Podcasts about gozdarskega

V zadnjih letih je bil na področju razvoja tehnologij, priprave in rabe lesne biomase narejen velik napredek. Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, cenovno najugodnejši energent, ki ob tem zagotavlja razvoj podeželja in prispeva k čiščenju gozdov. In tako poleg polen v lesni biomasni krog spada ves odpadni lesni material, ki ga zmeljejo v sekance ali stisnejo v pelete. Zakaj kakovost lesnih goriv vpliva na emisije prašnih delcev? Kako pravilno pripraviti drva za naslednjo kurilno sezono? Gostja torkovega svetovalnega servisa bo doktorica Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Drva so pomemben vir zelene energije, brez katerega si ne moremo predstavljati učinkovitega energetskega prehoda. Kako jih pravilno pripraviti za ogrevanje, da bodo dala največ energije in se bo v zrak spustilo čim manj prašnih delcev, je svetovala dr. Nike Kranjc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije.

Vlada s predlogom energetskega zakona, ki ga pošilja v državni zbor, opredeljuje prednostno rabo energentov za ogrevanje. Prepoved plinskih kotlov v novogradnjah, omejitve pri koncesijah za distributerje zemeljskega plina in omejitev rabe lesne biomase v strnjenih naseljih razburjajo javnost in opozicijo, ki grozi z referendumom. O tem, kaj natanko piše v zakonu glede uporabe plina in lesne biomase za ogrevanje, kaj rešitve pomenijo v praksi, kakšne alternative so predvidene, pa tudi o tem, kateri viri so najbolj ustrezni z vidika razogljičenja in zdravja in kako bo država poskrbela za postopen prehod na trajnostno energijo, v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Hinko Šolinc, direktor direktorata za energijo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Griša Močnik, dekan Fakultete za znanosti o okolju, Univerza v Novi Gorici Nike Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije Urban Odar, direktor GIZ distributerjev zemeljskega plina Inja Anzi Molan, direktorica Ine Slovenija in predsednica GIZ za utekočinjen naftni plin

Če se na prvi pogled zdi, da gozdovi v Sloveniji dobro kljubujejo podnebnim spremembam, pa se v resnici v gozdovih marsikaj dogaja. Bolj kot bo v naslednjih letih vroče, večja bo ogroženost drevesnih vrst, ki trenutno prevladujejo v naših gozdovih. Bomo na območju Slovenije do konca stoletja imeli samo še sredozemsko makijo? Jernejka Drolec se je ob robu posveta, ki so ga organizirale nevladne organizacije Focus, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic in CIPRA, o vlogi gozdnih sistemov v luči podnebnih sprememb pogovarjala z dr. Primožem Simončičem z Gozdarskega inštituta Slovenije. Vprašala ga je, kakšne scenarije za gozdove izrisujejo raziskave.

Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, cenovno najugodnejši energent, ki ob tem zagotavlja razvoj podeželja in prispeva k čiščenju gozdov. In tako poleg polen v lesni biomasni krog spada ves odpadni lesni material, ki ga zmeljejo v sekance ali stisnejo v pelete. Kako pravilno pripraviti drva, katera je zgornja še dopustna stopnja vlažnosti polen? Zakaj kakovost lesnih goriv vpliva na emisije prašnih delcev? Kakšna je energijska vrednost lesnih peletov, polen in sekancev? Kaj je pokazal test kakovosti bukovih drva na slovenskem trgu? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo doktorica Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Nedavni vetrolomi so povzročili veliko škodo tudi v gozdovih. Lastniki gozdov morajo k sanaciji pristopiti čim prej, zlasti v smrekovih gozdovih, da se s tem prepreči še večja namnožitev podlubnikov. Kako zagotoviti čim bolj učinkovito sanacijo ob pomanjkanju izvajalcev del? Koliko so gozdovi ogroženi zaradi posledic podnebnih sprememb in kakšni so strateški cilji države? O vsem tem z gosti: - Darij Krajčič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; - Gregor Danev iz Zavoda za gozdove Slovenije; - Nike Krajnc iz Gozdarskega inštituta Slovenije; - Marko Matjašič, glavni direktor SiDG - Egon Rebec z oddelka za gozdarstvo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Rodovitno prst v zadnjih desetletjih siromašimo in izgubljamo z izredno naglico, a pravzaprav niti ne vemo, kaj s tem izgubljamo. »Večina študij, ki se ukvarja z biotsko raznolikostjo, se sploh ne sprašuje, kakšna je funkcija teh organizmov, tiste, ki pa se ukvarjajo s tem, tega ne počnejo z vidika celotne združbe, ampak se osredotočijo na en organizem oz. na manjšo skupino organizmov. Samo 0,3 odstotka raziskav pokrije oba vidika,« izpostavlja velike bele lise našega poznavanja tal dr. Tine Grebenc z Gozdarskega inštituta Slovenije. Ogromne razlike so tudi geografsko. Najbolje so raziskana tla v razvitih državah zmernega pasu. »V svetovnem merilu so najbolje raziskana območja Zahodne Evrope, Severne in Srednje Amerike ter Jugovzhodne Azije, bele lise pa zevajo preko celotne Afrike, hladnejših območij planeta ter na splošno južne poloble.« A tla niso le dom najrazličnejših, v pretežni meri nepoznanih organizmov, so tudi največji rezervoar genov za odpornost na antibiotike, kar postaja z vidika vse večje odpornosti človeku nevarnih patogenih bakterij na antibiotike vse bolj relevantno. Ponovitev oddaje.

Na to vprašanje si je upal odgovoriti izredni profesor doktor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Glavni cilj nove evropske gozdarske strategije je povečati vlogo gozda v boju proti podnebnim spremembam, izgubi biotske raznovrstnosti in pri krepitvi konkurenčnega krožnega biogospodarstva. Slovenski lastniki gozdov pa skupaj z evropskimi opozarjajo, da strategija omejuje gospodarjenje z gozdovi, namesto da bi spodbujala rabo lesa, in pričakujejo nadomestila za izgubo dohodka. Kakšna je v resnici sposobnost akumulacije CO2 slovenskih gozdov? Lahko Evropa s svojimi predpisi in sporazumi ustavi globalno izsekavanje amazonskih pragozdov? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: - Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, - Rok Sedminek, podpredsednik Zveze lastnikov gozdov, - Primož Simončič, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije, - Nina Tome iz društva FOCUS - društvo za sonaraven razvoj. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.

Še vedno odmeva novica, da so iranski cariniki na meji s Turčijo zasegli kar šestnajstih ton črnih tartufov, ki so bili iz Irana namenjeni v Slovenijo. Dragocen tovor naj bi bil vreden vrtoglavih 90 milijonov evrov. Kaj je res in kaj ne, kakšno je ozadje te iransko-slovenske zgodbe, je poizvedel Iztok Konc. Govoril je z dr. Tinetom Grebencem z Gozdarskega inštituta Slovenije. Foto: Mrdidg/ Pixabay

Kako določiti vrednost nečemu, kaj je pravzaprav neprecenljivo, kot so denimo čist zrak in voda, rodovitna prst, gozd, v katerem se lahko umirimo? Zakaj bi sploh hoteli nekaj, kar je neprecenljivo, oceniti? Ekosistemske storitve so orodje, s katerim želimo spremeniti način, kako dojemamo naravo »Namen je predvsem v tem, da se vzpostavi nek transparenten sistem primerjave. Ko se odločamo, kako bomo z določenim ekosistemom ravnali, moramo med seboj primerjati različne alternative,« pojasnjuje dr. Anže Japelj z Gozdarskega inštituta Slovenije. »Če kmetijsko zemljišče pozidamo, bomo seveda izgubili potencial za pridelavo hrane, ker tistega zemljišča ne bo več. Ampak to je le vidik tega, kar bomo izgubili. Sistem ekosistemskih storitev, ki opisuje celo paleto pozitivnih učinkov tega zemljišča, nam omogoča, da ugotovimo, kaj vse bomo še izgubili. Recimo, izgubili bomo tudi biotsko raznovrstnost, potencial za skladiščenje ogljika, določeno podobo krajine, poplavno varnost. Znano je, da imajo kmetijska tla ali gozdna zemljišča pomembno kapaciteto zadrževanja poplavnih voda in lahko pripomorejo k poplavni varnosti. S konceptom ekosistemskih storitev skušamo te alternative med samo primerjati in se odločiti za optimalno.« Danes upoštevamo premalo vidikov »Okoljski odtis našega ravnanja, proizvodov, hrane, ki jo uživamo, zemljišč, ki jih porabljamo, bi se moral bolj jasno videti in potem ne bi prihajalo do takih anomalij kot danes, ko se zazidavajo izjemno kakovostna kmetijska zemljišča, ki so morda bolj oddaljena od infrastrukture in zato cenejša,« še poudarja dr. Anže Japelj. V pogovoru med drugim tudi o strahu, da bomo morali zaradi takšnega vrednotenja na koncu še plačevati, da bi smeli v gozd, pa o tem, da se pomena varovanja najbolj zavedajo tam, kjer je okolje najbolj degradirano. Vabljeni k poslušanju.

V zadnjih letih je bil na področju razvoja tehnologij, priprave in rabe lesne biomase narejen velik napredek. Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, cenovno najugodnejši energent, ki ob tem zagotavlja razvoj podeželja in prispeva k čiščenju gozdov. In tako poleg polen v lesni biomasni krog spada ves odpadni lesni material, ki ga zmeljejo v sekance ali stisnejo v pelete. Zakaj kakovost lesnih goriv vpliva na emisije prašnih delcev? Kako pravilno pripraviti drva za prihodnjo kurilno sezono? Gostja torkovega svetovalnega servisa bo doktorica Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Rodovitno prst v zadnjih desetletjih siromašimo in izgubljamo z izredno naglico. Pravzaprav niti ne vemo, kaj – poleg tal pod lastnimi nogami - s tem izgubljamo. O zapletenih talnih ekosistemih namreč ne vemo skoraj nič. Pregled svetovne znanstvene literature s tega področja je pokazal, da ta naloga raziskovalce še čaka. »Večina študij, ki se ukvarja z biotsko raznolikostjo, se sploh ne sprašuje, kakšna je funkcija teh organizmov, tiste, ki pa se ukvarjajo s tem, tega ne počnejo z vidika celotne združbe, ampak se osredotočijo na en organizem oz. na manjšo skupino organizmov. Samo 0,3 odstotka raziskav pokrije oba vidika,« izpostavlja velike bele lise našega poznavanja tal dr. Tine Grebenc z Gozdarskega inštituta Slovenije. Ogromne razlike so tudi geografsko. Najbolje so raziskana tla v razvitih državah zmernega pasu. »V svetovnem merilu so najbolje raziskana območja Zahodne Evrope, Severne in Srednje Amerike ter Jugovzhodne Azije, bele lise pa zevajo preko celotne Afrike, hladnejših območij planeta ter na splošno južne poloble.« A tla niso le dom najrazličnejših, v pretežni meri nepoznanih organizmov, so tudi največji rezervoar genov za odpornost na antibiotike, kar postaja z vidika vse večje odpornosti človeku nevarnih patogenih bakterij na antibiotike vse bolj relevantno. Foto: Nina Slaček

Med karanteno je veliko ljudi vsakodnevno preživljalo čas v mestnih parkih in gozdovih. Marsikdo je tako na novo odkril naravo in na lastni koži izkusil, da na nas vpliva pozitivno. Ampak zakaj? Odgovore na to vprašanje smo našli v knjigi Florence Williams Narava zdravi in popravi, ki je v prevodu Miriam Drev izšla pri založbi Umco. Ameriška novinarka in urednica v knjigi z izvirnim naslovom “The Nature Fix” raziskuje, zakaj narava pozitivno vpliva na našo srečo, ustvarjalnost in zdravje. O njenih ugotovitvah, gozdni kopeli, biofiliji in sproščanju v naravi se je Urška Henigman pogovarjala z dr. Uršo Vilhar z Gozdarskega inštituta Slovenije, psihologinjo dr. Andrejo Avsec s Filozofske fakuktete Univerze v Ljubljani in sodobnoplesno umetnico Snježano Premuš.

Pozdravljeni v novih Radiovednih! Tokrat gremo v gozdove med najstarejša drevesa. Vprašanje, ki nam ga je poslal poslušalec, zveni sila enostavno, a v bistvu ni. Zanima ga: Ali drevesa lahko umrejo od starosti in katero drevo dočaka najvišjo starost? Kdo so torej drevesni stoletniki in kaj ponavadi pokoplje drevesa? Odgovarja izredni profesor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta.

Pozdravljeni v novih Radiovednih! Tokrat gremo v gozdove med najstarejša drevesa. Vprašanje, ki nam ga je poslal poslušalec, zveni sila enostavno, a v bistvu ni. Zanima ga: Ali drevesa lahko umrejo od starosti in katero drevo dočaka najvišjo starost? Kdo so torej drevesni stoletniki in kaj ponavadi pokoplje drevesa? Odgovarja izredni profesor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta.

Ozračje v Sloveniji se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Število vročih dni s temperaturo nad 30 °C se je močno povečalo, hkrati pa se je v zadnjem stoletju za več kot tretjino zmanjšalo število zimskih dni, ko je Bohinjsko jezero zaledenelo. Povečuje se število ekstremnih vremenskih dogodkov, zmanjšuje se višina snežne, podaljšalo se je trajanje sončnega obsevanja. Te spremembe močno vplivajo na ekosisteme, ki se že prilagajajo na nove razmere. V drugi epizodi serije Stopinja in pol si bomo ogledali, kako spreminjanje podnebja že vpliva na slovenske gozdove, ledenike, jame, morje in kmetijske površine. Ali smreke kmalu ne bo več v naših gozdovih? Se bodo razširile druge drevesne vrste, ki imajo raje toplo in suho okolje? Lahko na podnebje pomembno vplivajo mikroskopski morski organizmi? Bomo morali na nove razmere prilagoditi metode kmetovanja? SOGOVORNIKI: Andrej Breznikar iz Zavoda za gozdove Slovenije, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Primož Simončič, dr. Stanko Kapun iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, dr. Jože Verbič iz Kmetijskega inštituta Slovenije, Jure Tičar in Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, dr. Lovrenc Lipej in Timotej Turk Dermastia iz Morske biološke postaje Piran, ribič Zlatko Novogradec, Gregor Vertačnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje.

Vemo, da je v križanki pri geslu plaha gozdna žival rešitev srna. Pa tudi sicer se zdi, da o tej vrsti divjadi našega gozda vemo vse. Vendar so slovenski raziskovalci divjadi z Gozdarskega inštituta Slovenije, Visoke šole za varstvo okolja in inštituta ERICo Velenje v sodelovanju z italijanskimi kolegi odkrili nekaj, kar prej ni bilo znano. Že pred leti so pri nas potekale raziskave o tem, koliko mladičev ima lahko na primer košuta in koliko divja svinja. Leta 2013 pa so se ob pomoči lovcev lotili še vprašanja, kako je s tem pri srnah in kot prvi na svetu ugotovili, da ima srna, ki praviloma polega enega ali dva, zelo redko tri mladiče, v enem leglu lahko celo pet mladičev. Ugotovitve o razmnoževalnem potencialu srnjadi, ki so dosegle tudi tuje raziskovalce, pa niso pomembne samo zato, ker so prve take, pač pa bo te mogoče prenesti tudi neposredno v vsakdanjo prakso upravljanja populacij srnjadi.