Podcasts about Nova Gorica

Napovedujemo dokumentarno dramo Anhovo Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, avtorski projekt Žige Divjaka in Katarine Morano, ki prikazuje zgodbo o ekološkem uničenju in prevladi kapitala nad zdravjem ter o uporu in dolgoletnem boju domačinov za čistejše okolje. V Slovenskem mladinskem gledališču pa smo si ogledali 55. člen, predstavo o pravici do odločanja o rojstvu otrok v režiji Tjaše Črnigoj.

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica abonmajsko sezono končuje z dokumentarno dramo Anhovo. Gre za avtorski projekt Žige Divjaka in Katarine Morano, ki celostno prikazuje zgodbo o Anhovem: o ekološkem uničenju in prevladi kapitala nad zdravjem ter o uporu in dolgoletnem boju domačinov za čistejše okolje. Režiserka Tjaša Črnigoj je za novo predstavo 55. člen na odru Slovenskega mladinskega gledališča skupaj z igralkami Tamaro Avguštin, Anjo Novak, Katarino Stegnar in Mirando Trnjanin raziskovala, kako smo si v Sloveniji izbojevali, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno. V ljubljanski Knjigarni Konzorcij so odprli že 32. prodajno razstavo Bologna po Bologni. Ekipa knjigarjev Konzorcija je na letošnjem mednarodnem sejmu otroških knjig v Bologni izbrala več kot 600 nagrajenih in drugih otroških knjig iz 11 držav v 6 jezikih, ki jih do 31. maja predstavlja razstava Bologna po Bologni.

Znamenita rožnata kolesarska dirka se je osmič v zgodovini ustavila v Sloveniji. Del trase je potekal po Goriških brdih, cilj letošnje 14. etape pa je gostila Nova Gorica. Ob kolesarstvu se posvetimo še zaključku svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. V Stockholmu bosta danes obe polfinalni tekmi. Gostiteljica Švedska se bo pomerila z Združenimi državami Amerike, Švica pa z Dansko.

Join us for daily coverage of the Giro d'Italia recorded on the road as the race makes its way from Albania to Rome. Our daily coverage features race analysis, interviews and daily postcards from Italy, plus our regular check-in with Tudor Pro Cycling's Larry Warbasse. Follow us on social media: Twitter @cycling_podcast Instagram @thecyclingpodcast Friends of the Podcast Sign up as a Friend of the Podcast at thecyclingpodcast.com to listen to new special episodes every month plus a back catalogue of more than 300 exclusive episodes. The Cannibal & Badger Friends of the Podcast can join the discussion at our new virtual pub, The Cannibal & Badger. A friendly forum to talk about cycling and the podcast. Log in to your Friends of the Podcast account to join in. The 11.01 Cappuccino Our regular email newsletter is now on Substack. Subscribe here for frothy, full-fat updates to enjoy any time (as long as it's after 11am). Dvine Cellars 2025 Girovagando Wine Selection As every year, Dvine Cellars and The Cycling Podcast have selected six wines that showcase the 'terroir' of the Giro d'Italia. Head to Dvine Cellars to make an order. The Cycling Podcast is on Strava The Cycling Podcast was founded in 2013 by Richard Moore, Daniel Friebe and Lionel Birnie.

La quatorzième étape du Tour d'Italie emmène le peloton de Trévise à Nova Gorica, en Slovénie, ce samedi 24 mai 2025. Antoine Plouvin suit ce Giro 2025 depuis le début. Il résume l'étape du jour et revient sur les temps-forts de la semaine.

For this episode, Dr. Noah Charney heads to Nova Gorica. Just across the Italian border is Gorizia. They're two cities that were separated by a chalk line drawn in the middle of the night in 1947. But now, they're united for something remarkable: the first transnational European Capital of Culture. The project, called GO!2025, is well underway and already a huge success. But you've got another half a year to check it out, if you haven't yet. This episode is all about the event and what you can see when you visit, with Dr. Charney joined by Erika Lojk from the Vipava and Nova Gorica Tourist Board and Mija Lorbek, CEO of GO!2025.Feel Slovenia the Podcast is brought to you by the Slovenian Tourist Board and hosted by Dr Noah Charney.Sound Production: Urska Charney For more inspirational content, check out www.slovenia.info and our social media channels, including Instagram, Facebook, YouTube, Twitter, Pinterest, LinkedIn and Tripadvisor.

Neben dem slowenischen Nova Gorica darf sich Chemnitz 2025 ein Jahr lang mit dem Titel „Europäische Kulturhauptstadt“ schmücken. Unter der Marke „C the Unseen“ will die Stadt mit dem charakteristischen Ein-Buchstaben-Kennzeichen das Verborgene in den Fokus rücken. Auch die sächsische Landeskirche und das Bistum Dresden-Meißen sind gemeinsam als Kulturkirche in Chemnitz präsent. Wir haben mit Dr. Ulrike Lynn gesprochen, die auf katholischer Seite das Programm verantwortet.

V oddaji bomo najprej govorili o sinočnjem literarno-plesnem dogodku s pisateljico Majo Haderlap in plesalko Leonie Humitsch, ki se je odvil v sklopu uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica. Dogodek bi moral potekati v kupoli Ingeborg Bachmann na novogoriški železniški postaji, a so ga zaradi slabega vremena premaknili v dvorano Mestne občine Nova Gorica. V oddaji poročamo tudi o najnovejši razstavi v galeriji Vžigalica s pomenljivim naslovom Ljubezen ne plačuje najemnine.

Evropska prestolnica kulture ne privablja samo večjega števila obiskovalcev programske ponudbe, ampak turistični delavci zaznavajo tudi večji obisk turistov. Kolikšen je, kakšno je zanimanje za dogodke in prireditve, ali so se mogoče začele tkati gospodarske, poslovne in drugačne vezi na račun kulture in turizma ter kje so še neizkoriščene priložnosti prve čezmejne kulturne prestolnice Evrope, bomo ugotavljali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Mija Lorbek, direktorica Zavoda GO! 2025; Erika Lojk, direktorica Zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina; Miran Müllner, GZS – gospodarska zbornica za severno Primorsko, sekcija turističnih ponudnikov; David Kožuh, Goriški muzej, kustos in turistični vodnik.

Predstavili smo skladbe, ki so se letos potegovale za vstopnico za evropsko tekmovanje slepih in slabovidnih glasbenikov, ki bo maja v Berlinu. Obširneje pa poročali o razstavi Umetnost onkraj vidnega, ki je na ogled v okviru programa Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica, Gorica ter o razstavi Od točkopisa do E-bralca, ki predstavlja razvoj pismenosti slepih pri nas.

Tedenski pregled glasbenih dogodkov začenjamo s prejemniki najvišje muzikološke nagrade, Mantuanijeve, nadaljujemo pa z novo knjigo o Glasbeni matici Ljubljana in prejemniki nagrade Sama Smerkolja. Obenem poročamo s koncerta klavirskega kvarteta v Kulturnem domu Nova Gorica, o začetku cikla Harmonia Concertans, nastopu treh akademskih pevskih zborov z naslovom V troje je lepše ter mednarodnem baletnem gala.

Zwischen Italianità und Habsburgernostalgie, Weinbergen und Grenzsteinen, Sozialismus und kulinarischen Hotspots ist Nova Gorica nicht nur Begegnungsraum, sondern vor allem auch ein vielseitiges Reiseziel voller Geschichten, meint Irene Hanappi.

Gorica in Nova Gorica v sklopu prireditev Evropske prestolnice kulture obravnavata tudi narodnostno in versko sožitje na tem območju. Na Goriškem je včasih, uničili so jo nacisti, živela kar številčna judovska skupnost. Zato ponavljamo pogovor z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem o usodi te skupnosti.

Če bi vam kdo povedal zgodbo o mestu, ki je bilo iz nič načrtovano kot ena od propagandnih izložb v hladni vojni, nato pa je bilo spričo geopolitičnih razmer prisiljeno v vedno bolj skromne načrte od prvotnih, zgodbo o mestu, ki je nastalo kot zgled mesta delavcev, že po nekaj desetletij pa je bil velik del tamkajšnjih prebivalcev zaposlen v igralnicah, v katerih so denar puščali bogatejši sosedje z zahodne strani meje, bi se verjetno z zanimanjem podali na izlet v ta nenavaden kraj. Četudi je Nova Gorica vse to, pa se prejkone le malokdo od nas skoznjo sprehodi na način, da bi lahko najbolj zanimive zgodbe tega modernistično zamišljenega mesta tudi dejansko ugledal. Na današnjem sprehodu po Novi Gorici bomo storili prav to. Skozi ulice, bloke, drevesa, izložbe in igralnice ter zgodbe o uresničenih in neuresničenih urbanističnih načrtih, bomo Novo Gorico odkrivali s pomočjo raziskovalca in turističnega vodnika, kulturologa dr. Blaža Kosovela, ki je pot po mestu opisal tudi v knjigi Nova Gorica: novo mesto ob meji: vodnik po somestju obeh Goric in okolici, ki je izšla pri Zavodu Magistrala in Društvu humanistov Goriške. Knjižni vodnik je izdan v sklopu projekta Ab Initio - urbana utopija, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025. Nedeljsko reportažo je pripravila Alja Zore. Foto: Prešernova ulica v Novi Gorici, zgodnja 60. leta; izsek iz razglednice, hrani Pokrajinski arhiv Nova Gorica

Le città di Nova Gorica e Gorizia saranno capitale europea della cultura 2025. Per la prima volta un territorio diviso da un confine ha ottenuto questo riconoscimento. La città slovena aveva ideato il progetto, coinvolgendo fin da subito la città presente sul territorio italiano. Divise dal Trattato di Parigi del 1947, che assegnava il nucleo storico all'Italia ma la stazione ferroviaria e la periferia orientale alla Slovenia, le due città fino al 1955 furono divise da una invalicabile barriera di filo spinato. Poi concessioni sempre maggiori alla popolazione locale consentirono una forma di convivenza, dato che molte famiglie erano state separate proprio dalla nascita della frontiera. Nel 2004 la Slovenia è parte dell'Unione europea e pochi anni dopo ha pure adottato l'Euro. Oggi la frontiera è segnata solo sulle mappe catastali e geografiche, mentre la popolazione non fa nemmeno più caso all'esistenza di un confine. Nel 2025 Nova Gorica, figlia di una cultura socialista e orientale, e Gorizia, decisamente occidentale, ricorderanno all'Europa e al mondo l'importanza di una realtà senza confini, e della necessità della cultura per una convivenza pacifica e attiva.undefined

O svojem duhovniškem poslanstvu, glasbenem delu in še čem je pripovedoval župnik v Levpi Lojze Kobal. Igranja orgel se je učil pri prof. Jožetu Troštu, vodil razne pevske zbore, tudi v koprski stolnici, bil ravnatelj Orglarske šole Nova Gorica, na začetku pa sodeloval v enem prvih ansamblov, ki so ustvarjali t. i. duhovno ritmično glasbo, Klicarji.

Slika preteklosti, ki jo zarisuje zgodovina kulturne dediščine, z njo sakralne arhitektura, stavbarstvo z gradovi in dvorci na Goriškem, slikarstvo in kiparstvo, je morda gledalcu, ki se zazre na goriško krajino, morda manj blizu in razpoznavna s svojimi posebnostmi, kot je nedavna podoba preteklosti Nove Gorice. Publikacija Umetnost na stičišču kultur: Mestna občina Nova Gorica, ki je bila izdana v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta Mapiranje urbanih prostorov v slovenskih mestih v zgodovinskem okviru, od tega marsikaj odkriva; seveda niso bili iz vsebine izrinjeni modernistični konteksti Nove Gorice. Dr. Helena Seražin z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU - gostja oddaje predava tudi na Univerzi v Ljubljani - meni, da knjiga poglobljenemu bralcu lahko služi kot zelo obširen umetnostni vodnik, vendar še zdaleč ne v klasičnem pomenu besede, ampak bolj kot umetnostnozgodovinski oris, v katerem so izpostavljeni najpomembnejši umetnostni in arhitekturni spomeniki v Mestni občini Nova Gorica. V oddaji se podajamo predvsem v srednjeveške in novoveške čase tega goriškega območja. Foto: Wikipedia

VENEZIA (ITALPRESS) - “E' una tragedia autentica, oltre 5 mila morti, 350 mila profughi e tutta che hanno fatto le forze titine, le foibe e tutto quello che è accaduto. Penso che sia la storia di una tragedia che non deve mai più accadere, ma è la storia anche di un popolo, di un esodo, di una diaspora. Un popolo che ha perso le case, gli affetti, anche l'identità, nonostante ancora oggi si parli Veneto in alcune città dell'Istria". Lo ha detto il Presidente del Veneto Luca Zaia che poi si è complimentato per la doppia candidatura di Gorizia e Nova Gorica come capitale europea della cultura: "è un segnale preciso, non solo una candidatura”. xa7/tvi/mrv

Ruscheinsky, Dagmar www.deutschlandfunkkultur.de, Fazit

Pongratz, Elisabeth www.deutschlandfunkkultur.de, Studio 9

Nova Gorica je skupaj z Gorico prevzela naziv Evropska prestolnica kulture. Po slavnostnem odprtju na Trgu Evrope se je dogajanje preselilo v središče Nove Gorice. Trg Edvarda Kardelja so prevzeli osupljivi umetniški nastopi in projekcije na pročeljih stavb. Zaključek slavnostnega odprtja v oddaji Primorski kraji in ljudje povzema Mateja Grebenjak.

ROMA (ITALPRESS) - "Gorizia e Nova Gorica celebrano la cultura dei confini", contro "gli estremismi nazionalisti", e "l'oscurantismo della guerra e del conflitto". Sono "portatrici di luce e di fiducia nel futuro del mondo, dove si diffondono ombre, incertezze e paure. E indicano la strada di un autentico progresso". Così il presidente della Repubblica, Sergio Mattarella, intervenuto all'inaugurazione della prima Capitale europea della cultura transfrontaliera Go2025!.(ITALPRESS).

ROMA (ITALPRESS) - "Gorizia e Nova Gorica celebrano la cultura dei confini", contro "gli estremismi nazionalisti", e "l'oscurantismo della guerra e del conflitto". Sono "portatrici di luce e di fiducia nel futuro del mondo, dove si diffondono ombre, incertezze e paure. E indicano la strada di un autentico progresso". Così il presidente della Repubblica, Sergio Mattarella, intervenuto all'inaugurazione della prima Capitale europea della cultura transfrontaliera Go2025!.(ITALPRESS).

Mesta, ki so evropske prestolnice kulture, imajo v izbranem letu priložnost, da domačemu in širšemu občinstvu predstavijo svoj umetniški in kulturni program. Letos sta poleg Chemnitza v Nemčiji to Nova Gorica in Gorica. Nova Gorica je najmlajše slovensko mesto, zato je pomen kulture zanjo in njene prebivalce toliko večji. Kakšne kulturne ustanove in kateri umetniki so oblikovali kulturno življenje v tem mestu pred drugo svetovno vojno in po njej, je v oddaji Likovni odmevi Aleksandri Saški Gruden povedala umetnostna zgodovinarka, kustosinja, kritičarka in vodja galerije Gong v Novi Gorici Nataša Kovšca.

Nicht nur Chemnitz ist dieses Jahr Europäische Kulturhauptstadt. Auch die Doppelstadt Nova Gorica in Slowenien und Gorizia in Italien trägt diesen Titel. Eine Reportage von Elisabeth Pongratz und Oliver Soos.

V Cankarjevem domu bo danes zvečer vsakoletna državna proslava pred kulturnim praznikom, 8. februarjem. Nova Gorica skupaj z Gorico pa bo jutri uradno prevzela naziv Evropske prestolnice kulture.

Valentina Santarpia parla della denuncia alla Corte penale internazionale nei confronti di Giorgia Meloni, Carlo Nordio e Matteo Piantedosi, presentata da un cittadino sudanese torturato dal generale Almasri in Libia. Virginia Nesi spiega perché i  vecchi tweet islamofobi scritti da Karla Sofia Gascon rischiano di non farle vincere l'Oscar come attrice protagonista. Greta Sclaunich racconta le due città che dall'8 febbraio saranno capitali europee della cultura per il 2025.I link del corriere.it:Caso Almasri, una denuncia alla Corte dell'Aja contro il governo italianoNetflix prende le distanze da Carla Sofia Gascon per i tweet islamofobiNova Gorica e Gorizia capitale europea della cultura 2025: storia di due città che sono diventate una sola

Z letnico 2024 je pri Založništvu Tržaškega tiska izšel vodnik po evropski prestolnici kulture leta 2025 z naslovom Gorica, Nova Gorica – povezani mesti. Napisal ga je Andrea Bellavite, filozof, teolog, novinar, popotnik, trenutno direktor ustanove za zaščito bazilike v Ogleju, prevedla pa ga je Pia Lešnik. Seveda je vodnik nastajal ob misli na obe Gorici, ki sta postali Evropska prestolnica kulture 2025, dobrodošel pa je za vsakogar, ki si želi obiskati ali raziskati Gorico in Novo Gorico. Avtorja Andreo Bellavite in Martino Kafol, urednico pri Založništvu tržaškega tiska, je v studio oddaje Razgledi in razmisleki povabila Tadeja Krečič.

Nova Gorica je družno z Gorico evropska prestolnica kulture. To je lepa priložnost za predstavitev mladosti mladega mesta. Umetnostna zgodovinarka dr. Alenka Di Battista namreč v svoji monografiji Ravnikarjevi bloki v Novi Gorici (izšla je v zbirki Umetnine v žepu, izdala sta jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU in Založba ZRC SAZU) predstavi začetke Nove Gorice, začetke, pri katerih je zelo pomembno vlogo kot urbanist in arhitekt odigral Edvard Ravnikar. Več o tematiki, blokih, njihovi gradnji in zasnovi (stanovanja so bila velika 100 kvadratnih metrov!) pa v Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z dr. Alenko Di Battista. Dodajmo, da je bila raziskava, podlaga za knjigo del raziskovalnega projekta Mapiranje urbanih prostorov slovenskih mest v zgodovinskem okviru; Modernistična Nova Gorica in njeni konteksti. Nikar ne zamudite.

Nova Gorica se ponaša z nazivom mesto vrtnic. A ta je pravzaprav posledica tega, da so vrtnico sprejeli v grb mladega mesta, ki je nastalo po drugi svetovni vojni. Vrtnice so bile na Goriškem že veliko prej in so imele na začetku 20. stoletja tudi komercialen pomen. Danes so bolj v ponos in občudovanje, hkrati pa odkrivamo tudi njihov terapevtski in kulinarični pomen (ponovitev).

Na območju Gorice so sobivali slovenski, furlanski, nemški in italijanski jezik ter judovska kultura. Pred odprtjem prve čezmejne evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica bomo pregledali jezikovne elemente tega prostora, ki se kažejo z različnimi poimenovanji Gorice, kot so Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh. Vprašali se bomo tudi, kako se je mejnost tega območja kazala v jeziku in koliko je presežena. Gosta sta dr. Matej Šekli in dr. Janoš Ježovnik z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (na fotografiji umetnina Zrcalo, umetnice Annibel Cunoldi Attems).

V okviru letošnje evropske prestolnice kulture mest Gorica in Nova Gorica s projekti sodeluje tudi Akademija umetnosti z Univerze v Novi Gorici. Naš gost, rektor prof.dr. Boštjan Golob pa v pogovoru bolj osvetljuje njen temeljni in hkrati ustanovni moto izpred treh desetletij – z znanjem do zmage (scientia vinces). Izrazito raziskovalno usmerjena univerza tako predstavlja enega od produktivnih središč razvoja na naši zahodni meji. UNG deluje z omenjeno Akademijo umetnosti in šestimi Fakultetami in raziskovalnimi laboratoriji, z ustanovno, za znanosti o okolju, za naravoslovje, za humanistiko, za vinogradništvo in vinarstvo, in s Poslovno tehniško fakulteto, ki jih nadgrajuje Fakulteta za podiplomski študij. Raziskovalne in pedagoške prostore ima UNG od Nove Gorice do Vipave, v načrtu pa imajo ustanovitev novega kampusa. FOTO: Sedež UNG v palači Lanthieri v Vipavi VIR: Arhiv Univerze v Novi Gorici

Mit dem italienischen Gorizia und dem slowenischen Nova Gorica sind dieses Jahr zum ersten Mal zwei Städte in zwei Ländern als europäische Kulturhauptstadt ausgewählt worden. Die Kultur überwindet Grenzen. Jean Monnet, einer der Gründerväter der Europäischen Gemeinschaften, der Vorgängerin der EU, soll angeblich einmal gesagt haben: »Wenn ich nochmals mit dem Aufbau Europas beginnen könnte, würde ich mit der Kultur beginnen». So oder so: Wahr ist dieser Satz auf jeden Fall. Der Beweis sind die diesjährigen Kulturhauptstädte Gorizia in Italien und Novo Gorica in Slowenien. Einst gehörte Gorizia zu Österreich-Ungarn und galt als «Nizza Österreichs». Nach 1918 wurde Gorizia italienisch, und 1945 wurde die Stadt sogar geteilt. Das Zentrum gehörte zu Italien und die Aussenbezirke wurden zu Nova Gorica, einer sozialistischen Planstadt Jugoslawiens. Von 1947 bis 1954 waren beide Teile durch den Eisernen Vorhang hermetisch getrennt. Familien wurden auseinandergerissen. Später wurden die Schlagbäume schrittweise wieder gehoben. Heute sind Gorizia und Nova Gorica gemeinsam eine Kulturhauptstadt Europas. Und das ist wichtig. Denn Gorizia und Nova Gorica haben einen unterschiedlichen Blick auf eine gemeinsame, blutige Geschichte. Der italienische Diktator Mussolini ist noch immer Ehrenbürger von Goriza und der Namenszug von Tito, dem jugoslawischen Autokraten, prangt noch immer auf den Hängen hinter Nova Gorica. Mussolini unterdrückte die Slowenen blutig und Titos Partisanen rächten sich grausam an den Italienern. Nun versuchen Gorizia und Nova Gorica zu verstehen, dass die blutigen Geschichten zwei Seiten derselben Medaille sind.

Zum ersten Mal werden sich zwei Städte zweier Länder gemeinsam als eine Kulturhauptstadt präsentieren, und zwar als "grenzenlose". Das italienische Gorizia in der Region Friaul-Julisch Venetien, das vielerorts als Görz bekannt ist, gehörte bis 1918 zu Österreich-Ungarn, wegen der prachtvollen Paläste und Plätze mutet die Stadt nach wie vor österreichisch an. Ganz anders Nova Gorica, sie gilt als die jüngste Stadt Sloweniens. Mit der Grenzziehung nach dem Zweiten Weltkrieg blieb Gorizia bei Italien, der neue Teil Nova Gorica auf dem damaligen jugoslawischen Gebiet wurde auf dem Reißbrett entworfen. 2004 kam Slowenien zur EU, damit begann die schrittweise Annäherung. Heute wollen sich die Menschen bewusst ihrer gemeinsamen wechselvollen Geschichte stellen und zusammen an einem Strang ziehen. Elisabeth Pongratz aus dem ARD-Studio und Oliver Soos aus dem ARD-Studio Wien haben sich für uns auf den Weg gemacht.

Feuerhölle Los Angeles, Rechtsparteien einbinden oder ausgrenzen?, Nachrichtenmüdigkeit macht sich in der Schweiz breit, Kulturhauptstadt 2025: Nova Gorica, Gorizia und Chemnitz

Približuje se slavnostno odprtje Evropske prestolnice kulture 2025. Na slovenski kulturni praznik bosta dve mesti, Nova Gorica in Gorica, gostili celodnevni otvoritveni dogodek, ki so ga poimenovali Od postaje do postaje. A to je šele začetek. Brezmejno leto bo prineslo približno 1000 dogodkov, tako iz uradnega kot spremljevalnega programa. Kako dihajo vsi vpeti v projekt, kako se pripravljata mesti in kakšne so izkušnje preteklih in prihajajočih evropskih prestolnic kulture, o vsem tem v Studiu ob 17.00. Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Stojan Pelko, programski vodja Evropske prestolnice kulture; Tomaž Konrad, pomočnik direktorice Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje.

L'émission 28 Minutes du 02/01/2025 Du 23 décembre au 3 janvier, 28 minutes revient sur les thématiques incontournables et marquantes de l’année 2024 avec six émissions hors-séries.Ce jeudi 2 janvier, Élisabeth Quin reçoit José Bové, ancien syndicaliste et cofondateur de la Confédération paysanne et militant et Anne-Cécile Suzanne, agricultrice dans l'Orne et consultante pour les acteurs de l’alimentaire (Kéa).En France, 40 % des agriculteurs sont en difficulté économique. L’année 2024 a été mouvementée pour cette profession : mobilisations avant le salon de l’agriculture, peur du traité du Mercosur et colère après la récente motion de censure gelant les aides qui leur avaient été promises. Avec nos invités, nous revenons sur les défis qui attendent le monde paysan et le secteur agro-alimentaire face à ces tourments.Puis, nous retrouvons Victor Dekyvère qui revient sur l’engagement de Rousseau, peintre du 19e siècle, pour la forêt et le monde végétal. Enfin, Xavier Mauduit nous parle de trois villes qui sont devenues capitales culturelles européennes au 1er janvier : Chemnitz, en Allemagne, mais également deux villes jumelles, Gorizia et Nova Gorica, l’une en Italie et l’autre en Slovénie. Marjorie Adelson revient avec nous sur la folie des remakes au cinéma. 28 Minutes est le magazine d’actualité d’ARTE, présenté par Elisabeth Quin du lundi au jeudi à 20h05. Renaud Dély est aux commandes de l'émission le vendredi et le samedi. Ce podcast est coproduit par KM et ARTE Radio.  Enregistrement 02 janvier 2025 Présentation Elisabeth Quin Production KM, ARTE Radio

Soos, Oliver www.deutschlandfunk.de, Europa heute

L'émission 28 Minutes du 02/01/2025 Du 23 décembre au 3 janvier, 28 minutes revient sur les thématiques incontournables et marquantes de l'année 2024 avec six émissions hors-séries.Ce jeudi 2 janvier, Élisabeth Quin reçoit José Bové, ancien syndicaliste et cofondateur de la Confédération paysanne et militant et Anne-Cécile Suzanne, agricultrice dans l'Orne et consultante pour les acteurs de l'alimentaire (Kéa).En France, 40 % des agriculteurs sont en difficulté économique. L'année 2024 a été mouvementée pour cette profession : mobilisations avant le salon de l'agriculture, peur du traité du Mercosur et colère après la récente motion de censure gelant les aides qui leur avaient été promises. Avec nos invités, nous revenons sur les défis qui attendent le monde paysan et le secteur agro-alimentaire face à ces tourments.Puis, nous retrouvons Victor Dekyvère qui revient sur l'engagement de Rousseau, peintre du 19e siècle, pour la forêt et le monde végétal. Enfin, Xavier Mauduit nous parle de trois villes qui sont devenues capitales culturelles européennes au 1er janvier : Chemnitz, en Allemagne, mais également deux villes jumelles, Gorizia et Nova Gorica, l'une en Italie et l'autre en Slovénie. Marjorie Adelson revient avec nous sur la folie des remakes au cinéma.  28 Minutes est le magazine d'actualité d'ARTE, présenté par Elisabeth Quin du lundi au jeudi à 20h05. Renaud Dély est aux commandes de l'émission le vendredi et le samedi. Ce podcast est coproduit par KM et ARTE Radio.  Enregistrement : 02 janvier 2025 - Présentation : Elisabeth Quin - Production : KM, ARTE Radio

Pongratz, Elisabeth; Soos, Oliver www.deutschlandfunk.de, Hintergrund

Soos, Oliver www.deutschlandfunkkultur.de, Studio 9

En 1947, Gorizia fue abruptamente dividida entre Italia y Eslovenia. En 2025, las dos ciudades se reunificarán como la primera Capital Europea de la Cultura transnacional.

Zum ersten Mal werden sich zwei Städte zweier Länder gemeinsam als eine Kulturhauptstadt präsentieren, und zwar als „grenzenlose“. Das italienische Gorizia im Nordosten Italiens, und Nova Gorica in Slowenien.

Soos, Oliver www.deutschlandfunkkultur.de, Fazit

Soos, Oliver www.deutschlandfunk.de, Kultur heute

Bundeskanzler Scholz stellt Vertrauensfrage im Bundestag, Zahlreiche Projekte und Gesetzesvorhaben durch vorgezogene Neuwahlen vor dem Aus, Die Meinung, Captagon-Produktion in Syrien nach Sturz von Machthaber Assad, Trauer und Aufräumarbeiten nach schwerem Wirbelsturm im französischen Überseegebiet Mayotte, Weitere Meldungen im Überblick, Verbot von Amalgamfüllungen beim Zahnarzt in der Europäischen Union, Gorizia und Nova Gorica zusammen erste länderübergreifende Kulturhauptstadt, Das Wetter

Spodnji dom francoskega parlamenta je sinoči s prepričljivo večino, 331-imi glasovi poslancev od 577-ih, izglasovali nezaupnico manjšinski vladi Michela Barnierja, imenovani šele pred dobrima dvema mesecema. Proti vladi so združeno glasovali tako zavezništvo levih strank Nova ljudska fronta, ki je tudi vložila nezaupnico, kot skrajno desni Nacionalni zbor Marine le Pen. S padcem vlade se je politična kriza v Franciji dodatno poglobila. Predsednik Emanuel Macron bo zato Francoze zvečer nagovoril po televiziji. V oddaji pa tudi o tem: - Odbor za pravosodje bo razpravljal o napadih, pritiskih in diskreditacijah slovenskega sodstva. - Evropska prestolnica kulture Nova Gorica išče prostovoljce za to največje kulturno dogajanje pri nas prihodnje leto. - Slovenske rokometašice se bodo v glavnem delu evropskega prvenstva zvečer pomerile z Nizozemkami.

Începând cu primăvara anului viitor, zeci de mii de tineri care împlinesc 18 ani anul acesta vor avea posibilitatea de a explora Europa fără niciun cost, prin intermediul programului Discover EU. Proiectul a fost lansat în 2018, la inițiativa Parlamentului European și acum este parte a programului Erasmus+. Proiectul, care se desfășoară anual, își propune să ofere tinerilor o mai bună înțelegere a culturilor și istoriei europene, îmbunătățindu-le în același timp competențele lingvistice.Se poate spune că lansarea sa a fost inclusiv urmarea lecțiilor trase de pe urma Brexitului. Legiuitorii europeni au intenționat să le ofere tinerilor posibilitatea de a cunoaște Europa și de a se bucura de libertatea de mișcare conferită de normele europene.În total, sunt disponibile 35.500 de permise de călătorie. Pentru a se califica, tinerii născuți între 1 ianuarie și 31 decembrie 2006 trebuie să răspundă mai întâi la un quiz format din cinci întrebări despre UE, împreună cu o întrebare suplimentară pe Portalul European pentru Tineret.Candidații vor fi clasificați pe baza răspunsurilor lor, iar permisele de călătorie vor fi distribuite pe baza acestui clasament. Programul este accesibil tinerilor din Uniunea Europeană dar și din țările asociate programului Erasmus+ : Islanda, Liechtenstein, Macedonia de Nord, Norvegia, Serbia și Turcia. Cererea de propuneri este deschisă până la 16 octombrie, ora 12:00 CET.Solicitanții selectați vor avea posibilitatea de a călători în întreaga Europă timp de până la 30 de zile între 1 martie 2025 și 31 mai 2026.Mai multe opțiuniAceștia pot fie să își planifice propriile rute, fie să se inspire din cele existente. De exemplu, Ruta Culturală Discover EU, de la Guimarães (Portugalia) la Eskișehir (Turcia) și de la Stavanger (Norvegia) la Valletta (Malta), traseul propune o lecție deschisă despre patrimoniul cultural vast și divers al Europei.Pot fi alese capitalele europene ale culturii, Chemnitz din Germania și Nova Gorica din Slovenia. Sau tinetii pot opta pentru ruta ”Drumul bun”, care se axează pe sănătatea fizică și mintală în timpul călătoriilor. Sau pentru orașele cuprinse în programul Acces City Award, care evidențiază orașele cu cel mai bun acces pentru persoanele cu dizabilități.Desigur, lista este cu mult mai vastă, dacă ne gândim la nenumăratele obiective din Europa cuprinse în patrimoniul mondial UNESCO sau care poartă Marca patrimoniului european.În plus față de permisul de călătorie gratuit, participanții vor primi, de asemenea, card de reducere cu peste 40.000 de oferte privind transportul public, cultura, cazarea, mâncarea, sportul și alte servicii.Deși DiscoverEU încurajează călătoriile cu trenul, sunt disponibile măsuri speciale pentru tinerii din regiunile ultraperiferice, teritoriile de peste mări, zonele îndepărtate și insule.Din 2018, peste 1,3 milioane de candidați au solicitat aproape 320. 000 de permise de călătorie disponibile.Grupul de Facebook DiscoverEU,  unde tinerii se pot conecta și pot face schimb de experiențe și sfaturi, are în prezent peste 100.000 de membri. Ascultați rubrica ”Eurocronica”, cu Ovidiu Nahoi, în fiecare zi, de luni până vineri, de la 8.45 și în reluare duminica, de la 15.00, numai la RFI România

Po dobrih dveh mesecih počitnic se začenja novo šolsko leto. Prvič bo šolski prag prestopilo nekaj več kot 20 tisoč otrok. Tako kot običajno ob začetku šolskega leta tudi letos poteka nacionalna preventivna akcija Varno v šolo. - Na volitvah v nemški zvezni deželi Turingija, kot kaže, prva zmaga skrajno desne stranke po drugi svetovni vojni. - V Izraelu množični protesti za izpustitev talcev, za danes napovedana splošna stavka. - Nova Gorica se bo prelevila v Mesto knjige. Tema letošnjega festivala je spomin.

La plupart des dynasties ont leurs nécropoles attitrées. C'est ainsi la basilique Saint-Denis, située dans la banlieue parisienne, qui rassemble les tombeaux des Rois de France, à quelques exceptions près.Dès le IVe siècle, un mausolée s'élève à l'emplacement supposé de la sépulture de saint Denis, premier évêque de Paris. À la fin du siècle suivant, sainte Geneviève, la patronne de Paris, fait construire une église.Dès les temps mérovingiens, un monastère s'établit autour de l'église. Au XIIe siècle, Suger, conseiller de Louis VII et abbé de Saint-Denis, en fera le premier exemple d'architecture gothique.Au VIIe siècle, le Roi mérovingien Dagobert Ier sera le premier à se faire inhumer à Saint-Denis. D'autres souverains mérovingiens et carolingiens suivent son exemple. Mais ce sont surtout les Capétiens qui font de cette église la nécropole des Rois de France.De même, la plupart des Reines et de nombreux princes appartenant à la Maison royale sont inhumés en ce lieu. C'est également le cas de quelques hauts personnages, comme Suger, le connétable Du Guesclin ou encore Jean-François de Gondi, archevêque de Paris et oncle du cardinal de Retz.Quelques exceptionsMême si Saint-Denis est considéré depuis longtemps comme le lieu de sépulture des Rois de France, elle n'abrite pas les restes de tous les souverains.On l'a vu, tous les Rois mérovingiens et carolingiens ne se firent pas inhumer dans cette église. Ainsi, Clovis, mort en 511, préfère se faire enterrer dans l'abbaye Sainte-Geneviève, à Paris, qu'il a fait construire.De même, en 814, Charlemagne choisit la cathédrale d'Aix-la-Chapelle comme lieu de sépulture. Mais Quelques rares Capétiens ont également décidé de se faire enterrer ailleurs.C'est le cas de Philippe Ier, mort en 1108, qui est inhumé à l'abbaye de Saint-Benoît-sur-Loire, et de Louis VII qui, en 1180, est inhumé à l'abbaye de Barbeau. Quant à Louis XI, il repose, depuis 1483, à l'abbaye Notre-Dame de Cléry, dans le Loiret.Enfin, Charles X, mort en exil en 1836, est enterré dans un couvent proche de Nova Gorica, dans l'actuelle Slovénie. Hébergé par Acast. Visitez acast.com/privacy pour plus d'informations.