Podcasts about Nova Gorica

Scenski koreografski esej o »mogočem« stanju stvari skozi gib in odrsko podobo, ki jo ustvarjata igralska zasedba in tehnični ansambel, razmišlja o neučinkovitosti napredka, ki naj bi razbremenil družbo, a vse prepogosto vodi v negotovost, neenakost in odtujenost. Avtorja koncepta: Sebastijan Horvat, Milan Ramšak Marković Režiser: Sebastijan Horvat Dramaturg: Milan Ramšak Marković Scenograf: Igor Vasilijev Kostumografinja: Belinda Radulović Avtor glasbe: Drago Ivanuša Koreografinja in oblikovalka odrskega giba: Lada Petrovski Ternovšek Oblikovalec svetlobe: Aleksandar Čavlek Oblikovalec zvoka: Stojan Nemec Asistentka dramaturgije in režije: Lana Krmelj Igrajo: Ana Facchini, Lara Fortuna, Peter Harl, Gorazd Jakomini, Jure Kopušar, Miha Nemec, Medea Novak, Helena Peršuh, Maja Poljanec, Jakob Šfiligoj, Urška Taufer, Žiga Udir, Blaž Valič, Andrej Zalesjak Nastopajo tudi: Rok Cuznar, Filip Čebašek / Jan Svenšek, Brigita Gregorič, Miralem Hrnjica, Blaž Kovač, Gorazd Prinčič, Kaja Trkman

The self and the world We tend to think of ourselves as observers of the world and experience as something different from the material stuff that makes up reality. Yet at the same time as human beings, we are at once part of the universe and part of that reality. And this profoundly puzzling relationship, that we are both part of something and yet separate from it, has been at the centre of Western thought. Materialists claim there is only physical material. But if so, thought, experience, and consciousness become illusory. Idealists argue there is only consciousness, but then it is reality that becomes an illusion. While dualists hold that both the self and the world exist, but that the connection between the two is mysterious. Is the self part of the world or necessarily outside of it? Was Kant right that the distinction between subject and object is necessary for experience to be possible? Or are these deep metaphysical questions beyond us, and our theories and language incapable of uncovering the ultimate state of things?Slavoj Žižek is one of the most famous philosophers in the world and is the author of more than 50 books, including most recently at the time of the debate Zero Point. Alenka Zupančič is a leading Lacanian philosopher and social theorist. She is a professor at The European Graduate School and at the University of Nova Gorica. Joining from America, Carlo Rovelli is a leading theoretical physicist, the author of several best-selling books, and a founding figure in the field of quantum gravity. His recent book, Reality Is Not What It Seems, has ethical implications for the nature of the self and personal identity. Jack Symes hosts. Email us at podcast@iai.tv with your thoughts on the episode! To witness such topics discussed live buy tickets for our upcoming festival: https://howthelightgetsin.org/festivals/And visit our website for many more articles, videos, and podcasts like this one: https://iai.tv/You can find everything we referenced here: https://linktr.ee/philosophyforourtimesSee Privacy Policy at https://art19.com/privacy and California Privacy Notice at https://art19.com/privacy#do-not-sell-my-info.

Začenjamo z letošnjim jubilejem že 70. gledališke sezone Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, nadaljujemo s tradicijo in njeno vklopljenostjo v sodobni Maribor, njegov znameniti Rotovški trg in sodobno poslanstvo Mariborske knjižnice bosta osrednja poudarka iz tega konca države. Nadaljujemo z vtisi s treh razstav: najprej bomo spoznali Usodo neznanca z (ljubljanskih) Prul, razstavo o najdbi v skrčenem položaju najdenega pokojnika iz obdobja stare Emone, ko so kopali temelje za prizidek Centra Janeza Levca poleg Karlovške ceste na južni strani grajskega griča. Obiskali smo tudi razstavo 7.00–15.00 ustvarjalke Tanje Devetak v ljubljanski Galeriji Kresija, v Mestni galeriji Nova Gorica pa je že od pretekle sobote odprta razstava Izpostavitev bodočnosti – Expositur Zukunft, kjer sta kuratorki Tanja Prušnik iz Avstrije in Milena Koren Božiček iz Slovenije predstavili dela petih ustvarjalk in ustvarjalca iz Avstrije in Slovenije – na njej se sprašujejo, kakšen bo človek v prihodnosti. FOTO: Družabni dvoriščni del Slovenskega mladinskega gledališča VIR: https://www.facebook.com/photo/?fbid=10158710561192381&set=a.476806324455172

Evropska filmska akademija je v soboto za najboljši evropski film razglasila dramo Sentimentalna vrednost dansko-norveškega filmskega ustvarjalca Joachima Trierja, ki je prejel tudi nagrado za najboljšega režiserja in scenarista. Med nominiranci 38. evropskih filmskih nagrad so bili tudi trije, vsaj deloma slovenski filmi. V oddaji tudi o razstavi Expositur Zukunft, ki je na ogled v Mestni galeriji Nova Gorica.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Mariborski Zavod za zaposlovanje posebno pozornost namenja opolnomočenju mladih brezposelnih. - Po Celju je tudi Nova Gorica prižgala zeleno luč za ustanovitev javnega zavoda za sodobni ples. - Festival Okusi Škofjeloškega prinaša nove kulinarične zgodbe. - Akcija "Šolar na smuči" ob vstopu v 11. leto še razširila športne vsebine in dodala nova prizorišča.

Oddajo namenjamo knjigi Po–mišljaj doktorja kulturologije Mitje Velikonje. Gre za knjigo osemnajstih besedil: uvodnikov, esejev, spremnih besed, predgovorov in drugih zapisov, ki jih je ustvaril v zadnjih petindvajsetih letih. Nadaljujemo s finančnimi težavami, na katere opozarjajo osrednje kulturne organizacije slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Te nastajajo zaradi visoke inflacije in neusklajevanja finančnih sredstev z inflacijo. V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči premierno zazvenel novi glasbeni projekt Jureta Ivanušiča, zmagovalca Festivala slovenskega šansona 2025, z naslovom Brezmejna. Oddajo končujemo z veselo novico s področja filma. V tekmovalni program kratkih filmov 76. Berlinala – mednarodnega filmskega festivala v Berlinu – se je uvrstil kratek animirani film Kozmonavti režiserja in scenarista Lea Černica. Vabljeni k poslušanju!

MN Dance Company in zavod GO! 2025 sta v koprodukciji pripravila predstavo Poetično telo, plesno predstavo v okviru projekta Brezmejno telo, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture na Goriškem.V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor bo do konca januarja na ogled tradicionalna skupinska razstava članic in članov društva. Umrl je Aleš Erjavec, filozof, profesor ter avtor mnogih filozofskih del s področja estetike, avantgardne umetnosti ter politike. Umrl je madžarski filmski režiser Béla Tarr. Vabljeni k poslušanju!

Albrecht, Terry www.deutschlandfunk.de, Sonntagsspaziergang

Gledališka dodekalogija 1972–1983 je dvanajstmesečni projekt, ki ga je v okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica 2025 v partnerstvu z nekaterimi drugimi gledališči izvedlo Slovensko narodno gledališče Nova Gorica. Pod idejnim in režijskim vodstvom Tomija Janežiča smo vse leto spremljali življenjske zgodbe ljudi, živečih in drugače povezanih z goriško pokrajino, od konca 19. stoletja do danes. Sklepni del dodekalogije je predstava z naslovom 1983. V njej sta se prostor in čas hkrati gostila in širila in izpostavila večkrat neopažene povezave med vsakdanjostjo in umetniško kreacijo.

Izteka se leto, v katerega sta Gorica in Nova Gorica vstopili kot Evropska prestolnica kulture. Organizatorji so se pohvalili, da so pripravili 1.600 dogodkov, ki se jih je udeležilo več kot milijon in pol obiskovalcev. Svojevrsten utrip je doživljala tudi Kostanjevica z Marijino romarsko cerkvijo in frančiškanskim samostanom. O tem pa župnik p. Boštjan Horvat.

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je bilo gostitelj večine gledališkega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Podrobneje o tem, kaj je sodelovanje z zavodom EPK gledališču prineslo v iztekajočem se letu, predvsem pa o tem, kaj je evropska prestolnica kulture prinesla za prihodnost gledališča, smo se pogovarjali z Mirjam Drnovšček, direktorico Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Gledališka dodekalogija: 1982, foto: Guido Mencari Photography

Teden je zaznamoval Ta veseli dan kulture, ko je minilo dve sto petindvajset let od rojstva pesnika Franceta Prešerna in smo izvedeli, kdo so letošnji Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada. Slavnostno se je zaključilo leto Nove Gorice - Gorice 2025, evropske prestolnice kulture. Kako živijo in delajo slovenski kulturni ustvarjalci je pokazala raziskava Poligon, na Vodnikovi domačiji v Šiški pa je mogoče obiskati sejem ilustracije. Grad Črnomelj je prenovljen in so ga ta teden odprli za javnost, Mestno gledališče Ptuj praznuje tri desetletja delovanja. Če bi si ogledali več kot šestdeset del od Picassovih pa v času nazaj vse do Van Gogha, jih boste našli v muzeju svete Katarine v Trevizu.

Na današnji mednarodni dan invalidov v tokratni oddaji Studio ob 17.00 o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide. Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra letos izteka 15-letni rok, v katerem je treba obstoječe objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Vlada pa je novembra letos Državnemu zboru posredovala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, v katerem je med drugim zapisano, da se novi 37.č člen zakona, ki ureja prekrške oziroma globe zaradi kršitev prilagoditve objektov v javni rabi, začne uporabljati dve leti po uveljavitvi omenjenega zakona. V tem obdobju pa bodo pristojni inšpektorji zavezancem izrekali le ukrep odprave nepravilnosti, ne pa tudi glob. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja? Gostje: Tanja Dular, sekretarka z Direktorata za invalide Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Mirjam Kanalec, predsednica društva paraplegikov Ljubljanske pokrajine in podpredsednica Evropske zveze paraplegikov; Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica; Tilen Jurca, arhitekt in raziskovalec z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.

Evropska prestolnica kulture GO! 2025 se počasi sklepa, z njo pa tudi njen najobsežnejši gledališki projekt, Gledališka dodekalogija 1972 – 1983. Spremljali smo premiero predzadnje epizode, z naslovom 1982, ki jo je igralski ansambel Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica odigral natančno in suvereno. Transgeneracijsko fikcijo, ki jo sestavlja mnoštvo posameznih zgodb družine, ki je že več generacij zaznamovana z življenjem ob meji, dramaturško uokvirja in z mojstrsko režijo odrsko vodi Tomi Janežič. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, izsek

Gorica in Nova Gorica počasi končujeta svoje letošnje poslanstvo kulturne prestolnice Evrope. Nataša Lang se je novembra leta 2022 pogovarjala s katoliškim duhovnikom iz koprske škofije Primožem Erjavcem, ki je takrat pripravljal skupne dejavnosti mladih kristjank in kristjanov z obeh strani meje. Pred oddajo pa najprej poslušajmo pogovor Tomaža Gerdena s katoliškim duhovnikom mag. Božom Rustjo, kako povezovanja teh mladih potekajo zdaj.

In dieser Folge waren Julia und Christian vom Verein LaufKultour zu Gast, die 3.500 Kilometer durch Europa zur Partner-Kulturhauptstadt von Chemnitz, nämlich Nova Gorica, zu Fuß unterwegs waren. Feedback zur Folge an anika.weber@radio-unicc.de

V romanu, s katerim je pred približno 40 leti poznejši norveški nobelovec tudi zaslovel, se nam Fosse razkriva kot dostojen naslednik Samuela Becketta, nemara največjega književnika druge polovice 20. stoletjaLjubitelji in ljubiteljice gledališča so imeli doslej že kar nekaj možnosti seznaniti se z ustvarjanjem predlanskega Nobelovega nagrajenca za književnost, norveškega pesnika, pisatelja in dramatika Jona Fosseja. Njegovo igro Noč poje pesmi svoje so, na primer, na odru Male Drame v Ljubljani uprizorili že pred več kot 20 leti. Potem so v sezoni 20/21 Fossejevo dramo Ime igrali v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica, no, v Mestnem gledališču ljubljanskem pa si je prav ta čas moč ogledati predstavo Fossejeve Tukaj v temnem gozdu. Nekoliko drugače pa je s tistimi, ki, raje kakor da bi hodili v gledališče, ostajajo doma in berejo v naslanjaču. Doslej smo namreč v slovenščini imeli na voljo eno samo Fossejevo prozno delo – Melanholijo I, ki je v prevodu Jane Kocjan luč sveta ugledala leta 2011 pod založniškim okriljem mariborske Litere. Za tisto izdajo je po uredniški plati poskrbela Petra Vidali, no, ista urednica pa zdaj stoji za Čolnarno, drugim Fossejevim romanom, ki je – ponovno v prevodu Jane Kocjan, a tokrat pri drugi založbi, pri novomeški Gogi – pred nekaj tedni prišel na naše knjižne police. Čeprav se torej zdi, da prevajanje Fossejeve proze pri nas nekoliko zaostaja za uprizarjanjem Fossejevih dram, to seveda še ne pomeni, da Norvežanovo ustvarjanje razpada na dve samostojni, kvečjemu le ohlapno povezani polovici. Prav nasprotno; tisti, ki tako hodijo v gledališče kakor berejo v domačem naslanjaču, namreč pravijo, da imamo tu v resnici opravka z dvema stranem enega in istega kovanca. Zato smo se v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Petro Vidali, spraševali, kaj se pravzaprav pokaže, če Fossejeve drame postavimo ob bok Fossejevim romanom, še zlasti, seveda, čisto sveži Čolnarni? Kako je, drugače rečeno, njegov opus videti s ptičje perspektive, kaj nam sporoča in v kakšni govorici to počne? Foto: Goran Dekleva

Avtorica je šla po poti sajenja buč na Primorskem, odličnih receptur priprave jedi iz buč, pa vse do 17-letne tradicije krašenja vasi Harije v Občini Ilirska Bistrica. Gostje oddaje so Jerica Pučko Antolin, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica iz Kopra, Rozana Prešern iz Društva Šparžin Korte in Alenka Volk Penko iz Harij.

Poročali smo o prenovi dotrajanega vodovoda v Šentrupertu, dejavnostih območne Karitas Nova Gorica, 10-letnici odprtja MOL-ovega Fresh Cornerja, gozdni terapiji v Naklem in slovesnosti ob 100-letnici začetka gradnje Plečnikove cerkve v Bogojini.

Poročali smo o prenovi dotrajanega vodovoda v Šentrupertu, dejavnostih območne Karitas Nova Gorica, 10-letnici odprtja MOL-ovega Fresh Cornerja, gozdni terapiji v Naklem in slovesnosti ob 100-letnici začetka gradnje Plečnikove cerkve v Bogojini.

Odločilna v njenem življenju sta močna volja in pogum, pravi Anja Uršič, podpredsednica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica ter članica upravnega odbora Evropske zveze slepih. Je težko slabovidna, vendar je ta okoliščina ne ovira, da ne bi preizkusila vsega, kar jo v življenju zanima. Končuje doktorski študij sociologije in se zavzema za čim boljše možnosti zaposlovanja slepih in slabovidnih. O izzivih, ki jih prinaša težka slabovidnost, o ljubezni do gora, potovanjih in zaposlovanju se bo z Anjo Uršič ob prihajajočem mednarodnem dnevu bele palice v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.

Con il nostro Boris Sollazzo parliamo di "Un crimine imperfetto" diretto da Franck Dubosc, con Franck Dubosc, Laure Calamy e Benoît Poelvoorde, di "Tron Ares" diretto da Joachim Rønning, con Jared Leto, Jeff Bridges e Greta Lee e di "Tre ciotole" diretto da Isabel Coixet, con Alba Rohrwacher, Elio Germano e Francesco Carril.Si sono svolte eccezionalmente a Gorizia e Nova Gorica le Giornate del Cinema d'Essai dove abbiamo raccolto una intervista a Giuliana Fantoni, Presidente Fice (Federazione Italiana dei Cinema d'Essai)."La ragazza del coro" è il film diretto da Urska Djukic, con Vladimir Gojun, Jara Sofija Ostan e Mina Svajger. Lo ha visto per noi Chiara Pizzimenti.Dallo schermo al musical. Il regista Massimo Romeo Piparo presenta la sua versione di "Moulin Rouge", dal 15 ottobre al Sistina Chapiteau a Roma e Vittoria Sardo racconta come è diventata Alex, la protagonista di "Flashdance", dal 9 ottobre al Teatro Nazionale a Milano.

V Cukrarni se začenja Festival Indigo, ki letos praznuje desetletnico. Tridnevni program ponuja pogovore, predavanja in glasbene nastope s področij sodobne umetnosti, oblikovanja, filozofije, literature in glasbe. Naslovili so ga Dark mode oz. temni način, ob tem pa pojasnjujejo, da "ta fraza ne označuje več zgolj vizualne nastavitve uporabniškega vmesnika, ampak postaja metafora za stanje našega duha in duha časa''. V Novi Gorici in Gorici pa se odvija drugi dan čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji, ki je tokrat za osrednjo temo izbral umetno inteligenco v kulturi. V Svetu kulture še o knjižnih novostih založbe Miš in devetem koncertu festivala Kogojevi dnevi, ki je bil hkrati prvi koncert nove abonmajske sezone Kulturnega doma Nova Gorica. Nastopila sta Simfonični orkester Cantabile in klavirski solist Ivan Skrt.

Poročali smo o odprtju obvoznice mimo središča Mirne, novih sprehajalnih poteh v Črnomlju, razstavi ob 100-letnici tekstilne tovarne Mura, dobrodelnem projektu Srce v dresu, čezmejnem košarkarskem igrišču Gorana Dragića in klekljanju v župniji Vipava.

Poročali smo o odprtju obvoznice mimo središča Mirne, novih sprehajalnih poteh v Črnomlju, razstavi ob 100-letnici tekstilne tovarne Mura, dobrodelnem projektu Srce v dresu, čezmejnem košarkarskem igrišču Gorana Dragića in klekljanju v župniji Vipava.

V tokratni oddaji si bomo pobližje ogledali razstavo, ki je trenutno na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje in sicer o življenju in delu arhitekta Marjana Šorlija. V Bruslju pa bo nocoj premiera sodobnoplesne predstave House Bolero v koreografiji Mateja Kejžarja. Z izvedbo plesne predstave bodo obeležili leto, v katerem sta Nova Gorica in Gorica skupaj nosilki naziva Evropska prestolnica kulture GO! 2025.

Il nodo di Salomone, simbolo non solo cristiano dell'unione nella diversità, lo abbiamo incontrato per la prima volta nella Basilica Patriarcale di Aquileia. È da qui, con le parole di Andrea Bellavite, che dirige la Fondazione Società per la Conservazione della Basilica di Aquileia (sotto tutela dell'UNESCO dal 1998 insieme all'area archeologica), che è partito l'Iter Goritiense-Cammino Goriziano. Ottanta chilometri che portano a Sveta Gora, un cammino transfrontaliero, organizzato dalla Comunità Radiotelevisiva Italofona (CRI), condiviso con le colleghe e i colleghi delle radio italofone della Comunità, attraversando confini, storie, natura. Con quattro fili, temi, conduttori: radici, ferite, rinascita e incontro. Tra gli incontri fatti strada facendo, c'è stato quello con Claudio Regeni e Paola Deffendi, i genitori di Giulio Regeni, il ricercatore friulano sequestrato, torturato e ucciso 9 anni fa in Egitto. Con in mano il libro scritto per non dimenticare Giulio, e la bandiera gialla: un altro simbolo, quello della battaglia per la giustizia.  Un percorso dentro il presente e il passato, costeggiando il fiume Isonzo, che con i suoi 136 chilometri attraversa il territorio sloveno ed italiano, per sfociare nel golfo di Trieste. Tra il 1915 e il 1917 il verde smeraldo dell'Isonzo è stato tinto di rosso, il sangue delle dodici battaglie contro l'esercito austriaco. Una memoria che resta impressa nel Carso italiano e sloveno, da San Martino del Carso al Monte San Michele dove un soldato ha scritto una piccola, ma potente, frase: «Voliamo la pace» , volutamente senza la g.Anche grazie alla forza della natura, questi luoghi hanno saputo trasformare l'orrore in rinascita, fino alla nomina di capitale della cultura europea 2025 della slovena Nova Gorica e l'italiana Gorizia. È la prima volta che il titolo viene assegnato a due città di due Paesi diversi.  Un cammino per ricordare la frontiera che dal 1947 ha diviso Gorizia e Nova Gorica voluta dal presidente jugoslavo Tito. Un muro le ha divise fino al 2004, quando la Slovenia è entrata nell'Unione Europea.  Il Cammino si è concluso al Santuario di Sveta Gora – Montesanto.  Ognuno, ognuna di noi, ha condiviso, e porta via con sé, un pensiero, una rilfessione.Con Andrea Bellavite, Direttore della Fondazione Società per la Conservazione della Basilica di Aquileia, Mitja Juren, storico, uno dei massimi esperti del fronte dell'Isonzo, Alessandro Cattunar, dottore di ricerca in Storia contemporanea e insegnante, Maria du Bessè, segretaria generale dalla Comunità Radiotelevisiva Italofona, e i colleghi e colleghe delle radio italofone della Comunità: Andrea Borgnino (Rai Radio Digitali Specializzate e Podcast), Elena de Concini (Rai Alto Adige), Selina Sciucca (Hrt - Radio Fiume), Rosario Tronnolone (Radio Vaticana), Vida Valencic (Rai Friuli-Venezia Giulia), e Barbara Urizzi (Radio Capodistria).

''Ker ima Nova Gorica jasen začetek, se nam zdi, da bi morala imeti tudi konec, a ni tako,'' pravi arhitektka Eva Sušnik, arhitekt dr. Miloš Kosec pa dodaja, da ''mesto nikoli ni izgubljena priložnost, ker ima vedno prihodnost''. Ob razstavi Sijoče nevidno mesto, ki je nastala v okviru projekta Evropska prestolnica kulture 2025: Nova Gorica – Gorica, z njunima soavtorjema razpravljamo o urbanizmu in zgodovini Nove Gorice. Pogovor smo prvič predvajali junija malo po odprtju razstave. Foto: Žiga Bratoš (RTVSLO, Program Ars)

Pred skorajšno slovesno akademijo Univerze v Novi Gorici ob 30. obletnici ustanovitve smo se pogovarjali z njenim rektorjem. Prof.dr. Boštjan Golob je leta 2022 nasledil ustanovnega rektorja, nekdanjega direktorja Inštituta Jožef Stefan prof.dr. Danila Zavrtanika. V goriško univerzitetno središče je prišel z Inštituta Jožef Stefan in ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Sredi 90-ih let sta to, na začetku kot Fakulteto za znanost o okolju, v nadaljevanju kot Politehnika Nova Gorica, od leta 2006 pa kot univerza, ustanovila Občina Nova Gorica in Inštitut Jožef Stefan. Z okoli 700 študenti, šestimi fakultetami, Akademijo umetnosti in desetimi raziskovalnimi laboratoriji ta še vedno ne »javna« univerza nadaljuje svojo od začetka v raziskovanje usmerjeno dejavnost. FOTO: Rektor UNG Boštjan Golob VIR: spletna stran ung.si

Pred tremi leti se je več kot tisoč 500 poklicnih in prostovoljnih gasilcev spopadalo z največjim požarom v zgodovini samostojne Slovenije. Goreči Kras je zaposloval še veliko drugih služb iz sistema zaščite in reševanja, na delu so bili prostovoljci, gozdarska stroka je še danes vpeta v sanacijo. Tri leta pozneje nas na kraški požar opomnita pogled na pokrajino ter spraševanje, kaj bo drugače, če se ponovi. O novostih in pridobitvah, ki so posledica kraškega požara, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Leon Behin, generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje; Mitja Vidmar, vodja Sektorja za izvajanje podpore gašenju iz zraka; Simon Vendramin, poveljnik Gasilske enote Nova Gorica; Matej Kravanja, območna enota Zavoda za gozdove Sežana; Boris Budal. namestnik direktorja Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana. Avtorica oddaje Tjaša Škamperle

Mesta v zgodovini so nastajala počasi, organsko s stoletnim ali tisočletnim plastenjem, tudi z rušenjem, Nova Gorica pa je zelo mlado in zelo majhno mesto, je vse navzoče nagovorila mlada arhitektka Eva Šušnik ob otvoritvi razstave Sijoče nevidno mesto v pritličju novogoriškega Eda centra. Razstava je del uradnega programa EPK-aja, Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica 2025, pod katero se podpisujejo člani Nonument Group, Miloš Kosec, Martin Bricelj Baraga in Eva Sušnik.

Join us for daily coverage of the Giro d'Italia recorded on the road as the race makes its way from Albania to Rome. Our daily coverage features race analysis, interviews and daily postcards from Italy, plus our regular check-in with Tudor Pro Cycling's Larry Warbasse. Follow us on social media: Twitter @cycling_podcast Instagram @thecyclingpodcast Friends of the Podcast Sign up as a Friend of the Podcast at thecyclingpodcast.com to listen to new special episodes every month plus a back catalogue of more than 300 exclusive episodes. The Cannibal & Badger Friends of the Podcast can join the discussion at our new virtual pub, The Cannibal & Badger. A friendly forum to talk about cycling and the podcast. Log in to your Friends of the Podcast account to join in. The 11.01 Cappuccino Our regular email newsletter is now on Substack. Subscribe here for frothy, full-fat updates to enjoy any time (as long as it's after 11am). Dvine Cellars 2025 Girovagando Wine Selection As every year, Dvine Cellars and The Cycling Podcast have selected six wines that showcase the 'terroir' of the Giro d'Italia. Head to Dvine Cellars to make an order. The Cycling Podcast is on Strava The Cycling Podcast was founded in 2013 by Richard Moore, Daniel Friebe and Lionel Birnie.

For this episode, Dr. Noah Charney heads to Nova Gorica. Just across the Italian border is Gorizia. They're two cities that were separated by a chalk line drawn in the middle of the night in 1947. But now, they're united for something remarkable: the first transnational European Capital of Culture. The project, called GO!2025, is well underway and already a huge success. But you've got another half a year to check it out, if you haven't yet. This episode is all about the event and what you can see when you visit, with Dr. Charney joined by Erika Lojk from the Vipava and Nova Gorica Tourist Board and Mija Lorbek, CEO of GO!2025.Feel Slovenia the Podcast is brought to you by the Slovenian Tourist Board and hosted by Dr Noah Charney.Sound Production: Urska Charney For more inspirational content, check out www.slovenia.info and our social media channels, including Instagram, Facebook, YouTube, Twitter, Pinterest, LinkedIn and Tripadvisor.

Evropska prestolnica kulture ne privablja samo večjega števila obiskovalcev programske ponudbe, ampak turistični delavci zaznavajo tudi večji obisk turistov. Kolikšen je, kakšno je zanimanje za dogodke in prireditve, ali so se mogoče začele tkati gospodarske, poslovne in drugačne vezi na račun kulture in turizma ter kje so še neizkoriščene priložnosti prve čezmejne kulturne prestolnice Evrope, bomo ugotavljali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Mija Lorbek, direktorica Zavoda GO! 2025; Erika Lojk, direktorica Zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina; Miran Müllner, GZS – gospodarska zbornica za severno Primorsko, sekcija turističnih ponudnikov; David Kožuh, Goriški muzej, kustos in turistični vodnik.

Tedenski pregled glasbenih dogodkov začenjamo s prejemniki najvišje muzikološke nagrade, Mantuanijeve, nadaljujemo pa z novo knjigo o Glasbeni matici Ljubljana in prejemniki nagrade Sama Smerkolja. Obenem poročamo s koncerta klavirskega kvarteta v Kulturnem domu Nova Gorica, o začetku cikla Harmonia Concertans, nastopu treh akademskih pevskih zborov z naslovom V troje je lepše ter mednarodnem baletnem gala.

Zwischen Italianità und Habsburgernostalgie, Weinbergen und Grenzsteinen, Sozialismus und kulinarischen Hotspots ist Nova Gorica nicht nur Begegnungsraum, sondern vor allem auch ein vielseitiges Reiseziel voller Geschichten, meint Irene Hanappi.

Le città di Nova Gorica e Gorizia saranno capitale europea della cultura 2025. Per la prima volta un territorio diviso da un confine ha ottenuto questo riconoscimento. La città slovena aveva ideato il progetto, coinvolgendo fin da subito la città presente sul territorio italiano. Divise dal Trattato di Parigi del 1947, che assegnava il nucleo storico all'Italia ma la stazione ferroviaria e la periferia orientale alla Slovenia, le due città fino al 1955 furono divise da una invalicabile barriera di filo spinato. Poi concessioni sempre maggiori alla popolazione locale consentirono una forma di convivenza, dato che molte famiglie erano state separate proprio dalla nascita della frontiera. Nel 2004 la Slovenia è parte dell'Unione europea e pochi anni dopo ha pure adottato l'Euro. Oggi la frontiera è segnata solo sulle mappe catastali e geografiche, mentre la popolazione non fa nemmeno più caso all'esistenza di un confine. Nel 2025 Nova Gorica, figlia di una cultura socialista e orientale, e Gorizia, decisamente occidentale, ricorderanno all'Europa e al mondo l'importanza di una realtà senza confini, e della necessità della cultura per una convivenza pacifica e attiva.undefined

Ruscheinsky, Dagmar www.deutschlandfunkkultur.de, Fazit

Valentina Santarpia parla della denuncia alla Corte penale internazionale nei confronti di Giorgia Meloni, Carlo Nordio e Matteo Piantedosi, presentata da un cittadino sudanese torturato dal generale Almasri in Libia. Virginia Nesi spiega perché i  vecchi tweet islamofobi scritti da Karla Sofia Gascon rischiano di non farle vincere l'Oscar come attrice protagonista. Greta Sclaunich racconta le due città che dall'8 febbraio saranno capitali europee della cultura per il 2025.I link del corriere.it:Caso Almasri, una denuncia alla Corte dell'Aja contro il governo italianoNetflix prende le distanze da Carla Sofia Gascon per i tweet islamofobiNova Gorica e Gorizia capitale europea della cultura 2025: storia di due città che sono diventate una sola

Z letnico 2024 je pri Založništvu Tržaškega tiska izšel vodnik po evropski prestolnici kulture leta 2025 z naslovom Gorica, Nova Gorica – povezani mesti. Napisal ga je Andrea Bellavite, filozof, teolog, novinar, popotnik, trenutno direktor ustanove za zaščito bazilike v Ogleju, prevedla pa ga je Pia Lešnik. Seveda je vodnik nastajal ob misli na obe Gorici, ki sta postali Evropska prestolnica kulture 2025, dobrodošel pa je za vsakogar, ki si želi obiskati ali raziskati Gorico in Novo Gorico. Avtorja Andreo Bellavite in Martino Kafol, urednico pri Založništvu tržaškega tiska, je v studio oddaje Razgledi in razmisleki povabila Tadeja Krečič.

Mit dem italienischen Gorizia und dem slowenischen Nova Gorica sind dieses Jahr zum ersten Mal zwei Städte in zwei Ländern als europäische Kulturhauptstadt ausgewählt worden. Die Kultur überwindet Grenzen. Jean Monnet, einer der Gründerväter der Europäischen Gemeinschaften, der Vorgängerin der EU, soll angeblich einmal gesagt haben: »Wenn ich nochmals mit dem Aufbau Europas beginnen könnte, würde ich mit der Kultur beginnen». So oder so: Wahr ist dieser Satz auf jeden Fall. Der Beweis sind die diesjährigen Kulturhauptstädte Gorizia in Italien und Novo Gorica in Slowenien. Einst gehörte Gorizia zu Österreich-Ungarn und galt als «Nizza Österreichs». Nach 1918 wurde Gorizia italienisch, und 1945 wurde die Stadt sogar geteilt. Das Zentrum gehörte zu Italien und die Aussenbezirke wurden zu Nova Gorica, einer sozialistischen Planstadt Jugoslawiens. Von 1947 bis 1954 waren beide Teile durch den Eisernen Vorhang hermetisch getrennt. Familien wurden auseinandergerissen. Später wurden die Schlagbäume schrittweise wieder gehoben. Heute sind Gorizia und Nova Gorica gemeinsam eine Kulturhauptstadt Europas. Und das ist wichtig. Denn Gorizia und Nova Gorica haben einen unterschiedlichen Blick auf eine gemeinsame, blutige Geschichte. Der italienische Diktator Mussolini ist noch immer Ehrenbürger von Goriza und der Namenszug von Tito, dem jugoslawischen Autokraten, prangt noch immer auf den Hängen hinter Nova Gorica. Mussolini unterdrückte die Slowenen blutig und Titos Partisanen rächten sich grausam an den Italienern. Nun versuchen Gorizia und Nova Gorica zu verstehen, dass die blutigen Geschichten zwei Seiten derselben Medaille sind.

Zum ersten Mal werden sich zwei Städte zweier Länder gemeinsam als eine Kulturhauptstadt präsentieren, und zwar als "grenzenlose". Das italienische Gorizia in der Region Friaul-Julisch Venetien, das vielerorts als Görz bekannt ist, gehörte bis 1918 zu Österreich-Ungarn, wegen der prachtvollen Paläste und Plätze mutet die Stadt nach wie vor österreichisch an. Ganz anders Nova Gorica, sie gilt als die jüngste Stadt Sloweniens. Mit der Grenzziehung nach dem Zweiten Weltkrieg blieb Gorizia bei Italien, der neue Teil Nova Gorica auf dem damaligen jugoslawischen Gebiet wurde auf dem Reißbrett entworfen. 2004 kam Slowenien zur EU, damit begann die schrittweise Annäherung. Heute wollen sich die Menschen bewusst ihrer gemeinsamen wechselvollen Geschichte stellen und zusammen an einem Strang ziehen. Elisabeth Pongratz aus dem ARD-Studio und Oliver Soos aus dem ARD-Studio Wien haben sich für uns auf den Weg gemacht.

Feuerhölle Los Angeles, Rechtsparteien einbinden oder ausgrenzen?, Nachrichtenmüdigkeit macht sich in der Schweiz breit, Kulturhauptstadt 2025: Nova Gorica, Gorizia und Chemnitz

Približuje se slavnostno odprtje Evropske prestolnice kulture 2025. Na slovenski kulturni praznik bosta dve mesti, Nova Gorica in Gorica, gostili celodnevni otvoritveni dogodek, ki so ga poimenovali Od postaje do postaje. A to je šele začetek. Brezmejno leto bo prineslo približno 1000 dogodkov, tako iz uradnega kot spremljevalnega programa. Kako dihajo vsi vpeti v projekt, kako se pripravljata mesti in kakšne so izkušnje preteklih in prihajajočih evropskih prestolnic kulture, o vsem tem v Studiu ob 17.00. Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Stojan Pelko, programski vodja Evropske prestolnice kulture; Tomaž Konrad, pomočnik direktorice Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje.

L'émission 28 Minutes du 02/01/2025 Du 23 décembre au 3 janvier, 28 minutes revient sur les thématiques incontournables et marquantes de l’année 2024 avec six émissions hors-séries.Ce jeudi 2 janvier, Élisabeth Quin reçoit José Bové, ancien syndicaliste et cofondateur de la Confédération paysanne et militant et Anne-Cécile Suzanne, agricultrice dans l'Orne et consultante pour les acteurs de l’alimentaire (Kéa).En France, 40 % des agriculteurs sont en difficulté économique. L’année 2024 a été mouvementée pour cette profession : mobilisations avant le salon de l’agriculture, peur du traité du Mercosur et colère après la récente motion de censure gelant les aides qui leur avaient été promises. Avec nos invités, nous revenons sur les défis qui attendent le monde paysan et le secteur agro-alimentaire face à ces tourments.Puis, nous retrouvons Victor Dekyvère qui revient sur l’engagement de Rousseau, peintre du 19e siècle, pour la forêt et le monde végétal. Enfin, Xavier Mauduit nous parle de trois villes qui sont devenues capitales culturelles européennes au 1er janvier : Chemnitz, en Allemagne, mais également deux villes jumelles, Gorizia et Nova Gorica, l’une en Italie et l’autre en Slovénie. Marjorie Adelson revient avec nous sur la folie des remakes au cinéma. 28 Minutes est le magazine d’actualité d’ARTE, présenté par Elisabeth Quin du lundi au jeudi à 20h05. Renaud Dély est aux commandes de l'émission le vendredi et le samedi. Ce podcast est coproduit par KM et ARTE Radio.  Enregistrement 02 janvier 2025 Présentation Elisabeth Quin Production KM, ARTE Radio

Pongratz, Elisabeth; Soos, Oliver www.deutschlandfunk.de, Hintergrund

Soos, Oliver www.deutschlandfunkkultur.de, Fazit

Bundeskanzler Scholz stellt Vertrauensfrage im Bundestag, Zahlreiche Projekte und Gesetzesvorhaben durch vorgezogene Neuwahlen vor dem Aus, Die Meinung, Captagon-Produktion in Syrien nach Sturz von Machthaber Assad, Trauer und Aufräumarbeiten nach schwerem Wirbelsturm im französischen Überseegebiet Mayotte, Weitere Meldungen im Überblick, Verbot von Amalgamfüllungen beim Zahnarzt in der Europäischen Union, Gorizia und Nova Gorica zusammen erste länderübergreifende Kulturhauptstadt, Das Wetter

Spodnji dom francoskega parlamenta je sinoči s prepričljivo večino, 331-imi glasovi poslancev od 577-ih, izglasovali nezaupnico manjšinski vladi Michela Barnierja, imenovani šele pred dobrima dvema mesecema. Proti vladi so združeno glasovali tako zavezništvo levih strank Nova ljudska fronta, ki je tudi vložila nezaupnico, kot skrajno desni Nacionalni zbor Marine le Pen. S padcem vlade se je politična kriza v Franciji dodatno poglobila. Predsednik Emanuel Macron bo zato Francoze zvečer nagovoril po televiziji. V oddaji pa tudi o tem: - Odbor za pravosodje bo razpravljal o napadih, pritiskih in diskreditacijah slovenskega sodstva. - Evropska prestolnica kulture Nova Gorica išče prostovoljce za to največje kulturno dogajanje pri nas prihodnje leto. - Slovenske rokometašice se bodo v glavnem delu evropskega prvenstva zvečer pomerile z Nizozemkami.

La plupart des dynasties ont leurs nécropoles attitrées. C'est ainsi la basilique Saint-Denis, située dans la banlieue parisienne, qui rassemble les tombeaux des Rois de France, à quelques exceptions près.Dès le IVe siècle, un mausolée s'élève à l'emplacement supposé de la sépulture de saint Denis, premier évêque de Paris. À la fin du siècle suivant, sainte Geneviève, la patronne de Paris, fait construire une église.Dès les temps mérovingiens, un monastère s'établit autour de l'église. Au XIIe siècle, Suger, conseiller de Louis VII et abbé de Saint-Denis, en fera le premier exemple d'architecture gothique.Au VIIe siècle, le Roi mérovingien Dagobert Ier sera le premier à se faire inhumer à Saint-Denis. D'autres souverains mérovingiens et carolingiens suivent son exemple. Mais ce sont surtout les Capétiens qui font de cette église la nécropole des Rois de France.De même, la plupart des Reines et de nombreux princes appartenant à la Maison royale sont inhumés en ce lieu. C'est également le cas de quelques hauts personnages, comme Suger, le connétable Du Guesclin ou encore Jean-François de Gondi, archevêque de Paris et oncle du cardinal de Retz.Quelques exceptionsMême si Saint-Denis est considéré depuis longtemps comme le lieu de sépulture des Rois de France, elle n'abrite pas les restes de tous les souverains.On l'a vu, tous les Rois mérovingiens et carolingiens ne se firent pas inhumer dans cette église. Ainsi, Clovis, mort en 511, préfère se faire enterrer dans l'abbaye Sainte-Geneviève, à Paris, qu'il a fait construire.De même, en 814, Charlemagne choisit la cathédrale d'Aix-la-Chapelle comme lieu de sépulture. Mais Quelques rares Capétiens ont également décidé de se faire enterrer ailleurs.C'est le cas de Philippe Ier, mort en 1108, qui est inhumé à l'abbaye de Saint-Benoît-sur-Loire, et de Louis VII qui, en 1180, est inhumé à l'abbaye de Barbeau. Quant à Louis XI, il repose, depuis 1483, à l'abbaye Notre-Dame de Cléry, dans le Loiret.Enfin, Charles X, mort en exil en 1836, est enterré dans un couvent proche de Nova Gorica, dans l'actuelle Slovénie. Hébergé par Acast. Visitez acast.com/privacy pour plus d'informations.