Podcasts about visoki

Športne navdušence je razveselila novica, da bo Slovenija vnovič gostila evropsko prvenstvo v košarki, tokrat sicer samo skupinski del. Eurobasket se bo v Ljubljano vrnil leta 2029, boji najboljših reprezentanc stare celine bodo takrat potekali še v Estoniji, Grčiji in Španiji. Drugi poudarki oddaje: Za lakoto je v Gazi v nekaj dneh umrlo 29 ljudi. 100-milijonska dokapitalizacija Stanovanjskega sklada. Visoki obletnici mariborske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.

Visoki predstavnik Christian Schmidt predstavio izvještaj o stanju u Bosni i Hercegovini. SIPA dostavila izvještaj Tužilaštvu BiH o pokušaju hapšenja Dodika, a protiv pripadnika državne policije SIPA-e zbog pokušaja privođenja Dodika krivična prijava u RS-u. Friedrich Merz novi njemački kancelar.

Visoki predstavnik u BiH obustavio izdvajanja iz budžeta za SNSD i Ujedinjenu Srpsku. Zbog izbjegavanja eventualnog sukoba, poslan manji broj policajaca za hapšenje Dodika, saopštila je SIPA. Zašto su Podgorica i Priština osudili izjave poglavara Srpske pravoslavne crkve tokom sastanka s Putinom.

Močna kakor smrt je ljubezen, odmeva v svetopisemski Visoki pesmi. Besedilo, ki si ga pogosto izberejo mladoporočenci pri cerkveni poroki kot potrditev tega, za kar se odločajo. Ljubezen mi je vse razodela je naslov poezije Karla Wojtyle, ki si je kot papež nadel ime Janez Pavel II. in se mu danes priporočamo kot svetniku. Ljubezen je čustvo, ki ga v sebi nosijo poročeni in celibaterji, razvezani in osamljeni, vsi, nekateri pravijo, da tudi živali – že iz predkrščanske dobe je znan praznik gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo. Lady Gaga, ena največjih pop zvezdnic 21. stoletja, je izjavila, da je bil njen največji strah v življenju, da bi ostala sama. Po koncertih in predstavah, kjer so se je ljudje dotikali, se z njo rokovali, pogovarjali, se je domov vračala in ostajala sama. Najsrečnejša je postala, ko je našla ljubezen svojega življenja. Obstajajo različne vrste ljubezni in morda najbolj nedolžna, najbolj zastonjska in tudi najdlje trajajoča je materinska ljubezen, po kateri hrepenijo otroci. Pomislimo samo na dečka Serjožo iz Tolstojeve Ane Karenine. Očetu in njegovi prijateljici, ki sta mu sporočila, da je mati umrla, ni verjel. Na sprehodih po parkih Petrograda se je zaziral v ženske obraze in v njih iskal enega samega – obraz svoje matere, ki se mu je na deveti rojstni dan kot sonce zasvetil, ko se je prebudil iz sna. Resnično je stala pred njim – njegova mati, ki mu je bila vse. Krščanskih cerkva, največjih svetovnih galerij ali pa številnih zasebnih stanovanj si skorajda ni za zamisliti brez ikonične slike Marije z Detetom. Botticelli, Caravaggio, Raphael pa tudi Leopold Layer z Brezij na Gorenjskem – vsem je skupna milostna podoba Marije z otrokom, ki se prižema k njenemu obrazu, prsim ali pa nogam. Michelangelo pa s svojo Pietà iz kararskega marmorja v baziliki Sv. Petra v Vatikanu pokaže še na eno, morda najtežjo podobo iz življenja: ko mati v naročju drži mrtvega sina. Prizor, ki je v postnem času živo navzoč ob premišljevanju križevega pota. Mati je poslanstvo, ki ne pozna upokojitve. To je beseda, ki je v vseh slovarjih napisana z zlatimi črkami. Hvaležni jim moramo biti, materam, ki so nas rodile v svet, ki so v prečutih nočeh in še velikokrat pozneje dajale prednost življenju otroka in sebe zatajevale. Vsem njim naj velja čestitka za materinski dan.

Visoki računi za struju prisilili su obje glavne stranke da se odlučno uhvate u energetsku tranziciju Australije, nudeći dva potpuno različita pristupa za smanjenje cijena i postizanje cilja neto nule stope emisija. Koalicija predlaže uvođenje nuklearne energije, uključujući izgradnju dva reaktora u regionalnom Queenslandu. SBS je posjetio regionalni Queensland kako bi saznao kako je prihvaćen prijedlog Koalicije.

Odzivi na podnebni dogovor, ki so ga pogajalci na vrhu v Bakuju dosegli po podaljških, so pričakovano različni. Evropska unija in Združene države ga pozdravljajo, kritične pa so države v razvoju in nevladne organizacije. Kot pravi Barbara Kvac iz društva Focus, gre za slab dogovor, ki zanemarja opozorila znanosti in odgovornosti bogatih držav do skupnosti, ki se soočajo z naraščajimi posledicami podnebne krize, ki je niso povzročile same. V oddaji tudi o tem: - Visoki predstavnik Unije Borrell podprl Libanon in pozval k takojšnji prekinitvi ognja med Izraelom in Hezbolahom. - Na deželnih volitvah na avstrijskem Štajerskem glede na projekcije zmaga skrajno desne svobodnjaške stranke - Pred prihajajočim Tednom karitas opozorila o vse več duševnih stiskah.

Prvega februarja je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank potekal koncert cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, na katerem je nastopil pozavnist Anton Sotošek. V oddaji se predstavlja z dvema temeljnima deloma pozavnističnega repertoarja: Concertinom za pozavno in godala, št. 7, op. 45 Larsa Erika Larssona ter Koncertom za pozavno in orkester v C-duru Nina Rote. Oba je izvedel v priredbi za klavirsko spremljavo s pianistko Matejo Hladnik. Anton Sotošek je za pozavno prijel pri dvanajstih letih, igranja pa se je začel učiti pri Franciju Arhu v Glasbeni šoli Krško. Leta 2015 je začel šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, nato pa se je vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je v času koncerta obiskoval 2. letnik podiplomskega študija v razredu Dušana Kranjca. Od leta 2023 se šola tudi na Visoki šoli za glasbo, gledališče in medije v razredu Jonasa Bylunda v Hannovru.

Visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo politiko Josep Borrell je v Kijevu zagotovil trdno podporo Ukrajini v boju proti Rusiji, ne glede na spremembe na ameriškem političnem parketu. Kot je poudaril, Ukrajina ne potrebuje spodbudnih besed, ampak konkretna dejanja. Potrebujemo hitrejšo dostavo orožja in streliva v Ukrajino ter manj omejitev pri njuni uporabi, ker se čas na fronti meri v človeških življenjih in uničenju, je poudaril Borrell. Evropska unija je za podporo Ukrajini do zdaj skupno namenila približno 116 milijard evrov. Preostale novice: Katar naj bi dvignil roke glede mirovnih pogajanj med Izraelom in Hamasom. 35. obletnica padca Berlinskega zidu opomin, da se je za svobodo vedno vredno boriti. Več kot 15 tisoč pohodnikov tudi letos od Litije do Čateža.

Visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo politiko Josep Borrell je v Kijevu zagotovil trdno podporo Ukrajini v boju proti Rusiji, ne glede na spremembe na ameriškem političnem parketu. Kot je poudaril, Ukrajina ne potrebuje spodbudnih besed, ampak konkretna dejanja. Potrebujemo hitrejšo dostavo orožja in streliva v Ukrajino ter manj omejitev pri njuni uporabi, ker se čas na fronti meri v človeških življenjih in uničenju, je poudaril Borrell. Evropska unija je za podporo Ukrajini do zdaj skupno namenila približno 116 milijard evrov.

Ką per ateinančius prezidento rinkimus palaikys Jungtinių Valstijų katalikai: demokratines vertybes ar tradicijų gynėjais prisistatančius ardomojo pobūdžio judėjimus – pasakosime vedamojo skiltyje.Kodėl socialiniams klausimams angažuotas popiežius Pranciškus skelbia encikliką apie itin tradicinį Bažnyčios pamaldumą - vos prieš porą dienų pasirodžiusį Pranciškaus dokumentą aptarsime su filosofu ir kultūros istoriku Vytautu Ališausku.JAV katalikų spaudos nuomonės apie Vatikane besibaigiantį sinodą apžvelgs ir pakomentuos Rosita Garškaitė-Antonowicz.„Visi krikščionys, kur jie bebūtų, yra Viešpaties ieškotojai, kaip Marija Magdalietė prieš aušrą sode, Prisikėlimo rytą“, - sako dominikonų vienuolis ir paskirtasis kardinolas Timothy'is Radcliffe'as, šiemet, kaip ir praėjusį spalį, parengęs meditacijas sinodo dalyviams. „Krikščioniškos minties puslapyje" - ištraukos iš jo pirmosios meditacijos apie ieškojimą tamsoje.Apie Dievo paieškas, susidūrus su didžiuliu blogiu, kalbės kunigas jėzuitas Antanas Saulaitis.Poetą Antaną Šimkų šį kartą įkvėpė margaspalviai rudens lapai, kurie varžosi savo ryškiomis spalvomis dėl mūsų, rinkėjų, dėmesio, o mes, tegu ir labai trumpam, galime pasijusti visagaliais balsų dalintojais.Redaktorė Rūta Tumėnaitė.

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je dejal, da je povezava obsodila izraelsko obstreljevanje mirovnih sil Združenih narodov. Zunanji ministri so znova izrazili podporo misiji Unifil in nihče od njih ne zahteva umika iz Libanona, je še poudaril.

So izraelski napadi na mirovnike Združenih narodov v Libanonu kaplja čez rob? Španija poziva k preklicu prostotrgovinskega sporazuma med Unijo in Izraelom - ta trdi, da so mirovniki živi ščit gibanja Hezbolah. Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Joseph Borrell poudarja enoten poziv Izraelu, naj preneha napade na sile UNIFIL. Druge teme: - Nobelova nagrada za ekonomijo ameriškim strokovnjakom za analize o vplivu institucij na blaginjo - Za zdaj še ni jasnega odgovora, kdo bo skušal sestaviti vladno koalicijo v Avstriji - Zaradi urejanja strelišča v Apačah obsežen golosek

Piše Muanis Sinanović, bere Dejan Kaloper. Tomaž Mastnak se v knjižici Nova sveta vojna ob genocidu v Gazi in invaziji na Ukrajino ukvarja s temo, ki ga zanima že dlje časa, namreč z odnosom Zahoda do arabskega sveta in Rusije. Tokrat skozi prizmo ideje o sveti vojni. Med obravnavo te ideje mu uspe izvrstno izpeljati kratko genealogijo zgodovine teh odnosov. Na začetku se ustavi pri zgodnjih kristjanih, ki so kot borci za družbeno pravičnost kritizirali rimsko razglašanje samih sebe za prinašalce miru, saj so Rimljani v resnici prinašali vojno in nadvlado. S tem je takoj implicirana analogija s sodobnim zagovarjanjem tako imenovanega svetovnega reda, ki je v resničnosti vse prej kot to in je v resnici režim, ki skrbi za imperialistične interese ZDA. V nadaljevanju Mastnak z elegantnim zgoščanjem in jasnim predstavljanjem zgodovinskih dejstev pokaže, kako evropska civilizacija uporablja prav to metodo ki so jo njeni očaki tako kritizirali. Tudi v renesansi in razsvetljenstvu, ki skozi prizmo postkolonialnih študij izgubljata enoznačno veljavo prinašalcev napredka, so namreč različni evropski intelektualci govorili o potrebi po miru znotraj celine, ki bi omogočil boj in nemara tudi iztrebljenje Turkov. Dodamo lahko, da najbrž prav od tod izhaja neokonservativna ideja o Evropi kot kontemplativni, miroljubni celini, ki jo ogrožata agresivna in iracionalna islam in komunizem. Gre za projekcijo lastne želje po nasilju na Drugega, ki je precej manj obseden z Evropo in je vanjo znatno manj vdiral. Sploh če zadevo, tako kot Mastnak, povežemo z vojno v Ukrajini. Komunizem in islam v očeh neokonservativcev pomenita nočno moro. Rusija je v zavesti povezana z rdečo nevarnostjo. Vendar pa današnja Rusija nima nič s komunizmom ali socializmom. Mastnak drugje Putina povezuje s konceptom ordoliberalizma. Kakorkoli, spopad z Rusijo upravičeno imenuje liberalna sveta vojna, saj gre tudi uradno večinoma za zagovarjanje »evropskih vrednot in svobode« proti vzhodnemu mračnjaštvu in zaostalosti. Visoki predstavniki prikazujejo vojno kot civilizacijski spopad. Tu pa se skriva tudi največja slabost Mastnakovega eseja, saj ne upošteva, da sveto vojno razglašajo tudi Rusi, ki se domnevno borijo za tradicionalne verske vrednote proti »zahodni dekadenci«, multikulturalizmu, pravicam LGBT in podobno. Pri tem jim je v tej sveti vojni uspelo mobilizirati tudi nekatere čečenske muslimane. Mastnak je eden redkih levičarskih, tudi marksističnih intelektualcev, ki se zavzemajo za kritiko razsvetljenstva. Ta je večinoma rezervirana za bolj konservativno filozofsko misel, medtem ko jo on prestavlja na področje sociologije. V tem primeru kaže na kontinuiteto ideje svete vojne skozi razsvetljenstvo in v današnji postrazsvetljenski civilizaciji. Genealoško razkriva bistveno povezavo med srednjim vekom in razsvetljenstvom, ki je, če dodamo, ukinil nekatere pozitivne prvine srednjega veka, kot so sorazmerna svoboda in sproščenost življenja, odsotnost kapitalističnega časa in veliko počitka, ter nadaljuje in zaostruje njegove križarske tendence. Današnja zahodna civilizacija je po njegovem mnenju že postpolitična in posthumanistična. Državljane izvzema iz sfere političnega in jih reducira na nekakšno biološko gmoto, ki se zmeraj bolj spaja s tehnologijo. Vendar mu na tej točki lahko le delno pritrdimo, saj so izvzeti številni primeri, ko naj bi domnevno pasivizirane populacije, predvsem mladih, zavzele veliko močnejše in globlje politične pozicije kot njihovi starši, tudi s pomočjo sodobnih tehnologij. Tomaž Mastnak ostaja eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev, ki s svojo mislijo aktivno napada status quo, ne da bi to početje spreminjal v pozo.

U Bosni i Hercegovini se 6.10. održavaju lokalni izbori na kojima će građani ove zemlje odlučivati, između ostalog, i o gradonačelnicima svojih gradova i mjesta. No teme, kako Nenad Kreizer saznaje iz razgovora sa savjetnicom za komunikacije Marijom Milić i našim banjalučkim dopisnikom Draganom Maksimović, više priliče izborima na državnoj razini nego lokalnim. Saznajemo i kakve promjene donosi novi izmijenjeni izborni zakon koji je nedavno nametnuo Visoki predstavnik Christian Schmidt. Von Nenad Kreizer.

Združeni narodi so sprejeli pakt za prihodnost, ki naj bi obravnaval izzive 21. stoletja, od oboroženih konfliktov do podnebnih sprememb in spoštovanja človekovih pravic. Kot je dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, je vrh za prihodnost sklical, ker je svet na poti, da ga vrže s tira, za vrnitev na pravo pot pa potrebujemo težke odločitve. Takšne bodo potrebne tudi na Bližnjem vzhodu, kjer poleg spopadov v Gazi vse bolj skrbijo iz minute v minuto hujši spopadi med Izraelom in libanonskim Hezbolahom. Kot je sporočil visoki poveljnik Hezbolaha, sta Izrael in Hezbolah vstopila v neposredno obračunavanje. Drugi poudarki oddaje: - Na volitvah v nemški deželi Brandenburg kaže na zmago vladajočih socialdemokratov. - Mineva 60 let od postavitve oddajnika RTV Slovenija na Uršlji gori. - Primož Roglič brez možnosti za kolajno na svetovnem prvenstvu v vožnji na čas.

Izraelska vojska trdi, da je ob vojaškem poveljniku Hamasa Ibrahimu Akilu ubila še približno deset visokih poveljnikov šiitskega gibanja. Po libanonskih navedbah je bilo ubitih 14 ljudi in ranjenih več kot 60. Napad na jug Bejruta se je zgodil nekaj ur pred zasedanjem varnostnega sveta Združenih narodov o Libanonu pod slovenskim predsedovanjem. Visoki komisar svetovne organizacije za človekove pravice Volker Türk je na zasedanju pozval k neodvisni, temeljiti in pregledni preiskavi nedavnih eksplozij telekomunikacijskih naprav in poudaril, da morajo tisti, ki so jih izvedli, odgovarjati. Po njegovem mnenju takšni ne-ciljani napadi kršijo človekove pravice in niso v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom.

Februarja 2014 je kot del cikla Glasbeni samovar Glasbene mladine ljubljanske v Ruskem centru znanosti in kulture nastopila Minja Spasić, srbsko-slovenska violončelistka mlajše generacije, aktivna kot solistka, komorna glasbenica in pedagoginja. Po študiju pri Milošu Mlejniku na Akademiji za glasbo v Ljubljani (magisterij), se je izpopolnjevala pri Xenii Jankovic na Univerzi za glasbo v Detmoldu, in sicer je vpisala magistrski študij solistične igre in prestižni Konzertexamen. Od leta 2022 ima svoj razred študentov na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu, redno nastopa v različčnih orkestrih in je aktivna tudi kot žirantka. DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V D-MOLU, OP. 40 Violončelo: MINJA SPASIĆ, Klavir: MOJCA PUCELJ

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma smo 9. aprila 2024 spremljali koncert abonmaja Tutti Akademije za glasbo, na katerem je nastopil simfonični orkester akademije z dirigentom Simonom Dvoršakom. Koncert smo takrat neposredno prenašali, zdaj pa bomo posnetek tega koncerta znova poslušali. Program je bil sestavljen klasično, tako je kot uvertura zazvenela nova skladba študenta kompozicije, sledila sta koncert in po odmoru daljše delo (Simfonija Antarktika Ralpha Vaughana Williamsa bo na sporedu 19. 8. 2024). Začenjamo z glasbo mladega hrvaškega skladatelja Luka Rovisa, ki je leta 2023 končal drugostopenjski študij kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom Uroša Rojka. O delu Kontrastne perspektive (Contrasting perspectives) pravi, da je rezultat njegovega razmišljanja o ekonomiji glasbenega gradiva ter različnih možnosti, kako ga lahko uporablja, ne da bi se ponovil enak ali podoben zvok. Novemu delu bo sledil priljubljen Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47 Jeana Sibeliusa, ki ga bo z orkestrom izvedla ukrajinska violinistka Hanna Kryvtsova. Ta je srednjo glasbeno izobrazbo dobila na Visoki šoli za kulturo in umetnost Kostjantina Fedoroviča Dankeviča v Odesi v razredu Olene Jergijeve, nato pa se je vpisala na Akademijo za glasbo, kjer je bil njen mentor Vasilij Meljnikov.

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Izrael je še razširil napade po vsej Gazi, skupno število ubitih je preseglo 35 tisoč. Poleg smrti pa izraelska vojska seje tudi nove ukaze za evakuacijo civilistov, ki se bodo iz severa in juga morali umakniti proti obalnemu pasu. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je ogorčen, češ da številnih ljudi zaradi bolezni, poškodb in starosti enostavno ni več mogoče seliti. V oddaji tudi: - Ruska vojska počasi napreduje proti Harkovu - Vse več fizičnih napadov na zdravstvene delavce, ti zahtevajo spremembo zakonodaje - Slovenski rokometaši po sedemmetrovkah do svetovnega prvenstva

Zunanji ministri članic Evropske unije bodo v Luxembourgu razpravljali o razširitvi sankcij proti Iranu po napadu na Izrael in po dobavi brezpilotnih letalnikov Rusiji. V sankcije bi lahko vključili še rakete in dobavo orožja iranskim zaveznikom v regiji. Skupaj z obrambnimi ministri bodo govorili še o nadaljnji podpori Ukrajini. Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell naj bi ministre pozval k dobavi dodatnih sistemov zračne obrambe. Druge teme: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo gostila kolege vseh štirih sosed; med drugim bodo govorili o nadzoru na notranjih mejah Evropske unije. - Svetovni dan Zemlje letos s pozivi k zmanjšanju uporabe plastike; pri nas tudi v znamenju pobude za uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač. - Prvi kolesar sveta Tadej Pogačar odlično formo pred dirko po Italiji potrdil s 70-to poklicno zmago in šesto na najprestižnejših enodnevnih klasikah.

V Münchnu se je končala 60. varnostna konferenca, ki sta jo zaznamovali vojni v Ukrajini in Gazi. Premier Robert Golob se je je ob tem znova zavzel za okrepitev pomoči za prebivalce palestinske enklave in poudaril, da je treba narediti vse za preprečitev izraelske kopenske ofenzive na Rafo na jugu Gaze. Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell pa je ocenil, da veliko oviro pri iskanju dolgotrajne rešitve za mir predstavlja dogajanje na zasedenem Zahodnem bregu.

Novoletna skakalna turneja se je v Bischofshofnu končala z novo slovensko uvrstitvijo na zmagovalni oder - tokrat je tretje mesto osvojil Anže Lanišek, ki je v skupnem seštevku turneje končal na petem mestu. Zlatega orla je osvojil Japonec Rjoju Kobajaši. Osrednji domači zimski športni vrhunec dneva pa je bil danes v Kranjski Gori, kjer se je začela 60-a Zlata lisica. V oddaji tudi o tem: - Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Borrell: nujno preprečiti širjenje konflikta na Bližnjem vzhodu - Vzpostavljen klicni center za morebitne težave po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - Za pravoslavne vernike dan pričakovanja božiča, ki ga bodo praznovali jutri

Dr. Simona Gerenčer je diplomirala na Visoki šoli za socialno delo. Leta 2015 je doktorirala s temo Družbeni položaj ljudi z gluhoslepoto v Sloveniji in na Madžarskem. Na Fakulteti za socialno delo sodeluje kot asistentka, je višja svetovalka na področju socialnega varstva, začetnica strokovnega dela in znanstvenega raziskovanja z ljudmi z gluhoslepoto v slovenskem prostoru. Kot soustanoviteljica Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, kjer je zaposlena kot generalna sekretarka in strokovna vodja, skupaj z ljudmi z gluhoslepoto in strokovno ekipo razvija jezik gluhoslepih in številne načine sporazumevanja. Je tolmačica za slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih. Je tudi soustanoviteljica Združenja tolmačev gluhoslepim Slovenije TAKTIL, avtorica številnih člankov in knjig s področja gluhoslepote. Bila je vključena v strokovno skupino Ustavne komisije Državnega zbora Republike Slovenije za vpis znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v Ustavo Republike Slovenije. Lani je prejela priznanje jabolko navdiha.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel napoveduje, da bodo sporni člen v predlogu interventnega zakona v zdravstvu, ki je zmotil zdravnike, premislili in na novo zapisali. Ta namreč, kot so pojasnili v sindikatu Fides, ministrstvu pod posebnimi pogoji omogoča odrejanje obveznega vključevanja vseh izvajalcev zdravstvenih storitev, tudi zasebnih, v delo javnih zavodov. Po besedah predsednika Fidesa Damjana Polha se ne zavzemajo za umik zakona ampak spornih točk in iskanje boljših rešitev. Druge teme: - Slovenija lahko še pred koncem leta pričakuje drugi obrok izplačil iz sklada za okrevanje evropskega gospodarstva po pandemiji covida, končni znesek pa bo 541 milijonov evrov. - Medtem ko se izteka 4-dnevni dogovor o prekinitvi ognja v Gazi, se vrstijo pozivi k podaljšanju prekinitve in k iskanju dolgoročne rešitve konflikta. Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je poudaril, da za Izrael ne bo miru ali varnosti brez palestinske države. - Pristojne službe so v primeru hekerskega napada na Holding Slovenske elektrarne napad precej hitro odkrile, tako da v prvi fazi ni povzročil velike škode, ocenjuje etični heker Milan Gabor. Po njegovih besedah to kaže, da se zaznava takšnih in podobnih napadov izboljšuje.

Slovenski pesnik Simon Gregorčič je prevajal tudi hebrejske psalme, ki so v njegovem izpiljenem prevodu dobili novo melodiko in tudi zvišenost ali himničnost. Tako se je približal izraelskemu kralju Davidu, ki je spesnil kar nekaj psalmov in jih tudi spremljal na harfi in citrah. Pri slovenskem pesniku hitro lahko zaznamo odlično poznavanje hebrejske Biblije. Zato mu je bilo tudi razumljivo, da so Judje povezovali vlogo kralja s pastirsko službo. Kralj David je bil namreč kot deček pastir ovac, ki svoje črede ni zapustil, zato ga tudi prerok Samuel ni našel v očetovi hiši, ko ga je iskal. V tem duhu prav tako Gregorčič primerja slovensko kmečko idilo s kraljevsko službo in pastirčka, ki pase po visokih planinah, primerja s kraljem. Pesniški zanos mu je pomagal, da je doumel, kako se je v kraljevski službi treba povzpeti nekoliko višje in iz neke razdalje gledati na življenje. Ne gre samo za neko samostojnost ali celo za oblast, ampak za pogled »iz višav, ki zna prepoznati naše vsakodnevne težave in jih z modrostjo ločiti o resničnih problemov, ki jih je treba nujno rešiti. Pri tem pa mora biti obziren do ljudi in jim puščati svobodo ter jim ne »biti napoti«, a hkrati mora kralj zahtevati tudi zase svobodo, da spominja na temeljne etične velelnike, ki naj usmerjajo družbo, pri tem pa se ne sme »pusti motiti«. V tej luči lahko prepoznamo preroško vlogo slovenskega pesnika. To je poslanstvo, ki so ga naš literati v slovenski zgodovini vedno opravljali. Res je, da nismo imeli kraljev in tudi svoje plemstvo smo zgodaj izgubili, toda imeli smo plemenita srca naših pesnikov in prozaistov, ki so v nas prebujali kraljestvo srca. O tem kraljevskem srcu govori prerok Ezekijel in pove, da bo šele pravi kralj, ki bo pastir na novo nastalega ljudstva, imel smisel za vsakega človeka, tudi tistega, ki se bo izgubil in ki bo sam taval po svetu. »Bolne bo okrepčal« in »polomljene bo obvezal«, pravi prerok. Kristus pa nam v evangeliju razgrne, da je samo on tisti, ki pozna globine srca in zna resnično ločiti dobro od slabega. On, ki je do konca vzvišen in hkrati čisto blizu vsakemu srcu, nas uči, da mejnik med dobrim in hudim ne pelje med sloji v družbi, še manj med rasami ali med verskimi prepričanji. Kristus pravi, da bo meje med dobrim in hudim, ki vodijo skozi srce vsakega človeka, razkril šele ob koncu časov.

Vrstijo se pozivi k premirju v Gazi in zaščiti civilistov. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je danes poudaril, da so napadi na civilno prebivalstvo v nasprotju z osnovno zaščito, ki mu mora biti zagotovljena po mednarodnem pravu. Na skrb vzbujajoče naraščanje števila civilnih žrtev je opozoril tudi generalni sekretar Svetovne organizacije Antonio Guterres in ponovil poziv k prekinitvi napadov. V oddaji tudi o tem: - Finska zaradi množičnega prihoda migrantov na meji z Rusijo postavlja ograjo. - Minister Šarec bo odredil interni nadzor nad postopkom odvzema goveda na kmetiji blizu Krškega. - Novak Đoković do sedmega naslova na zaključnih turnirjih.

Visoki kazneni sud srušio je ključni dokaz u slučaju Agrokor. Hrvatska bi mogla platiti ogromnu odštetu Ivici Todoriću. Novi krak afere Vjetroelektrane: Zbog povezanosti s bivšom HDZ-ovom državnom tajnicom Josipom Rimac uhićena je Dijana Vican, bivša rektorica zadarskog sveučilišta. Predsjednik Zoran Milanović zadovoljan je borbom protiv ilegalnih migracija; kaže da je problem u Bosni i Hercegovini te Srbiji.

»Varnost v Sloveniji je na visoki ravni,« je na 9.nacionalni konferenci Varnost v lokalnih skupnostih v Kranju, ki jo je skupaj z mestno občino in drugimi institucijami pripravila Fakulteta za varnostne vede, povedal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Konferenca o varnosti v lokalnem okolju predstavlja dobre prakse, aktualne teme in raziskovanje varnosti v lokalnem okolju v zadnjih dvanajstih letih. O raziskavah in ugotovitvah se je Aljana Jocif pogovarjala z dr. Gorazdom Meškom, predstojnikom katedre za kriminologijo Fakultete za varnostne vede Univerze v Ljubljani.

Medtem ko Izrael nadaljuje napade na cilje v Gazi, v nedavnem napadu na grško pravoslavno cerkev je bilo ubitih najmanj 18 ljudi, se po svetu vrstijo pozivi k prekinitvi ognja. Visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi je opozoril, da morata strani nemudoma prenehati s spopadi in začeti mirovna pogajanja. Tovornjaki s človekoljubno pomočjo medtem še vedno čakajo na odprtje mejnega prehoda Rafa med Egiptom in Gazo. Druge teme: - Italija na mejo s Slovenijo pošilja dodatnih 350 policistov in vojakov - Slovenija v Bruselj pošilja vlogo za sredstva za pomoč po avgustovski ujmi - Predstavniki vlade danes s krajani Strug o njihovi prihodnosti

Bela hiša je napad Hamasa na Izrael označila za dejanje popolnega zla, po navedbah Bruslja pa ravnanje omenjenega palestinskega gibanja potrjuje, da gre za teroristično organizacijo. Visoki evropski zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell pa poudarja, da niso vsi Palestinci teroristi, kaznovanje vseh Palestincev bi bilo zato po njegovem nepošteno, neproduktivno in v nasprotju s prizadevanji za mir. V oddaji pa tudi o tem: - Kandidatki za zdravstveno ministrico Valentini Prevolnik Rupel zelena luč pristojnega parlamentarnega odbora - Prihodnji mesec višje pokojnine, decembra prvič zimski regres - Po oceni politike je najboljši odziv na opustitev premoga jedrska opcija

Jesen s trgatvijo je prišla v deželo in kot koledar veleva, smo doživeli odstop visokega državnega nameščenca zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Visoki državni nameščenci, sploh pa politiki, zaradi vožnje pod vplivom alkohola ne odstopijo vedno, kar sproži v državi zanimiv odziv: če ne odstopijo, jih grajamo, če pa odstopijo, smo navdušeni nad njihovo visoko profesionalno in etično integriteto – kot se reče. A medtem ko uredniki v medijih ob dogodkih, kot se je zgodil vodji državnih tožilcev, samo vzamejo iz predala vzorec novinarskega članka, v katerega le zapišejo novo ime, bo naša današnja oddaja usmerjena v temne skrivnosti vožnje pod alkoholom. Te temeljijo tako na bogatih izkušnjah z vožnjo kot z alkoholom, ki smo si jih z leti pridobili v naši skromni redakciji. Najprej in na začetku; da človek vozi pijan, je logično in razumljivo! Čeprav, da ne bo pomote, nesprejemljivo. Pod vplivom alkohola človek počne neumnosti. To je eden aksiomov popivanja in če ta, ki pije, ne bi počel neumnosti, njegov napor nekako nima smisla. Pijani geniji napišejo recimo Uvod v Krst, ali Pohujšanje, mi navadni smrtniki pa sedemo za volan. Hočemo povedati, da subjekt, ki bi trezno razmišljal, nikoli ne bi pijan sedel za volan. Žal pa se trezno razmišljanje in uživanje alkohola izključujeta in med vsemi norostmi, ki se zgodijo med pijansko seanso, je na koncu obvezna vožnja domov s svojim avtomobilom. Tako pač je in kot ni mogoče vplivati na temeljne zakone narave, ni mogoče vplivati na može, pa tudi žene, da po veselici ne bi sedli za volan. Ko smo si priznali, da je pijanska vožnja nujna, moramo nadaljevati z mogočimi rešitvami. Ki jih ni veliko na razpolago, nekaj pa jih vseeno je. Ob tem patetični pozivi za to zadolženih institucij in tudi pogoste policijski nadzori očitno in mnogokrat dokazano ne pomagajo. Ker ena izmed pijanih norosti je tudi ta, da se ne bojimo policistov in da zasmehujemo državni PR. Torej; prva, najbolj logična rešitev je, da na zabavo ali mesto popivanja ne gremo z avtom. Obstajajo seveda pijanske seanse, ki se zgodijo kar tako, naključno – a večina teh, na katerih se ulovijo državni nameščenci in politiki, je vnaprej napovedanih. Se pravi; najlažje, najbolj logično in najmanj boleče: na zabavo se ne gre s svojim avtom. Žal pa je samozavest, bolje rečeno napuh pivcev skoraj brezmejen. Vsak od nas ima natančno preračunano količino alkohola, ki na organizem, kaj šele na izdihan zrak, še ne vpliva – če le pogoltnemo dovolj čevapov in čebule. Drug očitni namig je, da na zabavo gremo z avtomobilom, ampak da tam ne pijemo. Ker to na Slovenskem spada med znanstveno fantastiko, se z analizo te možnosti ne bomo ukvarjali. Moramo pa se posvetiti še perečemu problemu pijanske vožnje, ki nam državne nameščence redči kot slana poljsko cvetje. Za pijane politike za volanom je v glavnem vseeno; na vsakem grmu raste po deset novih, za državne nameščence pa ni tako enostavno. Odstopljeni tožilec je bil, tako gre ljudski glas, sposoben mož in lopovi menda zdaj slavijo ter se nato pijani vozijo domov … Tako njegov odstop zadosti zakonu in morali, po drugi strani pa nas skrbi. Ker zadeva je ta, da je število državnih nameščencev, sploh tistih sposobnih, končno. Ker se, kot je bilo ugotovljeno, pijani vožnji ne bomo odpovedali, nam grozi, da bomo prisiljeni državne tožilce ali outsorsati ali pa za to delo najemati agencijske delavce. Zato bi veljalo natančno določiti mejo, od katere naprej je treba zaradi pijane vožnje odstopiti. Vsaj svetohlinsko se zdi, da ves narod vozi pijan, pa je zaradi tega kaznovan ali s točkami, ali z denarno kaznijo, celo z odvzemom vozniškega dovoljenja, kljub temu pa učitelji, uradniki, delavci, upokojenci in medicinske sestre svoje delo naslednji dan mirno opravljajo naprej. Kar predlagamo, sta dve lestvici; prva za politike, druga za državne uslužbence. Med politiki lahko pijani vozijo recimo vsi člani parlamenta, ker če ne, bodo izgubili stik z bazo. Ne smejo pa pijani voziti ministri, z izjemo kmetijskega. Predsednik vlade ne sme voziti pijan za nobeno ceno, lahko pa sedi zraven, če vozi njegova partnerica. Funkcija predsednika države pa – odvisno; če je predsednik predsednica, potem ne, če pa je predsednik predsednik, potem pa ja – ker pijana vožnja daje vtis možatosti. Pri državnih uradnikih pa je lestvica še bolj preprosta. Če tvoja funkcija zahteva štemplanje s štampiljko, potem lahko piješ in voziš, če pa se na dokumente le podpisuješ, potem moraš po pijanski avanturi v avtomobilu odstopiti. Najbolj pa bi seveda pomagalo, če bi med Slovenci prevladala sodobna paradigma o nevarnostih alkohola, o nevarnosti njegove pridelave in trženja, a razmišljati v to smer pomeni zanikati srčiko slovenstva, kar pa bi mnogi prenapeteži razumeli kot veleizdajo.

Australci obaraju rekorde prijavljujući se za glasovanje na predstojećem referendumu o uvrštavanju Glasa Prvih naroda u Ustav. Popis pripadnika Prvih naroda također je dostigao rekordno visoke brojke, no i dalje postoji značajan jaz u odnosu na ostale Australce.

Evropska centralna banka nadaljuje rekordni niz zviševanja obrestnih mer, razlog je še vedno visoka inflacija. Posojila bodo tako še dražja, tisti, ki jih imajo s spremenljivo obrestno mero, z zaskrbljenostjo spremljajo napovedi za jesen. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je ob tem dejal, da lahko vsaj začasno prenehajo dvigovati obresten mere, če bodo podatki potrjevali ugodna gibanja. A kot pravi, so še vse možnosti odprte. Ostali poudarki oddaje: Del zakonodaje o tujcih s pozitivnimi učinki: upravni postopki urejeni v nekaj tednih namesto mesecih Italijanska premierka Meloni in ameriški predsednik Biden poudarila enotnost podpore Ukrajini V drugem krogu kvalifikacij za konferenčno ligo nogometaši Maribora remizirali, Celjani izgubil

Ukrajina je prvi dan vrha zveze Nato v Vilni dobila zagotovila o nadaljnji vojaški pomoči, ne pa tudi vabila za članstvo v zavezništvu. Nato je sicer po besedah generalnega sekretarja Jensa Stoltenberga potrdil najbolj celovit obrambni načrt po koncu hladne vojne, s katerim se želi postaviti po robu glavnima grožnjama, torej Rusiji in terorizmu. Druge teme: - Znana so izhodišča za pokojninsko reformo. - Izpad evropskih sredstev ne bo zaustavil graditve infekcijske klinike, poudarjajo v UKC Maribor. - Uspešen začetek nogometašev Olimpije v kvalifikacijah za ligo prvakov.

Začenjamo cikel oddaj, ki jih poleti posvečamo uveljavljenim glasbenikom, pri čemer pa v oddajah poslušamo njihove približno 10 let stare posnetke, torej posnetke iz časa, ko so se šele začeli uveljavljati na svoji glasbeni poti. Prvo posvečamo pianistki Meti Fajdiga, ki je z učenjem klavirja začela pri sedmih letih na glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini pod vodstvom Helene Plesničar. Diplomirala je na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Tatjane Ognjanovič, nato pa študij klavirja nadaljevala še na Visoki šoli za umetnost v Zϋrichu pod vodstvom Konstantina Šerbakova. Svoje glasbeno znanje je dodatno izpopolnjevala na glasbenih seminarjih pri Igorju Lazku. Aprila leta 2013 je v koprskem studiu Hendrix posnela Sonato za klavir št. 23 v f-molu, Appassionato, op 57 Ludwiga van Beethovna.

Drugi poudarki oddaje: - Mestna občina Maribor bo za sanacijo cest po majskih neurjih namenila 2 milijona evrov - V Dragonji si želijo svoje krajevne skupnosti - Rdeči križ Novo mesto pa bo v soboto začel zbirati denar za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin - Pridelovalci iz Vipavske doline so s skupno embalažo dosegli večjo prepoznavnost. Preboj turzma pa bi - s skupno celostno podobo - radi dosegli tudi Štajerci

Danes goduje izjemna ženska, ki je sicer živela v 14. stoletju, ki pa se ji je poklonil tudi naš čas, saj jo je papež Pavel VI. razglasil za cerkveno učiteljico in Janez Pavel II. celo za sozavetnico Evrope. To je Katarina, rojena l. 1347 v Sieni. Še kot otrok je imela močna duhovna doživetja in je zaradi tega razumljivo želela že zgodaj oditi v kontemplativni samostan, saj jo je mistično izkustvo spremljalo še naprej. Najbolj prelomno pa je bilo njeno videnje l. 1367, v katerem se je mistično zaročila z ženinom svoje duše, s Kristusom samim. Ta dogodek je bil čudovit navdih za številne renesančne slikarje, ki so tekmovali med seboj, komu bo uspelo narisati Katarinin obraz v lepših odtenkih svetlobe, ki so izražali njeno dekliško srečo. Trubadurski čas takrat še ni bil tako daleč in dekleta so še vedno imela smisel za lepoto duhovne lirične ljubezni, ki se je navdihovala v svetopisemski Visoki pesmi. Zanimivo pa je, da je Katarino Siensko prav ta trenutek najvišje duhovnosti vodil nazaj v konkretno življenje. Začudenje je še toliko večje, ker ni bila samo zelo blizu bolnikom z nevarno kužno boleznijo, ampak je posegla v konkretna družbena in politična dogajanja. Najprej je zaslovela, ker je znala pomiriti spore med svojimi someščani. Njen uspeh ni slonel na sklepanju kompromisov, ampak je svoje sprte sogovornike povabila v poglobljen etični pogled, v katerem so se zasvetile temeljne vrednote poštenja in ljubezni. V luči teh vrednot so razhajanja postala majhna, če že ne smešna. Katarina je pokazala velik pogum, ko se je odpravila v francoski Avignon ter pregovorila papeža Gregorja XI., da se je znova vrnil v Rim. Ampak s tem njenega poslanstva še ni bilo konec. V Rimu je pozneje nastal razkol, ko so papežu Urbanu VI. zaradi njegove osornosti opozicijski kardinali izvolili proti-ppeža Klemena VII. Urban je poklical Katarino v Rim in jo prosil, naj doseže pomiritev. Nemočni papež je potreboval prepričljivost in veliko modrost njenih besed. Njena modrost se kaže tudi v njenih pismih. Ohranilo se jih je 380. Komentatorji pravijo, da so živa in neposredna, zrcalo njenih skrbi, misli in čustev ter polna svežine, ljubezni in očarljivih prispodob. Njeni naslovniki so bile vplivni v družbi, pa tudi globoke duhovne osebnosti in veliko zelo preprostih ljudi. Katarina Sienska je pokazala, da moč krščanstva ni v družbeni strategiji in še manj v politični taktiki, njegova moč je v globokem etičnem korektivu, ki razkriva novo upanje.

Bosna i Hercegovina i više od pola godina nakon izbora nema formirane sve razine vlasti zbog čega Visoki predstavnik u BiH Christian Schmidt prijeti da će dekretom utjecati na formiranje vlasti. Uz to je tu i povijesna presuda aktualnom premijeru federacije Fadilu Novaliću zbog korupcije tijekom pandemije. Kakvo je stanje u zemlji koja je u trajnom kriznom modusu danas između ostalog u podcastu Cosmo bosanski/hrvatski/srpski razgovaramo s Denisom Džidićem iz istraživačke mreže BIRN Von Nenad Kreizer.

V Evropi so po izbruhu vojne v Ukrajini znova bolj pozorni tudi na napetosti na Balkanu. Kot je slišati iz Bruslja, je včerajšnje srečanje srbskega predsednika in kosovskega premierja prineslo pozitiven rezultat. Visoki predstavnik Unije za zunanjo politiko Josep Borrell je poudaril, da sta izrazila pripravljenost za uresničitev dogovora za normalizacijo odnosov med državama. Kot je dodal, bodo za to še potrebna pogajanja. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ukrajinski predsednik Zelenski po šestmesečnem ruskem obleganju Bahmuta priznava, da so razmere vse težje - Vplivni Avstrijci pozivajo vlado, naj premisli, ali je nevtralnost države v novih varnostnih razmerah še sprejemljiva - Nordijsko svetovno prvenstvo v Planici se nadaljuje s tekmo tekačic na 10 kilometrov v prosti tehniki; zvečer kvalifikacije skakalk

Nakon jučerašnjeg snježnog kaosa na autocesti A1 kažnjeni su vozači koji su se oglušili na službena upozorenja pa su na put krenuli bez zimske opreme i kroz zatvorene dionice. Visoki upravni sud stao je na stranu zagrebačke vlasti: Ukida se mjera roditelj-odgojitelj koja je majkama troje ili više djece osiguravala plaću pod uvjetom da ne budu zaposlene i da djecu ne šalju u vrtić. Predsjednik HDZ-a odbacio je navode da je s Kolindom Grabar-Kitarović dogovarao ponovnu kandidaturu za predsjednicu, šef Sabora Gordan Jandroković poručuje da ga Pantovčak ne zanima.

Pianist Alexander Gadjiev iz Gorice je nagrado Prešernovega sklada prejel za izjemne umetniške dosežke v zadnjih treh letih, in sicer za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov z orkestri na slovenskih in tujih odrih. Pianist Alexander Gadjiev se je učil igranja na klavir najprej pri mami Ingrid Silič, nato pa pri očetu, uglednem pianistu in pedagogu Sijavušu Gadjijevu v šoli Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. Že kot devetletni deček je prvič nastopil z orkestrom, pri desetih letih pa na solističnem koncertu. Leta 2013 je končal šolanje z najboljšimi ocenami, kar mu je omogočilo, da se je udeležil tekmovanja Premio Venezia, namenjenega najboljšim mladim talentom v Italiji, in tam zmagal. Študij je nadaljeval na univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu pri profesorju Pavlu Gililovu, leta 2017 pa je diplomiral na Visoki šoli Hannsa Eislerja v Berlinu, in sicer pri Eldarju Nebolsinu. Urednica Tjaša Krajnc se je z Alexandrom Gadjievom pogovarjala o njegovem glasbenem razvoju do vrhunskega solista in suverenega pianista, uspehih na tekmovanjih, izvajanju in doživljanju glasbe, igranju na različne vrste klavirjev in raznolikem solističnem in koncertantnem klavirskem repertoarju. Oddajo je zmontirala tudi s kratkimi odlomki iz Chopinovih Mazurke v C-duru in 2. stavka Koncerta za klavir in orkester v f-molu ter iz Schumannove Fantazije v C-duru.    

Jan Böhmermann je poznat po svojoj brutalnoj satiri koja ne štedi ni takve političke veličine kao što je turski predsjednik Erdogan. Sada je na zub uzeo Viskog predstavnika u BiH Christiana Schmidta optužujući ga da surađuje s nacionalistima i ruši demokraciju. No jesu li te zamjerke utemeljene? Kakve su reakcije njemačkih medija i zašto i novinar Krsto Lazarević ukazuje da mnoge tvrdnje nisu baš točne? I što o Schmidtu misli javnost u BiH govori nam politička analitičarka Tanja Topić. Von Nenad Kreizer.

Parlamentarni odbor za finance je potrdil proračunske dokumente za prihodnje leto. Državni zbor bo proračunski sveženj potrjeval prihodnji teden. Vlada predlaga rekordno visoko porabo, skoraj 17 milijard, in prav tako rekordno visok primanjkljaj - kar 3,3 milijarde. Visoki primanjkljaj bo omogočil ublažitev posledic energetske krize in visoke inflacije in s tem zagotavljanje dobrega izhodišča tako za prebivalce kot za gospodarstvo po krizi. Odbor je zavrnil vsa opozicijska dopolnila, je pa potrdil zvišanje povprečnine na 700 evrov, kot se je z občinskimi združenji dogovorila vlada. Drugi poudarki oddaje: - Bodo pogajalci na podnebni konferenci v Egiptu potrdili dogovor? - Države zahodnega Balkana s skupnim trgom energije nad energetsko krizo. - Prenos znanja tokrat z mladih na starejše: digitalne kompetence drugih slabše, predvsem med tistimi, ki živijo na podeželju.

Kralj je pričakoval posebno delegacijo, visok obisk, in zato je že navsezgodaj zjutraj dal poklicati dvornega kuharja ter mu naročil, naj za kosilo pripravi najdragocenejšo sestavino, ki jo pozna. Kuhar je nekaj časa razmišljal nato pa se lotil dela. Ko je bil čas kosila, je kralja in njegove goste postregel najprej z juho, v katerem je bil živalski jezik, nato je sledil jezik na žaru in nazadnje je pred njih posadil še jezik v različni omakah. Kralj ni bil najbolj zadovoljen s kuharjevim menijem in v pričo gostov je hotel izvedeti, zakaj je med vsemi sestavinami kot najveličastnejšo izbral prav jezik. Kuhar je kralju odgovoril: »Kaj je imenitnejšega od jezika? Z njim pozdravljamo in razveselimo ljudi, posredujemo novice in izkušnje, recitiramo poezijo, molimo ...« Visoki gostje so se s kuharjem strinjali, nazadnje je prikimal še kralj. Naslednji dan je kralj spet postavil pred dvornega kuharja preizkušnjo. Tokrat mu je naročil, naj za kosilo pripravi tisto sestavino, ki jo ima za najslabšo. Nestrpno je pričakoval, kaj bo kuhar pred njega postavil ta dan. A je kmalu ostal odprtih ust, ko je videl, da je kuhar za glavno sestavino kosila izbral – jezik! Kralj je postajal v sebi vedno bolj besen, saj je bil prepričan, da se kuhar iz njega norčuje. Razmišljal je že o primerni kazni, ko mu je kuhar začel razlagati: »Ni je slabše stvari od jezika. Z njim zmerjamo, opravljamo, grozimo, sprožamo prepire in napovedujemo vojne ...« Kralj je prepoznal lekcijo, ki mu jo je predstavil kuhar in mu le prikimal. Kdaj se pošalimo, da je najmočnejša mišica pri človeku pravzaprav jezik. Jezik lahko poboža ali pa udari, lahko gradi ali pa ruši, ima moč, da ozdravlja ali pa zamori. Tudi danes bo ta naša mišica na preizkušnji. Za razliko od fitnesa ali druge rekreacije, ko krepimo naše mišice, na jezično mišico velikokrat kar pozabimo. Pogosto pustimo, da se jezik kar sam vrti, kot pravimo, morda celo v prazno, morda celo tako, da koga poškoduje. Peljimo danes naš jezik v miselni fitnes, da bo v službi dobrega.

Najvišji ameriški obisk Tajvana po četrt stoletja je končan. Predsednica predstavniškega doma kongresa Združenih držav Nancy Pelosi je svojo odločitev o obisku branila z besedami, da je ameriška solidarnost zdaj pomembna bolj kot kdaj prej. Danes mora svet izbirati med demokracijo in avtokracijo, je dejala Pelosijeva, katere obisk je zelo razburil Kitajsko. Še nekaj drugih poudarkov oddaje. Sporazum o izvozu žita iz ukrajinskih pristanišč se še naprej uspešno uresničuje. Na srečanju Opec+ dogovor o rahlem povečanju črpanja nafte. Brezposelnih na letni ravni za skoraj četrtino manj, na mesečni rahlo povečanje

Visoki ameriški obisk na Tajvanu močno škoduje miru in stabilnosti ter bi lahko kršil kitajsko suverenost in ozemeljsko celovitost. Tako opozarjajo v Pekingu po obisku predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi na tem otoku. Političarka iz vrst demokratov se je pred današnjim odhodom s Tajvana sešla s tamkajšnjim političnim vrhom. Med obiskom, ki so ga podprli tudi ameriški republikanci, je poudarila, da Združene države spoštujejo načelo ene Kitajske, a ob tem želijo, da bi imel otok tako svobodo kot varnost. Drugi poudarki oddaje: - Dogajanje na Tajvanu še utrdilo vse bolj vidno povezovanje Kitajske in Rusije. - Tudi hrvaški gasilci imajo to poletje polne roke dela - ter premalo kanaderjev. - Po raziskavi Nova normalnost Slovenci zaskrbljeni zaradi podražitev, vse bolj tudi zaradi covida.

Opet ParkLife. KK Partizan u finalu ABA Lige posle 9 (DEVET!) godina. Kraj LingLong sezone 2021/22. U susret finalu Kupa. Paramedijska deponija. Gazza, Lemmy, majstor Crk, Bruce Dickinson i usamljena radna mašina. Trajanje: 66 minuta. Pokrenuli smo PATREON, pa ko želi sada može da časti za neko pivo, dodatne sadržaje i/ili tehničke popravke na podcastu: www.patreon.com/pfchisterical A ima i: paypal.me/partizanhisterical HISTI RADIO MIX br. 64: Pesma za finale najdražeg trofeja... i za ABA! https://youtube.com/playlist?list=PLwhKCZrlUHqhavmoX25Zce6VnuSF8ckbe Twitter: www.twitter.com/pfchisterical Instagram: www.instagram.com/pfchisterical/ Youtube: www.youtube.com/c/PartizanHistericalP... podcast.rs/show/histerical/ podcasts.apple.com/us/podcast/part…al/id1494766516 open.spotify.com/show/0HKmzzodsui…013451d2f4814212 NAPRED PARTIZAN! NAPOMENA: Ovo je "uradi sam" podkast u kome navijači Partizana razgovaraju o zbivanjima u svom voljenom klubu. Izneta mišljenja i stavovi su lični i ne predstavljaju stavove bilo koje navijačke grupe, frakcije, dela uprave, radne ili druge organizacije. Nismo insajderi, eksperti, sportski radnici. Apsolutna vernost, ne apsolutna istina. Trudimo se da jezik koji koristimo bude fin književni - možete ga čuti na svakom stadionu i u svakoj sportskoj hali. Cover foto: KK Partizan Zvuk: Rihard MeCrk Realizacija: Slavko Tatić, Bruce Dickinson i Histerikal

Čini se da se približava dugo najavljivana rekonstrukcija vlade. Premijer Plenković potvrdio je da će do petka zamijeniti tri ministra. O imenima zamjena će izvijestiti nakon razgovora s koalicijskim partnerima.Visoki upravni sud privremeno je obustavio ukidanje mjere roditelj-odgojitelj. Zagrebačka vlast upozorava da to vodi u neizvjesnost i rebalans gradskog proračuna. Rusija je optužila Hrvatsku za „militantnu rusofobiju“

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure FrankoMaribor: Litera, 2021Čeprav se večina pisateljev ponavadi najprej preizkusi v pisanju kratkih zgodb in šele potem zbere pogum za pisanje romana, je Kazimir Kolar v tem pogledu precej drugačen. Romaneskni prvenec Glas noči je izdal pri 37 letih, navdihovale pa so ga izkušnje iz časa študija filozofije na Filozofski fakulteti in babištva na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani. V zbirki s pomenljivim naslovom Zgodbe nekega slabiča se že prva zgodba Sladoledarjevo poročilo vsebinsko precej navezuje na roman, v katerem prav tako nastopa protagonist Lampreht. Posebnost te zgodbe je tudi v tem, da se od začetka do konca zgleduje po Camusovem romanu Tujec – začne se s skoraj enakimi stavki: “Ponoči je umrla babica. Ali mogoče včeraj, ne vemo točno. Mogoče zjutraj. Pogreb čez tri dni.” Glavni junak, ki opravlja poklic varnostnika v knjižnici, po spletu nesrečnih okoliščin ubije Arabca, o katerem zmotno meni, da ga namerava zahrbtno umoriti. Tudi protagonista zgodb Divji pesnik in Kirurginja sta razpeta med groteskne psihotične epizode in bizarno realnost, meje med obema pa postajajo vse bolj zabrisane. V prvi zgodbi se Pesnik boji, da bi ga pojedle mravlje, v drugi zgodbi pa se kirurginja podaja v bližnji park s kovčkom vrhunskih japonskih nožev, da bi vsaj deloma uživala v fantaziji ubijanja, ki pa se na koncu zgodbe prelevi v realnost. Pri tem izreče pomenljivo misel: “Kdor ubija, ima absoluten nadzor, kdor je ubit, se popolnoma podredi, takšen je zakon narave.” Kazimir Kolar slika psihološke profile svojih junakov prek njihovih razmišljanj in načinov reševanja konfliktnih situacij. Omenjenim junakom je skupno to, da iščejo prizemljitev svojih psihotičnih epizod v dejavnostih, ki se navadnim smrtnikom zdijo nenavadne. Tako varnostnika pomiri le njuhanje priljubljene droge, ki se ji reče “sladoled”, divjega pesnika poživi branje čilskega književnika Roberta Bolaña, medtem ko kirurginja najde svojo izpolnitev v pisanju kratkih zgodb in opazovanju ljudi v parku. Nasprotno pa protagonist zgodbe Angeli nad Atosom išče svoj notranji mir v izolaciji v samostanu, namenjenem zgolj moškim, ki se postijo, med postom pa doživi najrazličnejša razodetja in halucinacije. Tudi brata v zgodbi z naslovom 1943 se zavedata, da ju bodo ljudje obravnavali kot slabiča, če se po končani vojni ne bosta iz gozdne votline vrnila v vas, pa vendar na koncu ponosno izjavita: “Nikoli več ne bova šla živet nazaj v vas. Domovala bova v gozdni votlini. Govorili bodo: “Slabiča.” Ampak midva bova ostala to, kar sva. Navadila sva se na votlinsko življenje in tako bo ostalo.” Naslov knjige Zgodbe nekega slabiča tako lahko beremo po eni strani kot samoironijo, po drugi pa ga lahko ugledamo kot nekakšen eksistencialni manko subjektov, ki še iščejo svoj pravi poklic in identiteto v svetu, ki nezadržno razpada. Motiv samodestrukcije posameznika in uničevanja planeta, ki zaradi nerazsodne politike bogatašev postaja nevzdržen za bivanje, se prenaša iz zgodbe v zgodbo. Tako junak zgodbe Trolovo pismo politikom ogorčeno zapiše: “Včeraj, na primer, so v obmorsko ordinacijo pripeljali dva morska konjička, ki so ju naplavljena na morski breg našli otroci iz sosednjega kampa. Pri obdukciji prvega so ugotovili zadušitev s polietilenskimi vlakni, pri drugem pa je šlo za odpoved dvanajsternika v prebavilih, saj so se tam nabrali koščki poliamidov, iz katerih je nastala zaplata, ki je usodno zamašila konjičkovo prebavno cev. Kam gre ta naš svet – ne vem!” Dokončen razpad sveta, kot ga poznamo, je najbolj opazen v zgodbi 20 4 9, ki se dogaja v bližnji prihodnosti, ko znanost toliko napreduje, da začnejo bakterije razvijati svoj jezik in zavest o lastni eksistenci, v moškega pa v vmesnem času umestijo maternico in jajcevode. V tej zgodbi Kazimir Kolar razgrne ves spekter domišljije in najrazličnejše odtenke sarkazma in parodije – s pomočjo dolgih in izčrpnih opomb, v katerih pojasnjuje geopolitično podobo novega sveta, bizarne biotehnološke rešitve in nenavadne umetniške smernice postopoma gradi pogled na distopijsko družbo, v kateri so odpravljene skoraj vse biološke in politične omejitve, želje pa se uresničijo skupaj s pripadajočimi strahovi. Kazimir Kolar se zlasti v zgodbah na koncu zbirke Zgodbe nekega slabiča mojstrsko poigrava z literarnimi žanri in stilističnimi izzivi. V romanu Glas noči je bil njegov jezik brutalno realističen, lahko bi rekli naturalističen, v pričujoči zbirki pa se spreminja glede na psihološko stanje protagonistov in njihovo razmišljanje. Zgodba 1943 je npr. napisana v več krajših refleksijah o travmatičnem otroštvu, Trolovo pismo politikom je napisano v obliki zgoščenega pisma misleca, ki nima kaj dosti izgubiti, zgodba 20 4  9 pa predstavlja dnevniški zapis anonimneža, ki kronološko popisuje faze razpadanja zahodne družbe. Razen zgodbe Angeli nad Atosom, ki je napisana v tretji osebi, so vse napisane v prvi osebi ednine, bodisi iz vidika moškega ali ženske. Podobno kot kirurginja v zgodbi z istoimenim naslovom išče udarni uvodni stavek, s katerim bi vstopila v svet pisateljevanja, se tudi Kolar loteva zgodb bodisi s kratkimi, a pomenljivimi stavki, bodisi z neobičajno besedno zvezo, ki nas takoj postavi v središče dogajanja. Zgodbo z naslovom V kazenski koloniji začne z besedami: “Tistega jutra sem imela vizijo: nekje na severu Nemčije sva s Pesnikom nekemu konju prekinjala semenovode.” Lahko bi rekli, da se Kazimir Kolar pri pisanju nadvse zabava, to pa se ne nazadnje prenese tudi na bralca, da prek zgodb zdrsne v labirint lastnih asociacij in zamisli …

Ukrajinska kriza: Pripraviti nenehno podporo, kajti humanitarne potrebe naraščajo. Ker se vojna v Ukrajini nadaljuje, humanitarna kriza neprenehoma narašča, zato Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poroča, da je bilo že več kot 3 milijone beguncev priseljenih bežati, dodatnih 1,9 milijonov oseb pa se je moralo preseliti znotraj države. Ocenjeno je, da skoraj 13 minjonov ljudi živi na področjih, ki jih je vojna najbolj prizadela. Ker potrebe za humanitarno pomoč in podporo naraščajo, so Jezuitsko združenje za begunce in jezuiti še nadalje aktivno vključeni v Ukrajino in sosednje države, da sprejmejo in pomagajo vsem, ki potrebujejo pomoč …

Ukrajinska kriza: Pripraviti nenehno podporo, kajti humanitarne potrebe naraščajo. Ker se vojna v Ukrajini nadaljuje, humanitarna kriza neprenehoma narašča, zato Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poroča, da je bilo že več kot 3 milijone beguncev priseljenih bežati, dodatnih 1,9 milijonov oseb pa se je moralo preseliti znotraj države. Ocenjeno je, da skoraj 13 minjonov ljudi živi na področjih, ki jih je vojna najbolj prizadela. Ker potrebe za humanitarno pomoč in podporo naraščajo, so Jezuitsko združenje za begunce in jezuiti še nadalje aktivno vključeni v Ukrajino in sosednje države, da sprejmejo in pomagajo vsem, ki potrebujejo pomoč …

V Sloveniji se začenja cepljenje mlajših otrok proti covidu. Stroka ga posebej priporoča tistim s kroničnimi boleznimi. Zanimanje je majhno, starše je strah morebitnih stranskih učinkov. Stroka pa opozarja, da so bolj skrb vzbujajoče posledice covida pri otrocih, kot je multisistemski vnetni sindrom. Ostale teme: - Zvišanje splošne olajšave in posledično višje neto plače ter razbremenitve pri obdavčitvi kapitala. Te spremembe prinaša predlog novele zakona o dohodnini, ki ga bo danes obravnaval državni zbor. - Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell svari, da bo Moskva ob morebitni agresiji proti Ukrajini občutila politične in gospodarske posledice - Slovenske rokometašice svetovno prvenstvo v Španiji zapuščajo s porazom proti Srbiji in končnim 16-im mestom.

V času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije se v različne aktivnosti vključuje tudi Slovenska vojska, znotraj njenih ustanov pa tudi Center vojaških šol, ki je med 8. in 12. novembrom 2021 v mariborski Kadetnici organiziral in izvedel Visoki tečaj o Skupni varnostni in obrambni politiki – Modul 2 Evropske varnostne in obrambne akademije. Več ko projektu pa poveljnik Centra vojaških šol (CVŠ SV), polkovnik dr. Igor Cebek, načelnik Sektorja kateder vojaških ved – dekan. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.

Duo Samo & Barbara sestavljata kitarist in pevec Samo Vovk ter violistka Barbara Grahor Vovk. Samo Vovk je pevec, skladatelj, aranžer in producent, ki je močno prisoten predvsem na vokalni zborovski in a capella glasbi, tako na domači kot na mednarodni sceni. Vse več časa pa posveča pisanju in izvajanju instrumentane glasbe. Barbara Grahor Vovk pa je jazz violistka, skladateljica, aranžerka in pedagoginja. Zaključila je magistrski študij Jazz improvizacije za godala na Visoki šoli za umetnost v Münchnu. Njuno glasbo navdihujejo zelo različne glasbene zvrsti, poleg tega pa poizkušata meje med njimi čimbolj zabrisati. Igranje v duu ni izgubilo svojega čara, vendar sta uresničila tudi željo po igranju v večji zasedbi. Tako je nastal projekt 2+3, kjer predstavljata svojo avtorsko glasbo s pridruženim jazz triom: Leon Firšt, klavir, Ilj Pušnik, bas in Primož Podobnik, bobni.

Kralj je pričakoval posebno delegacijo, visok obisk, in zato je že navsezgodaj zjutraj dal poklicati dvornega kuharja ter mu naročil, naj za kosilo pripravi najdragocenejšo sestavino, ki jo pozna. Kuhar je nekaj časa razmišljal, nato pa se lotil dela. Ko je bil čas kosila, je kralja in njegove goste postregel najprej z juho, v katerem je bil živalski jezik, nato je sledil jezik na žaru in nazadnje je pred njih posadil še jezik v različni omakah. Kralj ni bil najbolj zadovoljen s kuharjevim menijem in v pričo gostov je hotel izvedeti, zakaj je med vsemi sestavinami kot najveličastnejšo izbral prav jezik. Kuhar je kralju odgovoril: "Kaj je imenitnejšega od jezika? Z njim pozdravljamo in razveseljujemo ljudi, posredujemo novice in izkušnje, recitiramo poezijo, molimo ..." Visoki gostje so se s kuharjem strinjali, nazadnje je prikimal še kralj. Naslednji dan je kralj spet postavil pred dvornega kuharja preizkušnjo. Tokrat mu je naročil, naj za kosilo pripravi tisto sestavino, ki jo ima za najslabšo. Nestrpno je pričakoval, kaj bo kuhar pred njega postavil ta dan. A je kmalu ostal odprtih ust, ko je videl, da je kuhar za glavno sestavino kosila izbral – jezik! Kralj je postajal v sebi vse bolj besen, saj je bil prepričan, da se kuhar iz njega norčuje. Razmišljal je že o primerni kazni, ko mu je kuhar začel razlagati: "Ni je slabše stvari od jezika. Z njim zmerjamo, opravljamo, grozimo, sprožamo prepire in napovedujemo vojne ..." Kralj je prepoznal lekcijo, ki mu jo je predstavil kuhar in mu le prikimal. Kdaj se pošalimo, da je najmočnejša mišica pri človeku pravzaprav jezik. Jezik lahko poboža ali pa udari, lahko gradi ali pa ruši, ima moč, da ozdravlja ali pa zamori. Tudi danes bo ta naša mišica na preizkušnji. V primerjavi s fitnesom ali drugimi rekreacijami, ko krepimo naše mišice, na jezično mišico velikokrat kar pozabimo. Pogosto pustimo, da se jezik kar sam vrti, kot pravimo, morda celo v prazno, morda celo tako, da koga poškoduje. Peljimo danes naš jezik v miselni fitnes, da bo v službi dobrega.

V Glasbenih poudarkih danes predstavljamo dva koncerta. V Minoritski cerkvi v Mariboru se je že v nedeljo začel Glasbeni festival Minoriti, ki ga letos prvič pripravljata glasbeno društvo Saksofonija in Društvo ljubiteljev rock glasbe Boom v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor. Potem ko sta se sinoči tam predstavila saksofonist Jan Gričar in akordeonist Nejc Grm, bosta nocoj ob pol osmih nastopila pianista Bojan Gorišek in Milko Lazar, dolgoletna glasbena prijatelja, ki sta v času skupnega sodelovanja posnela šest albumov in nastopila po več turnejah v Sloveniji in tujini. Nocoj bosta kot solista in v duu izvajala glasbo Milka Lazarja in ameriškega skladatelja Phillipa Glassa. V organizaciji Glasbene mladine ljubljanske se v tem tednu nadaljuje glasbeni cikel Jesenske serenade. Nocoj ob 20h bosta v cerkvi sv. Katarine na Topolu pri Medvodah nastopila baritonist Jaka Mihelač in kitarist Jure Cerkovnik. Oba umetnika živita v tujini. Jaka Mihelač je od sezone 2019/2020 solist v Berlinski državni operi, Jure Cerkovnik pa poučuje na Visoki šoli za umetnost v Zürichu in koncertira. Na koncertu, ki sta ga poimenovala Bodi tiha pesem, bosta izvedla dela Giulia Caccinija, Alessandra Scarlattija, Josipa Procházke, Jeana-Paula-Égida Martinija, Benjamina Ipavca, Lucijana Marije Škerjanca in Antona Lajovca. Spored bo obogatila poezija slovenskih pesnic Saše Pavček in Barbare Korun, ki jo bo interpretirala igralka Tina Uršič.

Razmere na letališču v Kabulu v Afganistanu so še vedno napete, množica ljudi okoli letališča skuša vstopiti na območje letališča. Včeraj je v kaotičnem prerivanju pred letališčem umrlo sedem ljudi, v vsem tednu pa po poročanju zveze Nato že najmanj 20. Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell je opozoril, da evakuacija vseh afganistanskih sodelavcev zahodnih držav in njihovih družin do konca meseca ne bo izvedljiva. V Radijskem dnevniku še: - Zaradi okužb med dijaki, ki so vrnili s Krfa, v karanteno več sto ljudi - Kdaj bo v Sloveniji počil nepremičninski balon? - Primož Roglič še korak bliže osvojitvi Vuelte

V okviru cikla poletnih ponovitev okrog 10 let starih oddaj, ki jih posvečamo danes uspešnim glasbenikom, bomo poslušali del otvoritvenega koncerta Koncertnega abonmaja akademije za glasbo, ki je bil 20. januarja 2012 v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije, in sicer nastop pianistke Ane Semiš Bursać. Pianistka je nižjo glasbeno šolo končala v razredu Helene Megušar, nato se je vpisala na Srednjo glasbeno in baletno šolo, kjer je bil njen profesor Hinko Haas, na Akademiji za glasbo pa je njena mentorica postala Dubravka Tomšič Srebotnjak. Na akademijo se je nato vrnila po študiju na Visoki šoli za glasbo v Baslu, kjer je študirala pri Tobiasu Schabenbergerju, zdaj pa je poleg koncertiranja tudi asistentka Dubravke Tomšič Srebotnjak na ljubljanski akademiji.

V oddajo smo spet povabili strokovnjaka doktorja kemijskih znanosti Romana Jeralo. Zanimalo nas je tudi, kaj se dogaja na Islandiji ali v Izraelu, kjer je precepljenost visoka, a okužbe vseeno naraščajo.

Visoki predstavnik u Bosni i Hercegovini preuzeo dužnost u znaku opstrukcije iz Republike Srpske +++ Treba li zabranjivati demonstracije kao što je to bio slučaj sa protestima Kverdenkera u Berlinu? +++ Građani Nemačke sve stariji, sve je više penzionera, a ko će da uplaćuje doprinos? +++ U seriji Migracija Integracija upoznajemo automehaničara Marka Bekera. Radio Forum možete od ponedjeljka do petka slušati od 18:00-18:30 uživo putem livestream-a na internetu ili od 20:30-21:00 na radiju.

Slovenski košarkarji so se z drugo zmago na olimpijskih igrah že uvrstili v četrtfinale. S tem in s prepričljivo igro, pri kateri je v ospredju moštveni duh, se povečujejo tudi pričakovanja navijačev glede kolajne. Preostali poudarki oddaje: - Zdravstveni minister Poklukar je na Kočevskem tamkajšnjo občino zaradi njenega dobrega organiziranja cepljenja proti covidu postavil za zgled drugim. Posebno je pohvalil mobilne enote. - Mini schengen Srbije, Albanije in Severne Makedonije ali Odprti Blakan, kot se pobuda imenuje od danes, bi lahko zaživel čez manj kot poldrugo leto. - Svet z današnjim dnem vstopa v okoljski dolg - človeštvo porabi naravnih virov za skoraj dva planeta.

Nocoj bo v Križevniški cerkvi v Križankah v okviru Festivala Ljubljana nastopil Slokar kvartet pozavn. Zasedbo je leta 1973 ustanovil slovenski pozavnist Branimir Slokar, kvartet pa je na več desetletij dolgi koncertni poti po vsem svetu ustvaril zavidljiv repertoar, ki obsega skladbe od zgodnjega baroka do novitet sodobnih skladateljev. V trenutni zasedbi bodo poleg Branimirja Slokarja nastopili še György Gyivicsán, profesor na Akademiji Franz Liszt v Budimpešti, Wassil Christov, pozavnist solist v Bernskem Simfoničnem orkestru in učitelj na Glasbenem konservatoriju v Bernu, ter nemški pozavnist Edgar Manyak, pozavnist solist v Simfoničnem radijskemu orkestru iz Berlina in profesor na Visoki glasbeni šoli v Baslu. Zasedbi se bo pridružil tudi Kristijan Kranjčan, večkrat nagrajeni tolkalec, violončelist, skladatelj in režiser.

Volilke in volilci so na včerajšnjem referendumu prepričljivo zavrnili novelo zakona o vodah. Spreminjanje zakona tako najmanj eno leto ne bo možno. Ostale teme. - Na splošni maturi 96-odstotna uspešnost; vse možne točke doseglo 15 kandidatov - Vse več okužb med gorenjskimi maturanti, do zdaj potrjenih 27 - Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Borrell: Janševe izjave o Iranu niso stališče povezave

S.L.A.M.A sa Vama! Umjesto simfonije, sarkazmi i ironije! ...brakovi sa naslovnih stranica PRODAJU bezbroj proizvoda i iluzija SVE je u SKUPIM "igračkama" koje KAO "ilustriraju" nekakvu ljubav, NIKO NE PITA -slučajno čaaak- zašto se tzv. djeca NE POMINJU... S.L.A.M.A sa Vama! By Vladimir Kreća

Čevlje potrebujemo v vsakdanjem življenju, pri različnih vrstah dela, gibanju in športu; redko smo lahko bosi, ko gre za verske obrede in druge svečane dogodke. Pred tisočletji, v paleolitiku, ko je bilo potrebno telo zaščititi pred ranami in okužbami, ljudje niso mislili na eleganco, kot pozneje, v nekaterih obdobjih, ko so bili čevlji odraz človekovega družbenega statusa in odnosa do spola v družbi. Uporabnost sta zasenčila izgled in bogata okrasitev čevljev. O večtisočlnetnem sobivanju človeka in čevljev, ki mnogokrat povedo veliko o posamezniku in družbi, nocoj v oddaji Kulturni fokus Magda Tušar v pogovoru z dr. Bojanom Knificem, etnologom iz Tržiškega muzeja.

Poslušamo del spletnega koncerta cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, na katerem je februarja nastopil Tine Bizajl. Glasbenik od leta 2015 študira na Visoki šoli za glasbo, gledališče in medije v Hannovru pri Jonasu Bylundu in Tomerju Maschkowskem, svojo glasbeno pot pa je začel na Glasbeni šoli v Piranu v razredu Mirka Orlača in jo nadaljeval na koprski gimnaziji pri Albertu Kolblu in Andražu Cenciču. Poleg tega se redno udeležuje tudi dodatnih izobraževanj, recimo pri Larsu Karlinu, Michaelu Steinkühlerju, Michaelu Massongu in Dušanu Kranjcu. Udeležil se je tudi več tekmovanj za mlade glasbenike, na državnem Temsigu je recimo prejel srebrno nagrado in dvakrat zlato, še dvakrat pa je prejel prvi nagradi. Na mednarodnem tekmovanju Svirel je prejel eno bronasto, eno srebrno in dve zlati priznanji, na mednarodnem tekmovanju Davorina Jenka v Beogradu pa je leta 2013 osvojil zlato plaketo in drugo nagrado. Predstavil se nam bo z dvema deloma: Frigyes Hidas: Meditacija za basovsko pozavno solo Eric Ewazen: Koncert za basovsko pozavno in klavir (pihalni orkester) TINE BIZAJL, pozavna DENIS MASLIUK, klavir

Zaradi skrb vzbujajočih in vse pogostejših izgonov ter nezakonitih vračanj beguncev in prosilcev za azil na evropskih kopenskih in morskih meja Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva države k takojšnjim preiskavam in zaustavitvi teh praks. Podobno opažajo tudi v slovenskih nevladnih organizacijah, ki se podrobno spremljajo tovrstno problematiko.  Civilna iniciativa Info Kolpa je neformalna organizacija, ki spremlja dogajanje na slovenskih državnih mejah in beleži sisttematične kršitve policije. Eden izmed posameznikov, ki sodeluje pri Info Kolpi je Jošt Žagar. Do ravnanja slovenske policije na področju migracij in azilnih postopkov je zelo oster. Pri Pravno informacijskem centru si v prihodnosti želijo, da bi se čimprej ustanovila evropska azilna agencija, ki bi poenotila postopke in po mnenju direktorice Katarine Bervar Sternad nudila boljšo zaščito in izvajanje obveznosti, ki jih imajo tudi po mednarodnih pogodbah vse članice.

Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.

Podgorica: Poslednje izjave Zdravka Krivokapića kometariše analitičar Zlatko Vujović. U Srbiji počelo predlaganje kandidata za buduće članove dva pravosudna tela - Državno veće tužilaca i Visoki savet sudstva. U Sarajevu obavezno nošenje maski i na otvorenom. Danas je Međunarodni dan bijelog štapa.

Iz oddaje pred leti smo izbrali posnetke pogovora z akademikom Gantarjem, dodali pa še odlomke iz njegove knjige Utrinki ugaslih sanj, ki je ieta 2005 izšla pri Slovenski matici.

Tokrat bomo v oddaji prisluhnili koncertu, ki je potekal malo več kot pred letom, in sicer je bil to sklepni koncert udeležencev mojstrskega tečaja iz roga, ki je potekal v okviru Akademije Branimirja Slokarja. Akademija je potekala poleti v okviru dejavnosti Festivala Ljubljana in je ponudila več mojstrskih tečajev, ki so jih vodili priznani glasbeniki in pedagogi, tega za rog je vodil hrvaški hornist Radovan Vlatković, mednarodno priznan solist na rogu, ki je v svoji bogati karieri deloval kot član orkestra Berlinskih filharmonikov, poučeval je na Visoki šoli za glasbo v Stuttgartu in na Salzburškem Mozarteumu, ta hip pa poučuje na šoli kraljice Sofije v Madridu. Na sklepnem koncertu njegovega mojstrskega tečaja je nastopilo več hornistov, nekatera imena poznamo tudi z naših koncertnih odrov, glasbeniki pa so se predstavili z zelo različnimi skladbami. Slišali bomo: Allegro iz Glierjevega Koncerta za rog in orkester v B-duru, op. 91, Romanze. Larghetto iz Mozartovega Koncerta za rog in orkester št. 3 v Es-duru, K. 447, Adagio in Allegro iz Sonate za rog in klavir v F-duru Georga Friedricha Händla, Koncert za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11 Richarda Straussa, Concertino za rog, op. 45 Carla Marie von Webra, Zbor lovcev iz Webrove opere Čarostrelec ter delo Srečanje na lovu za lovski rog Gioacchina Rossinija.

Nastavljaju se sukobi vladajućih i oporbe oko afere „vjetroelektrane”. Visoki prekršajni sud odlučio da Marko Perković Thompson uzvikujući ustaški pozdrav na početku svoje pjesme „Bojna Čavoglave” ne krši Zakon o javnom redu i miru.

Visoki krvni tlak je kronično stanje povezano s povećanim rizikom od srčanožilnih bolesti i smrti. Tijekom posljednja dva desetljeća Cochrane skupina za hipertenziju izradila je brojne sustavne preglede o načina liječenja hipertenzije, uključujući i onaj o učincima skupine lijekova zvanih inhibitori renina. Pregled je obnovljen u travnju 2017., a glavna autorica Vijaya Musini sa Sveučilišta British Columbia u Vancouveru u Kanadi nam je u ovom glasovnom zapisu ispričala što su pronašli, a Andrija Babić iz Zavoda za hitnu medicinu Splitsko-dalmatinske županije i član Hrvatskog Cochranea preveo je razgovor i govorit će nam o tome.

Visoki krvni tlak je kronično stanje povezano s povećanim rizikom od srčanožilnih bolesti i smrti. Tijekom posljednja dva desetljeća Cochrane skupina za hipertenziju izradila je brojne sustavne preglede o načina liječenja hipertenzije, uključujući i onaj o učincima skupine lijekova zvanih inhibitori renina. Pregled je obnovljen u travnju 2017., a glavna autorica Vijaya Musini sa Sveučilišta British Columbia u Vancouveru u Kanadi nam je u ovom glasovnom zapisu ispričala što su pronašli, a Andrija Babić iz Zavoda za hitnu medicinu Splitsko-dalmatinske županije i član Hrvatskog Cochranea preveo je razgovor i govorit će nam o tome.

Visoki krvni tlak je kronično stanje povezano s povećanim rizikom od srčanožilnih bolesti i smrti. Tijekom posljednja dva desetljeća Cochrane skupina za hipertenziju izradila je brojne sustavne preglede o načina liječenja hipertenzije, uključujući i onaj o učincima skupine lijekova zvanih inhibitori renina. Pregled je obnovljen u travnju 2017., a glavna autorica Vijaya Musini sa Sveučilišta British Columbia u Vancouveru u Kanadi nam je u ovom glasovnom zapisu ispričala što su pronašli, a Andrija Babić iz Zavoda za hitnu medicinu Splitsko-dalmatinske županije i član Hrvatskog Cochranea preveo je razgovor i govorit će nam o tome.

Pianist Stefan Pajanović se je rodil leta 1996 v glasbeni družini. Klavir je začel igrati pri petih letih. Obiskoval je Glasbeno šolo Ljubljana Moste-Polje v razredu prof. Lilijane Žerajić. Pri devetih letih je kot solist igral z godalnim orkestrom glasbene šole. Je prejemnik nagrad na številnih mednarodnih in domačih tekmovanjih (Ars nova v Trstu, Euritmia v Povolettu, TEMSIG). Pogosto je tekmoval tudi v disciplini komorna glasba ? klavirski trio in tudi takrat prejemal prestižne nagrade. Šolanje je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Lidije Malahotky Haas. Njegov glasbeni razvoj potrjujejo nagrade na tekmovanjih v Povolettu 2014 (prva nagrada in drugo mesto), na tekmovanju Memorial Jurica Murai v Varaždinu 2015 (druga nagrada), na TEMSIGU 2013 (srebrna plaketa) ter na mednarodnem tekmovanju Akordeon Art plus 2018 (druga nagrada). Kot izredno nadarjen komorni glasbenik je Stefan nastopal v duih z mladim kontrabasistom Todorom Markovićem v organizaciji Festivala Ljubljana in s čelistom Urbanom Marinkom v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske. Pogosto igra z bratom violinistom na samostojnih recitalih v tujini (Toskana, Beograd), dvakrat je nastopil na koncertih Glasbene mladine ljubljanske. Od leta 2015 študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Jasminke Stančul. Trenutno je študent prvega letnika podiplomskega študija in v okviru izmenjave Erasmus na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu v razredu prof. Markusa Bellheima. Klavirsko znanje je izpopolnjeval na seminarjih in poletnih glasbenih šolah pri priznanih pianistih in pedagogih, kot so: Jasminka Stančul, Ruben Dalibaltayan, Aleksandar Serdar, Konstantin Bogino, Laura Pietrocini in Claudio Martinez Mehner.

Gabriella Colluto je Italijanka, čeprav vse življenje živi v Švici. Pravzaprav si pravi kar Evropejka ali državljanka sveta. Njeni stari starši so iz Benečije po vojni prišli v Švico, kjer so kot poceni delovna sila gradili predore in prelaze. Gabriella se je izobrazila za poklic ‘tišlerke’, kot temu pravi v drugem od obeh maternih jezikov. No, potem je opazila, da se da živeti tudi od petja. Od roka prek džeza je prišla do diplome iz soprana na züriški Visoki umetniški šoli. Danes je operna in koncertna pevka.

Teden otroka se je začel z mednarodnim dnevom starejših, priložnostjo, da po predvolilni kampanji, v kateri so bila usta nekaterih predstavnikov koalicijskih strank, še posebej ene predstavnice, polna obljub o izboljšanju življenjskih razmer te ranljive družbene skupine, ki jo pesti več perečih problemov sistemske narave, osvetlimo omenjeno problematiko. V tednu otroka je papež Frančišek v Vatikanu odprl škofovsko sinodo. Visoki predstavniki Rimskokatoliške cerkve bodo do konca meseca razpravljali o tem, kako mladim približati institucijo, ki jo zaznamuje dolgoletna sistemska ter sistematično zanikana in prikrivana pedofilija. V tednu otroka so državo pretresli videoposnetki vzgojiteljice, ki je kljub ustrahovanju lastnice zasebnega zavoda za varstvo otrok Kengurujčki, povzdignila glas in s pomočjo novinarke Televizije Slovenija Katarine Golob javnosti razgalila srhljive prakse Branimire Vrečar. Gospa je (domnevno) na črno služila s sadističnim izživljanjem nad otroki in vsemi, ki so ji stopili na pot.

Fotografija je pogosto vrednotena kot drugorazredna zvrst, kot nekaj kar zna praktično vsak. Kako definiramo fotografijo? Kako se naučimo opazovati? Je fotografija umetnost ali zadovoljuje potrebe reklam, podjetij? Kdo vzpostavlja trende? Dobra fotografija je še kako potrebna vizualna investicija pri gradnji ugleda in prepoznavnosti podjetja. O različnih fotografskih temah sem se pogovarjala z Urbanom in Primožem. Urban Štebljaj ima skoraj 20 let izkušenj na področju fotografije. Deloval je kot fotograf večih uredništev, bil je urednik fotografije, sedaj deluje kot samostojni fotograf specializiran za področje korporativne in športne fotografije. Dela z velikimi tujimi in domačimi podjetji. Ko ne drži v roki fotoaparata, vzgaja dva sinova in pomaga ženi pri obešanju perila. Ko tudi tega ne dela, bere knjige ali gorsko kolesari. Primož Lukežič se je s fotografijo začel profesionalno ukvarjati okoli leta 2008. Pristop, ki ga ima do fotografije ga je pripeljal do sodelovanja z refenčnimi klienti tako iz sveta umetnosti kot komercialnih naročnikov. O modni fotografiji predava na Visoki šole za storitve, prav tako pa vodi vaje v sklopu predmeta Kompozicija za študente prvih letnikov. Pri fotografiji mu je najbližja zvrst inscenirane cinematske fotografije, kjer neprestano išče napetost med subjektom in objekti v prostoru ter s tem ustvarja željeno naracijo. Njegove fotografije so bile objavljene v različnih slovenskih in tujih medijih, za sabo pa ima tudi že nekaj samostojnih ter skupinskih razstav.

Pisateljski oder 33. Slovenskega knjižnega sejma je obiskal tudi avstrijski avtor Christopher Just. Prihaja z Dunaja, kjer je na Visoki šoli za uporabno umetnost študiral slikarstvo, že zelo pa se je nato posvetil glasbi - velja celo za pionirja elektronske glasbe v tem delu Evrope. Njegove skladbe, ki jih je izdajal pod svojim imenom in številnimi psevdonimi (med drugimi Ilsa Gold, Sons of Ilsa in Punk Anderson), so postale svetovno znane klubske uspešnice. Od slikanja in glasbe pa ga je nato zaneslo k pisanju. Njegov romaneskni prvenec Der Moddetektiv je letos izšel pri dunajski založbi Milena, pred tem pa sta bili objavljeni dve knjigi kratkih zgodb v zbirki Moderne Nerven pri založbi Czernin. S Christopherjem Justom se je Izak Košir pogovarjal na sedežu Društva slovenskih pisateljev. Spregovorila sta o življenju in preživetju pisateljev v Avstriji, potencialu sosednjega nemškega trga, tematiki njegovega novega romana, spominih izpred 12 let, ko je nastopil v ljubljanskem klubu K4 ter njegovih 25 letih v glasbenem poslu. Torpedo, najglasnejši podkast v državi, leti proti vašim ušesom - tokrat v angleščini! Click play and listen to the podcast in English!

Danes več pomeni imeti kot biti. Tri četrtine stvari, ki jih proizvaja človeštvo, uporabimo le enkrat in jih nato zavržemo. Samo polovico hrane, ki jo pridelamo, zares pojemo. Naše življenje oblikujejo cene, popusti in vse večja ponudba. Čezmerno potrošništvo je postalo življenjski slog, materialne dobrine statusni simbol. Le redko pa se vprašamo, kje in kako so bile stvari proizvedene in kaj se skriva v poceni izdelkih, oblekah, hrani. Visoki stroški, ki jih plačujemo s selitvijo naših delovnih mest k cenejši delovni sili, suženjsko delo in vse bolj zasvinjan planet. Naš potrošniški apetit je vsak dan večji, a Zemlja z njim ne raste. Alternativo ponuja etično ali pa vsaj odgovorno potrošništvo in temu bo namenjena Sobotna reakcija.