Moja zgodba

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo publicista, raziskovalca arhivov nekdanje politične policije Igorja Omerze z naslovom Janez Janša – Kaplar. To je že njegova šesta knjiga iz serije Osamosvojitelji in Udba. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še protagonist knjige, zdajšnji predsednik SDS Janez Janša in pa nekdanji minister, vodja odbora za človekove pravice Igor Bavčar.

Poslušate lahko četrto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem. Tokrat smo izpostavili dve temi, ki sta povezani tudi s slovensko kulturo in težko dediščino komunizma pri nas. Prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik je spregovorila na temo Kdo je lahko slovenski pisatelj ali slovenska pisateljica?, publicistka Alenka Puhar pa o Orwellu po jugoslovansko.

Poslušate lahko predstavitev romana Milana Bučarja z naslovom Žitno klasje Pšenične Police. V tem zgodovinskem delu, ki je nastalo na osnovi pogovorov med domačini, avtor strne predvojno, medvojno in povojno zgodovino kraja in okolice. Milan Bučar je že kot otrok poslušal, kaj so se naskrivaj pogovarjali domačini medtem, ko se bedeli pri mrliču. Pogovore si je vneto zapisoval in ob 70 letnici se je odločil, da jih objavi v knjigi. Povedane zgodbe, velikokrat tragične, se ne vklapljajo v junaško partijsko zgodovino, kot jo poznamo.

Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve.

Za nami so dnevi, ki vsako leto prinesejo obilje spominskih slovesnosti, kjer se zbere cvet leve nomenklature. Tudi letos je bilo tako na Goreljku na Pokljuki, pa pri Treh žebljih na Pohorju in nenazadnje v Dražgošah. Slavnostna govornika sta bila dva: na Goreljku ministrica iz kvote stranke Levica Asta Vrečko, na Pohorju in v Dražgošah pa premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob. In slišali smo marsikaj, kar je v oddaji Moja zgodba iz vidika zgodovinarja pokomentiral dr. Jože Dežman, predsednik komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč.

Navaljujemo s predvajanjem nekaterih prispevkov iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki je potekal 10. septembra 2025. Poslušate lahko dve predavanji: prof. dr. Stane Granda je pripravil razmišljanje na temo Med Združeno in samostojno Slovenijo, dr. Jože Možina pa o Slovenskem razkolu.

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pogovor ob knjigi Selška dolina – zadnji dom Filipa Terčelja – avtorice Marije Gasser. Prav v teh dneh mineva 80 let od njegove nasilne smrti, ki je tudi po toliko letih še vedno zavita v skrivnost. Avtorica je upokojene učiteljice iz Železnikov, sicer raziskovalke povojnega dogajanja v vaseh pod Ratitovcem in v Davči.

Maria Velikonja, vnukinja pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga junija 1945 najprej obsodili na prvem montiranem procesu po koncu druge svetovne vojne pri nas in nato ustrelili na strelišču na Dolenjski cesti, je v samozaložbi izdala dvojezično angleško-slovensko knjigo z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba. Knjigo so jo predstavili publicista Ivo Jevnikar in Alenka Puhar, zgodovinar Renato Podbersič in avtorica Maria Velikonja.

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem nekaterih prispevkov iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki je potekal 10. septembra 2025. Soorganizirala sta ga Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Na njem je sodelovala vrsta referentov različnih strok, ki so temno in težko dediščino komunistične revolucije predstavili vsak iz svojega poklicnega vidika. Poleg uvodnih besed ste lahko slišali tudi predavanje Lane Delač Hrovatin v katerem je predstavila nadzor tajne politične policije nad Edvardom Kocbekom, Borisom Pahorjem in Viktorjem Blažičem.

V oddaji Moja zgodba smo predstavili zadnji dve knjigi o najpomembnejšem časopisu v času komunističnega režima: »Temna in svetla stran Dela«. Njun avtor je publicist mag. Igor Omerza. Sedanja Temna stran Dela je nadaljevanje prve knjige o novinarjih Dela, ki so bili sodelavci tajne politične policije UDBe. Prav tako pa v svojem delu omenja tudi novinarje, ki niso podlegli pritisku tajne službe. Gre torej za trilogijo o Delu in Udbi v skupnem obsegu 1.266 strani. Omerza jo je pripravljal skoraj 20 let iz ostankov ohranjenega udbovskega gradiva.

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Beg iz pekla, ki jo je že leta 1987 izdal Anton Torkar. To je že tretji ponatis o vojaški poti primorskega Slovenca, ki je bil kot italijanski vojaški obveznik poslan na vzhodno fronto v zaledje bitke za Stalingrad. Knjigo sta ob 80 letnici konca druge svetovne založila Muzej novejše in sodobne zgodovine ter Tolminski muzej, predstavila pa nam je urednica, kustosinja Irena Uršič.

Poslušate lahko še zadnjo, šesto oddajo iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Dr. Matjaž Ambrožič je predstavil jezuita patra ddr. Antona Prešerna, dr. Pavlina Bobič pa duhovnika Franceta Dolinarja, ki ga je poimenovala "plemič kulture, teolog in zgodovinar".

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali še zadnji tretji del spominov vosovskega likvidatorja Franca Stadlerja Pepeta, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Med drugim je podrobno opisal umor bana Marka Natlačena, ki ga je, preoblečen v duhovnika, izvedel 13. oktobra 1942. Pričevanje je komentiral dr. Damjan Hančič, ki je eden največjih poznavalcev revolucionarnega nasilja pri nas.Iz pričevanja:Ko je stopil Natlačen v prostor, se je žena oprostila in poslovila. Povedel sem, da sem poslan od tam in tam, da imam izredno važno obvestilo, da bi želel, da bi takoj dobil odgovor in ga tudi prenesel nazaj. S tem sem Marka italijanska prepričal, da je sem v redu, vedel sem se tudi kot duhovnik. Natlačen, je potem sedel za mizo, in takoj, ko je odprl pismo, je začel brati. V tistem sem pristopil, dva, tri korake do njega in oddal en strel v glavo, dva v vrat. V tistem trenutku je že završalo po hiši: Ajuto, italijansko skozi okno, ker je bila nasproti italijanska postojanka. V prostorih gimnazije je bila nameščena vojska in straža je bila ravno na nasprotni strani, malo odmaknjeno od strani Natlačenove hiše.

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Življenjepis iz slovenske biografije:Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Življenjepis iz slovenske biografije:Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.

Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.

V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.

V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.

V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete dr. Tamari Griesser Pečar, ki je spregovorila o Lambertu Erlichu in pa dr. Simonu Malmenvallu, ki je predstavil Franca Grivca.

V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete dr. Tamari Griesser Pečar, ki je spregovorila o Lambertu Erlichu in pa dr. Simonu Malmenvallu, ki je predstavil Franca Grivca.

Predstavili smo pesniško zbirko dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom Jeremija Kalin z naslovom Turjaški labod, naše balade, romance in legende. Zbirka je bila pripravljena za tisk že leta 1952 v Buenos Airesu, vendar vse do letos ni bila izdana. Za izid je poskrbelo Muzejsko društvo Škofja Loka, njegova predsednica Helena Janežič pa nam je delo predstavila.

Predstavili smo pesniško zbirko dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom Jeremija Kalin z naslovom Turjaški labod, naše balade, romance in legende. Zbirka je bila pripravljena za tisk že leta 1952 v Buenos Airesu, vendar vse do letos ni bila izdana. Za izid je poskrbelo Muzejsko društvo Škofja Loka, njegova predsednica Helena Janežič pa nam je delo predstavila.

V oddaji Moja zgodba ob 20h smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Aleša Mavra: Božidar Raič kot eden pionirjev vzhodnoštajerskega toka v slovenskem katolištvu in dr. Andrej Hozjan: Dva katoliška duhovnika – intelektualca iz Prekmurja in njun odnos do slovenstva.

V oddaji Moja zgodba ob 20h smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Aleša Mavra: Božidar Raič kot eden pionirjev vzhodnoštajerskega toka v slovenskem katolištvu in dr. Andrej Hozjan: Dva katoliška duhovnika – intelektualca iz Prekmurja in njun odnos do slovenstva.

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

Nadaljujemo z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete ddr Igorju Grdini, ki je spregovoril na temo Intelektualni regionalizem po katoliško? in dr Ivu Keržetu, ki je pripravil prispevek o politično filozofskih pogledih škofa Antona Mahniča.

Nadaljujemo z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete ddr Igorju Grdini, ki je spregovoril na temo Intelektualni regionalizem po katoliško? in dr Ivu Keržetu, ki je pripravil prispevek o politično filozofskih pogledih škofa Antona Mahniča.

Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).

Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).

2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.

2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.

V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.

V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.

2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Poslušate lahko drugo oddajo v kateri sta spregovorila dr. Jože Možina in dr. Renato Podbersič.

2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Poslušate lahko drugo oddajo v kateri sta spregovorila dr. Jože Možina in dr. Renato Podbersič.

2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pozdravnima nagovoroma podžupana Antona Hareja in škofovega vikarja za Evropsko prestolnico kulture Bogdana Vidmarja ter predavanju dr. Mitja Ferenca o pravici do spomina in pokopa.