Podcasts about odgovori

Se soočate z miomi, cistami ali hormonskim neravnovesjem? V tem videu voditeljica Ana Ocvirk in strokovnjakinja za hormone Simone Godina raziskujeta, kaj nam telo sporoča skozi te težave in kako si lahko pomagamo na naraven način.V videu boste izvedeli:00:43: Kaj so miomi in ciste? Razlika med njimi in zakaj nastanejo 02:04: Vloga estrogena: Kako nepravilna presnova estradiola vpliva na razrast tkiv03:25: Hormonsko neravnovesje: Zakaj nam primanjkuje progesterona in kakšen vpliv ima stres (kortizol)05:38: Pomen jeter in črevesja: Zakaj so jetra ključna za čiščenje hormonov iz telesa09:54: Življenjski slog: Vpliv bioritma, spanja in čustvenih konfliktov na žensko zdravje14:45: Naravna pomoč z ricinusovim oljem: Kako topli obkladki podpirajo jetra in limfoŽelite več takšnih vsebin? Naročite se na kanal in tapnite

Na področju zaposlovanja invalidov letos zaznamujemo dve pomembni obletnici - 50 let od začetkov sistemskega urejanja tega področja ter 20 let izvajanja kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, ki velja za primer dobre prakse v evropskem prostoru. V Sloveniji deluje 152 invalidskih podjetij in 68 zaposlitvenih centrov, v katerih zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo, kako se spoprijemajo s konkurenco, saj so invalidska podjetja umeščena na običajen trg, kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako deluje sistem kvot in kakšni so rezultati letošnje analize učinkovitosti in upravičenosti subvencioniranja invalidskih podjetij? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Špela Jakša, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Tea Černigoj Pušnjak, poslovodja v invalidskem podjetju Dom dva topola, Društvo distrofikov Slovenije; mag. Vojka Martinčič, predsednica Zavoda invalidskih podjetij Slovenije in direktorica invalidskega podjetja Slovenske železnice - Železniško invalidsko podjetje; Zarja Ševala Ćehić, predsednica Zavoda zaposlitvenih centrov Slovenije in direktorica Zaposlitvenega centra. Avtorica oddaje Petra Medved.

Tema tokratnega Studia ob 17.00 je koalicijska pogodba nove, četrte vlade Janeza Janše. Kaj ukrepi prinašajo gospodarstvu, sociali, pravni državi? Kakšna razmerja vzpostavljajo? Česa se je bati in kaj je razlog za zadovoljstvo? Katere so morebitne pasti? Kakšen način vladanja lahko pričakujemo? Kaj nas čaka v danih geopolitičnih razmerah? Odgovori sledijo v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Marko Jaklič, ekonomist, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; mag. Damijan Florjančič, nekdanji predsednik vrhovnega sodišča; Jakob Počivavšek, sindikalist, Pergam; Antiša Korljan, politični analitik. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.

V Evropskem parlamentu so tik pred sprejetjem nova zakonska pravila, ki bodo rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami z manjšimi spremembami genetskega materiala, izenačile s konvencionalnimi in jih ne bo treba označevati. Ali gre za prvi korak k odpiranju evropskega trga gensko spremenjenim organizmom? Kakšne so prednosti te sodobne metode žlahtnenja? Zakaj temu nasprotujejo potrošniške organizacije in ali bo to uničilo ekološke kmete? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Zlata Luthar, poznavalka genskih transformacij kmetijskih rastlin, profesorica genetike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; Aleš Fister, podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije; Matjaž Pirc, predstavnik Zveze potrošnikov Slovenije.

Rasna diskriminacija je precej bolj razširjena v naši družbi, kot si morda predstavljamo. Tarče rasne diskriminacije so pogosto tuji delavci in študenti ter prosilci za azil, z rasizmom pa se spopadajo tudi vsi temnopolti ali medrasno posvojeni otroci. Koliko je rasističnih napadov pri nas? Koliko je na sploh diskriminacije na podlagi barve kože ali etnične pripadnosti? Na katerih področjih je prisotna rasna diskriminacija? Kako preprečevati pojav rasizma? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00ih. Gostje: Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Miha Blažič, Ambasada Rog; Ana Kalin, Forum za enakopraven razvoj, ki je tudi medrasna posvojiteljica; dr. Lucija Dežan, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in raziskovalka na Inštitutu za družboslovne študije, Znanstveno raziskovalno središče Koper.

Postavi pitanje:https://forms.gle/bSGXwqRJV6Qno7cX8Prijava za Uvodnu ponudu: https://www.jovanamiljanovic.com/uvodna-ponudaPrijava za Biznis bazu: https://www.jovanamiljanovic.com/biznis-baza

Postavi pitanje:https://forms.gle/bSGXwqRJV6Qno7cX8Prijava za Uvodnu ponudu: ⁠https://www.jovanamiljanovic.com/uvodna-ponuda⁠Prijava za Biznis bazu: ⁠https://www.jovanamiljanovic.com/biznis-baza

Pred nami so prvomajski prazniki, ki za mnoge pomenijo prvi pravi pobeg v letošnji potovalni sezoni. A začetek leta 2026 v turizmu ni običajen. Svetovne razmere, višji stroški in negotovosti vplivajo na to, kako in kam potujemo – ter koliko smo pripravljeni plačati. Slovenci ostajamo zvesti preverjenim destinacijam, a odločitev vse pogosteje sprejemamo tik pred odhodom. Se turizem zaradi napetosti v svetu vrača bližje domu? In katere destinacije bodo izstopale? Odgovori v tokratnem Studio ob 17ih. Avtorica oddaje Simeona Rogelj.

Dok traje pauza u trkanja u F1 2026. godine, stigao nam je zapravo domaćin, naš dragi veliki prijatelj i kolega Hasan, pa smo iskoristili priliku da se ispričamo malo i družimo.OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationPretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete pretvoriti u trenutke radosti u prodavnici OMV-a.Pri kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, za koji ostvarujete i popust!

Prejšnji teden smo zaznamovali mednarodni dan gozdov. Slovenija ima skoraj 60 odstotkov ozemlja pokritega z gozdovi; dobri dve tretjini teh je v lasti več kot 400 tisoč lastnikov gozdov. Bruto dodana vrednost gozdarske dejavnosti je leta 2024 v Sloveniji znašala 372 milijonov evrov, kar pomeni 0,6 odstotka celotnega nacionalnega BDP. To je trikrat večji delež od povprečja Unije. Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Gregor Meterc, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP; Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije; Marko Matjašič, glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi; Aleš Poljanec, pomočnik direktorja za strokovne zadeve na Zavodu za gozdove Slovenije; Špela Ščap, asistentka na Gozdarskem inštitutu Slovenije.

Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori vnovič v Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka; Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout; dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji; Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka; Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout; dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji; Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Zadnji dve leti se število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje. Kljub temu vprašanje migracij še vedno ostaja zelo aktualno. Pri upravljanju migracij se tako v Sloveniji kot tudi na ravni Evropske unije obetajo obsežne spremembe. Junija letos bo namreč v celoti začel veljati evropski pakt o migracijah in azilu, ki med drugim prinaša obvezno solidarnost med članicami Unije ter hitrejše in učinkovitejše azilne postopke. Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracija in azilu? Kakšne spremembe prinaša pakt? Kako je s tujci, ki pri nas ostajajo? Kako uspešno se vključujejo v našo družbo? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov; Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije; Miha Blažič, predstavnik Ambasade Rog.

Rožnata dolina je prostor tistih, na katere radi lepimo nalepke z lastnimi idejami o tem, kdo so. Vojakinjo sem povabila, ker je v teh časih, žal, zelo aktualna sogovornica. Emilija Štempelj je pripadnica 16. centra za nadzor in kontrolo zračnega prostora Republike Slovenije. Kako se v pretežno moškem poklicu znajde ženska, ali je patriotinja, bi bila pripravljena za državo umreti? Kaj je odgovorila hčerki, ko jo je vprašala, ali bo šla v vojno ona ali njen oče? In kje je meja, ko ukaza ne bi izvršila? Odgovori v novi epizodi doline rož, ne orožja.

Slovenski škofje so med 12. in 17. januarjem poromali v Rim in papežu Leonu XIV. predstavili delovanje Slovenske katoliške cerkve v zadnjem obdobju. V oddaji bomo spregovorili tudi o prvih mesecih delovanja novega papeža. Kako je potekal prvi izredni kardinalski konzistorij pod njegovim vodstvom? Kako je jubilejno, sveto leto, končano pred nekaj tedni, vplivalo na njeno delovanje? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00-tih. Gostje: dr. Andrej Saje, škof in predsednik SŠK; dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Boštjan Udovič, profesor na FDV Univerze v Ljubljani. Avtor oddaje Tomaž Gerden.

V domovih za starejše te dni dobivajo prve položnice po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi. Praviloma so nižje, saj se oskrba poravnava iz denarja, ki ga vplačujemo iz prispevka za dolgotrajno oskrbo. Kako pa je z dodatkom za pomoč in postrežbo? In kako priti v dom po novem zakonu, kdo ima prednost v čakalni vrsti ter kako dolgo je treba čakati na odločbo, ki je vstopnica za oskrbo? Je temeljna pravica - oskrba na domu, ki bo ljudem omogočila dlje ostajati v domačem okolju - po šestih mesecih veljavnosti zaživela? Kako je torej s pravicami iz dolgotrajne oskrbe, kako dostopne so oziroma kako do njih in kako je s pravico do denarnega nadomestila? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Luka Omladič, državni sekretar, ministrstvo za socialno prihodnost; Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD; Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan Denis Sahernik, Skupnost socialnih zavodov.

Z novim letom se uveljavljajo prve vsebinske novosti pokojninske reforme, povezane predvsem z bolj dostojnimi pokojninami za najbolj ranljive. A tokrat se osredotočamo na vzdržni del pokojninske zakonodaje ter vsebine, ki so bile v tokratni reformi spregledane. Zanima nas, kako dolgo bo zdaj veljaven sistem ob demografskih trendih še vzdržen. Podobno se sprašujejo v Nemčiji, kjer imajo hude težave pri prenovi pokojninskega sistema. Čeprav so številke na prvi pogled suhoparne, je zgodba, ki jo razkrivajo, skrb vzbujajoča. Pokojnine sicer bodo, vprašanje pa je, kolikšna bo njihova realna vrednost. Bodo čez nekaj desetletij sploh zadoščale za kaj drugega kot osnovne dobrine in storitve? Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega stebra - in ali bo to pomenilo višje obremenitve dela, prerazporejanje drugih javnih izdatkov ali tiho zmanjševanje pravic prihodnjih upokojencev? Odgovori vnovič v Studiu ob 17-ih. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Žiga Vižintin, direktor pokojninskih zavarovanj v Pokojninski družbi A; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije.

+Verstappen započinje saradnju sa Mercedesom, makar u GT klasi (kao tim)+Da li Aston Martin okuplja ceo Red Bull tim ponudom Lamiaseu?OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationPretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete pretvoriti u trenutke radosti u prodavnici OMV-a.Pri kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, za koji ostvarujete i popust!

Z novim letom se uveljavljajo prve vsebinske novosti pokojninske reforme, povezane predvsem z bolj dostojnimi pokojninami za najbolj ranljive. A tokrat se osredotočamo na vzdržni del pokojninske zakonodaje ter vsebine, ki so bile v tokratni reformi spregledane. Zanima nas, kako dolgo bo zdaj veljaven sistem ob demografskih trendih še vzdržen. Podobno se sprašujejo v Nemčiji, kjer imajo hude težave pri prenovi pokojninskega sistema. Čeprav so številke na prvi pogled suhoparne, je zgodba, ki jo razkrivajo, skrb vzbujajoča. Pokojnine sicer bodo, vprašanje pa je, kolikšna bo njihova realna vrednost. Bodo čez nekaj desetletij sploh zadoščale za kaj drugega kot osnovne dobrine in storitve? Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega stebra - in ali bo to pomenilo višje obremenitve dela, prerazporejanje drugih javnih izdatkov ali tiho zmanjševanje pravic prihodnjih upokojencev? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Žiga Vižintin, direktor pokojninskih zavarovanj v Pokojninski družbi A; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije. Avtorica oddaje Urška Valjavec.

Vsak peti Evropejec, tudi Slovenec, živi s srednjo do hudo kronično bolečino.Analgetiki so primerni za akutno bolečino, pri kronični bolečini pa ne primejo več. »Zato paciente in pacientke spodbujamo, naj po analgetikih posegajo čim manj,« pojasnjuje asist. dr. Zala Kuret, ki na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča (URI Soča) v Ljubljani vodi Ambulanto za kronično bolečino. Kakšno pa je potem zdravljenje kronične bolečine? Katera zdravila zdravniki vseeno lahko predpišejo? Kaj jo povzroči? Kdaj akutna bolečina preide v kronično in kdaj ta naprej v fibromialgijo? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Po evropskih podatkih, ki veljajo tudi za Slovenijo, vsak peti odrasli Evropejec živi s srednje do hudo izraženo kronično bolečino, ki resno posega v njegovo življenje.

Piše Marija Švajncer, bereta Ajda Sokler in Igor Velše. Naslov Nebesa v razsulu je mogoče razumeti tako, pojasnjuje avtor Slavoj Žižek, da se spomnimo enega najbolj znanih citatov Mao Zedonga, dobesednega navedka, ki se glasi, češ da je pod nebesi vse v razsulu, situacija je odlična. To naj bi po Žižkovem mnenju pomenilo, da tkivo trenutnega družbenega reda razpada, bližajoči se kaos pa revolucionarnim silam ponuja izjemno priložnost za odločno akcijo in prevzem politične oblasti. Strinja se, da je pod nebesi zares vse v razsulu, v razsulu so pravzaprav nebesa sama. Zamisli se nad dogajanjem v letih 2020 in 2021, času pandemije covida-19, globalnega segrevanja, znakov nove hladne vojne, izbruha državljanskih protestov in družbenih odporov po vsem svetu. V knjigi se filozof Žižek kaže kot prodoren politični analitik, proučevalec dogajanja v svetu, razrednega in strankarskega boja in vstaje množic ter dober poznavalec antagonizmov današnjega časa. Tu in tam se navezuje na filozofe, zlasti na Hegla in Marxa ter sodobnike, omeni Mladena Dolarja in Alenko Zupančič, kar nekaj Freudovih in Lacanovih spoznanj je zanj še vedno uporabnih, toda poglaviten pomen imajo poglabljanje v politične položaje v različnih državah, prikazovanje nasprotij, odkrivanje paradoksov in razkrivanje negativnosti. Žižek proučuje sodobno demokracijo in anarhijo, slika moč kapitalizma in hkrati poskuse, da bi v svetu zavladale napredne sile. Brez dlake na jeziku opisuje ravnanje populističnih politikov, nekakšno novo brezsramnost in načrtno obscenost, tako rekoč zaničevanje osnovnih pravil olike in demokratične odprtosti. Videti je, kot da vrnitev v staro spodobnost ni več mogoča. Iz trenutnega stanja in političnih navzkrižij napoveduje, kaj se bo iz vsega tega izcimilo, kako se bodo končale ameriške volitve, na katerih je na koncu zmagal Biden. Ugotavlja, da so obubožani v najrevnejših delih Združenih držav Amerike kljub zmagi demokratskega predsednika podpirali republikanski populizem. To se je na naslednjih volitvah tudi potrdilo. Filozof trdi, da zgodovina ni objektiven razvoj, temveč dialektičen proces, v katerem je neločljiv pogoj za tisto, kar se v resnici dogaja, njegova ideološka simbolizacija. Med drugim opozarja, da Izrael igra nevarno igro. Palestinci na Zahodnem bregu so dan za dnem izpostavljeni administrativnemu in fizičnemu nasilju; izhoda iz krize ne bo brez pristnega glasu Palestincev. »Zame je edini način iz tega zapletenega položaja etičen. Na koncu koncev ni konflikta med bojem proti antisemitizmu in bojem proti temu, kar država Izrael počne na Zahodnem bregu. Oba boja sta del enega in istega boja za suverenost.« Zaustavi se pri koronski pandemiji in trdi, da so nekatere države kapitulirale pred virusom. Pandemija ni zgolj znanstveni in zdravstveni pojav, temveč je naravna katastrofa, prav tako pa še družbeni, ekonomski in ideološki pojav, ki vzbuja strah pred dolgoročnimi gospodarskimi posledicami in vpliva na duševno zdravje. Edino upanje preostane sprejeti izziv postčloveškosti in si prizadevati za vzpostavitev nove normalnosti. »Ta vzpostavitev ni zdravstven ali gospodarski problem, temveč je v svojem bistvu političen: prisiljeni smo na novo izumiti naše celotno družbeno življenje.« Slavoj Žižek napoveduje tako imenovani komunizem vojne dobe, se pravi panevropsko izredno stanje s strogo disciplino in podrejanjem gospodarstva v boju proti vsem izzivom. Pravi, da potrebujemo novo obliko komunizma, nekakšen zmernokonservativni komunizem. Konservativnost pomeni prizadevanje, da se ohranijo razmere, ki so primerne za življenje ljudi. »… potrebujemo globalne ukrepe za boj proti zdravstvenim in okoljskim grožnjam, tako da bo gospodarstvo treba nekako socializirati.« Odgovori si na vprašanje, zakaj se oklepa imena komunizem, tako rekoč prekletega imena, ko pa se zaveda, da je komunistični projekt 20. stoletja propadel in pripomogel k vzponu novih oblik morilske groze. Komunizma ne jemlje kot rešitev vseh zagat, temveč kot še zmeraj najboljše poimenovanje za tisto, kar nam omogoča, da pravilno dojamemo težave, s katerimi se danes soočamo, in skušamo najti izhod iz njih. Komunizem je zanj edina možnost, saj verjame, da je svobodna izbira tistega, kar mora narediti in kar je nujno storiti. Spomni se besed Grete Thunberg, da je treba doseči, kar se zdi nemogoče. Slavoj Žižek torej še vedno ostaja komunist. Predlaga, da je treba odpreti prostor za nove svoboščine, take, katerih čas šele prihaja. Išče pot iz nezavidljivega položaja sodobnega sveta in skrajnosti v njem. Prepričan je, da potrebujemo globalno solidarnost, mednarodno sodelovanje in novi red. Edina resnična rešitev je po njegovem mnenju sprememba svetovnega ekonomskega sistema. Pravi cilj bi morala biti družba, ki bi bila postavljena na takšnih temeljih, da do revščine sploh ne bi prišlo. Demokracija za Žižka pomeni moč ljudstva oziroma idejo, da bi se substancialna volja večine morala izraziti v delovanju države in zaupanju v volilne mehanizme. Zavzema se za ekološko gibanje in feministični boj. Po robu se je treba postaviti prepletenosti države in civilne družbe, pomembne so svoboda in človekove pravice. Ekološka kriza je eno od osrednjih vprašanj sodobnega časa, zato se je z njo treba spopadati premišljeno in intenzivno. Današnji čas potrebuje žvižgače, pritrjuje avtor, se pravi ljudi, ki razkrivajo laži in pokvarjenost oblastnikov. Slavoj Žižek verjame, da je demokratični socializem mogoč, zaveda pa se začetka nevarne poti, od katere je odvisno naše preživetje. Zaupa v načelnost politike radikalne izbire ter predlaga izbiro tam, kjer je ta nujna, in jo zavrača, kjer je lažna. Poziva nas, naj kot edino upanje sprejmemo izziv postčloveškosti in si prizadevamo za vzpostavitev nove normalnosti. V sedanjem času, v katerem je Evropa v zatonu in so napadi na evropsko zapuščino na vrhuncu, poudarja avtor, se moramo odločiti prav za Evropo in si prizadevati za razsvetljenstvo, človekove pravice in svoboščine, družbeno solidarnost in feminizem. Slavoj Žižek v svojih prizadevanjih ostaja zvest samemu sebi tako s provokativnimi kot z revolucionarnimi pobudami. V marsičem bi bili lahko ponosni nanj in na njegov nadvse odmevni filozofski opus, vendar se to v podalpski kokoški, v kateri so ljudje nadvse kritični, zgodi le redko.

Preporuka programa i podkasta žene čiji je rad meni najviše značio na temu rada sa traumom:https://www.sarahbaldwincoaching.com/Hoffman proces:https://www.hoffmaninstitute.co.uk/Prijava za Biznis bazu: https://forms.gle/wjsW4n6EYnEH3sNb9Zaprati moj Substack: https://jovanamiljanovic.substack.com/Postavi pitanje za sledeći Q&A: ⁠https://forms.gle/BpFLYrjkHrVJKa6cAKnjige na temu rada na traumama koje su meni pomogle:- Moving Beyond Trauma: The Roadmap to Healing from Your Past and Living with Ease and Vitality- The Mind-Made Prison- An Autobiography of Trauma: A Healing Journey- Power vs. Force: The Hidden Determinants of Human Behavior- No Bad Parts: Healing Trauma and Restoring Wholeness with the Internal Family Systems Model- Self-Therapy: A Step-by-Step Guide to Creating Wholeness Using IFS, A Cutting-Edge Psychotherapy- Supersurvivors: The Surprising Link Between Suffering and Success- Upside: The New Science of Post-Traumatic Growth- Homecoming: Reclaiming and Healing Your Inner Child- What Doesn't Kill Us: The New Psychology of Posttraumatic Growth- The Wisdom of Your Body: Finding Healing, Wholeness, and Connection Through Embodied Living- The Body Remembers: The Psychophysiology of Trauma and Trauma Treatment- Body-First Healing: Get Unstuck and Recover from Trauma with Somatic Healing- What My Bones Know: A Memoir of Healing from Complex TraumaJoš knjiga na temu traume:- Healing Developmental Trauma by Laurence Heller, PhD, and Brad Hammer- The Drama Of the Gifted Child by Alice Miller- Trauma and Recovery by Judith Herman- Hold Me Tight by Sue Johnson- Steven Porges The Polyvagal Theory- Bessel Van der Kolk The Body Keeps the Score- Peter Levine Waking the Tiger Peter Levine- Daniel Siegel Parenting from the Inside Out- Alice Miller The Drama of the Gifted Child- Allan Schore Affect Regulation and the Origin of the Self- Judith Herman Trauma and Recovery- Resmaa Menakem My Grandmother's Hand- Richard Schwartz No Bad Parts- Richard Schwartz Greater than the Sum of Our Parts- Richard Schwarts Introduction to the Internal Family Systems Model- Richard Schwartz Internal Family Systems Therapy- Dr. Mario Martinez The Mind-Body Code- Peter Levine Trauma and Memory- Thomas Merton New Seeds of Contemplation- Marshall Rosenberg Non-Violent Communication- Thomas Merton Thoughts in Solitude- D.W. Winnicott Playing and Reality- D.W. Winnicott The Child, the Family and the Outside WorldKnjige koje volim na razne teme:https://www.amazon.com/hz/wishlist/ls/2ZVRZ6CMBH4DE?ref_=wl_shareHronični bol knjige koje su mi pomogle:- Mind Your Body: A Revolutionary Program to Release Chronic Pain and Anxiety- Healing Back Pain: The Mind-Body Connection- Freedom from Pain: Discover Your Body's Power to Overcome Physical Pain- Mind Over Back Pain: A Radically New Approach to the Diagnosis and Treatment of Back Pain- The Mindbody Prescription: Healing the Body, Healing the Pain- The Divided Mind: The Epidemic of Mindbody Disorders- The Way Out: A Revolutionary, Scientifically Proven Approach to Healing Chronic Pain- The Mindful Body: Thinking Our Way to Lasting Health- Counterclockwise: Mindful Health and the Power of Possibility

Prijave za rođendanski paket programa od 497e na ⁠jovana.miljanovic@gmail.com⁠Prijava za Biznis bazu: ⁠https://forms.gle/pqqbszviTM9vdTGN9⁠Postavi pitanje za sledeći Q&A: ⁠⁠https://forms.gle/BpFLYrjkHrVJKa6cA

Prijave za rođendanski paket programa od 497e na jovana.miljanovic@gmail.comPrijava za Biznis bazu: https://forms.gle/pqqbszviTM9vdTGN9Sarah Baldwin podkast: https://www.youtube.com/@youmakesense/videosPostavi pitanje za sledeći Q&A: ⁠https://forms.gle/BpFLYrjkHrVJKa6cA

Duševnih stisk je vse več – tako med mladimi kot odraslimi. V času, ko se od ljudi pričakuje, da bodo močni, uspešni in odporni, se mnogi zlomijo pod težo vsakdana. Svoje prispeva tudi negotovost, v kateri živimo. Kaj poglablja duševne stiske, kako jih prepoznati in pravočasno pomagati? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gre za ponovitev oddaje. Gostje: dr. Lilijana Šprah, psihologinja, ZRC SAZU; Patrik Senica, psiholog, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Matic Novak, vodja Inštituta za razvoj potencialov ADHD Modri junaki.

Naruči svoj primerak Kosogor Metod kartica - https://ivankosogor.com/#metodDr. med. Aleksandra Bubera Ninić je specijalista psihijatrije, psihoterapeut i sertifikovani transakcioni analitičar (CTA). Ima bogato iskustvo u psihoterapiji i edukaciji, sa više od 20 godina rada u oblasti mentalnog zdravlja. Zadužena je za edukaciju i superviziju u transakcijskoj analizi (TSTA), kao i za vođenje grupnih i individualnih terapija. Dr Bubera Ninić je završila edukacije iz grupno-analitičke terapije, EMDR-a i drugih psihoterapijskih metoda, a aktivno učestvuje u nacionalnim i međunarodnim kongresima i radionicama. Takođe je članica brojnih stručnih organizacija, uključujući Internacionalno udruženje za transakcijsku analizu (ITAA) i Savez društava psihoterapeuta Srbije. Kroz svoj rad promoviše mentalno zdravlje i destigmatizaciju psiholoških problema._________________________________________________________________________ Podržite podcast jednokratnim donacijama na PayPal-u: https://www.paypal.me/ivankosogor

Duševne stiske so v porastu – tako med mladimi kot odraslimi. V času, ko se od ljudi pričakuje, da bodo močni, uspešni in odporni, se mnogi zlomijo pod težo vsakdana. Svoje prispeva tudi negotovost, v kateri živimo. Kaj poglablja duševne stiske, kako jih prepoznati in pravočasno pomagati? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gostje: dr. Lilijana Šprah, psihologinja, ZRC SAZU; Patrik Senica, psiholog, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Matic Novak, vodja Inštituta za razvoj potencialov ADHD Modri Junaki. Avtorica oddaje Nataša Mulec.

Začenja se 28. Festival slovenskega filma v Portorožu. Kakšna so pričakovanja glede letošnjega filmskega programa? V kakšni formi je slovenski film? Kaj najbolj vpliva na njegovo kakovost in prepoznavnost? Kje je prostor za izboljšave? Kaj določa “uspeh” slovenskega filma na domačem festivalskem prizorišču? Odgovori na ta in druga vprašanja sledijo v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Ana Jurca, filmska kritičarka; Igor Harb, filmski kritik; Matic majcen, filmski kritik. Avtorica oddaje Tina Poglajen.

Javnost težko pride do podatka o izvoru sestavin za določeno zdravilo. Na katerih področjih imata Kitajska in Indija že tako rekoč monopol?V farmacevtski industriji se vrti veliko denarja – posel je posel. Leta 2023 so tako farmacevtska podjetja in njihovi partnerji na globalni ravni zabeležili več kot 1.600 milijard ameriških dolarjev prihodka. Za primerjavo: to je približno toliko, kot je znašal celoletni bruto domači proizvod Avstralije, Španije ali Mehike. V želji po optimizaciji proizvodnje in maksimiranju dobička farmacevtske družbe zdravil ne proizvajajo več na eni sami lokaciji, ampak svoje priložnosti iščejo na globalnem trgu. Pogosto se zgodi, da zdravilo, preden pride do bolnice ali bolnika v Evropi ali ZDA, prepotuje polovico sveta. Nemška profesorica Ulrike Holzgrabe ocenjuje, da se približno 70 odstotkov aktivnih sestavin proizvede na Kitajskem in v Indiji, približno 25 v Evropi, preostalih 5 odstotkov pa v ZDA. Kakšno tveganje predstavlja ta izpostavljenost in odvisnost od Kitajske in Indije za največja zahodna farmacevtska podjetja in ne nazadnje tudi za zahodne države same? Ali zato vedno pogosteje prihaja do motenj v preskrbi z zdravili? Kje so največja ozka grla? Kakšno vlogo ima pri tem dobiček? Odgovori v Intelekti. Sodelujejo: prof. dr. Ulrike Holzgrabe (Univerza v Würzburgu), direktor oskrbe Miha Bahar (Lek, Sandoz) in prof. dr. Rok Dreu (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Foto: BoBo

Pet mesecev pred volitvami se politični boj vseh proti vsem stopnjuje. Del tega ni le politika, ampak tudi državne institucije. Kdo se v volilno tekmo podaja z najboljših startnih položajev, kaj v politični spopad prinašajo novi stari obrazi politike in kaj si od vsega skupaj lahko obetamo državljani? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Miro Cerar, nekdanji predsednik vlade; Antiša Korljan, politični analitik; Rok Čakš, politični analitik. Avtorica oddaja Jolanda Lebar.

Evropska agencija za okolje ugotavlja, da degradacija okolja ogroža naš način življenja. Podnebne spremembe in zmanjševanje biotske raznovrstnosti uničujejo naše ekosisteme ter ogrožajo naša gospodarstva in konkurenčnost, ki je zelo odvisna od naravnih virov. Veliko ljudi se resnosti okoljske krize zaveda, hkrati pa imajo občutek nemoči, številni tudi občutke krivde. Prav tako obstaja zelo vplivna manjšina, ki vse skupaj zanika. Kako ustrezno posredovati informacije o podnebnih spremembah in podnebnih ukrepih? Kako spodbuditi okolju prijazna vedenja? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jadranka Jezeršek Turnes, strokovnjakinja za komuniciranje znanosti; Živa Kavka Gobbo, predsednica Focusa – društva za sonaraven razvoj; dr. Vesna Žabkar, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, Inštitut za narodnostna vprašanja.

Mednarodni pravni red, utemeljen po drugi svetovni vojni, razpada, novi pa še nima jasnih pravil. Stare sile se, opirajoč se na zaupanje v diplomacijo, opotekajo skozi novo realnost in opazujejo nove centre moči, nova zavezništva, ki se porajajo iz vojaške in ekonomske moči. Živimo v »novem svetovnem redu« ali le v obdobju globalnega kaosa? In če zadnje drži – kako se izviti iz njega? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00; oddaja je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija. Gostje: dr. Zlatko Šabič, svetovalec predsednice republike za mednarodne odnose; Katja Geršak, direktorica nevladne organizacije Regionalni dialog; Boštjan Anžin, nekdanji dopisnik RTV Slovenija z Zahodnega Balkana in iz osrednje Evrope; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA in nekdanji dopisnik iz Ruske federacije. Avtor oddaje Aleš Kocjan.

Danes je državni praznik, dan priključitve Primorske k matični domovini. Primorsko že v imenu zaznamuje morje. Ali spoštujemo resolucijo o pomorski usmeritvi, če je država s prodajo in neustrezno zakonodajo dovolila propad Splošna plovbe? Kaj likvidacija ladjarske družbe pomeni za dragoceno pomorsko znanje in dediščino? Kdo naj postane novi ladjar? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Duška Žitko, muzejska svetnica, kustosinja za umetnostno zgodovino Pomorski muzej Sergej Mašera Piran; Jadran Klinec, direktor Uprave za pomorstvo; Peter Vidmar, dekan Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Tjaša Škamperle.

Stih:Reče Mu Simon Petar: Gospode! Kuda ideš? Isus mu odgovori: Kuda ja idem ne možeš sad ići za mnom, ali ćeš posle poći za mnom.Petar Mu reče: Gospode! Zašto sad ne mogu ići za Tobom? Dušu ću svoju položiti za Te.Odgovori mu Isus: Dušu li ćeš svoju položiti za me? Zaista, zaista ti kažem: neće petao zapevati dok me se triput ne odrekneš.

Prijava za Substack njuzleter: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://jovanamiljanovic.substack.com⁠⁠⁠⁠Prijava za Biznis bazu:⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://forms.gle/RQywvhn1c3E3GKK26⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Prijava za ponudu od 97eur:⁠⁠https://www.instagram.com/p/DIBJpOfozfH/?hl=en&img_index=1 

Na dogodku Money-How Live smo se pogovarjali z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem o aktualnih tematikah, ki lahko vplivajo na portfelje in denarnice malih vlagateljev. Epizodo lahko gledate tudi na Youtube. V epizodi boste slišali: 00:00 Uvod v kripto zakonodajo 03:09 Obdavčitev kriptovalut in njen vpliv 05:50 Finančno opismenjevanje in naložbene strategije 09:05 Stanovanjska problematika in vloga politike 11:50 Osebne naložbe in pokojninska reforma 16:28 Politika in premoženje v Sloveniji 17:30 Stanovanjska kriza in kompleksnost rešitev 19:12 Prostorska politika in njene posledice 22:00 Obdavčitev nepremičnin in njeni izzivi 24:48 Delnica Vzajemne in kapitalski trg 27:28 Davčna optimizacija in selitev podjetij 30:39 Zdravstveni sistem in evropski modeli Money-How Friends je mini serija pogovorov s sogovorniki o osebnih izkušnjah z investiranjem. Namenjena je podpornikom finančnega podkasta Money-How preko Youtube članstva. Pridruži se nam tudi ti. Boot Camp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (11.6. zadnji termin pred poletjem) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Delavnica je neodvisno pripravljena, kar je redkost v današnjem času :) Lokacija: Ekonomska fakulteta Datum: 11. junij Čas: 17:00–20:00 Poletni finančni bootcamp za mlade, ki vstopajo v svet odraslih, je tu! Bootcamp je primeren za mlade, stare od 17 do 20 let. Spoznali bodo tudi 18.-letnega Marka, ki bo razkril, kako je sestavljen njegov portfelj. Število mest je omejeno. Datum: 21. avgusta v živo Več informacij TU Prijavite se tu https://lnkd.in/dUJrKrWv Pridruži se skupnosti Discord Money-How Obišči spletno stran Money-How Imaš vprašanje? Piši mi na marja@money-how.si

Šta zapravo znači biti narcis? Zašto je usamljenost sve češća pojava u savremenom društvu? Kako prepoznati toksične obrasce u odnosima? U ovoj epizodi, zajedno sa Mihailom i Robertom, uz Olympus napitke, istražujemo narcizam, njegove uzroke i posledice, ali i kako se nositi s osećajem usamljenosti. Takođe, odgovaramo na vaša pitanja koja ste nam postavili preko društvenih mreža - od dilema o samopouzdanju i empatiji, do praktičnih saveta za zdravije odnose. Kako podržati partnera koji je krenuo na terapiju? Koji su znakovi da moj terapeut nije adekvatan izbor za mene? Šta je usamljenost?Pridružite nam se u razgovoru koji otkriva skrivene psihološke mehanizme i donosi korisne uvide!

Do sredine leta 2024 je bilo po vsem svetu uporabljenih 13 milijard in pol odmerkov cepiva proti covidu. Največji delež gre mRNK cepivoma družb Pfizer in Moderna. Letos mineva pet let od izbruha pandemije novega koronavirusa SARS-CoV-2. Ta je terjal že več kot 7 milijonov življenj, samo v Sloveniji je zaradi covida umrlo približno 7.000 prebivalcev. Stroka je enotna – smrti bi bilo še več, če ne bi hitro razvili učinkovitih mRNK cepiv. Kljub temu zlasti na družbenih omrežjih nekatera vprašanja vedno znova kljubujejo znanosti: Ali so bila mRNK cepiva dovolj preizkušena, ali je bil del človeštva zgolj del velikega cepilnega eksperimenta, ki je farmacevtskima družbama Pfizer in Moderna samo do leta 2023 prinesel več kot 100 milijard evrov? Zakaj smo v Sloveniji več odmerkov zavrgli, kot porabili? Kakšna je prihodnost mRNK cepiv? Odgovori v Intelekti. Sodelujejo: infektologinja dr. Bojana Beović, specialistka javnega zdravja dr Marta Grgič Vitek in sintezni biolog dr. Roman Jerala.

+Kako je KTM ušao u ovakvu krizu?+Kako ovo utiče na Husqvarnu, GasGas i CFMOTO?+Da li sport čeka najveća kriz u modernoj eri?NAJGORI POKLON ZA MUŠKARCE: https://www.generali.rs/fizicka_lica/zdravlje_i_nezgoda/tvoj_auto_ide_na_redovan_pregled,_idi_i_ti!.3569.htmlLink za zvaničnu Fantasy Lap 76 MotoGP ligu za 2024: https://fantasy.motogp.com/leagues/join/4WEEP7HUKod za ligu: 4WEEP7HUPodrška Infinity Lighthouse ekipi!

Varna raba interneta je zelo širok in nenehno spremenljiv pojem. Od škodljivih algoritmov do generativne umetne inteligence, ki ustvarja pornografske globoke ponaredke. Od vplivnežev do spolnih predatorjev. Od heca do travme. Z vsako novo aplikacijo ali orodjem pridejo tudi nove možnosti zlorab. Kako na varen vstop v spletno okolje pripraviti mlade uporabnike in uporabnice? Kdaj jih pustiti same pred zasloni in jim dovoliti nenadzorovano rabo? Kakšne so nevarnosti? Odgovori v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Urška Henigman.Catherine Knibbs Niels Van Paemel Michael Colborne Državljan D Bellingcat safe.si Spletno oko  

V Sloveniji je 159 planinskih koč, njihovo vzdrževanje in posodabljanje je vse bolj zahtevno, planinska društva ga sama ne zmorejo več. Zaradi prezadolženosti nekatera razmišljajo o prodaji koč. Planinska zveza kot krovna organizacija se zavzema, da bi koče ostale v lasti društev, a jim ne more pomagati. Kakšna bo prihodnost koč, je pričakovati komercializacijo? Se bo vključila država, glede na to, da so koče del Strategije turističnega razvoja do leta 2028, planinstvo in pohodništvo pa pomembna dejavnost alpskih območij? Odgovori v Studiu ob 17.00. Gostje: Miro Eržen, Planinska zveza Slovenije; Tomaž Willenpart, predsednik največjega planinskega društva Ljubljana Matica; Denis Berra, oskrbnik koče na Zelenici.

Tokratna epizoda podkasta Umetnost Lenarjenja je namenjena odgovarjanju na vprašanja poslušalcev! Hvala vsem, ki ste prispevali svojega! Začnemo z vprašanji na temo nespečnosti in duševnega zdravja, se pomaknemo v bolj medicinske vode, sledi starševstvo, nekaj poljubnih vprašanj... in na koncu spregovorimo še o knjigah in o pisanju. Z vami tokrat delim tudi nekaj informacij o svoji naslednji knjigi, ki je v času snemanja te epizode že skoraj pripravljena za uredniško obdelavo :) Hvala vsem, ki me spremljate! Med pogovorom omenjam še dve epizodi podkasta Umetnost Lenarjenja in sicer: Pogovor z nutricionistom Jernejem Ogrinom, dostopen na: https://www.youtube.com/watch?v=-TtxPYx5kb0&t=1532s Pogovor z urednikom in pisateljem Andrejem Blatnikom, dostopen na: https://www.youtube.com/watch?v=js4GpJXN5qg&t=1938s

Knjiga Lovim svoje ravnotežje je na voljo samo na spletni strani: ⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/products/knjiga⁠⁠⁠ Hvala za tvojo podporo! ❤️ ... V solo epizodi odgovarjam na vaša vprašanja. Večina vprašanj se je dotikala obtožb, s katerimi sem se srečala ob izzidu moje knjige Lovim svoje ravnotežje. Zato je večji del epizode namenjen vpogledu v to, kaj se je odvijalo v ozadnju, kaj se je zgodilo in o tem (citiram eno od vprašanj), kaj me je ob teh obtožbah nabolj prizadelo. V epizodi sem omenila dve povezavi, ki vam bosta v pomoč razumeti kompleksnost celotne zgodbe. Svetujem vam, da pred poslušanjem preberete kolumno Mihe Mazzijija, ki je bila objavljena v tednu, ko izhaja ta epizoda: Mihova kolumna Lahko pa tudi prisluhnete solo epizodi, v kateri sem govorila o spoznanjih, občutkih, poti, ovirah in izzivih, ki so me spremljali zadnje mesece. Poslušaj epizodo Zapis današnje epizode, kjer je še nekaj, v tej epizodi, omenjenih povezav, pa najdeš tukaj. *** Podcast Lovim ravnotežje gre na oddih in se vrne ... kmalu! Uživajte poletje in hvala za tvojo podporo! ❤️

U ovoj epizodi, uz Grand kafu, Mihailo i Roberto odgovaraju na neka od pitanja koja ste slali preko naših društvenih mreža. Zahvaljujemo se na svim komentarima i predlozima za epizode, sve čitamo i uzimamo u razmatranja, a za sledeću epizodu u kojoj će biti odgovora na pitanja koja šaljete uvodimo neke novine. Pratite sve naše kanale komunikacija (Facebook, Instagram, Twitter, TikTok,...) i budite u toku sa dešavanjima.Ne zaboravite i naš Patreon, vaša podrška nam izuzetno znači da nastavimo u ovom ritmu i kontinuirano podižemo kvalitet vašeg i našeg podkasta.

Prva letošnja epizoda podkasta Umetnost Lenarjenja bi se lahko imenovala tudi "moj najbolj iskreni intervju". Preko Instagrama sem zbral kup izjemno zanimivih vprašanj, ki so jih anonimno prispevali sledilci. Spraševali ste o otrocih in starševstvu; o študiju medicine in mojih preteklih napakah; o konfliktih med zdravstvenimi delavci; o alternativni medicini; o nazivu ‘vplivnež', prihodnosti Instagrama in temu, kaj ta sekundarna kariera pomeni za mojo službo zdravnika; o ‘slavi', pisateljevanju in prodaji knjig; o svetovnih katastrofah, vojnah, kapitalizmu; o Ester, ljubezni in negovanju razmerja; o tem, kje najti čas za stvari, ki so ti pomembne; o neozdravljivih infekcijskih boleznih; o razvijanju odnosa do sebe in svojih pomanjkljivosti; in celo o covidu in teorijah zarote. Upam, da vam bodo odgovori zanimivi! In vam želim fantastično leto 2024, polno globokih pogovorov in zelenih semaforjev. V podkastu omenjam pesem Storm (Tim Minchin). Omenjam družabni igri Gloomhaven in Frosthaven. Omenjam zbirke: A Song of Ice and Fire (George RR Martin), Mistborn (Brandon Sanderson), The Complete Fiction of H.P. Lovecraft. Podkast o transplantacijski dejavnosti in kirurgiji srca z dr. Markom Racmanom: https://spotifyanchor-web.app.link/e/HGa06Hk14Fb Podkast o Junakih 3. nadstropja in zdravljenju otroškega raka: https://spotifyanchor-web.app.link/e/ILxE5Qk14Fb Podkast Mala Šola Čuječnosti (1. del): https://spotifyanchor-web.app.link/e/sItJKUk14Fb

AIDEA knjiga, do nedelje 26. 11. s popustom in brezplačno dostavo! Hvala za podporoooo! :) https://emka.si/products/aidea ============================= V epizodi 121 je bil moj gost Zoran Železnikar, publicist in pisatelj. Po izobrazbi magister elektrotehnike, ki se je že v devetdesetih lotil raziskovanja vesolja, življenja in sebe. Svoja spoznanja je doslej strnil v petih knjigah – Planet Strahu, Človek je več, Slovenska pot v prihodnost, Pot do živahne moškosti in Spregledano poslanstvo spolnosti. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Set idej kot odgovor na vse Steinerjeve ideje Odprto razmišljanje in smisel življenja Duhovni darovi v nas Ali je posmrtnost resnična? 3D svet in nivo zavedanja Materialnost in nastanek vesolja Razvoj človeka od samega začetka Zakaj verjamemo v nekaj? Saj ni res, pa je Poplava informacij, dokazi in razlage Usoda človeške civilizacije Sporočilo gosta poslušalcem

Željeli smo saznati šta ljudi u bosanskohercegovačkoj zajednici misle o dolazećem referendumu Voice Referendum - o Glasu autohtonog stanovništva pri Parlamentu. Ljudi s kojima smo razgovarali imali su mnogo pitanja o referendumu, kako će Glas funkcionisati i šta će promijeniti. Pitali smo ih da li su informisani o dolazećem referendumu, kako će glasati, i kakve informacije bi im pomogle da donesu odluku kako glasati. Odgovori su odražavali različita razmišljanja.

Vodna ujma je marsikje preoblikovala ali odnesla dele zazidljivih in pozidanih zemljišč. Ali je v takem primeru potrebna nova izmera in vpis spremembe v zemljiško knjigo? Če je povodenj odnesla mejnike, ali novonastala situacija pomeni stanje neurejene meje? Kdo je dolžan sanirati poškodovano služnostno pot: služnostni upravičenec ali lastnik zemljišča? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa bo odvetnica Sonja Dolinar. Pokličite med oddajo ali zapišite vprašanje na spletni strani prvi.rtvslo.si. Odgovori po deveti, na Prvem.

U novogodišnjem specijalu Pojačalo podkasta ćemo se osvrnuti na sve uspehe i neuspehe 2022. godine. Napravićemo mali rezime protekle godine sa našim voditeljem Ivanom Minićem i malo pogledati planove za budućnost ovog projekta. Odgovorićemo na najčešća pitanja koja ste nam vi, slušaoci i gledaoci postavili. Godina je bila jako naporna, ali smo je izgurali do kraja. Kroz naš studio je prolazilo desetine ljudi koji su podelili svoje jedinstvene i zanimljive priče sa nama iz kojih su svi mogli ponešto naučiti i izvući u svoju korist. I ne zaustavljamo se tu, već nastavljamo istim tempom od sledeće nedelje, regualrnim izbacivanjem epizoda. Kao i do sada, u saradnji sa našim prijateljima smo spremili listu izuzetnih popusta na razne kurseve, knjige, programe, edukacije i odevne proizvode za sve slušaoce i gledaoce Pojačala. Odslušajte epizodu do kraja ili pročitajte u nastavku opisa i saznajte o kakvim popustima se radi. Pogledajte šta smo vam sve spremili od novogodišnjih poklona: http://bit.ly/3jwL0vV Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN