Vroči mikrofon

Kako to, da imamo v razvitih postindustrijskih državah ljudje kljub vsemu znanju še zmeraj tako velik okoljski odtis, zakaj ne ukrepamo in kako vzgajati značaj za soočanje z okoljskimi izzivi? To so vprašanja, ki si jih v zvezi z našim odnosom do okolja zastavljajo humanistične in družboslovne znanosti, ki dobivajo vse več besede pri razpravah o podnebnih spremembah. Kje so ovire, da nam kljub informiranju ne uspe spremeniti naših življenjskih navad in družbeno-ekonomskega sistema, ki so za okolje pogubni, se je Maja Ratej pogovarjala s političnim ekologom Andrejem Lukšičem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in filozofom in avtorjem sveže izdanega Okoljskega pojmovnika za mlade Tomažem Grušovnikom s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.   Zapiski:  V oddaji smo uporabili izjavo oceanografa in filozofa Matjaža Ličerja iz oddaje Kulturni fokus.  Okrogla miza na Kemijskem inštitutu o vlogi znanosti pri razbijanju mitov o podnebnih spremembah, ki je potekala 2. junija 2025. 

Tri leta po pandemiji covida-19 strokovnjaki ugotavljajo, da je ta med otroki in mladostniki povzročil sindemijo, množico negativnih učinkov, zlasti na telesni in gibalni razvoj. V letošnji raziskavi SLOfit – športnovzgojni karton so podatki pokazali, da rezultati še vedno močno zaostajajo za predkoronsko ravnjo, trendi pa ostajajo skrb vzbujajoči. Posebej izstopa hkraten upad gibljivosti in eksplozivne moči – kombinacija, ki je redka in alarmantna. Telesna zmogljivost pomembno vpliva tudi na čustveno odpornost, samozavest in socialne veščine otrok. Pomanjkanje gibanja tako ne vodi le v slabšo telesno pripravljenost, ampak povečuje tudi tveganje za vedenjske in čustvene težave, kar zahteva resen in celosten odziv šol in širše družbe.Sogovornik: profesor doktor Gregor Starc, vodja meritev nacionalnega sistema ŠVK in član raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani

Mariborska policija je zadnji majski torek ob stanovanjski hiši našla negibno starejšo žensko, ob kateri so bili trije psi, in ugotovili, da je umrla zaradi ugriza enega od njih. Štiri leta prej je v Mengšu zaradi ugriza privezanega psa umrla 8 letnica, še 4 leta prej je ob napadu treh psov umrla starejša ženska v Črnomlju, zdaj že davnega leta 2010 pa je več bulmastifov do smrti pogrizlo svojega lastnika. To je najbolj črna statistika zadnjih 15. let, povezana s smrtmi zaradi napadov psov v Sloveniji. V Sloveniji imamo sicer kot nevarne opredeljenih 1773 psov, pristojne službe pa zadnja leta potrdijo med 110 in 160 ugrizov psov letno. Kaj se zgodi, da hišni ljubljenček postane nevaren drugim psom in ljudem? Kako lahko to preprečimo? Ali je ena od rešitev obvezno šolanje vseh psov, morda le potencialno nevarnih?Foto: Pitbul na razstavi psov v Celju leta 2010, BoBo

Pred 130 leti je Ljubljano zatresel potres, v katerem je umrlo 21 ljudi. V Ljubljani je takrat živelo 31.000 prebivalcev, danes jih v prestolnici živi 300.000. Ob današnji poseljenosti bi bile ob podobni magnitudi potresa posledice veliko večje. Številne potresno neodporne stavbe bi bile poškodovane, nekatere bi se porušile. Tretjina vseh objektov v Sloveniji sploh ni zavarovanih, med zavarovanimi večstanovanjskimi objekti pa jih je za primer potresa zavarovanih približno 20 odstotkov. Še poseben problem predstavljajo večstanovanjski objekti, kjer je veliko etažnih lastnikov.Sogovorniki:• Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite• Uroš Metličar, direktor premoženjskih škod v Zavarovalnici Triglav• Anže Urevc, predsednik Združenja upravnikov nepremičnin pri Gospodarski zbornici Slovenije• Meta Kržan, vodja Odseka za stavbe in potresno inženirstvo pri Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG)• Robert Kus, vodja oddelka za zaščito in reševanje MOL

Pogovoriti se moramo o medvrstniškem nasilju. Predhodni rezultati raziskave, ki so jo izvedli marca letos, kažejo, da se Slovenija v prav vseh kategorijah pojavnosti nasilja v šolah uvršča med najslabše v Evropi. O razlogih in rešitvah, predvsem dolgoročnih, razpravljamo z domačimi in tujimi strokovnjaki, ki so svoje izkušnje izmenjali na nedavni mednarodni konferenci z naslovom Z znanjem nad nasilje v šolah.Sogovorniki: dr. Maria Sapouna z Univerze Zahodna Škotska dr. Dziuginta Baraldsnes z Univerze Stavanger na Norveškem Marko Puschner s Točke osveščanja o varni uporabi interneta, predavatelj na Fakulteti za družbene vede UL prof. soc. dr. Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede UM in vodja projekta Z znanjem nad nasilje v šolah Margit Schmidbauer z Inštituta za kakovost šolstva in izobraževalne raziskave na Bavarskem soc. pedagoginja mag. Alma Rovis Brandić s hrvaške Agencije za usposabljanje učiteljev Mette Bøe Lyngstad, profesorica drame na Univerzi aplikativnih znanosti Zahodne Norveške dr. Veronika Tašner s Pedagoške fakultete UL Aljaž Sedej, generalni sekretar pri Judo zvezi Slovenija

Baljvine so kraj v Bosni in Hercegovini, kjer je ob razpadu nekdanje Jugoslavije živelo 1500 ljudi, polovica Srbov in polovica Bošnjakov. Navkljub etnični in verski razdeljenosti, so tudi med državljansko vojno živeli v sožitju in se izognili krvavim konfliktom. Kako jim je uspelo in kakšno je sporočilo iz Baljvin v Bosni in Hercegovini, v državi, ki se zdi še naprej vrelišče za nove in nove spore?Balkan je tektonsko dejaven prostor. Pogosti so potresi. Na površju nemirnih tal pa pretresi. Razpad nekdanje Jugoslavije so zaznamovali krvavi spopadi med narodi, ki so nekoč sobivali pod isto streho. So tri desetletja po koncu vojn razpoke miru kaj manj globoke? Kako zaceliti še vedno boleče rane, kako povezati razdvojene svetove? In kje iskati veziva, ki lahko utrdijo krhki mir? V raziskovalni seriji Vala 202 “Razpoke miru” odkrivamo zgodbe sobivanja, ki prinašajo žarke upanja in kažejo, da je vsaj premirje mogoče.

Palestinski ilustrator, novinar in založnik, ki so obiskali Slovenijo, se vsak na svoj način borijo z brezupom, ki spremlja grozodejstva in popolno razčlovečenje ljudi, ki so manj vredni kot številke. Njihovo orožje so besede, karikature, umetnost, kultura, tudi ekološko kmetovanje. Vsi trije so že doživeli mučenje v izraelskih zaporih. Tri različne zgodbe, trije različni pogledi. Je ob genocidu v živo še mogoče verjeti v človeka, verjeti v mir?Sogovorniki: Fareed Taamallah, novinar in ekološki kmet Mohammad Sabaaneh, politični ilustrator Mahmound Muna, založnik in knjigarnar

Pred kratkim je Pirenejski polotok presenetil dobršen del dneva trajajoč električni mrk. »Bilo je dovolj, da se zaveš, kako močno smo odvisni od elektrike,« pripovedujejo Slovenci, ki so ga sami doživeli. Kako dobro smo na tovrstne dogodke pripravljeni v Sloveniji, kako bi potekal zagon po njih in kakšne izzive za stabilnost našega elektroenergetskega omrežja prinaša prehod na obnovljive vire energije?Sogovorniki: Jurij Klančnik, direktor Področja za obratovanje, ELES Igor Podbelšek, Elektroinštitut Milan Vidmar Miloš Maksić, Elektroinštitut Milan Vidmar Iztok Prezelj, Fakulteta za družbene vede Suzana Kozel, mama dveh otrok, ki je mrk doživela na Portugalskem

Podnebna znanost je jasna. Do leta 2030 bi morali izpuste toplogrednih plinov glede na leto 2019 skoraj prepoloviti, če še želimo ostati znotraj meja pariškega podnebnega sporazuma. Toda ti izpusti se še naprej povečujejo, trenutne politične razmere v svetu pa tudi ne zbujajo prevelikega upanja. Znanstveniki in okoljevarstveniki so resno zaskrbljeni, veliko skrbi je tudi v širši javnosti, čeprav politični odločevalci govorijo o stroških zelenega prehoda. Ob današnjem svetovnem dnevu podnebnih sprememb pa opominjamo tudi na to, da so za ohranitev meje globalnega segrevanja poleg ukinjanja fosilnih goriv nujni tudi ukrepi na področju rabe tal.

Slike narave in zeleni logotipi na embalaži še ne pomenijo, da so izdelki zares prijazni do narave. Prav tako je je zelo sporno ustvarjanje vtisa, da so plastenke zelene, s spornimi trditvami, da se jih da povsem reciklirati. Zeleno zavajanje seže še veliko dlje, ko se denimo z električnimi avti vozijo v naftnem podjetju, to ni zaradi etičnih motivov. Kakšni so "zeleni odpustki" in zakaj moramo biti pozorni na zeleno zavajanje, če hočemo biti okoljsko odgovorni?Sogovorniki:Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov SlovenijeŽiva Kavka Gobbo, Društvo za sonaraven razvoj FocusŽiva Lopatič, Zadruga Buna, Zavod za pravično trgovino 3muheMatjaž Pirc, Zveza potrošnikov Slovenije

Čakanje na izpitno vožnjo je vse daljše in daljše. Čakalne dobe v Ljubljani in na Gorenjskem so presegle štiri mesece, kar kandidatom povzroča tako finančne kot organizacijske stiske. V Vročem mikrofonu se sprašujemo, zakaj se je sistem zagozdil, kako dolge vrste vplivajo na uspešnost kandidatov in zakaj nekateri razmišljajo celo o opustitvi ideje o izpitu. Govorimo s tistimi, ki čakajo, učijo in odločajo.Sogovorniki:- Borut Žagar, lastnik in vodja ene izmed avtošol v Domžalah- Bojan Borišek, strokovni vodja šole vožnje iz zgornje Gorenjske- Manuel Pungertnik, vodja dejavnosti za usposabljanje voznikov ene izmed ljubljanskih šol vožnje- Robert Gril, vodja sektorja za voznike in vozniške izpite z Agencije RS za varnost prometa- kandidata Tim in Katja   Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Sredi aprila sta dve največji raziskovalni instituciji pri nas volili novo vodstvo. Univerzo v Ljubljani bo po drugem krogu še en mandat vodil dozdajšnji rektor Gregor Majdič, na čelo Inštituta Jožef Stefan pa stopa Leon Cizelj, sicer vodja tamkajšnjega odseka za reaktorsko tehniko in v kovidnem obdobju opazen komunikator odvijanja pandemije. Čeprav se področju raziskovanja, inovacij in visokega šolstva z novima zakonoma na tem področju obeta večji priliv denarja, vzbuja precej skrbi, kako bo Slovenija lahko zadržala domače strokovnjake in še bolj množično privabljala tuje, ob čemer je nezadosten tudi pretok znanja in kadrov na področje gospodarstva. Delo, oprema in kadri v visokem šolstvu in raziskovanju bodo pred skorajšnjim praznikom dela torej osrednja tema tokratnega Vročega mikrofona.

Po trditvah različnih skupin in organizacij je bilo v 60., 70. in 80. letih v nekdanji Jugoslaviji prodanih več kot 20.000 novorojenčkov; več primerov je tudi v Sloveniji. Več je tudi zgodb mater, ki jim je bilo sporočeno, da so njihovi otroci umrli takoj po rojstvu ali nekaj dni pozneje, niso pa jih smele niti videti niti pokopati. Sume dodatno vzbuja tudi neujemanje dokumentacije porodnišnic in Statističnega urada. V Društvu izgubljeni otroci je trenutno povezanih 125 mater. Pogovarjamo se z dvema, ki že več let iščeta resnico o svojih otrocih.

Zdi se, da se je predvolilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami že pošteno razvnela, ob tem pa še ni jasno, kako se bo očitkov o konfliktu interesov otresel premier Robert Golob in kako bo na prvaka opozicije Janeza Janšo vplival sedanji sodni proces. Vmes volivce, ki očitno znova čakajo na nov obraz, čaka še referendum o dodatkih k pokojninam vrhunskih umetnikov.Komentirata novinarka Tanja Starič in politični analitik Andraž Zorko.

Španija je med pomembnejšimi članicami Evropske unije, toda pri nas ni preveč izpostavljena. Čeprav gre z 48 milijoni prebivalcev za dosti večjo državo, imajo v Španiji nekatere podobne težave kot Slovenija. Zaradi pomanjkanja in visokih cen stanovanj v večjih mestih potekajo množični protesti, razlika med bogatimi regijskimi središči in podeželjem je vse večja. Močne so skrajne politične stranke, vlado vodi socialistični premier Pedro Sanchez, ki je zelo kritičen do Izraela, kot prvi evropski politik po začetku carinske vojne je obiskal Kitajsko. V Španiji mineva tudi 50 let od padca totalitarnega režima generala Franca, ki v nekaterih krogih še vedno vzbuja tudi odobravanje. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Obeta se vrsta sistemskih sprememb na področju vzgoje in izobraževanja, vendar del stroke opozarja, da predlagane rešitve niso sistemsko in strokovno premišljene ter nimajo širšega strokovnega konsenza. Od obveznih krajših vrtčevskih programov za romske otroke, otroke tujcev in otroke s posebno družinsko problematiko, do novega predmeta Tehnika in digitalne tehnologije v sedmem razredu osnovne šole, dodatnih pooblastil na področju varnosti in poklicne mature s tremi predmeti splošne mature. Zakaj bi morale biti spremembe na tem področju še posebej premišljene? Sogovorniki: Robi Kroflič, Filozofska fakulteta UL Ljubica Marjanovič Umek, Filozofska fakulteta UL Klara Skubic Ermenc, Filozofska fakulteta UL Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta UL Danijela Makovec Radovan, Filozofska fakulteta UL Marina Tavčar Krajnc, predsednica državne Komisije za splošno maturo Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje  

V tokratnem Vročem mikrofonu gostimo regionalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo Hansa Klugeja, ki je svoj prvi mandat nastopil tako rekoč sočasno z začetkom pandemije, v nov mandat pa zagrizel z novo krizo – umikom Združenih držav iz organizacije. Čeprav smo koronavirus premagali, ni optimističen. Evropa stagnira ali celo nazaduje pri številnih kazalnikih zdravja, najbolj pa ga v času, ko denar za zdravje preusmerjamo v obrambo, skrbi naraščajoča pandemija duševnih bolezni med mladimi. O tegobah, za katerimi boleha Evropa, več v nadaljevanju.Pogovoru v izvirniku lahko prisluhnete tukaj. Prevode je bral Igor Velše. 

Dobre štiri mesece že vztrajajo protestniki na ulicah Tbilisija. Štirje od petih Gruzijcev podpirajo evropsko perspektivo, vlada pa je lani odločila, da proces približevanja Uniji ustavi oziroma prekine. Vodilni stranki Gruzijske sanje, ki državo usmerja na pot zbliževanja z Rusijo, utrujeni protestniki očitajo, da se je po več kot desetletju na oblasti pri vzvodih moči obdržala s krajo volitev. Zahtevajo demokracijo, pravno državo, delujoče šolstvo in zdravstvo, izpustitev političnih zapornikov. V Vročem mikrofonu z aktivisti, zgodovinarji in novinarji tudi o pomenu dogajanja v Gruziji za Evropo.Sogovorniki: Rusiko Kobakhidze, zgodovinarka, profesorica in raziskovalka sovjetskega obdobja, Mariam Nikuradze, fotografinja, novinarka, soustanoviteljica in izvršna direktorica pri OC Media, Natia Bukia, galeristka, Ilia Ghlonti, aktivist, protestnice in protestniki na ulicah Tbilisija.

Ameriški predsednik Donald Trump je predstavil podrobnosti o carinah, ki jih Združene države uvajajo na uvoženo blago. Za uvoz iz Evropske unije je določil 20-odstotne carine. Da gre za velik udarec za svetovno gospodarstvo, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in opozorila, da bodo posledice čutili ljudje po vsem svetu, prav tako velika in mala podjetja. Bruselj se je bil, kot je dejala, vedno pripravljen pogajati z Washingtonom. V Pekingu so pozvali k takojšnjemu preklicu carin.Sogovorniki: Bojan Ivanc, glavni finančni analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta Maja Zalaznik, Ekonomska fakulteta v Ljubljani Iztok Seljak, član upravnega odbora Hidrie Marko Voljč, finančni strokovnjak Andrej Brglez, poznavalec avtomobilskega trga in industrije

Anksioznost, bolečine v trebuhu, nespečnost zaradi kriptotrga? Zakaj bolj boli, če izgubimo, kot smo srečni, če enako vsoto dobimo? Upanje, strah, racionalnost, iracionalnost, hlepenje po bogastvu, kriptovalute, poimenovane po kužkih, in psi, ki si jih ljudje omislijo zaradi kripto valut. Kakšna psihologija je v ozadju?

Aretacija carigrajskega župana Ekrema Imamogluja, glavnega tekmeca dolgoletnega predsednika države Recepa Tayyipa Erdogana, je Turčijo pahnila v resno politično krizo in poglobila skrbi o nazadovanju turške demokracije. Državo so zajeli protesti, odzivi evropskih voditeljev pa so znova zelo zadržani in diplomatski. Kaj zaostrovanje v Turčiji pomeni za širšo regijo (tudi Balkan), kako dogajanje razumeti v luči geostrateškega predrugačenja sveta, kako lahko ob izjemni moči turške vojske vse skupaj vpliva na vzpostavljanje nove evropske varnostne arhitekture? Sogovorniki: -Soner Cagaptay, turško-ameriški analitik-Dušan Janjić, direktor Foruma za etnične odnose-Faris Kočan, katedra za mednarodne odnose FDV

Dr. Renaud Rochette je kot mlad učitelj v pariškem predmestju doživel, da je učenka rekla, da bo šla v Palestino in pobila, kolikor je le mogoče judov. Po pogovoru z njo je ugotovil, da je šlo za provokacijo, hotela je šokirati, saj se ji je dogajanje v svetu zdelo krivično. Je slovenski šolski sistem pripravljen na primere religijske radikalizacije, ki se lahko začne na primer s tem, da šolar noče več učiteljici dati roke? Ali pa ko se šolarke ne naučijo plavati zaradi verskih zadržkov? Ali pa ko se stepejo šolarji različnih veroizpovedi? Se sistem zna odzvati? Kje so vzroki za radikalizacijo? Bi lahko bil del preventive obvezen pouk o religijah? Zakaj je vprašanje identitete pogosto skupno tako pri verski radikalizaciji kot radikalizaciji v ideologijo bele prevlade? Kaj o tem menijo ugledni religiologi Evropske religiološke zveze?Sogovorniki: Christian Moe, norveški religiolog, ki živi v Sloveniji, Patrick Loobuyck, profesor politične filozofije, etike in religije na univerzi v Antwerpnu, Goran Popović, ravnatelj OŠ Livada, Renaud Rochette, zgodovinar, religiolog in nekdanji učitelj v predmestju Pariza, Tim Jensen, danski religiolog, predsednik Mednarodne zveze za zgodovino religij, Aleš Črnič, katedra za religiologijo na FDV UL, Center za proučevanje kulture in religije.

Škandal, ki je izbruhnil ob koncu 44. svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v norveškem Trondheimu je dodobra pretresel svet smučarskih skokov. Pred tokratni vroči mikrofon je Luka Dolar povabil sogovornike, ki so v prvi vrsti vpeti v šport, ki se je razvil prav v deželi na severu Evrope. O razsežnostih norveške goljufije in o tem, da se je skakalni svet znašel na točki preloma je spregovoril direktor svetovnega pokala Sandro Pertile; raziskali smo, kaj so Norvežani z manipulacijo opreme skušali pridobiti, pogovarjali smo se tudi s slovenskim inovatorjem, ki je tesno povezan s skakalnim športom, Petrom Slatnarjem, svoje misli je delil tudi Bine Norčič, trener norveške B reprezentance, ki je dogajanje spremljal povsem od blizu.

Delegati kitajskega ljudskega kongresa so točno na peto obletnico razglasitve svetovne pandemije koronavirusne bolezni sklenili letno zasedanje v Pekingu. Soglasno so potrdili vsa poročila in sprejeli predlog o petodstotni gospodarski rasti. Kitajska ima težave zaradi nizkega domačega povpraševanja in zaostritve trgovinskih vojn. Predvsem odnosi z Združenimi državami Amerike so zaradi izvolitve Donalda Trumpa in uvedbe carin na veliki preizkušnji, čeprav poznavalci menijo, da je pragmatičen dogovor povsem mogoč, tudi zaradi interesov Elona Muska. Poleg tega ni jasno, v katero smer bodo šla razmerja z Evropsko unijo. Kakšni pa so kitajsko-slovenski odnosi? Sogovorniki: Dr. Wei Shen, profesor ekonomije Dr. Jian Gao, profesor mednarodnih odnosov Melinda Liu, kitajska dopisnica tednika Newsweek Boštjan Malovrh, slovenski veleposlanik v Pekingu Jens Eskelund, predsednik gospodarske zbornice EU na Kitajskem

Ivan Eržen, strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje o burnem dogajanju, ki se je v Sloveniji začelo marca 2020, epidemiji covida-19, ukrepih, politiki, napakah, posledicah, cepljenju in boleznih, ki nam povzročajo skrbi danes.

V zadnjih mesecih so se ob številnih zapletih s sprejemanjem zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti vnemale vroče razprave. Na eni strani so bili tisti, ki menijo, da so dodatki k pokojnini zaslužnih umetnikov nepotrebna podpora trivialni umetniški eliti, ki je za državo le strošek brez dodane vrednosti, na drugi pa tisti, ki opozarjajo, da so se številni vrhunski umetniki z zavidljivim ustvarjalnim opusom, ki bogati nacionalno zakladnico umetnosti, v jeseni življenja znašli na eksistencialnem robu.Pri nas je delež samozaposlenih med najvišjimi prav na področju kulture, polovica samozaposlenih kulturnikov si lahko plačuje le minimalne prispevke in glavnina jih lahko ob upokojitvi pričakuje le minimalno pokojnino. Kako živijo naši umetniki tako starejše kot mlajše generacije, s kakšnimi izzivi se srečujejo, kako naklonjena jim je njihova država? Sogovorniki: Tone Partljič, pisatelj, dramatik in nekdanji politik Mankica Kranjec Ducheyne, fotografinja Žigan Krajnčan, koreograf, igralec, pevec in glasbenik Ema Kugler, režiserka Maja Weiss, režiserka Bor Ravbar, režiser Z umetniki so se pogovarjali Veronika Gnezda, Nina Zagoričnik, Neža Borkovič, Gašper Andrinek, Rok Kužel in Mitja Peček.

Po več kot treh letih ruske agresije nad Ukrajino, ki je začela spominjati na vkopane jarke prve svetovne vojne, so prišli trenutki, ki postavljajo stvari na glavo. Ko je ameriški predsednik Donald Trump ruskega voditelja Vladimirja Putina potegnil iz mednarodne izolacije, so se začela oblikovati nova mednarodna zavezništva, nekatera bolj, druga manj presenetljivo. Kaj vse to pomeni za Ukrajino, njeno celovitost in prebivalce, ki v vojni živijo že več kot 1100 dni? Ali se je ob tem začela oblikovati nova smer diplomacije? In kaj sploh lahko stori Evropa? V Vročem mikrofonu je svojo analizo predstavil nekdanji dopisnik iz Rusije in komentator Miha Lampreht.

Po podatkih statističnega urada smo leta 2005 s povprečno neto plačo lahko kupili 2.266 kilogramov krompirja, leta 2023 pa samo še 1.403 kilograme. Pred desetimi leti smo s povprečno plačo lahko kupili tudi za več kot 100 kilogramov kruha več kot danes. Ali zaradi podražitev izbiramo manj kakovostno hrano? Kakšne so cene v sosednji Italiji in ali so bojkoti, kot na Hrvaškem, lahko učinkovito sredstvo proti višanju cen? Gorazd Rečnik je v studio povabil agrarnega ekonomista z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani doktorja Andreja Udovča. Pogovor začenjata z zadnjo objavo s hrvaške potrošniške platforme na družbenih omrežjih, ki poziva k bojkotom, Halo, inšpektor!Stanje med potrošniki na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji so preverili Neža Borkovič, Tjaša Lotrič, Nikolaj Bavdek in Nejc Rac. Foto: MMC, Reuters

Bližnji bazeni se vse bolj praznijo, delodajalci pa iščejo delovno silo v vse bolj oddaljenih državah. Ne gre več za enosmeren proces, ko bi tuji delavci čakali v vrsti, da pridejo k nam delat. Za dobre delavce se je treba potruditi. Določeni delavci se zaradi izkušenj, ki jih slišijo od drugih, Sloveniji raje izognejo. Tudi za visoko izobražene in vodilne kadre je v Evropi velika konkurenca. Pritegne jih veliko več kot samo dobra plača.

Pred Nemci so zvezne parlamentarne volitve, ki obetajo spremembe tako v Nemčiji kot Evropi. Najverjetnejši novi kancler Friedrich Merz iz vrst krščanskih demokratov, ki mu ankete za zdaj napovedujejo zmago, zatrjuje, da je to ena izmed zadnjih možnosti, da se tako v Nemčiji kot Evropi ustavi rast populizma. Čeprav je njegova stranka pred kratkim v parlamentu združila glasove s skrajno desnico. Se bo Merz res držal obljube, da se to ne bo več ponovilo? Kaj pa nemške volitve prinašajo Evropski uniji ter kaj pomenijo za negotove razmere na evropskih mejah? Kdo so tisti, ki lahko sedanjo nestabilnost nemške politične moči izkoristijo?Sogovornika:  Polona Fijavž, nekdanja dopisnica iz Berlina in odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija.  dr. Marko Lovec, profesor na katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji je okoli 647 tisoč upokojencev, marsikateri nedavno upokojeni pa po dolgih letih delovne aktivnosti morda še išče svoj smisel v čem drugem. Lažje je, če se na ta prehod in na obdobje po njem pripravimo, vendar potrebujemo pri tem tudi podporo iz okolja. Tam pa je zaznati tudi neželena pojava – starizem, diskriminacijo na podlagi starosti, in gerontofobijo, strah pred staranjem, a ponuja se tudi veliko izobraževalnih in družabnih vsebin. Sogovornice Irene Kodrič Cizerl bodo spomnile, da je treba govoriti o obeh plateh staranja – tako o skrbeh in stiskah kot o aktivnem preživljanju tretjega in četrtega življenjskega obdobja.

Mednarodni odnosi se pospešeno spreminjajo. Od sveta, utemeljenega na boleči lekciji druge svetovne vojne, prehajamo v novo obdobje. Zdi se, da v čas, ko velja zakon močnejšega. Evropa manevrira med silnicami Rusije, ZDA in Kitajske, sooča se s pritiski tehnoloških velikanov, države največkrat niso poenotene glede prioritet, prebivalstvo geopolitične pretrese občuti na kakovosti življenja, kar dodatno otežuje pripoznavanje ključnih, tudi varnostih izzivov, in odzivanje nanje.Kako pripravljena je Evropa na novi svet? Kakšen ta svet sploh je? Pred tretjo obletnico vojne v Ukrajini in še ne mesec dni od začetka mandata Donalda Trumpa odgovarjajo: Klemen Grošelj, nekdanji evropski poslanec in obramboslovec, Branko Soban, novinar Dela, Marek Kohv, estonski varnostni strokovnjak. Priporočamo tudi poslušanje reportaže iz Estonije in Finske o dojemanju ruske grožnje.

Kljub napredku pri vključevanju žensk v znanost in raziskovanje podatki kažejo, da še vedno obstajajo pomembne razlike med spoloma. V Sloveniji je med raziskovalci le tretjina žensk, delež diplomantk na naravoslovno tehničnem področju je pod evropskim povprečjem, še vedno je opazna plačna vrzel med spoloma. Zakaj nizka udeležba žensk v znanosti pomeni neizkoriščen družbeni potencial in kako ustvariti ustrezno podporno okolje, ob mednarodnem dnevu žensk in deklic v znanosti razmišljamo v torkovem Vročem mikrofonu na Valu 202. Gostje: dr. Andreja Gomboc, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, dr. Kristina Žagar Soderžnik, predsednica Komisije za enake možnosti v znanosti in raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan, dr. Mirela Dragomir, raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan, in dr. Johanna A. Robinson, Andragoški center Slovenije. Brala sta Sanja Rejc in Igor Velše.   Povezave: Pogovor z dr. Damjano Rozman v Podobah znanja.   Oddaja Ob osmih z Rebeko Kropivšek Leskovar in oddaja Intervju z njo.  Komisija za enake možnosti v znanosti.  Letošnja uradna stran mednarodnega dneva žensk in deklic v znanosti. Johanna Robinson je omenila projekt Krepitev vseživljenjskega učenja in kampanjo občanske znanosti Pru čmru, pri kateri vsako pomlad popisujejo matice čmrljev (letos že poteka). 

Na ploščadi pred Cankarjevim domom se v tem času vsak konec tedna vije dolga vrsta čakajočih. Kot pred nekaj leti za kovidno testiranje ali takrat, ko so v trgovinah v obdobju socializma dobili kavo ali pralni prašek. Pa so le študentje, ki se želijo v izpitnem obdobju v miru pripravljati na izpite. Ponekod v tujini so nekatere študijske knjižnice odprte 24 ur 7 dni v tednu, pri nas pa ne. Še več: v Ljubljani je še nedavno le Centralna tehniška knjižnica imela čitalnico odprto pozno v noč, tudi ob sobotah in nedeljah do polnoči. Zakaj vsaj v izpitnem obdobju ne odprejo svojih čitalnic tudi preostale knjižnice na fakultetah v prestolnici, katera izmed poslovalnic Mestne knjižnice in druge specializirane knjižnice? Kako je drugod po Sloveniji in tujini?

Prvi mesec v letu je bil na finančnih trgih zelo dinamičen. K temu je veliko prispeval ameriški predsednik Donald Trump, ki je še pred uradnim prevzemom položaja pospešil rast kriptovalut, nato v znanem slogu začel žugati s carinami, od centralne banke zahteval pocenitev denarja, OPECU pa naročil znižanje cen nafte. Teden se je začel z borznim potresom, ki ga je povzročilo kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek. V Evropi medtem še vedno zgolj negotovo opazujemo dogajanje v avtomobilski industriji. V oddaji tudi o skorajšnjem prvem izplačilu obresti za ljudsko obveznico in tisočih novih delničarjev Vzajemne. Gost: Benjamin Jošar, predsednik uprave družbe Triglav skladi

Pred kratkim je Ustavno sodišče razveljavilo določila zakona o bančništvu, zaradi katerega zaposleni v bankah, za razliko od zaposlenih v drugih dejavnostih, niso imeli pravice do delavskega direktorja. To pa ni edina neustavnost s področja delavskega soupravljanja. Ustavno sodišče je namreč že leta 1994 izrecno ugotovilo nedopustno protiustavnost, ki kakim 120.000 zaposlenim v negospodarskih javnih službah onemogoča soupravljanje zavodov in zakonodajalcu naložilo enoletni rok za odpravo neustavnosti.Od takrat je minilo že več kot 30 let. Kaj s to neustavnostjo izgublja celoten javni sektor, kakšne so prednosti delavskega soupravljanja za delodajalce, bo njegovo uporabo pospešila generacija mladih, ki želi na delovnem mestu biti bolj slišana in upoštevana? Sogovorniki: dr. Valentina Franca, izredna profesorica na Fakulteti za upravo UL dr. Elizabeta Zirnstein, generalna sekretarka Združenja svetov delavcev Slovenije in izredna profesorica na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. Primož Kokalj, direktor podjetja Etiketa iz Žirov in član Sekcije za les in papir pri Združenju delodajalcev Alen Gril, direktor doma dr. Janka Benedika v Radovljici

"Zakaj spet kopljete po tem, a to sploh še koga zanima?!" so odzivi, ki se vrstijo ob peti obletnici začetka pandemije covida-19. Kot družba smo se šele izvili iz travmatične izkušnje, v katero nas je pahnil ta drobni virus, hkrati pa se vse bolj pogrezamo v sosledje novih izmenjujočih se kriz in stalno prisotne negotovosti. Nas lahko kolektivna izkušnja izpred petih let nauči kaj za prihodnje spoprijemanje s krizami in bolje opremi za življenje v negotovosti? S komunikatorko znanosti dr. Zarjo Muršič in filozofom dr. Tomažem Grušovnikom pretresamo odziv družbe, znanosti in medijev sredi nedavne pandemije.

Ko je 600 metrov nad Hirošimo nastala ognjena krogla, je bila stara 12 let. Vse je v trenutku postalo rdeče. Barva jo je prevzela, spomnila jo je na sončni vzhod. Potem jo je vrglo ob tla. Kasaoka Sadae je danes 92 let stara hibakuša, ki s svojim pričanjem želi spodbuditi k razmisleku o grozotah jedrskega orožja, tragediji vojne in pomenu miru. Obiskala je tudi Ljubljano.Sogovorniki: Kasaoka Sadae, hibakuša; Ishida Yoshifumi, direktor Spominskega muzeja miru v Hirošimi; dr. Peter Purg, Fakulteta za humanistiko.

Varuh človekovih pravic je v posebnem poročilu Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana dal več kot 50 priporočil, pri čemer so po njegovem mnenju še posebej skrb vzbujajoče navedbe, da naj bi se fizično in psihično nasilje v različnih oblikah izvajalo med drugim tudi nad starejšimi pacienti z demenco in močno agitiranih pacientih, ki bi jim bilo zaradi njihovega zdravstvenega stanja treba ponuditi njim prilagojeno zdravstveno obravnavo. Bi v tujini zdravstveno ustanovo, v kateri prihaja do takih nepravilnosti, kot so se dogajale v največji psihiatrični kliniki v Sloveniji, že zaprli?

Družba Plinovodi na Laborah v Kranju načrtuje gradnjo 2.5 kilometra dolgega odseka plinovoda. Trasa prenosnega plinovoda bo ponekod potekala tudi po sredini kmetijskih zemljišč, čemur lastniki odločno nasprotujejo in opozarjajo da bo z obremenitvijo nepremičnine in vpisom služnosti v javno korist omejeno njihovo nadaljnje gospodarjenje ter prihodnje razpolaganje z zemljišči. V Plinovodih pojasnjujejo, da sprememba trase ni mogoča tudi zaradi predpisanih odmikov na ureditvenem območju. Na kranjski mestni občini pa pojasnjujejo, da je bil za to območje pred štirimi leti na mestnem svetu sprejet občinski podrobni prostorski načrt, v katerem je bila načrtovana tudi prestavitev in obnova prenosnih plinovodov. V času javne razgrnitve niso prejeli nobenih pripomb. Kmetje lastniki zdaj dobivajo vabila za ustne obravnave na kranjski upravni enoti, ki vodi postopke. V prizadevanjih za drugačno rešitev, pomembno za ohranitev kmetijskih zemljišč, pa najemajo odvetnike.

Svet se spreminja pred našimi očmi, gospodarstvo in ekonomija pa z njim. Kako geopolitična svetovna trenja vplivajo na Slovenijo, kako hitro napredujeta Kitajska in Indija, je v svetovni ekonomiji še kaj prostora za Evropo? Slovenska vlada v letu 2025 napoveduje uvedbo nepremičninskega davka, pokojninsko reformo, zdravstvena reforma ostaja javnofinančna neznanka. Ob začetku leta in novega proračunskega obdobja se Nataša Zanuttini o aktualnih ekonomskih in gospodarskih vprašanjih pogovarja z ekonomistom dr. Mojmirjem Mrakom.

Svetovna zdravstvena organizacija je pandemijo novega koronavirusa razglasila marca 2020, od prvega izbruha pa je bilo po vsem svetu zabeleženih skoraj 777 milijonov primerov okužbe z virusom, ki povzroča bolezen covid-19. V 234 državah je za posledicami okužbe umrlo sedem milijonov ljudi, kažejo podatki decembra lani objavljenega poročila Svetovne zdravstvene organizacije. Pred natančno petimi leti so kitajski znanstveniki odkrili povzročitelja skrivnostne pljučnice, ki je izbruhnila v mestu Vuhan, to je bil novi koronavirus.