Podcasts about Nova Gorica

Med poletjem nas zanima, kako mladi preživljate počitnice, kje ste in kaj se dogaja na različnih taborih in letovanjih. Odpravili smo se na Primorsko, pa ne k morju, na Obalo, temveč na nadmorsko višino 600 metrov, v Čepovan. Tam ta teden poteka Poletni tabor MC za mlade. Več o taboru, ki ga prireja Mladinski center Nova Gorica, in o tem, kaj radi delate mladi med počitnicami, smo izvedeli v terenskem studiu v počitniški hiši Čepovanka.

V Ljutomeru se začenja 21. Grossmanov festival fantastičnega filma in vina. Prestolnica Prlekije se je s filmom srečala že pred 120 leti, ko je v njej Karol Grossman posnel svoje prve filmske zapise. 10 let pozneje pa ga je obiskal sloviti režiser Fritz Lang. Obletnicama bo namenjen tudi del festivalskega programa. Nova Gorica pa bo v znamenju 28. mednarodnega srečanja saksofonistov SAXGO25, ki se ga udeležuje eden izmed najvidnejših predstavnikov klasičnega saksofona Claude Delangle, profesor pariškega glasbenega konservatorija.

Režiser Tomi Janežič v sklopu Evropske prestolnice kulture GO 2025 s širokim kolektivom gledaliških sodelavcev ustvarja obširen projekt z naslovom Gledališka dodekalogija 1972 – 1984, s podnaslovom Trangeneracijska dokumentarna fikcija. V njem spremljamo zgodbe in usode ljudi, družin in sodobnikov, ki so jih v minulem stoletju na različne načine zaznamovali Gorica, Nova Gorica in njun okoliš. Dvanajst predstav se bo zvrstilo od januarja do decembra, približno na polovici ciklusa pa smo Tomija Janežiča povabili pred mikrofon. Vabimo vas k poslušanju!

Slovenski etnografski muzej je na Krakovskem nasipu v Ljubljani pripravil gostujočo razstavo z naslovom Podobe naroda na razglednicah Maksima Gasparija. Razstava, ki bo na ogled do konca julija, prikazuje izbor izjemne zbirke Gasparijevih razglednic. Mestna galerija Nova Gorica pa vabi v petek, 4. julija na odprtje razstave Vladimirja Makuca ob 100 letnici njegovega rojstva.

Kulturhauptstadt im Doppelpack: Gorizia und Nova Gorica: 2025 wurden als europäische Kulturhauptstädte Chemnitz in Sachsen und auch gemeinsam die Grenzstädte Gorizia und Nova Gorica gewählt, die unmittelbar an der Grenze zwischen Italien und Slowenien liegen. Wir berichten über die Geschichte beider Städte, warum man zur Doppelkandidatur kam, Kuriositäten aus der Region Friaul-Jaulisches Venetien und welche Kulturangebote mit den Feierlichkeiten verbunden sind. Dazu Musik, Veranstaltungshinweise und unsere Dosis Italienisch, die "Pillola d'Italiano" von Sergio Ospazi. Bleibt dabei!

''Ker ima Nova Gorica jasen začetek, se nam zdi, da bi morala imeti tudi konec, a ni tako,'' pravi arhitektka Eva Sušnik, arhitekt dr. Miloš Kosec pa doda, da ''mesto nikoli ni izgubljena priložnost, ker ima vedno prihodnost'' in da ''prevelike ambicije lahko povzročajo tudi prostorsko paralizo''. Razstava Sijoče nevidno mesto, ki je nastala v sodelovanju Eve Sušnik z umetniško-raziskovalnim kolektivom Nonument Group in si jo lahko ogledamo v Eda Centru, ''raziskuje in izpostavlja porušene, prezidane, na pol zgrajene, zapuščene in neizvedene projekte'' Nove Gorice. Predstavlja torej mesto v neki vzporedni resničnosti, v kateri bi vsi ti objekti danes stali na svojem mestu. ''Sprehajalec po širokih sončnih ulicah na vsakem koraku srečuje praznine, manjkajoče stavbe in nikoli dokončane ureditve javnega prostora, ki dajejo Novi Gorici dvojno podobo nedosegljivega ideala in nikoli končanega gradbišča.'' A lahko dodamo: Če bi se določeni objekti obdržali oz. uresničili, bi se najbrž drugače razvijala tudi njihova okolica, socialno okolje in razpoloženje mesta bi bila drugačna. Ali razstava ponuja odgovore na to ali pa je njen namen, da o njih razmišlja vsak zase in se potemtakem debata začne, kjer se razstava konča? Foto: Žiga Bratoš

Zabeležili smo utrip z osrednje prireditve rojakov iz sveta, zamejstva in Slovenije Dobrodošli doma v Novi Gorici, spremljali smo dogajanje na Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru, bili pa smo tudi na Poslovni konferenci Slovencev iz sveta in Slovenije na Goriškem. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovensko francoskega poslovnega kluba iz Pariza Matejem Kurentom, naš gost pa je bil tudi astrofizik iz Združenih držav Amerike dr. Andrej Prša.

Nova Gorica je znana kot mesto vrtnic; to simbolizirajo tudi številni mestni nasadi vrtnic in grb, ki ga krasi vrtnica. Najmlajše mesto pa se lahko pohvali tudi z raznolikostjo drevesnih vrst. V isti ulici najdeš smreko in palmo ob njej. Biotsko pester je tudi Rafutski park, ki so ga aprila spet odprli za javnost. Tam je bila konec 19. stoletja zgrajena vila Palm, ob njej pa je urejen park z eksotičnimi rastlinami, ki Rafutski park krasijo še danes. Vila je bila med prvo svetovno vojno porušena. Vzhodni del parka je leta 1907 rodbina Palm prodala goriškemu arhitektu Antonu Laščaku, ki je desetletja kot dvorni kraljevi arhitekt ustvarjal v Egiptu. Pred prvo svetovno vojno je za svoje potrebe na Pristavi postavil vilo v neoorientalskem slogu. Ob njej je skrbno načrtoval in uredil park. V Rafutskem paru je trenutno na seznamu več kot 200 različnih drevesnih in grmovnih vrst. Arboristka Tanja Grmovšek je povedala, da je med njimi najmanj avtohtonih rastlin »Rafutski park predstavlja edinstveno naravno in kulturno dediščino ne samo v slovenskem, ampak tudi v evropskem prostoru. Veliko je eksotičnih dreves. Največ drevesnih vrst izvira iz Severne Amerike, dosti je drevesnih vrst in grmovnic pa je iz vzhoda, iz Azije.« Drevesa iz različnih klimatskih con v Rafutskem parku uspevajo zaradi tople, zavetrne lege. Skrbniki parka imajo dolgoročne smernice, da bi park v prihodnosti postal arboretum. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.

Ravnateljica edine izobraževalne ustanove za slepe in slabovidne v Sloveniji je spregovorila o izzivih, s katerimi se srečujejo pri izobraževanju slepih in slabovidnih ter o tem, kje je Center Iris našel začasne prostore v času, ko naj bi jim zgradili nove prostore. Svoje vtise pa so nam zaupali tudi udeleženci rehabilitacijskega tabora za kasneje oslepele, ki ga je pripravilo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih iz Nove Gorice.

Predstavili smo skladbe, ki so se letos potegovale za vstopnico za evropsko tekmovanje slepih in slabovidnih glasbenikov, ki bo maja v Berlinu. Obširneje pa poročali o razstavi Umetnost onkraj vidnega, ki je na ogled v okviru programa Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica, Gorica ter o razstavi Od točkopisa do E-bralca, ki predstavlja razvoj pismenosti slepih pri nas.

V oddaji vas nekoliko podrobneje seznanjamo s srečanjem Slovencev iz zamejstva in sveta Dobrodošli doma, ki ga od danes do 3. julija gosti Evropska prestolnica kulture Nova Gorica z Gorico. Ustavljamo se tudi v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu in se pogovarjamo z učiteljico Magdaleno Novak, ki se bo s skupino odraslih učencev tudi udeležila srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici. Potujemo pa tudi na Poljsko in se ustavljamo v Varšavi, kjer delo lektorice slovenskega jezika že več kot štiri desetletja opravlja dr. Jasmina Šuler Galos. Predstavljamo pa tudi Slovenca Marjana Venierja iz Nabrežine blizu Trsta, ki ga je pred davnimi leti pot odpeljala v Avstralijo.

V okviru Evropska prestolnice kulture GO!2025 je maja potekal literarno-plesni dogodek, ki so ga ustvarili: pisateljica Maja Haderlap, plesalka Leonie Humitsch in skladatelj Benny Omerzell. Dogodek je bil sprva načrtovan v na novo postavljeni kupoli Ingeborg Bachmann, a je bil zaradi slabega vremena prestavljen v dvorano Mestne občine Nova Gorica, vsebina pa je močno povezana s pisateljico Ingeborg Bachmann. Maja Haderlap je na tem dogodku predstavila svoj novi roman Nachtfrauen – Ženske v temi, ki je teden dni pred tem izšel pri založbi Goga v prevodu Štefana Vevarja. Maja Haderlap je ob tej priložnosti prvič brala v slovenščini. Fotografija: Maja Haderlap na prireditvi

Mesta v zgodovini so nastajala počasi, organsko s stoletnim ali tisočletnim plastenjem, tudi z rušenjem, Nova Gorica pa je zelo mlado in zelo majhno mesto, je vse navzoče nagovorila mlada arhitektka Eva Šušnik ob otvoritvi razstave Sijoče nevidno mesto v pritličju novogoriškega Eda centra. Razstava je del uradnega programa EPK-aja, Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica 2025, pod katero se podpisujejo člani Nonument Group, Miloš Kosec, Martin Bricelj Baraga in Eva Sušnik.

Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

Napovedujemo dokumentarno dramo Anhovo Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, avtorski projekt Žige Divjaka in Katarine Morano, ki prikazuje zgodbo o ekološkem uničenju in prevladi kapitala nad zdravjem ter o uporu in dolgoletnem boju domačinov za čistejše okolje. V Slovenskem mladinskem gledališču pa smo si ogledali 55. člen, predstavo o pravici do odločanja o rojstvu otrok v režiji Tjaše Črnigoj.

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica abonmajsko sezono končuje z dokumentarno dramo Anhovo. Gre za avtorski projekt Žige Divjaka in Katarine Morano, ki celostno prikazuje zgodbo o Anhovem: o ekološkem uničenju in prevladi kapitala nad zdravjem ter o uporu in dolgoletnem boju domačinov za čistejše okolje. Režiserka Tjaša Črnigoj je za novo predstavo 55. člen na odru Slovenskega mladinskega gledališča skupaj z igralkami Tamaro Avguštin, Anjo Novak, Katarino Stegnar in Mirando Trnjanin raziskovala, kako smo si v Sloveniji izbojevali, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno. V ljubljanski Knjigarni Konzorcij so odprli že 32. prodajno razstavo Bologna po Bologni. Ekipa knjigarjev Konzorcija je na letošnjem mednarodnem sejmu otroških knjig v Bologni izbrala več kot 600 nagrajenih in drugih otroških knjig iz 11 držav v 6 jezikih, ki jih do 31. maja predstavlja razstava Bologna po Bologni.

Znamenita rožnata kolesarska dirka se je osmič v zgodovini ustavila v Sloveniji. Del trase je potekal po Goriških brdih, cilj letošnje 14. etape pa je gostila Nova Gorica. Ob kolesarstvu se posvetimo še zaključku svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. V Stockholmu bosta danes obe polfinalni tekmi. Gostiteljica Švedska se bo pomerila z Združenimi državami Amerike, Švica pa z Dansko.

Join us for daily coverage of the Giro d'Italia recorded on the road as the race makes its way from Albania to Rome. Our daily coverage features race analysis, interviews and daily postcards from Italy, plus our regular check-in with Tudor Pro Cycling's Larry Warbasse. Follow us on social media: Twitter @cycling_podcast Instagram @thecyclingpodcast Friends of the Podcast Sign up as a Friend of the Podcast at thecyclingpodcast.com to listen to new special episodes every month plus a back catalogue of more than 300 exclusive episodes. The Cannibal & Badger Friends of the Podcast can join the discussion at our new virtual pub, The Cannibal & Badger. A friendly forum to talk about cycling and the podcast. Log in to your Friends of the Podcast account to join in. The 11.01 Cappuccino Our regular email newsletter is now on Substack. Subscribe here for frothy, full-fat updates to enjoy any time (as long as it's after 11am). Dvine Cellars 2025 Girovagando Wine Selection As every year, Dvine Cellars and The Cycling Podcast have selected six wines that showcase the 'terroir' of the Giro d'Italia. Head to Dvine Cellars to make an order. The Cycling Podcast is on Strava The Cycling Podcast was founded in 2013 by Richard Moore, Daniel Friebe and Lionel Birnie.

La quatorzième étape du Tour d'Italie emmène le peloton de Trévise à Nova Gorica, en Slovénie, ce samedi 24 mai 2025. Antoine Plouvin suit ce Giro 2025 depuis le début. Il résume l'étape du jour et revient sur les temps-forts de la semaine.

For this episode, Dr. Noah Charney heads to Nova Gorica. Just across the Italian border is Gorizia. They're two cities that were separated by a chalk line drawn in the middle of the night in 1947. But now, they're united for something remarkable: the first transnational European Capital of Culture. The project, called GO!2025, is well underway and already a huge success. But you've got another half a year to check it out, if you haven't yet. This episode is all about the event and what you can see when you visit, with Dr. Charney joined by Erika Lojk from the Vipava and Nova Gorica Tourist Board and Mija Lorbek, CEO of GO!2025.Feel Slovenia the Podcast is brought to you by the Slovenian Tourist Board and hosted by Dr Noah Charney.Sound Production: Urska Charney For more inspirational content, check out www.slovenia.info and our social media channels, including Instagram, Facebook, YouTube, Twitter, Pinterest, LinkedIn and Tripadvisor.

Neben dem slowenischen Nova Gorica darf sich Chemnitz 2025 ein Jahr lang mit dem Titel „Europäische Kulturhauptstadt“ schmücken. Unter der Marke „C the Unseen“ will die Stadt mit dem charakteristischen Ein-Buchstaben-Kennzeichen das Verborgene in den Fokus rücken. Auch die sächsische Landeskirche und das Bistum Dresden-Meißen sind gemeinsam als Kulturkirche in Chemnitz präsent. Wir haben mit Dr. Ulrike Lynn gesprochen, die auf katholischer Seite das Programm verantwortet.

V oddaji bomo najprej govorili o sinočnjem literarno-plesnem dogodku s pisateljico Majo Haderlap in plesalko Leonie Humitsch, ki se je odvil v sklopu uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica. Dogodek bi moral potekati v kupoli Ingeborg Bachmann na novogoriški železniški postaji, a so ga zaradi slabega vremena premaknili v dvorano Mestne občine Nova Gorica. V oddaji poročamo tudi o najnovejši razstavi v galeriji Vžigalica s pomenljivim naslovom Ljubezen ne plačuje najemnine.

Evropska prestolnica kulture ne privablja samo večjega števila obiskovalcev programske ponudbe, ampak turistični delavci zaznavajo tudi večji obisk turistov. Kolikšen je, kakšno je zanimanje za dogodke in prireditve, ali so se mogoče začele tkati gospodarske, poslovne in drugačne vezi na račun kulture in turizma ter kje so še neizkoriščene priložnosti prve čezmejne kulturne prestolnice Evrope, bomo ugotavljali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Mija Lorbek, direktorica Zavoda GO! 2025; Erika Lojk, direktorica Zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina; Miran Müllner, GZS – gospodarska zbornica za severno Primorsko, sekcija turističnih ponudnikov; David Kožuh, Goriški muzej, kustos in turistični vodnik.

Predstavili smo skladbe, ki so se letos potegovale za vstopnico za evropsko tekmovanje slepih in slabovidnih glasbenikov, ki bo maja v Berlinu. Obširneje pa poročali o razstavi Umetnost onkraj vidnega, ki je na ogled v okviru programa Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica, Gorica ter o razstavi Od točkopisa do E-bralca, ki predstavlja razvoj pismenosti slepih pri nas.

Tedenski pregled glasbenih dogodkov začenjamo s prejemniki najvišje muzikološke nagrade, Mantuanijeve, nadaljujemo pa z novo knjigo o Glasbeni matici Ljubljana in prejemniki nagrade Sama Smerkolja. Obenem poročamo s koncerta klavirskega kvarteta v Kulturnem domu Nova Gorica, o začetku cikla Harmonia Concertans, nastopu treh akademskih pevskih zborov z naslovom V troje je lepše ter mednarodnem baletnem gala.

Zwischen Italianità und Habsburgernostalgie, Weinbergen und Grenzsteinen, Sozialismus und kulinarischen Hotspots ist Nova Gorica nicht nur Begegnungsraum, sondern vor allem auch ein vielseitiges Reiseziel voller Geschichten, meint Irene Hanappi.

Gorica in Nova Gorica v sklopu prireditev Evropske prestolnice kulture obravnavata tudi narodnostno in versko sožitje na tem območju. Na Goriškem je včasih, uničili so jo nacisti, živela kar številčna judovska skupnost. Zato ponavljamo pogovor z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem o usodi te skupnosti.

Če bi vam kdo povedal zgodbo o mestu, ki je bilo iz nič načrtovano kot ena od propagandnih izložb v hladni vojni, nato pa je bilo spričo geopolitičnih razmer prisiljeno v vedno bolj skromne načrte od prvotnih, zgodbo o mestu, ki je nastalo kot zgled mesta delavcev, že po nekaj desetletij pa je bil velik del tamkajšnjih prebivalcev zaposlen v igralnicah, v katerih so denar puščali bogatejši sosedje z zahodne strani meje, bi se verjetno z zanimanjem podali na izlet v ta nenavaden kraj. Četudi je Nova Gorica vse to, pa se prejkone le malokdo od nas skoznjo sprehodi na način, da bi lahko najbolj zanimive zgodbe tega modernistično zamišljenega mesta tudi dejansko ugledal. Na današnjem sprehodu po Novi Gorici bomo storili prav to. Skozi ulice, bloke, drevesa, izložbe in igralnice ter zgodbe o uresničenih in neuresničenih urbanističnih načrtih, bomo Novo Gorico odkrivali s pomočjo raziskovalca in turističnega vodnika, kulturologa dr. Blaža Kosovela, ki je pot po mestu opisal tudi v knjigi Nova Gorica: novo mesto ob meji: vodnik po somestju obeh Goric in okolici, ki je izšla pri Zavodu Magistrala in Društvu humanistov Goriške. Knjižni vodnik je izdan v sklopu projekta Ab Initio - urbana utopija, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025. Nedeljsko reportažo je pripravila Alja Zore. Foto: Prešernova ulica v Novi Gorici, zgodnja 60. leta; izsek iz razglednice, hrani Pokrajinski arhiv Nova Gorica

Le città di Nova Gorica e Gorizia saranno capitale europea della cultura 2025. Per la prima volta un territorio diviso da un confine ha ottenuto questo riconoscimento. La città slovena aveva ideato il progetto, coinvolgendo fin da subito la città presente sul territorio italiano. Divise dal Trattato di Parigi del 1947, che assegnava il nucleo storico all'Italia ma la stazione ferroviaria e la periferia orientale alla Slovenia, le due città fino al 1955 furono divise da una invalicabile barriera di filo spinato. Poi concessioni sempre maggiori alla popolazione locale consentirono una forma di convivenza, dato che molte famiglie erano state separate proprio dalla nascita della frontiera. Nel 2004 la Slovenia è parte dell'Unione europea e pochi anni dopo ha pure adottato l'Euro. Oggi la frontiera è segnata solo sulle mappe catastali e geografiche, mentre la popolazione non fa nemmeno più caso all'esistenza di un confine. Nel 2025 Nova Gorica, figlia di una cultura socialista e orientale, e Gorizia, decisamente occidentale, ricorderanno all'Europa e al mondo l'importanza di una realtà senza confini, e della necessità della cultura per una convivenza pacifica e attiva.undefined

Ruscheinsky, Dagmar www.deutschlandfunkkultur.de, Fazit

Pongratz, Elisabeth www.deutschlandfunkkultur.de, Studio 9

Valentina Santarpia parla della denuncia alla Corte penale internazionale nei confronti di Giorgia Meloni, Carlo Nordio e Matteo Piantedosi, presentata da un cittadino sudanese torturato dal generale Almasri in Libia. Virginia Nesi spiega perché i  vecchi tweet islamofobi scritti da Karla Sofia Gascon rischiano di non farle vincere l'Oscar come attrice protagonista. Greta Sclaunich racconta le due città che dall'8 febbraio saranno capitali europee della cultura per il 2025.I link del corriere.it:Caso Almasri, una denuncia alla Corte dell'Aja contro il governo italianoNetflix prende le distanze da Carla Sofia Gascon per i tweet islamofobiNova Gorica e Gorizia capitale europea della cultura 2025: storia di due città che sono diventate una sola

Z letnico 2024 je pri Založništvu Tržaškega tiska izšel vodnik po evropski prestolnici kulture leta 2025 z naslovom Gorica, Nova Gorica – povezani mesti. Napisal ga je Andrea Bellavite, filozof, teolog, novinar, popotnik, trenutno direktor ustanove za zaščito bazilike v Ogleju, prevedla pa ga je Pia Lešnik. Seveda je vodnik nastajal ob misli na obe Gorici, ki sta postali Evropska prestolnica kulture 2025, dobrodošel pa je za vsakogar, ki si želi obiskati ali raziskati Gorico in Novo Gorico. Avtorja Andreo Bellavite in Martino Kafol, urednico pri Založništvu tržaškega tiska, je v studio oddaje Razgledi in razmisleki povabila Tadeja Krečič.

Mit dem italienischen Gorizia und dem slowenischen Nova Gorica sind dieses Jahr zum ersten Mal zwei Städte in zwei Ländern als europäische Kulturhauptstadt ausgewählt worden. Die Kultur überwindet Grenzen. Jean Monnet, einer der Gründerväter der Europäischen Gemeinschaften, der Vorgängerin der EU, soll angeblich einmal gesagt haben: »Wenn ich nochmals mit dem Aufbau Europas beginnen könnte, würde ich mit der Kultur beginnen». So oder so: Wahr ist dieser Satz auf jeden Fall. Der Beweis sind die diesjährigen Kulturhauptstädte Gorizia in Italien und Novo Gorica in Slowenien. Einst gehörte Gorizia zu Österreich-Ungarn und galt als «Nizza Österreichs». Nach 1918 wurde Gorizia italienisch, und 1945 wurde die Stadt sogar geteilt. Das Zentrum gehörte zu Italien und die Aussenbezirke wurden zu Nova Gorica, einer sozialistischen Planstadt Jugoslawiens. Von 1947 bis 1954 waren beide Teile durch den Eisernen Vorhang hermetisch getrennt. Familien wurden auseinandergerissen. Später wurden die Schlagbäume schrittweise wieder gehoben. Heute sind Gorizia und Nova Gorica gemeinsam eine Kulturhauptstadt Europas. Und das ist wichtig. Denn Gorizia und Nova Gorica haben einen unterschiedlichen Blick auf eine gemeinsame, blutige Geschichte. Der italienische Diktator Mussolini ist noch immer Ehrenbürger von Goriza und der Namenszug von Tito, dem jugoslawischen Autokraten, prangt noch immer auf den Hängen hinter Nova Gorica. Mussolini unterdrückte die Slowenen blutig und Titos Partisanen rächten sich grausam an den Italienern. Nun versuchen Gorizia und Nova Gorica zu verstehen, dass die blutigen Geschichten zwei Seiten derselben Medaille sind.

Zum ersten Mal werden sich zwei Städte zweier Länder gemeinsam als eine Kulturhauptstadt präsentieren, und zwar als "grenzenlose". Das italienische Gorizia in der Region Friaul-Julisch Venetien, das vielerorts als Görz bekannt ist, gehörte bis 1918 zu Österreich-Ungarn, wegen der prachtvollen Paläste und Plätze mutet die Stadt nach wie vor österreichisch an. Ganz anders Nova Gorica, sie gilt als die jüngste Stadt Sloweniens. Mit der Grenzziehung nach dem Zweiten Weltkrieg blieb Gorizia bei Italien, der neue Teil Nova Gorica auf dem damaligen jugoslawischen Gebiet wurde auf dem Reißbrett entworfen. 2004 kam Slowenien zur EU, damit begann die schrittweise Annäherung. Heute wollen sich die Menschen bewusst ihrer gemeinsamen wechselvollen Geschichte stellen und zusammen an einem Strang ziehen. Elisabeth Pongratz aus dem ARD-Studio und Oliver Soos aus dem ARD-Studio Wien haben sich für uns auf den Weg gemacht.

Feuerhölle Los Angeles, Rechtsparteien einbinden oder ausgrenzen?, Nachrichtenmüdigkeit macht sich in der Schweiz breit, Kulturhauptstadt 2025: Nova Gorica, Gorizia und Chemnitz

Približuje se slavnostno odprtje Evropske prestolnice kulture 2025. Na slovenski kulturni praznik bosta dve mesti, Nova Gorica in Gorica, gostili celodnevni otvoritveni dogodek, ki so ga poimenovali Od postaje do postaje. A to je šele začetek. Brezmejno leto bo prineslo približno 1000 dogodkov, tako iz uradnega kot spremljevalnega programa. Kako dihajo vsi vpeti v projekt, kako se pripravljata mesti in kakšne so izkušnje preteklih in prihajajočih evropskih prestolnic kulture, o vsem tem v Studiu ob 17.00. Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Stojan Pelko, programski vodja Evropske prestolnice kulture; Tomaž Konrad, pomočnik direktorice Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje.

L'émission 28 Minutes du 02/01/2025 Du 23 décembre au 3 janvier, 28 minutes revient sur les thématiques incontournables et marquantes de l’année 2024 avec six émissions hors-séries.Ce jeudi 2 janvier, Élisabeth Quin reçoit José Bové, ancien syndicaliste et cofondateur de la Confédération paysanne et militant et Anne-Cécile Suzanne, agricultrice dans l'Orne et consultante pour les acteurs de l’alimentaire (Kéa).En France, 40 % des agriculteurs sont en difficulté économique. L’année 2024 a été mouvementée pour cette profession : mobilisations avant le salon de l’agriculture, peur du traité du Mercosur et colère après la récente motion de censure gelant les aides qui leur avaient été promises. Avec nos invités, nous revenons sur les défis qui attendent le monde paysan et le secteur agro-alimentaire face à ces tourments.Puis, nous retrouvons Victor Dekyvère qui revient sur l’engagement de Rousseau, peintre du 19e siècle, pour la forêt et le monde végétal. Enfin, Xavier Mauduit nous parle de trois villes qui sont devenues capitales culturelles européennes au 1er janvier : Chemnitz, en Allemagne, mais également deux villes jumelles, Gorizia et Nova Gorica, l’une en Italie et l’autre en Slovénie. Marjorie Adelson revient avec nous sur la folie des remakes au cinéma. 28 Minutes est le magazine d’actualité d’ARTE, présenté par Elisabeth Quin du lundi au jeudi à 20h05. Renaud Dély est aux commandes de l'émission le vendredi et le samedi. Ce podcast est coproduit par KM et ARTE Radio.  Enregistrement 02 janvier 2025 Présentation Elisabeth Quin Production KM, ARTE Radio

Soos, Oliver www.deutschlandfunk.de, Europa heute

L'émission 28 Minutes du 02/01/2025 Du 23 décembre au 3 janvier, 28 minutes revient sur les thématiques incontournables et marquantes de l'année 2024 avec six émissions hors-séries.Ce jeudi 2 janvier, Élisabeth Quin reçoit José Bové, ancien syndicaliste et cofondateur de la Confédération paysanne et militant et Anne-Cécile Suzanne, agricultrice dans l'Orne et consultante pour les acteurs de l'alimentaire (Kéa).En France, 40 % des agriculteurs sont en difficulté économique. L'année 2024 a été mouvementée pour cette profession : mobilisations avant le salon de l'agriculture, peur du traité du Mercosur et colère après la récente motion de censure gelant les aides qui leur avaient été promises. Avec nos invités, nous revenons sur les défis qui attendent le monde paysan et le secteur agro-alimentaire face à ces tourments.Puis, nous retrouvons Victor Dekyvère qui revient sur l'engagement de Rousseau, peintre du 19e siècle, pour la forêt et le monde végétal. Enfin, Xavier Mauduit nous parle de trois villes qui sont devenues capitales culturelles européennes au 1er janvier : Chemnitz, en Allemagne, mais également deux villes jumelles, Gorizia et Nova Gorica, l'une en Italie et l'autre en Slovénie. Marjorie Adelson revient avec nous sur la folie des remakes au cinéma.  28 Minutes est le magazine d'actualité d'ARTE, présenté par Elisabeth Quin du lundi au jeudi à 20h05. Renaud Dély est aux commandes de l'émission le vendredi et le samedi. Ce podcast est coproduit par KM et ARTE Radio.  Enregistrement : 02 janvier 2025 - Présentation : Elisabeth Quin - Production : KM, ARTE Radio

Pongratz, Elisabeth; Soos, Oliver www.deutschlandfunk.de, Hintergrund

Soos, Oliver www.deutschlandfunkkultur.de, Studio 9

En 1947, Gorizia fue abruptamente dividida entre Italia y Eslovenia. En 2025, las dos ciudades se reunificarán como la primera Capital Europea de la Cultura transnacional.

Zum ersten Mal werden sich zwei Städte zweier Länder gemeinsam als eine Kulturhauptstadt präsentieren, und zwar als „grenzenlose“. Das italienische Gorizia im Nordosten Italiens, und Nova Gorica in Slowenien.

Soos, Oliver www.deutschlandfunkkultur.de, Fazit

Soos, Oliver www.deutschlandfunk.de, Kultur heute

Bundeskanzler Scholz stellt Vertrauensfrage im Bundestag, Zahlreiche Projekte und Gesetzesvorhaben durch vorgezogene Neuwahlen vor dem Aus, Die Meinung, Captagon-Produktion in Syrien nach Sturz von Machthaber Assad, Trauer und Aufräumarbeiten nach schwerem Wirbelsturm im französischen Überseegebiet Mayotte, Weitere Meldungen im Überblick, Verbot von Amalgamfüllungen beim Zahnarzt in der Europäischen Union, Gorizia und Nova Gorica zusammen erste länderübergreifende Kulturhauptstadt, Das Wetter

Spodnji dom francoskega parlamenta je sinoči s prepričljivo večino, 331-imi glasovi poslancev od 577-ih, izglasovali nezaupnico manjšinski vladi Michela Barnierja, imenovani šele pred dobrima dvema mesecema. Proti vladi so združeno glasovali tako zavezništvo levih strank Nova ljudska fronta, ki je tudi vložila nezaupnico, kot skrajno desni Nacionalni zbor Marine le Pen. S padcem vlade se je politična kriza v Franciji dodatno poglobila. Predsednik Emanuel Macron bo zato Francoze zvečer nagovoril po televiziji. V oddaji pa tudi o tem: - Odbor za pravosodje bo razpravljal o napadih, pritiskih in diskreditacijah slovenskega sodstva. - Evropska prestolnica kulture Nova Gorica išče prostovoljce za to največje kulturno dogajanje pri nas prihodnje leto. - Slovenske rokometašice se bodo v glavnem delu evropskega prvenstva zvečer pomerile z Nizozemkami.

Po dobrih dveh mesecih počitnic se začenja novo šolsko leto. Prvič bo šolski prag prestopilo nekaj več kot 20 tisoč otrok. Tako kot običajno ob začetku šolskega leta tudi letos poteka nacionalna preventivna akcija Varno v šolo. - Na volitvah v nemški zvezni deželi Turingija, kot kaže, prva zmaga skrajno desne stranke po drugi svetovni vojni. - V Izraelu množični protesti za izpustitev talcev, za danes napovedana splošna stavka. - Nova Gorica se bo prelevila v Mesto knjige. Tema letošnjega festivala je spomin.

La plupart des dynasties ont leurs nécropoles attitrées. C'est ainsi la basilique Saint-Denis, située dans la banlieue parisienne, qui rassemble les tombeaux des Rois de France, à quelques exceptions près.Dès le IVe siècle, un mausolée s'élève à l'emplacement supposé de la sépulture de saint Denis, premier évêque de Paris. À la fin du siècle suivant, sainte Geneviève, la patronne de Paris, fait construire une église.Dès les temps mérovingiens, un monastère s'établit autour de l'église. Au XIIe siècle, Suger, conseiller de Louis VII et abbé de Saint-Denis, en fera le premier exemple d'architecture gothique.Au VIIe siècle, le Roi mérovingien Dagobert Ier sera le premier à se faire inhumer à Saint-Denis. D'autres souverains mérovingiens et carolingiens suivent son exemple. Mais ce sont surtout les Capétiens qui font de cette église la nécropole des Rois de France.De même, la plupart des Reines et de nombreux princes appartenant à la Maison royale sont inhumés en ce lieu. C'est également le cas de quelques hauts personnages, comme Suger, le connétable Du Guesclin ou encore Jean-François de Gondi, archevêque de Paris et oncle du cardinal de Retz.Quelques exceptionsMême si Saint-Denis est considéré depuis longtemps comme le lieu de sépulture des Rois de France, elle n'abrite pas les restes de tous les souverains.On l'a vu, tous les Rois mérovingiens et carolingiens ne se firent pas inhumer dans cette église. Ainsi, Clovis, mort en 511, préfère se faire enterrer dans l'abbaye Sainte-Geneviève, à Paris, qu'il a fait construire.De même, en 814, Charlemagne choisit la cathédrale d'Aix-la-Chapelle comme lieu de sépulture. Mais Quelques rares Capétiens ont également décidé de se faire enterrer ailleurs.C'est le cas de Philippe Ier, mort en 1108, qui est inhumé à l'abbaye de Saint-Benoît-sur-Loire, et de Louis VII qui, en 1180, est inhumé à l'abbaye de Barbeau. Quant à Louis XI, il repose, depuis 1483, à l'abbaye Notre-Dame de Cléry, dans le Loiret.Enfin, Charles X, mort en exil en 1836, est enterré dans un couvent proche de Nova Gorica, dans l'actuelle Slovénie. Hébergé par Acast. Visitez acast.com/privacy pour plus d'informations.