjah z vožnjo kot z alkoholom, ki smo si jih z leti pridobili v naši skromni redakciji. Najprej in na začetku; da človek vozi pijan, je logično in razumljivo! Čeprav, da ne bo pomote, nesprejemljivo. Pod vplivom alkohola človek počne neumnosti. To je eden aksiomov popivanja in če ta, ki pije, ne bi počel neumnosti, njegov napor nekako nima smisla. Pijani geniji napišejo recimo Uvod v Krst, ali Pohujšanje, mi navadni smrtniki pa sedemo za volan. Hočemo povedati, da subjekt, ki bi trezno razmišljal, nikoli ne bi pijan sedel za volan. Žal pa se trezno razmišljanje in uživanje alkohola izključujeta in med vsemi norostmi, ki se zgodijo med pijansko seanso, je na koncu obvezna vožnja domov s svojim avtomobilom. Tako pač je in kot ni mogoče vplivati na temeljne zakone narave, ni mogoče vplivati na može, pa tudi žene, da po veselici ne bi sedli za volan. Ko smo si priznali, da je pijanska vožnja nujna, moramo nadaljevati z mogočimi rešitvami. Ki jih ni veliko na razpolago, nekaj pa jih vseeno je. Ob tem patetični pozivi za to zadolženih institucij in tudi pogoste policijski nadzori očitno in mnogokrat dokazano ne pomagajo. Ker ena izmed pijanih norosti je tudi ta, da se ne bojimo policistov in da zasmehujemo državni PR. Torej; prva, najbolj logična rešitev je, da na zabavo ali mesto popivanja ne gremo z avtom. Obstajajo seveda pijanske seanse, ki se zgodijo kar tako, naključno – a večina teh, na katerih se ulovijo državni nameščenci in politiki, je vnaprej napovedanih. Se pravi; najlažje, najbolj logično in najmanj boleče: na zabavo se ne gre s svojim avtom. Žal pa je samozavest, bolje rečeno napuh pivcev skoraj brezmejen. Vsak od nas ima natančno preračunano količino alkohola, ki na organizem, kaj šele na izdihan zrak, še ne vpliva – če le pogoltnemo dovolj čevapov in čebule. Drug očitni namig je, da na zabavo gremo z avtomobilom, ampak da tam ne pijemo. Ker to na Slovenskem spada med znanstveno fantastiko, se z analizo te možnosti ne bomo ukvarjali. Moramo pa se posvetiti še perečemu problemu pijanske vožnje, ki nam državne nameščence redči kot slana poljsko cvetje. Za pijane politike za volanom je v glavnem vseeno; na vsakem grmu raste po deset novih, za državne nameščence pa ni tako enostavno. Odstopljeni tožilec je bil, tako gre ljudski glas, sposoben mož in lopovi menda zdaj slavijo ter se nato pijani vozijo domov … Tako njegov odstop zadosti zakonu in morali, po drugi strani pa nas skrbi. Ker zadeva je ta, da je število državnih nameščencev, sploh tistih sposobnih, končno. Ker se, kot je bilo ugotovljeno, pijani vožnji ne bomo odpovedali, nam grozi, da bomo prisiljeni državne tožilce ali outsorsati ali pa za to delo najemati agencijske delavce. Zato bi veljalo natančno določiti mejo, od katere naprej je treba zaradi pijane vožnje odstopiti. Vsaj svetohlinsko se zdi, da ves narod vozi pijan, pa je zaradi tega kaznovan ali s točkami, ali z denarno kaznijo, celo z odvzemom vozniškega dovoljenja, kljub temu pa učitelji, uradniki, delavci, upokojenci in medicinske sestre svoje delo naslednji dan mirno opravljajo naprej. Kar predlagamo, sta dve lestvici; prva za politike, druga za državne uslužbence. Med politiki lahko pijani vozijo recimo vsi člani parlamenta, ker če ne, bodo izgubili stik z bazo. Ne smejo pa pijani voziti ministri, z izjemo kmetijskega. Predsednik vlade ne sme voziti pijan za nobeno ceno, lahko pa sedi zraven, če vozi njegova partnerica. Funkcija predsednika države pa – odvisno; če je predsednik predsednica, potem ne, če pa je predsednik predsednik, potem pa ja – ker pijana vožnja daje vtis možatosti. Pri državnih uradnikih pa je lestvica še bolj preprosta. Če tvoja funkcija zahteva štemplanje s štampiljko, potem lahko piješ in voziš, če pa se na dokumente le podpisuješ, potem moraš po pijanski avanturi v avtomobilu odstopiti. Najbolj pa bi seveda pomagalo, če bi med Slovenci prevladala sodobna paradigma o nevarnostih alkohola, o nevarnosti njegove pridelave in trženja, a razmišljati v to smer pomeni zanikati srčiko slovenstva, kar pa bi mnogi prenapeteži razumeli kot veleizdajo.

Australci obaraju rekorde prijavljujući se za glasovanje na predstojećem referendumu o uvrštavanju Glasa Prvih naroda u Ustav. Popis pripadnika Prvih naroda također je dostigao rekordno visoke brojke, no i dalje postoji značajan jaz u odnosu na ostale Australce.

Evropska centralna banka nadaljuje rekordni niz zviševanja obrestnih mer, razlog je še vedno visoka inflacija. Posojila bodo tako še dražja, tisti, ki jih imajo s spremenljivo obrestno mero, z zaskrbljenostjo spremljajo napovedi za jesen. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je ob tem dejal, da lahko vsaj začasno prenehajo dvigovati obresten mere, če bodo podatki potrjevali ugodna gibanja. A kot pravi, so še vse možnosti odprte. Ostali poudarki oddaje: Del zakonodaje o tujcih s pozitivnimi učinki: upravni postopki urejeni v nekaj tednih namesto mesecih Italijanska premierka Meloni in ameriški predsednik Biden poudarila enotnost podpore Ukrajini V drugem krogu kvalifikacij za konferenčno ligo nogometaši Maribora remizirali, Celjani izgubil

V Evropi so po izbruhu vojne v Ukrajini znova bolj pozorni tudi na napetosti na Balkanu. Kot je slišati iz Bruslja, je včerajšnje srečanje srbskega predsednika in kosovskega premierja prineslo pozitiven rezultat. Visoki predstavnik Unije za zunanjo politiko Josep Borrell je poudaril, da sta izrazila pripravljenost za uresničitev dogovora za normalizacijo odnosov med državama. Kot je dodal, bodo za to še potrebna pogajanja. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ukrajinski predsednik Zelenski po šestmesečnem ruskem obleganju Bahmuta priznava, da so razmere vse težje - Vplivni Avstrijci pozivajo vlado, naj premisli, ali je nevtralnost države v novih varnostnih razmerah še sprejemljiva - Nordijsko svetovno prvenstvo v Planici se nadaljuje s tekmo tekačic na 10 kilometrov v prosti tehniki; zvečer kvalifikacije skakalk

Nakon jučerašnjeg snježnog kaosa na autocesti A1 kažnjeni su vozači koji su se oglušili na službena upozorenja pa su na put krenuli bez zimske opreme i kroz zatvorene dionice. Visoki upravni sud stao je na stranu zagrebačke vlasti: Ukida se mjera roditelj-odgojitelj koja je majkama troje ili više djece osiguravala plaću pod uvjetom da ne budu zaposlene i da djecu ne šalju u vrtić. Predsjednik HDZ-a odbacio je navode da je s Kolindom Grabar-Kitarović dogovarao ponovnu kandidaturu za predsjednicu, šef Sabora Gordan Jandroković poručuje da ga Pantovčak ne zanima.

Najvišji ameriški obisk Tajvana po četrt stoletja je končan. Predsednica predstavniškega doma kongresa Združenih držav Nancy Pelosi je svojo odločitev o obisku branila z besedami, da je ameriška solidarnost zdaj pomembna bolj kot kdaj prej. Danes mora svet izbirati med demokracijo in avtokracijo, je dejala Pelosijeva, katere obisk je zelo razburil Kitajsko. Še nekaj drugih poudarkov oddaje. Sporazum o izvozu žita iz ukrajinskih pristanišč se še naprej uspešno uresničuje. Na srečanju Opec+ dogovor o rahlem povečanju črpanja nafte. Brezposelnih na letni ravni za skoraj četrtino manj, na mesečni rahlo povečanje

Opet ParkLife. KK Partizan u finalu ABA Lige posle 9 (DEVET!) godina. Kraj LingLong sezone 2021/22. U susret finalu Kupa. Paramedijska deponija. Gazza, Lemmy, majstor Crk, Bruce Dickinson i usamljena radna mašina. Trajanje: 66 minuta. Pokrenuli smo PATREON, pa ko želi sada može da časti za neko pivo, dodatne sadržaje i/ili tehničke popravke na podcastu: www.patreon.com/pfchisterical A ima i: paypal.me/partizanhisterical HISTI RADIO MIX br. 64: Pesma za finale najdražeg trofeja... i za ABA! https://youtube.com/playlist?list=PLwhKCZrlUHqhavmoX25Zce6VnuSF8ckbe Twitter: www.twitter.com/pfchisterical Instagram: www.instagram.com/pfchisterical/ Youtube: www.youtube.com/c/PartizanHistericalP... podcast.rs/show/histerical/ podcasts.apple.com/us/podcast/part…al/id1494766516 open.spotify.com/show/0HKmzzodsui…013451d2f4814212 NAPRED PARTIZAN! NAPOMENA: Ovo je "uradi sam" podkast u kome navijači Partizana razgovaraju o zbivanjima u svom voljenom klubu. Izneta mišljenja i stavovi su lični i ne predstavljaju stavove bilo koje navijačke grupe, frakcije, dela uprave, radne ili druge organizacije. Nismo insajderi, eksperti, sportski radnici. Apsolutna vernost, ne apsolutna istina. Trudimo se da jezik koji koristimo bude fin književni - možete ga čuti na svakom stadionu i u svakoj sportskoj hali. Cover foto: KK Partizan Zvuk: Rihard MeCrk Realizacija: Slavko Tatić, Bruce Dickinson i Histerikal

Čini se da se približava dugo najavljivana rekonstrukcija vlade. Premijer Plenković potvrdio je da će do petka zamijeniti tri ministra. O imenima zamjena će izvijestiti nakon razgovora s koalicijskim partnerima.Visoki upravni sud privremeno je obustavio ukidanje mjere roditelj-odgojitelj. Zagrebačka vlast upozorava da to vodi u neizvjesnost i rebalans gradskog proračuna. Rusija je optužila Hrvatsku za „militantnu rusofobiju“