Podcasts about akademiji

Napovedujemo: gostovanje Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v Mariboru, 8. koncert Sakralnega abonmaja, recital pianista Stevana Spalevića na Akademiji za glasbo v Ljubljani, koncert Filozofske filharmonije, Študentski pevski zbor Filozofske fakultete in gostujočega nemškega zbora, Junges Ensemble Dresden.

Napovedujemo Zvočne heterotipije na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

8. maja pred sto leti se je v Solkanu pri Novi Gorici rodil Vladimir Makuc, slovenski slikar, grafik in kipar. Makuc je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in diplomiral leta 1954. Pozneje je opravil še specialko za restavratorstvo. Četrt stoletja se je posvečal predvsem grafičnemu ustvarjanju in raziskoval različne grafične pristope, pozneje je prešel k slikarstvu, pa tudi kiparstvu, tapiseriji, knjižni opremi in keramiki, v poznejših letih je ustvarjal tudi v akvarelni tehniki. Značilnosti njegovega ustvarjanja zaznamujejo prizorišča in bitja iz narave, največkrat s Krasa, prostori in navade odmaknjenega, podeželskega življenja in starodavne tradicije. Leta 1979 je za svoje dosežke prejel Prešernovo nagrado in odlikovanje red dela z zlatim vencem, leta 1987 pa tudi nagrado Riharda Jakopiča in leta 2015 Župančičevo nagrado. Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca je v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju na ogled razstava njegovih del z naslovom Želja po nebu. Na ogled je do 11. junija. Pogovor z Vladimirjem Makucem je leta 1999 posnela Vida Curk.

Jusuf Hadžifejzović je jedan od najpoznatijih bh. suvremenih umjetnika. Svoj umjetnički put započeo je sredinom '60 tih godina, kada je iz rodnog Prijepolja došao u Sarajevo na školovanje u Srednju umjetničku školu. Nije bio siguran gdje će ga primiti na Likovnu akademiju pa je polagao prijemni ispit na 3 Akademije, u Sarajevu, Beogradu i Zagrebu. Na koncu se odlučio za beogradsku Likovnu akademiju gdje je studirao u klasi Stojana Ćelića. Vanvremenski talentiran i buntovan kakav je bio i tokom studiranja u Beogradu, na nagovor Biljane Tomić, kuratorice beogradskog SKCa, odlučio je na posljednju godinu studija otići na Kunstakademie u Dusseldorf kod prof. Klausa Rinkea. Nakon što je diplomirao sa čistom desetkom na beogradskoj Akademiji sa jedinstvenim radom koji se sastojao od 6 rečenica ispisanih rukom na 6 papira, odlučio je doći u Sarajevo gdje je odmah nakon Olimpijade bio jedan od osnivača umjetničkog projekta Jugoslovenska dokumenta, najvažnije izložbe suvremene umjetniosti u bivšoj Jugoslaviji. Kasnije je pokrenuo i sarajevsko Bijenale moderne umjetnosti, koje je zajedno sa Dokumentima sredinom 80-tih oživjelo sarajevsku umjetničku scenu dovodeći ju u sami vrh scene jugoslavenske i svjetske suvremene umjetnosti. Ta je scena tokom ratnih godina iznjedrila i prvu Kolekciju Ars Aevi, budućeg sarajevskog muzeja savremene umjetnosti. Jusuf za sebe ne voli reći da je konceptualni umjetnik, nego da pripada postkonceptualnom umjetničkom žanru. Bavi se depografijom i analitičkim slikarstvom, a jedan je od najprovokativnijih umjetnika srednje generacije u bivšoj Jugoslaviji, koji je poznat i po svojim provokativnim performansima. Neki od njegovih kontroverznih performansa su imali gotovo proročanski karakter, a takav je i performans "Od kiča do krvi samo je jedan korak", koji je predstavio na Cetinjskom bijenalu 1991. godine. No, njegov najpoznatiji projekat "Prodavnica praznina" je poseban koncept udahnjivanja novog identiteta iskorištenim predmetima koje Jusuf svakodnevno koristi i nakon što im dodijeli certifikat vlasništva njegove praznine dobivaju status umjetničkog djela. U Skenderiji godinama vodi svoju Galeriju Charlama u kojoj je otvorio vrata mladim bosanskohercegovačkim umjetnicima i o kojoj je svojevremeno pisao i New York Times. Učestvovao je u mnogim veoma značajnim međunarodnim izložbama savremene umjetnosti od Berlina, Dusseldorfa, sve do Južne Koreje.U ovoj epizodi smo razgovarali o:00:00:00 Teaser i najava00:04:34 Dolazak na školovanje u sarajevsku Umjetničku školu00:08:41 Studij na Akademiji u Beogradu u klasi Stojana Ćelića00:11:05 Odlazak u Dusseldorf na Kunstakedemie kod Klausa Rinkea00:15:47 Kako je nastalo ime Galerije Charlama?00:18:18 Čuveni diplomski rad na beogradskoj Akademiji sastojao se od 6 rečenica ispisanih rukom na 6 papira00:20:36 Dolazak u Sarajevo i rad na Jugoslovenskim Dokumentima00:27:35 Performans na Cetinjskom Bijenalu iz 1991. "Od kiča do krvi samo je jedan korak"00: 33:50 Rad "Schonne Gruse aus banditen Strasse" 00:38:12 Nastanak "Prodavnice praznina" nakon njegovog povratka iz Antwerpena00:42:05 "Svoj život sam izložio u Prodavnici praznina" 00:47:30 Tekst u New York Timesa o galeriji Charlama00:55:30 U zemljama ex Jugoslavije vrlo jaka scena suvremene umjetnosti01:00:33 Performans "Prodavnice praznina" uživo u podcastu01:13:10 "Cijena mojim "prazninama" će skočiti nakon moje smrti" ______________

Slikar in grafik Silvester Plotajs Sicoe se je rodil leta 1965 v Ljubljani, leta 1988 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je nadaljeval podiplomski študij slikarstva in grafike. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Plotajs je figuralik in kolorist. Navdušuje se nad nemškim ekspresionizmom in ostaja zavezan štafelajski sliki. Vsebinsko upodablja kaotičnost sočasnega urbanega sveta in idole množične kulture. Slika v čistih, živih, močnih barvah z energično potezo čopiča. Piše tudi pesmi in kratka poetična besedila. Zanj bi lahko rekli, da umetnost vidno živi kot le malokateri slovenski umetnik. O svojem delu in življenju pa je aprila 2021, v obdobju pandemije, več povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden.

V letošnjem letu praznujemo 100. obletnico rojstva Vladimirja Makuca, ki se je rodil 8. maja 1925 v Solkanu in dočakal 91 let, umrl je 25. junija 2016. Kako bi lahko opisali enega naših najpomembnejših umetnikov druge polovice 20. in začetka 21. stoletja? Je bil vizionar, mistik, ali le izjemen likovnik? Najbrž vse to. Že v študentskih letih na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je razvil osebno vizualno govorico, ki jo je prelival med grafiko, slikarstvom in kiparstvom, poznamo ga tudi po tapiserijah. Bil je interpret Krasa in sredozemskega duha, hkrati pa njegove podobe nosijo nekaj alegoričnega. Ptice, voli, krogi kot urni mehanizmi ali planeti. Steklene črepinje. Pa znaki, ki jim morda še sam ni vedno razvozlal pomena, a je čutil njihovo moč. Posegal je v srednji vek, antično mitologijo, pa med računalniške slikovne točke in v vesolje. Pogosto je vnesel element mreže. Mehaniko veže z naravo, matice in zobniki sobivajo s ptiči in rožami – najde jim skupni jezik v nekem geometrično-organskem liričnem sožitju. Sodeloval je pri konservatorskih in restavratorskih delih v Hrastovljah in to ga je izrazito zaznamovalo – prav s temi podobami sta v njegova dela vstopili tišina in večnost. Nekoč je dejal, da je bil morda res preveč čustven, ampak arhitekti, ki so bolj razumski, so se čudili urejenosti, strogosti v njegovih delih. Vladimirju Makucu so se z veliko retrospektivno razstavo poklonili v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki leta 2022. Letos, ob 100. obletnici rojstva, pa njegovo bogato umetniško zapuščino predstavljajo razne galerije po Sloveniji v ciklu razstav z naslovom V vse smeri. Prva, dali so ji naslov Želja po nebu, je na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju. Prav poseben dogodek pa je predstavitev dvojezične likovno-pesniške knjige Pogovori z Vladimirjem Makucem s pesmimi Miljane Cunta in umetnikovimi podobami. Aleksander Čobec je pred mikrofon povabil njo, kustosa Marka Arneža in Bredo Ilich Klančnik ter Vladimirja Makuca mlajšega. Foto: Žiga Bratoš

Kipar, risar, pesnik, pisatelj in esejist Jiři Bezlaj se je rodil leta 1949 v Ljubljani. Diplomiral je iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pripravil je več kot 120 samostojnih razstav ali sodeloval na skupinskih razstavah doma in v tujini. Do upokojitve je bil zaposlen kot profesor likovne vzgoje na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani. Izdal je pesniško zbirko Poletje in roman Evangelij za pitbule. Piše tudi eseje na temo umetnosti, vse do upokojitve je bil profesor za likovno umetnost na Bežigrajski gimnaziji. Do 8. maja 2025 je v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani na ogled njegova razstava igrivih ženskih aktov iz kaširanega papirja na različnih črnih lesenih stojalih z naslovom V ravnotežju. V studio je umetnika povabila Tadeja Krečič.

Slovenski starši so Karolino Koglot v iskanju boljšega življenja še kot dojenčico vkrcali na ladjo, ki je po 45 dneh prispela na cilj. V Caracasu so začeli na novo. Doma so na vztrajanje njene mame govorili tudi slovensko. Znanje jezika je dopolnila med študijem na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Delala je kot restavratorka, po upokojitvi pa zdaj poučuje študente v mestu Maracay, kjer živi. Blizu so ji tamkajšnja radost do življenja, prijaznost in solidarnost ljudi. Po desetletjih življenja v Južni Ameriki priznava, da je doma na dveh koncih. Ko je v Venezueli, pogreša Slovenijo in obratno. Ob nedavnem obisku je poleg radijskega studia obiskala tudi tržnico. Na vprašanje, kaj bo odnesla domov, najprej izstreli: »Žganje!«

Nataša Keser je igralka mlajše generacije, ki je končala magisterij dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorstvom igralca Janeza Hočevarja in režiserja Tomija Janežiča. Že kot študentka je z diplomsko produkcijo 1981 v režiji sošolke Nine Rajić Kranjac opozorila na svoj igralski talent, kot samozaposlena v kulturi je vse do leta 2023 sodelovala pri mnogih odmevnih predstavah, kot sta na primer Solo (2021, Nova pošta) in Zborovanje ptic (2015, Gledališče Glej). Kot članica gledališkega kolektiva Počemučka je soprejemnica nagrade za najboljšo lutkovno predstavo ter nagrade za igro in animacijo na 12. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Od leta 2023 je Nataša Keser članica stalnega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Prav za predstavo Angeli v Ameriki, ki je nastala v produkciji SMG, pa je lansko leto prejela Borštnikovo nagrado za igro. Vabljeni k poslušanju! Foto: Luka Kaše

Vera je ključna tudi pri vzgoji in spodbujanju otrok, mladih. Če verjamemo vanje, v smisel njihovega življenja, to odpira zaupanje in lahko se rodijo bogati sadovi. Vsak otrok na svet prinaša nekaj novega, dragocenega. Razumeti, jih slišati, predvsem pa ljubiti, je bilo eno od osnovnih sporočil Mednarodnega posveta Skrivni svet avtizma, ki se je desetega aprila odvijal na Akademiji za glasbo. Pogovarjali smo se z glavno predavateljico dr. Katarino Lio Kompan Erzar.

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo je prejela slikarka Anka Krašna. »Refleksija vrhunske avtorice se kaže v globokih sledeh, ki jih umetnica pušča za seboj, ko se z ustvarjalno mladostno svežino in radovednostjo izogiba kalupom, v katere so ujeti prevladujoči trendi na področju likovne vizualne umetnosti,« so zapisali v utemeljitvi za Glazerjevo nagrado. Slikarka in profesorica Anka Krašna se je rodila leta 1950 v Mariboru. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je diplomirala leta 1976, kjer je tri leta pozneje končala specialistični študij za slikarstvo. Kot redna profesorica za slikarsko oblikovanje je bila do upokojitve leta 2023 zaposlena na mariborski Pedagoški fakulteti. Ustvarja v svojem ateljeju v Miklavžu na Dravskem polju. Doslej se je predstavila na več kot 100 samostojnih razstavah in sodelovala na 340 skupinskih. Anko Krašna je leta 2016 pred mikrofon povabila Aleksandra Saška Gruden.

Grafični likovni svet uveljavljene slovenske umetnice Zore Stančič je izredno širok tako v vsebinskem kot tehničnem uresničevanju. V njem raziskuje meje grafičnega medija in njegove vloge v sodobnem vizualnem jeziku, kar je predstavljeno na pregledni razstavi Dobro, da pogledi ne puščajo odtisov, ki jo lahko obiščemo v Mestni galeriji Ljubljana. Kustos razstave dr. Sarival Sosič je zapisal, da postavitev poudarja temeljne linije, ki utrjujejo in potrjujejo vse osrednje značilnosti avtoričine likovne poetike. Zora Stančič pa sicer deluje tudi kot izredna profesorica za področje umetniške grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Foto: Urška Boljkovac

Nuša Piber je profesorica glasbe, ustanoviteljica in direktorica Glasbenega centra DO-RE-MI, zasebnega Zavoda za vzgojo in izobraževanje. Nuša je tudi Willemsova učiteljica. To metodo učenja je v oddaji na hitro predstavila, spregovorila je o svojem delu z otroki z motnjo avtističnega spektra, o prizadevanjih za njihovo večje vključevanje v vse vidike družbe, saj je Nuša Piber zagovornica pravic otrok z avtizmom, na Akademiji za glasbo je organizirala mednarodni posvet z naslovom Skrivni svet avtizma.

Jana Menger je koreografinja in režiserka, plesalka in performerka, gledališka ustvarjalka ter predavateljica na Akademiji za ples. Njen opus obsega več kot 70 plesnih in dramskih predstav. Prejšnji teden je na Malo sceno Mestnega gledališča ljubljanskega postavila prvo slovensko uprizoritev drame James Brown je uporabljal navijalke, popularne francoske avtorice Yasmine Reza. Ko pristopim gledališču, pravi, je gib moj domicil. Njena zgodba s plesom se je začela že v rani mladosti pri gimnastiki.

Tokratne Jezikovne pogovore namenjamo študijskemu programu Oblike govora, ki ga je mogoče obiskovati v sklopu druge stopnje študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študijski program traja dve leti. Sestavljata ga smeri Govorno sporočanje in Oblikovanje govorjenih besedil. V oddaji je program podrobneje predstavila docentka za področje govora na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani doktorica Nina Žavbi.

Med letošnjimi Prešernovimi nagrajenci in nagrajenkami je prejemnica nagrade Prešernovega sklada tudi vizualna umetnica Nika Autor, ki je diplomirala in magistrirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, doktorirala pa na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Njena praksa temelji predvsem na eksperimentalnih video in dokumentarnih filmih, filmskih esejih, fotografiji, kolažih, risbah in prostorskih video instalacijah, njena dela pa so bila prikazana na mnogih razstavah in filmskih festivalih tako doma kot v tujini. V središču njenega dela so zamolčane in spregledane zgodbe, prek njih pa raziskuje teme migracij, delavstva, politik spomina. Med drugim je z delom "Novicam se ne odpovemo!" in "Obzornik 63 – Vlak senc" leta 2017 zastopala Slovenijo na Beneškem bienalu. Z umetnico se je pogovarjala Petra Meterc.

Jazz je v svoji srčiki vedno dišal po svobodi in revoluciji, improvizaciji, je morda zato mladim tako blizu še danes? To boste lahko izvedeli v Gymnasiumu, saj smo gostili mlade jazz glasbenike, ki jazz vadijo, ustvarjajo in živijo. Voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič je gostila Tonija Laha, Joliette Anžlovar, Bernarda Dobravca, Petro Štibelj, Aljošo Kavčiča in priznanega trobentača, skladatelja, tudi njihovega profesorja na Konzervatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter Akademiji za glasbo - Igorja Matkovića.

Kulturni, umetniški dosežki, spoznanja in znanja, vedenja, predstave, ideje, verovanja, pravni dokumenti, etični kodeksi, nenazadnje politični in družbeni sistemi, so se po različnih civilizacijah širili neovirano, krožili nenačrtno, z navdušenimi posamezniki, z državnimi podporami, včasih pa so poniknili in bili znova najdeni in izumljeni, neredko, sploh v primerih imperializma in kolonializma, tudi izkoreninjeni. Tokrat bo osvetljenih nekaj zgodovinsnko izjemnih trenutkov vznemirljivega in presenetljivega povezovanja ter medcivilizacijskega prenašanja vzorcev kulture in njenih elementov, zaradi miroljubne vedoželjnosti ali preračunljivega koristoljubja. Pred časom je namreč izšla mojstrovina, knjiga z naslovom Kultura, s podnasovom Nova svetovna zgodovina, slovitega avtorja Martina Puchnerja. Naj gre za namerne ali nenamerne komunikacije, interakcije, izposoje ali delitve, avtor, ki ne daje prednosti evropskim umetniškim, kulturnim ali tehničnim dosežkom, meni, da ni toliko pomebna izvirnost, kje in kako je določen fenomen nastal, ampak je pomembno, da produkte kulture ohranjamo in si jih ne lastimo; kultura namreč ni muzejski predmet, ampak prepletajoča se mreža v nastajanju in spreminjanju.  Gost: dr. Peter Purg, sicer dekan Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici in izredni profesor za Nove medije na Akademiji umetnosti, ki je doktoriral je iz medijske umetnosti ter komunikoloških in literarnih ved na Univerzi v Erfurtu, ukvarja se z intermedijsko in raziskovalno umetnostjo, zanimajo ga vloge humanistike in umetnosti v ekologiji in idejah odrasti, pri socialnih inovacijah ter skupnostnih praksah. Bil je tudi član skupine za pripravo kandidature Nove Gorice z Gorico za evropsko prestolnico kulture 2025. foto: Wikipedia

Večina naših sobnih rastlin zboli in oveni, zaradi prekomernega zalivanja. Črt Štrubelj, študent industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovnost umetnost in oblikovanje v Ljubljani in je oblikoval prav posebno glineno posodico, ki lahko reši okrasne rastline pred našo malomarnostjo. Posoda je zasnovana po principih tradicionalnega lončarstva in keramike. Kako je Črt kot oblikovalec pristal v svetu panog, za katere se zdi, da počasi izginjajo? Obiskali smo ga v delavnici v središču Ljubljane, kjer nam je zaupal izzive s katerimi se sooča in kakšna naj bi bila po njegovem mnenju vloga oblikovalcev in rokodelcev danes.

Jeseni je Glasbena mladina ljubljanska stopila v svojo jubilejno – 60. koncertno sezono. Jubilej je praznovala z mislijo na mlade izvajalce, in to z dogodkom Prešerna glasbena mladina, ki je na dan kulture (3. 12. 2024) na treh prizoriščih povezal glasbenike različnih starosti. Prireditev je bila neke vrste polscenski koncert, ki prikazuje pot razvoja mladega glasbenika. Začela se je v atriju ljubljanskega Magistrata, kjer je deklica Zala zaslišala glasbo in se odločila za vpis v glasbeno šolo, nadaljevala z leti študija, ki jih je simboliziral odlomek, izveden na Akademiji za glasbo (izpuščen), in končala z zaključkom študija – magistrskim koncertom v Klubu Cankarjevega doma. Eva Hribernik, režiserka Leon Firšt, glasba Jakob Barbo in France Prešeren, libreto Danaja Koren, deklica Zala Domen Koren, gospod Srečko Trobilni kvintet Contrast (Gregor Turk in Blaž Avbar – trobenti, Jože Rošer – rog, Žan Tkalec – pozavna in Uroš Vegelj – tuba) Pihalni kvintet (Jana Trošt - flavta, Pavli Kac - oboa, Andrej Zupan - klarinet, Jan Gričar - saksofon, Lorenzo Contaldo - fagot) Godalni kvartet Accadémia (Mojca Fortin in Beti Bratina - violini, Gea Pantner Volfand - viola, Zoran Bičanin - violočelo) MePZ Veter, zborovodkinja Tereza Podlogar.

Jeseni je na knjižne police prišla monografija doktorice psihologije Katarine Habe, izredne profesorice na ljubljanski Akademiji za glasbo. Tam predava predmete Psihologija, Uporabni vidiki psihologije glasbe, Strategije učenja na področju glasbe in učenci s posebnimi potrebami pri pouku glasbe, Dimenzije nastopanja in Veščine uspešne psihične priprave na nastop. Svoje znanje in izkušnje dela s študenti je prelila v letos izdano knjigo z naslovom Kako zablesteti na odru, dejavniki uspešnega glasbenega nastopanja. V knjigi piše o tem, kaj glasbenikom osebno pomeni uspeh na glasbenem področju in kaj vse vpliva na dober nastop, v oddaji pa navede tudi nekaj krajših receptov za lažje soočanje s tremo oziroma anksioznostjo in drugimi neprijetnimi občutki ob nastopanju.

Glasbo Gabriela Fauréja smo poslušali na koncertu, ki je avgusta potekal v okviru festivala Imago Sloveniae, posvečen pa je bil 100. obletnici smrti tega francoskega skladatelja, organista, pianista in učitelja. V Mestnem muzeju so zaigrali glasbeniki Akademije Colluvio. Gre za akademijo za komorno glasbo, v okviru katere vsako leto na grad Hornegg v Avstriji povabijo najobetavnejše mlade glasbenike, ki študirajo na različnih uveljavljenih akademijah in konservatorijih po vsem svetu. V okviru Akademije jih združijo v različne komorne zasedbe, po koncu izobraževanja oziroma mojstrskega tečaja pa glasbeniki nastopijo na koncertih v različnih evropskih mestih, kot so Split, Sarajevo, Beograd, Lvov, Budimpešta, Praga, Krakov, München, Dunaj in seveda Ljubljana. Gabriel Fauré: Klavirski kvintet št. 2 v c-molu, op. 115 Naz İrem Türkmen, William Kinney, Michaela Jurčová, Clara Hope Simpson, Zsófi Persányi

Glasbo Gabriela Fauréja smo poslušali na koncertu, ki je avgusta potekal v okviru festivala Imago Sloveniae, posvečen pa je bil 100. obletnici smrti tega francoskega skladatelja, organista, pianista in učitelja. V Mestnem muzeju so zaigrali glasbeniki Akademije Colluvio. Gre za akademijo za komorno glasbo, v okviru katere vsako leto na grad Hornegg v Avstriji povabijo najobetavnejše mlade glasbenike, ki študirajo na različnih uveljavljenih akademijah in konservatorijih po vsem svetu. V okviru Akademije jih združijo v različne komorne zasedbe, po zaključku izobraževanja oziroma mojstrskega tečaja pa glasbeniki nastopijo na koncertih v različnih evropskih mestih, kot so Split, Sarajevo, Beograd, Lvov, Budimpešta, Praga, Krakov, München, Dunaj in seveda Ljubljana. Gabriel Fauré: Klavirski kvartet št. 1 v c-molu, op. 15 Nađa Komlenić, Wanxinyi Huang, Beltrán Calderón, Oleksandra Kiktenko Gabriel Fauré: Klavirski trio v d-molu, op. 120 Frédéric Pouliot, Jasmin Blomenkamp, Elizaveta Ukrainska

Glasbena mladina ljubljanska slavi svojo 60 letnico. Koncertna obeležitev tega dogodka v režiji Eve Hribernik bo potekala na treh lokacijah: v Atriju Magistrata, na Akademiji za glasbo in v Klub Cankarjevega doma 3. decembra v večernih urah. Dogodek nam je predstavil in nas nanj povabil predsednik GML Janez Rozman.

Mazurke in poloneze je pianistka Eva Založnik izbrala za koncert cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, ki je 23. januarja potekal v Dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji, in sicer dela Gerbiča, Ipavca in Chopina. Pianistka je klavir začela igrati z osmimi leti v Glasbeni šoli Celje v razredu Benjamina Govžeta, ta pa je njen profesor ostal tudi na srednji stopnji izobraževanja, ki jo je opravila na I. gimnaziji v Celju. V času koncerta je bila študentka drugega letnika magistrskega študija na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Tatjane Ognjanovič. FRAN GERBIČ: MAZURKA ŠT. 1, OP. 59 BENJAMIN IPAVEC: POLONEZA V G-MOLU ZA KLAVIR FRÉDÉRIC CHOPIN: MAZURKA ŠT. 36 V A-MOLU, OP. 59, ŠT. 1 FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 5 V FIS-MOLU, OP. 44

Nappvedujemo: -koncert Jazz in Gregorijanski koral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, -koncert violončelista in tolkalista Kristijana Krajnčana in tolkalista Šimuna Matišića v Kogojevi dvorani Društva slovenskih skldateljev, -koncert iz abonmaja SOS Orkestra Slovenske filharmonije

Prvega februarja 2024 je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank potekal koncert cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana na katerem je nastopila harmonikarica Kiara Janko. Občinstvu se je predstavila z izvedbo treh del: Tokate v e-molu Johanna Sebastiana Bacha, skladbo Vodni duh za harmoniko Staffana Mossenmarka in Meditacijo o bližini Bojane Šaljić Podešva. Kiara Janko je glasbeno izobraževanje je začela na Umetniški šoli v Poreču in nadaljevala na Glasbeni šoli Elly Bašić v Zagrebu, na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa je študentka Boruta Zagoranskega.

V Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji je 31. januarja 2024 potekal koncert cikla Tutti Akademije za glasbo, na katerem je nastopil Orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Kahijem Solomnišvilijem in tremi študentkami. Dva nastopa poslušamo danes, nastopu Ele Krstić pa bomo prisluhnili prihodnji teden. Anja Kralj je na akademiji študentka Gorjana Košute, za svoj nastop pa je izbrala Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Ericha Korngolda. Pianistka Lara Oprešnik pa je magistrski študij na Akademiji za glasbo vpisala v razredu Rubena Dalibaltayana, opravila pa je tudi sprejemne izpite za magistrski študij na Kraljevi akademiji v Londonu. Na koncertu je izvedla Koncert za klavir in orkester v fis-molu, op. 20 Aleksandra Skrjabina.

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja smo k pogovoru povabili dr. Katarino Habe, psihologinjo, glasbenico, izredno profesorico na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je izdala znanstveno monografijo z naslovom Kako zablesteti na odru. Sleherni išče svoje mesto na odru življenja, in se sprašuje o svoji vlogi ter kako jo čim bolje igrati v svoje in zadovoljstvo vseh ostalih. Pogovor smo pletli ob refrenih pesmi skupine Katrinas, ob besedilih, katerih avtorica je Katarina Habe.

Praznuje velika osebnost slovenskega glasbenega prostora: Aldo Kumar. Danes je njegova sedma jesen. Vse najboljše spoštovani Aldo Kumar in dobrodošli v oddaji Primorski kraji in ljudje. Rojen v vasi Otalež nad desnim bregom reke Idrijce v Cerkljanskem hribovju je mladost preživel v Idriji. Po končani gimnaziji Jurija Vege, ga je pot vodila na študij glasbene pedagogike in kompozicije v Ljubljano. Ob kompozicijskem ustvarjanju je bil tudi redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na Univerzi v Ljubljani. Aldo Kumar je avtor obsežnega, pomenljivega opusa, ki zaznamuje širok svetovni glasbeni prostor na področju zborovske, komorne in simfonične glasbe, pa tudi svet odrskih, filmskih in drugih vizualnih umetnosti. Znova in znova Alda nagovarja preprost, včasih tako moder ljudski svet. Petinšestdeset zborovskih del, 23 orkestrskih kompozicij, 31 skladb za komorne sestave, 21 del za plesne predstave, 53 filmov in 82 gledaliških predstav vsebuje njegovo glasbo. Aldo je prejemnik številnih nagrad in priznanj. Izstopajo nagrada Prešernovega sklada, tri Borštnikove nagrade za gledališko glasbo, Kozinova nagrada in Župančičeva nagrada. Zase, za prijatelje, za tisto muzičnost, ki nastane ob dobrem druženju, si je zamislil skupino raznolikih glasbenikov Anbot. Srečali smo se v Seči. Ob morju. Bil je tih in miren dan.

V Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata smo konec januarja spremljali koncert cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila tudi violončelistka Nuša Planinc in ob klavirski spremljavi Svena Brajkovića izvedla deli Bravničarja in Beethovna. Nuša Planinc je violončelo začela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Krško pod mentorstvom Maje Virant. Šolanje je v razredu Karmen Pečar nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ter na Akademiji za glasbo, kasneje pa je njen profesor na ljubljanski akademiji postal Eldar Saparayev. Poleg tega je svoje znanje poglabljala tudi pri drugih vrhunskih violončelistih, kot so: Thomas Carroll, Jullian Steckel, David Grigorian, Marco Testori, Igor Mitrovič, Sebastian Bertoncelj, Dragan Đorđević in drugi. MATIJA BRAVNIČAR: DIALOG ZA VIOLONČELO IN KLAVIR LUDWIG VAN BEETHOVEN: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR ŠT. 3 V A-DURU, OP. 69

Tedenski pregled glasbenih dogodkov začenjamo na simpoziju, ki je 10. in 11. oktobra 2024 potekal na Akademiji za glasbo, potem pa se bomo posvetili prvemu koncertu orkestrskih abonmajev Slovenske filharmonije, koncertu abonmaja Filharmonični klasični koncerti. Povedali bomo nekaj tudi o koncertu mešanega pevskega zbora Emil Komel, ki je nastopil v okviru cikla Plečnik in a capella, o prvem koncertu cikla Harmonia concertans ter o odprtju operne sezone v Zagrebu z Leharjevo Judito. Za konec vabimo na koncerte koncertne sezone Glasbene mladine Slovenija in Zavoda Celeia Celje ter festivala Cellofest.

Svetovni umetnostni trg je živahen in pester. Na leto ustvarja finančni promet, ki se meri v milijardah. Slovenski umetnostni trg pa je po drugi strani komaj zaznaven. Zaprt v svoji majhnosti ne predstavlja spodbudnega okolja za razvoj umetniške produkcije. Vse več umetnic in umetnikov zapušča ustvarjalne poklice in se preusmerja na druga področja. Tudi podpornikov, mecenov in zbirateljev umetnosti pri nas ni veliko in še ti se pogosteje kot za sodobno umetnost odločajo za že uveljavljene avtorice in avtorje. Kakšne so razmere na slovenskem umetnostnem trgu in kateri so razlogi zanje v tokratni Intelekti. Pripravlja jo Miha Žorž. Gosta: umetnostna zgodovinarka in umetnostna kritičarka, izredna profesorica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani Dr. Nadja Zgonik in Damjan Kosec, galerija in dražbeno hišo Sloart

Eva Majcen je ob spremljavi Branimirja Rezića novembra 2023 nastopila v dvorani Tria Lorenz na Akademiji za glasbo kot del cikla Solo e da camera. Flavtistka je svojo glasbeno pot začela pri sedmih letih pri Andreji Puhar v Glasbeni šoli Tržič in jo nadaljevala leta 2016 na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Mateje Bajt. Maturi je sledil vpis na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je najprej študirala pri Mateji Bajt, diplomirala je pod mentorstvom Matthijsa Lunenburga, nato pa vpisala magistrski študij v razredu Maruše Brezavšček. JACOB CLEMENS NON PAPA, GIROLAMO DALLA CASA: FRAIS ET GAILLARD CHARLES DIEUPART: 3. SUITA V D-MOLU ZA KLJUNASTO FLAVTO IN ČEMBALO ANTONIO VIVALDI: KONCERT V C-DURU, RV 444 ZA KLJUNASTO FLAVTO IN ČEMBALO

Umrl je dr. Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog. "Zaradi naštetih zaslug in prizadevanj na številnih področjih umetnosti in kulture, ki so trajno obogatili slovensko kulturno krajino ter okrepili ugled slovenske države v mednarodnem prostoru" je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Kot baletni solist je odplesal več kot sedemdeset pomembnih vlog, pozneje je deloval kot koreograf in operni režiser. Bil je umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega baleta, direktor ljubljanskega Festivala, profesor na Akademiji za glasbo, končal je tudi medicino in delal kot zdravnik. V njegovem opusu je več kot 40 knjig in okoli 600 strokovnih člankov. O svojem življenju in ljubezni do baletne in glasbene umetnosti je pred letošnjim kulturnim praznikom pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.

Trio Plamen je kot del cikla GM oder Glasbene mladine Slovenije nastopil 4. 4. 2024 v Slovenski filharmoniji. Zasedba od leta 2020 ustvarja pod mentorstvom Miha Haasa na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vse članice so v času koncerta obiskovale 2. letnik podiplomskega študija: Špela Pokorn je klarinet študirala pri Jožetu Kotarju, Barbara Nagode violončelo v razredu Eldarja Saparayeva in Eva Založnik klavir pri Tatjani Ognjanovič. LUDWIG VAN BEETHOVEN: KLAVIRSKI TRIO V B-DURU, OP. 11 PAVLE MERKÙ: ASTRAZIONI 1956 ZA KLARINET, VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 23 PAUL JUON: TRIO MINIATUREN, OP. 18

Slavko Jan, gledališki igralec, režiser in pedagog, se je rodil pred 120 leti, umrl pa leta 1987. V gledališču se je uveljavil že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja kot igralec, po letu 1945 pa tudi kot režiser Drame Slovenskega narodnega gledališča in njen ravnatelj. Pomembno je bilo tudi njegovo pedagoško delo: na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je bil od leta 1946 predavatelj za govorno tehniko, pozneje profesor za režijo in tudi njen dekan. Slavko Jan je leta 1980 nastopil pred mikrofonom in pripovedoval o svojem ustvarjalnem življenju; iz vsakega njegovega stavka je čutiti ljubezen do gledališča.

Februarja 2014 je kot del cikla Glasbeni samovar Glasbene mladine ljubljanske v Ruskem centru znanosti in kulture nastopila Minja Spasić, srbsko-slovenska violončelistka mlajše generacije, aktivna kot solistka, komorna glasbenica in pedagoginja. Po študiju pri Milošu Mlejniku na Akademiji za glasbo v Ljubljani (magisterij), se je izpopolnjevala pri Xenii Jankovic na Univerzi za glasbo v Detmoldu, in sicer je vpisala magistrski študij solistične igre in prestižni Konzertexamen. Od leta 2022 ima svoj razred študentov na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu, redno nastopa v različčnih orkestrih in je aktivna tudi kot žirantka. DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V D-MOLU, OP. 40 Violončelo: MINJA SPASIĆ, Klavir: MOJCA PUCELJ

Tedenski pregled glasbenih dogodkov začenjamo s koncertoma Simfonic voices, v okviru katerega so v Kopru izvedli dve Pergolesijevi deli, ter koncertnim abonmajem Zavoda Celeia, v okviru katerega sta v Celju nastopila Franc Kosem in Jože Bogolin. V Fokusu oddaje se posvečamo koncertu cikla SOS Slovenske filharmonije, ki je bil ob visokem osebnem jubileju posvečen Lojzetu Lebiču, in koncertoma sodobne večkanalne elektroakustične glasbe ZVO.ČI.TI Akuzmonij Di-Fuzija. Poleg tega predstavljamo še konferenco o umetniškem raziskovanju Eparm, ki je potekala na Akademiji za glasbo, koncert godalnega kvarteta Ébène, ki je nastopal v okviru Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor, ter premiero Verdijeve opere Nabucco, ki so jo uprizorili v Trstu.

Maja Puđa, akademska slikarica iz Livna, koja je svoje zvanje stekla na splitskoj Akademiji likovnih umjetnosti, predstavljena je u siječnju na 120. godišnjici Salon D'Automne - Jesenskog salona u Parizu. Ova izložba, pokrenuta još 1903., i dalje se smatra najznačajnijom suvremenom umjetničkom manifestacijom u Francuskoj, a privlači tisuće posjetitelja iz cijelog svijeta.

Martin Turk je docent na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorica, filmski režiser in scenarist, avtor celovečernega dokumentarnega igranega filma Kino Volta, ki bo na 35. Tržaškem filmskem festivalu doživel svetovno premiero. Film nas popelje v Trst na začetku 20. stoletja, ko se štirje podjetniki pod vodstvom takrat še neznanega dublinskega učitelja Jamesa Joycea odločijo odpreti prvi irski kino – Cinema.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti, naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova, je nastala 12. novembra 1938. Ob tem visokem jubileju, 85-letnici, se s sogovorniki pogovarjamo o akademiji, akademikih in akademikinjah ter izzivih, ki jih prednje postavljata družba in čas.Sogovorniki: akad. zasl. prof. dr. Alenka Šelih, doktorica znanosti, zaslužna profesorica za kazensko pravo in kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, akad. prof. dr. Jožef Muhovič, akademski slikar, doktor filozofskih znanosti, redni profesor za likovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, Petra Vide Ogrin, vodja Biblioteke SAZU, ki je največja specialna knjižnica na področju znanosti v Sloveniji, v kateri je več kot pol milijona enot gradiva. Zapiski: 85 let SAZU: Akademija delavnih, 1. del Aktualno: 85 let SAZU

Predsjednik Milanović i premijer Plenković i dalje su na suprotnim stranama oko glasanja o UN-ovoj Rezoluciji o Gazi. Hrvatska očekuje ulazak u OECD 2026. godine. Studenti zagrebačke Akademije dramskih umjetnosti prosvjedovali su protiv seksualnog i psihičkog zlostavljanja na Akademiji.

Arijana Lekić Fridrih je rođena u Zagrebu gdje živi i radi. Završila je studij Filma i videa na Umjetničkoj akademiji u Splitu te studij Režije dokumentarnog filma na Akademiji dramske umjetnosti u Zagrebu. Djeluje u području performansa, filma i video umjetnosti. Arijana Lekić-Fridrih je umjetnica čiji radovi dišu aktivizam i odgovorno građanstvo, žive i nastaju u javnom prostoru i kao zajednički cilj uvijek imaju promjenu - u društvu, u javnom mišljenju, u svakom pojedincu. Njezini radovi uglavnom su feminističke tematike, a predstavljaju koloplet nasilja nad ženama koji je u današnjem društvu gotovo neraskidiv. Pogledajte ovaj predivan projekat: https://www.youtube.com/ @From5To95 From5To95" is a web art project which serves as a medium to share stories and experiences. Young girls, girls and women talk about what it means to be a woman and how their life paths differ from the paths their mothers and grandmothers took. Each woman represents one year of life- from 5 to 95 Projekt od5do95 autorice Arijane Lekić- Fridrih i Andree Kaštelan dostupan je na www.od5do95.com Za sve linkove ka ovom podkastu: Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doing Jednokratne donacije kanalu: ⁠ https://paypal.me/beinganddoing Za informacije o radu sa mnom posetite https://www.instagram.com/aleksandra.vancevska Ovaj podkast predstavlja lične stavove i mišljenja mojih gostiju i mene. Sadržaj ovde ne treba shvatiti kao medicinski ili psihološki savet. Sadržaj je namenjen u informativne svrhe, a kako je svaka osoba jedinstvena, konsultujte odgovarajućeg stručnjaka za sva konkretna pitanja koja imate. S'ljubavlju, Aleks

Mark Požlep je v Belgiji delujoči slovenski umetnik, ki to poletje je v Cukrarni predstavil svoj multimedijski projekt Permamnent Vacation / Neskončne počitnice. Večplastno pripoved o Jadranski magistrali, zgrajeni s pomočjo Jugoslovanske armade, v rekordnem času med letoma 1945 in 1966. "Gradnja 1006 kilometrov dolge ceste vzdolž Jadranske obale, od Trsta do črnogorsko-albanske meje, je morda res videti nostalgična," pravi Požlep, a je v svojem času temu primorskemu prostoru prinesla nešteto turbulentnih sprememb ter spremenila socialno-ekonomski obraz regije. Mark Požlep je magistrski študij je opravil na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, nato je študij nadaljeval v Bruslju ter na HISK v Gentu, kjer trenutno živi in ustvarja. Tako kot večina njegovih projektov tudi Neskončne počitnice odpirajo vrsto vprašanj za predstavitev umetnikovih ugotovitev, v tem primeru o jadranski obali.

Z gostom šestnajste epizode podkasta sem pred snemanjem opravil že nešteto lepih in globokih pogovorov. Zato, ker je pač izjemno zanimiv sogovornik; in seveda zato, ker je moj oče. Matjaž Zupančič je režiser, pisatelj, redni profesor gledališče režije na AGRFT, petkratni Grumov nagrajenec in eden najprepoznavnejših in najuspešnejših sodobnih slovenskih dramatikov. Osrednja nit pogovora sta umetnost in gledališče, z vsemi subtilnimi ločnicami in vzporednicami, ki jih lahko povlečemo z življenjem. Matjaž mi je zaupal podrobnosti glede izbora na Akademiji in razložil proces ustvarjanja predstav na velikih odrih. Opisal mi nekaj zelo zabavnih anekdot iz svoje stroke in predstavil par zelo dragocenih uvidov, med drugim o vprašanju sodobnosti in o prihodnosti gledališča. Predstava Še vedno Alice, ki je na sporedu v SNG Drama: https://www.drama.si/dogodek/se-vedno-alice/ V pogovoru omenjava knjige Awe - The New Science of Everyday Wonder (Dacher Keltner), Pustila bi jih trohneti (Alenka Zupančič), V gozdu (Tana French). Omenjava dramska besedila Vladimir (Matjaž Zupančič) in View from the Bridge (Arthur Miller).

" Ljubav i posao, to su stvari koje te određuju." U 214. epizodi Pojačala gost Ivana Minića je Zoran Jedrejčić, najznačajniji i najnagrađivaniji dizajner naše regije. Zoran nam priča o tome kako je želja da postane profesionalni vaterpolista kad poraste, prešla u želju da se bavi medicinom. Kada je saznao šta sve medicina podrazumeva, odlučio je da je možda ipak bolja arhitektura. Na zanimljiv način nam objašnjava kako ni to nije ono gde je on zapravo završio, i kako ga je razgovor u vozu sa svojim saputnikom preokrenuo i usmerio ka dizajnu. Studiranje mu je lepo išlo ali zbog rata prelazi da studira u Italiji. Kasnije na sasvim slučajan način kreće sa radom u poznatom studiju “Ettore Sottsass”. U tom studiju on stiče puno iskustva i radi sa nekim od jako velikih firmi. Kada mu je ponuđeno partnerstvo, Zoran odbija ponudu i kreće samostalno da se bavi dizajnom i otvara sopstveni studio u Milanu. U ovom podkastu možete takođe čuti kako je to voditi firmu od oko 60 zaposlenih, i kako je to na kraju voditi studio u kom na kraju radi sav posao samo jedan čovek, Zoran Jedrejčić. Kasnije, radi ljubavi, Zoran prelazi u Beograd, gde isprva predaje kao profesor na Akademiji likovnih umetnosti, kasnije otvara studio u Beogradu i postaje umetnički direktor Beogradskog sajma. Na sajmu pravi kreativni preokret, za koji su u početku svi bili skeptični, ali upravo taj preokret je doveo Beogradski sajam nameštaja do cvetanja. Zoran planira da ovim poslom nastavi da se bavi, jer osim što mu je to posao, to mu je i strast, i želja mu je baviti se ovim poslom dokle god je živ. Teme u ovoj epizodi: - Uvod i predstavljanje - Kad porastem biću - Zašto baš Italija - Kako je izgledao život u Italiji - Posebna poslovna iskustva - Razmišljanje o praktičnosti u procesu pravljenja - Kako redizajnirati proizvod - Kako je Zoran došao u studio, a kako je izašao - Kako zaposliti ispravne ljude - Kako balansirati između onoga što moraš i onoga što želiš - Kako je doneta odluka o prelasku u Beograd - Kako je sajam iz nečeg generičkog prešao u nešto inspirišuće - Omiljeni projekti - Kako Zoran vidi sebe kroz vreme Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3M0sWpM Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije: BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7w ETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167 FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacev A1: https://a1.rs/privatni Legend WW: https://www.legend.rs/ Iskoristite promo kod ZLAGELAST za 15% popusta na CBD artikle: https://bit.ly/3B1yzOR U ovoj epizodi gosti su Katarina Mitić, muzikološkinja koja u svom radu spaja muziku sa različitim disciplinama. Preko deset godina angažovana je u sektoru kulture i industriji zabave. Imala je priliku da radi za velike kompanije poput Warner Music Group i 20th Century Studios. Studentkinja je doktorskih studija na Interdisicplinarnim studijama Univerziteta umetnosti u Beogradu, a u fokusu njenog istraživanja jeste odnos muzike i video igara. Potom je tu Manojlo Maravić, profesor na Akademiji umetnosti u Novom Sadu, autor knjige „Totalna istorija kompjuterskih igara” i profesor teorije igara, a sa njima je Igor Simić, osnivač „Demagog” studija, filozof i reditelj, ali pre svega spoznat kao kreator indie hit igre „Golf Club: Wasteland”, koja ga je lansirala među internacionalne zvezde razvoja kompjuterskih igara. U ovoj epizodi pozabavićemo se, ne samo istorijom kompjuterskih igara i razvojem kulture igara u savremenom društvu, već i pozicioniranjem igara i savremene tehnologije u našem svakodnevnom životu, kao i njihovog mesta u visokoj umetnosti gde im je danas, svakako, mesto. Audio: Marko Ignjatović Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/ Audio: Marko Ignjatović Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije: BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7w ETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167 FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic A1: https://a1.rs/privatni Legend WW: https://www.legend.rs/ Vasil Hadžimanov je, pre svega, jazz muzičar, poznat ne samo kao član veoma ugledne jugoslovenske muzičke porodice, (od Zafira Hadžimanova do Bisere Velentalić), već kao veoma uspešan i priznat kako lokalni, tako i međunarodni muzičar sa karijerom koja se proteže skoro punih trideset godina. Od 1996. kada je počeo da nastupa i prvim albumom „11 razloga za…” iz 2001. godine, zakoračio je na muzičku scenu, stvarajući i danas. 2019. godine je objavio svoj 7. studijski album, „Sands”, a novi materijal je gotov i uskoro nas očekuje njegovo osmo izdanje. U međuvremenu je pravio i muziku za filmove, od „Kad porastem biću kengur”, pa sve do ovogodišnjeg hita, „Leto kada sam naučila da letim”. A počeo je da radi i kao profesor na novosadskoj Akademiji umetnosti, pored angažmana na Muzičkoj akademiji u Štipu, u Makedoniji, gde predaje od 2011. godine. Navođenje nagrada i priznanja kada je njegova karijera u pitanju bi bilo suvišno, ali u ovoj epizodi razgovarali smo, prirodno, o muzici, njegovoj bogatoj karijeri, ali i muzičkoj industriji, umetnosti uopšte, balansiranju partnerskog i profesionalnog odnosa, kao i mnogim drugim temama. Audio: Marko Ignjatović Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/ Audio: Marko Ignjatović Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/

Proteini so gradniki našega življenja, zaradi njih lahko dihamo, mislimo, hodimo … V prvi epizodi serije smo odkrivali, zakaj je sploh pomembno, da poznamo njihovo tridimenzionalno obliko. S tem znanjem lahko namreč bolje razumemo procese življenja, imamo vpogled v številne bolezni, hkrati pa je to podlaga za načrtovanje novih zdravil. V drugi epizodi tridelne serije Proteini, gradniki življenja se spoznamo z načinom za določanje tridimenzionalne oblike molekul - s krioelektronsko mikroskopijo. Obiščemo tudi laboratorij na Kemijskem inštitutu, kjer stoji edini tak mikroskop v Sloveniji in pokličemo Nobelovega nagrajenca Joachima Franka, ki je leta 2017 prejel tretjino nagrade za razvoj na področju krioelektronske mikroskopije. Pa še to: na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje so nam natisnili model 3D-proteina, več o njegovi obliki pove prof. Metod Frlic, predstojnik oddelka za kiparstvo.