Podcasts about slovenske

Področje avdiovizualne industrije pri nas ni sistemsko urejeno. Krovne zakonodaje, ki bi ustrezno zajela vse njene bistvene vidike, nimamo, ne obstaja niti samostojna, neodvisna in učinkovita centralna institucija, pristojna za to. V Sloveniji področje avdiovizualne industrije na različne načine pokrivajo štiri ključne ustanove, ki imajo vsaka svoje pristojnosti: Slovenski filmski center, Slovenska kinoteka, Viba film in Filmski arhiv. Že prejšnje vodstvo Ministrstva za kulturo je poskušalo področje urediti z zakonom o Slovenskem avdiovizualnem centru, ki je predvideval združitev Slovenskega filmskega centra in Viba filma, v načrtih zdajšnje vlade pa je tudi pripojitev Slovenske kinoteke. Kakšno zakonodajo potrebuje avdiovizualna industrija in kakšne bi bile najboljše rešitve za nadaljnji razvoj panoge, bomo poskušali odgovoriti v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra; Petra Vidmar, predsednica Društva filmskih producentk in producentov Slovenije; dr. Stojan Pelko, direktor Slovenske kinoteke; Mitja Bravhar, direktor Filmskega studia Viba film. Avtor oddaje Miha Žorž.

Zveza slovenske katoliške prosvete se bo tudi letos predstavila na prireditvi Okusi ob meji, ki bo do nedelje potekala v središču Gorice. Tako bo čez slabo uro slovesno odprtje t.i. Slovenske vasi. Sodelovanje KD Sabotin iz Štmavra, SKD Hrast iz Doberdoba in SKPD F. B. Sedej iz Števerjana na eni največjih prireditev v mestu je priložnost za predstavitev Slovencev v Italiji širši javnosti, promocijo dejavnosti slovenskih kulturnih društev ter krepitev vezi med njihovimi člani. Vsako društvo bo ponudilo pristne okuse svojega kraja, kulinarično ponudbo bo spremljal pester glasbeni program. Po lanskoletni prvi izvedbi pobude Okusi kulture, kultura okusov pa je Zveza slovenske katoliške prosvete letos pripravila še bogatejši program kulturnih dogodkov, ki se bodo odvijali pod velikim šotorom Slovenske vasi. Jutri dopoldne bo potekalo tudi srečanje z evropskim poslancem Herbertom Dorfmannom z naslovom Evropske politike za varno in zdravo prehrano. V soboto dopoldne pa Goriška Mohorjeva družba za najmlajše udeležence pripravlja pravljico in ustvarjalno delavnico. Za utrip Slovenske vasi bo tudi letos poskrbela požrtvovalnost več kot sto prostovoljcev.

Tokrat začenjamo s prispevkoma o uvodnem večeru koncertne sezone Slovenske filharmonije in SNG Maribor. Slovenska filharmonija je svoja vrata odprla s ciklom Same mogočne skladbe, katerega del je tudi koncert z naslovom Katarza, simfonični cikel v Mariboru pa se je začel s koncertom Muza in pesnik. Poleg tega smo se udeležili tudi večera cikla Plečnik In a cappella, na katerem je prejšnjo sredo nastopil Komorni zbor AVE, in Tabora mladih pevcev, ki so zapeli na koncertu Pesem za jutri. Za konec pa še vabilo na Festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae, ki ga oblikuje Bor Zuljan.

Slovenske odbojkarje danes po prepričljivi zmagi nad Srbijo v četrtfinalu čaka belgijska reprezentanca. Judo zveza Slovenije pa po zahtevnem obdobju voli svoje vodstvo.

V Cankarjevem domu bo danes premiera predstave Granatiranje hrvaškega pisatelja Dina Pešuta, režiser je Alen Jelen. V Lutkovnem gledališču Maribor se začenja tridnevni Festival Transport. V atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani bo 4. koncert letošnje sezone cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu. Moderna galerija bo začela živ prenos performansa v trajanju z naslovom Zločini izraelske države v Palestini od 14. maja 1948 španskega umetnika Santiaga Sierra. V Galeriji Vžigalica pa si je mogoče ogledati poetični arhiv umetniške skupnosti GT22. Vilo Zlatico v Ljubljani bo obiskal Vladimir Arsenijević, srbski pisatelj, prevajalec in urednik. Na volilnem občnem zboru so sinoči člani in članice Slovenskega centra PEN izvolili nove organe združenja, za predsednico društva je bila izvoljena . č. V Veliki dvorani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu bo spominska slovesnost za Adrijana Rustjo, igralca, ki je zaznamoval zgodovino Slovenskega stalnega gledališča.

Ob izdaji vsakega pravopisa so se kresala mnenja in ob najnovejši, za katero se napoveduje, da bo največja prenova pravopisnih pravil po skoraj 40 letih, ni nič drugače. Diametralno nasprotna stališča z javnimi pismi zastopajo predstavniki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in predstavniki Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Prejšnji teden so predstavniki inštituta in Lektorskega društva Slovenije odpovedali udeležbo na posvetu, ki ga je gostilo Mnistrstvo za kulturo, ker so ocenili, da ministrstvo s posvetom daje preveliko težo predstavnikom komisije. Na drugi strani pa vztrajajo, da je bil posvet namenjen javni razpravi, ki se sploh še ni začela. V oddaji boste slišali izjave člana Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU, podpredsednika SAZU akademika Marka Snoja, predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU prof. dr. Kozma Ahačiča in ministrice za kulturo dr. Ignacije Fridl Jarc, ki pričakuje, da bo stroka poiskala soglasje.

Ob koncu oktobra 1918 je razpad Avstro-Ogrske odprl povsem novo poglavje tudi v zgodovini slovenskega prostora. 29. oktobra 1918 je nastala Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je povezala južnoslovanska ozemlja nekdanje habsburške monarhije. Njeno ustanovitev so istega dne slovesno pozdravili tudi na veliki narodni manifestaciji v Ljubljani. Država SHS je obstajala le do 1. decembra 1918, ko se je združila s Kraljevino Srbijo v Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nastanek nove države ob koncu oktobra 1918 pa še zdaleč ni pomenil, da so bile določene tudi njene meje. Prav nasprotno: to je bil čas velikih političnih in družbenih pretresov, razpada imperijev, nastajanja novih držav in bojev za njihova ozemlja. V teh negotovih razmerah so pomembno vlogo odigrali tudi prenekateri Slovenci, med drugim v bojih za severno mejo. Prav tem dogodkom in njihovim akterjem je posvečena znanstvena monografija Pozabljene bitke: Slovenski častniki v koroških bojih 1918–1919. Izdala sta jo Vojaški muzej Slovenske vojske in Društvo general Rudolf Maister Kranj. Monografija dogajanje na severni meji umešča v širši politični in vojaški okvir ter podrobneje predstavlja več njegovih akterjev, med njimi Alfreda Lavriča, Lojzeta Udeta in Karla Šefmana, pa tudi nekatere druge, danes manj znane udeležence teh dogodkov. V pogovoru razmišljamo o dogodkih v letih 1918 in 1919, bojih za severno mejo ter njihovih pogosto spregledanih akterjih. Sodelujejo trije zgodovinarji in soavtorji monografije: dr. Miha Šimac, ki je tudi njen urednik, dr. Blaž Torkar in mag. Matjaž Ravbar. Na fotografiji, ki je vzeta iz monografije Pozabljene bitke: Slovenski častniki v koroških bojih 1918–1919, je major Alfred Lavrič s skupino svojih vojakov na Koroškem; vir: hrani Marko Ličina.

Večina ljudi bi se odločila za javni prevoz, če bi bil ta zanesljiv. Gneče na cestah mnogim prinesejo slabo voljo in stres. A zaradi počasnih voženj – na določenih odsekih vozi le 50 km/h – tudi vlak zamuja, avtobusi pa so nabito polni. Slovenske železnice pravijo, da je treba nadgraditi železniško infrastrukturo.

Zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet tudi z veliko glasovi opozicije.Zdravniške organizacije v bran interventnemu zakonu za razvoj Slovenije.Trgovinska zbornica: Svoboda bi z znižanjem marž trgovcem z gorivi uničevala gospodarstvo.Ministra Kajzer in Hajdinjak v Kijevu o krepitvi sodelovanja, prek Slovenske karitas pomoč prejelo več kot 20 tisoč gospodinjstev.V Rusiji volijo na parlamentarnih volitvah, prvih od začetka vojne v Ukrajini. Opozicija povsem onemogočena.Jutri v Stični pričakujejo več tisoč mladih; kaj pripravljajo zanje?Združenje novinarjev od oblasti pričakuje odzivnost, od RTV nepristranskost.V Slovenj Gradcu pripravili razstave izvirne otroške risbe, literature in fotografije.Odbojkarji za konec predtekmovanja evropskega prvenstva izgubili z Italijo za drugo mesto v skupini.Vreme: Danes še nekaj ploh in neviht, jutri se bo postopno zjasnilo.

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je v okvirju turneje v ZDA v tem tednu obiskala ameriške Brezje v Lemontu pri Chicagu in se srečala s člani slovenske skupnosti v Slovenskem katoliškem centru, je sporočil generalni konzulat Slovenije v Clevelandu. V Jolietu je obiskala cerkev sv. Jožefa, se srečala z županom in obiskala muzej Planinšek Grocery and Meat Market, ki prikazuje zgodovino slovenskih priseljencev na območju ter njihovo podjetniško dejavnost in prispevek k razvoju lokalne skupnosti. V Chicagu je s skupino mladih slovenskih in slovensko-ameriških strokovnjakov govorila o strokovnemu povezovanju ter možnostih za nadaljnjo krepitev vezi med Slovenijo in slovensko skupnostjo v ZDA. Obiskala je tudi MAH Machine, podjetje družine Hozjan, ki letos praznuje 50-letnico in je veliko prispevalo k postavitvi Slovenskega katoliškega centra. Ministrica Lep Šimenko se je nato odpravila v Wisconsin, do konca poti pa bo med drugim obiskala še ameriške Slovence v Clevelandu. Tam bo jutri posebna gostja na literarnem večeru ob 120. obletnice Slovenske narodne knjižnice, v mestu pa potekajo tudi Slovenski dnevi.

Ko se vera, domovina in skupnost srečajo. V Haagu na Nizozemskem so se naši rojaki predstavili na mednarodnem kulturnem festivalu. Najprej so se zbrali pri slovenski sveti maši, ki jo je daroval župnik Gregor Šemrl. Prišlo je lepo število vernikov in prijateljev slovenske skupnosti pa tudi novi veleposlanik na Nizozemskem Marko Rakovec, ki je zbrane tudi pozdravil. Izrazil je pomen povezanosti slovenskih skupnosti z domovino in med seboj. Po maši se je srečanje nadaljevalo v prijetnem in sproščenem vzdušju ob dobri hrani in pijači. Nato pa je imelo še posebno nadaljevanje. V mestu je namreč istega dne potekal Embassy Festival, velika mednarodna kulturna prireditev, na kateri se vsako leto predstavljajo države z vsega sveta. Tudi Slovenci so bili zastopani med skoraj 50-imi narodi na mednarodni tržnici. Poleg hrane so države predstavljale svojo glasbo, običaje, izdelke in kulturno dediščino. Srečanje je pokazalo, kako pomembno je ohranjati slovensko povezanost tudi zunaj domovine. Slovenci se ne srečujejo samo pri sveti maši in ne samo ob kulturnih prireditvah – oboje lahko postane del istega skupnega prostora.

Slovenci v Porabju so s svojo enotnostjo navdušili pristojno ministrico Suzano Lep Šimenko. Med večjimi težavami pa so ob njenem obisku izpostavili pomanjkanje usposobljeni dvojezičnih učiteljev. Kako pa se s tem izzivom soočajo koroški Slovenci? Je ideja o povezavi Slovenske gimnazije v Celovcu in dvojezične trgovske akademije dokončno pokopana, sprašujemo vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo v Sabino Sandrieser. Posvetimo se celovečernemu filmu Andrine Mračnikar Mila Marija. Prvi igrani film v Avstriji v slovenskem jeziku, ki pripoveduje o boju koroških slovenskih partizanov med in po drugi svetovni vojni, bo te dni doživel svetovno premiero. Vrnemo pa se tudi v leto 1976, ko je po majskem Furlanijo in Benečijo septembra stresel še en rušilni potres.

S slovesno trideseto sveto mašo se je pri frančiškanih na Tromostovju sklenil niz svetih maš, ki so jih na prve petke v mesecu, v okviru pobude Vseposvojitev, pripravljali za svetniške kandidate, žrtve komunističnega nasilja. Ob tem so predstavili tudi knjigo o mučencih, svetniških kandidatih, z naslovom Ker ljubezen ne pozablja! Gostja oddaje Moja zgodbe ob 20. uri bo pobudnica Romana Bider.

Slovenski odbojkarji so uspešno začeli evropsko prvenstvo, v Modeni so se pomerili s Slovaško, v nadaljevanju jih čakajo še zahtevnejši nasprotniki. Kolesarje na dirki po Španiji po včerajšnjem vzponu do zaključka čakata le še dve etapi, današnja gorska in sklepna v Granadi.

Antona Zaletelja je ob koncu petdesetih let poklicna pot gradbenika z Dolenjske zanesla v Dravsko dolino. Začel je kot delovodja in kariero sklenil na najbolj odgovornih položajih v času velikih infrastrukturnih projektov, ki jim je sledil zaton večjega dela slovenske gradbene operative. Danes pri svojih devetdesetih vzorno neguje svoj vinograd v Bresternici in pomaga sodelavcem Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani popisovati zgodovino nekoč mogočnega podjetja Gradis, ki mu je namenil 44 ustvarjalnih let svojega življenja.

Danes mineva 25 let od terorističnih napadov 11. septembra 2001, ki so globoko zaznamovali ZDA in ves svet, najbolj pa New York. Za generacije, ki so bile takrat še otroci ali pa se še niso rodile, je ta dan del zgodovine. Za tiste, ki so bili tam, pa so slike, vonjave in zvoki še vedno del zelo živih osebnih spominov. New York se je po napadih spremenil – v občutku varnosti, v vsakdanjem življenju in tudi v odnosih med ljudmi. Tudi dopisnik Slovenske tiskovne agencije Robi Poredoš je bil 11. septembra 2001 v New Yorku. Kako je tistega jutra doživljal mesto in kako je poročal v naslednjih dneh in tednih?

V kolesarsko obarvanih popoldanskih športnih minutah se posvetimo dirki po Španiji, ki je danes ponudila posamično vožnjo na čas, in slovenski reprezentanci, ki se je pred odhodom na svetovno prvenstvo v Kanadi predstavila v Ljubljani.

Ko se po upokojitvi življenje spremeni, je skorajda nujno, da najdemo nekaj, kar nas bo vsaj nekaj ur na teden zaposlovalo. Morda bi se radi naučili nečesa novega, morda nas zanima vsebina, za katero doslej nismo imeli časa. Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani je del Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Združuje študijske skupine, znotraj katerih se mentorji in študentje posvečajo najrazličnejšim temam. V tokratni oddaji jih bomo nekaj predstavili in povabili k vpisu v novo študijsko leto. Goste je v studio povabila Lucija Fatur.

Tokratni Studio ob 17ih je nastal v Postojni, kjer se pred nedeljskim praznovanjem prvega mednarodnega dneva jam in krasa zbirajo speleologi z vsega sveta. Jame in kraški svet pokrivajo skoraj petino kopnega in so vir pitne vode za približno milijardo ljudi. O pomenu kraškega sveta, jam, vplivu podnebnih sprememb na življenje v jamah, njihovi onesnaženosti, o neodkritih skrivnostih v podzemlju podrobneje v Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Nadja Zupan Hajna, znanstvena svetnica na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU s sedežem v središču Postojne mag. Peter Volasko, direktor Urada za UNESCO in generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO; dr. Nataša Ravbar, predstojnica Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU s sedežem v središču Postojne; dr. Rosana Cerkvenik, naravovarstvena nadzornica v Parku Škocjanske jame in članica Slovenske nacionalne komisije za Unesco; Igor Benko, predsednik Jamarske zveze Slovenije.

Ema, Tomo, Mevludin in Amna. Vsi so vojno videli od blizu. Ukrajina, Bosna in Hercegovina, Gaza. »Bilo je neznosno. Pomislila sem, da bi bilo morda bolje, če bi umrla.« Tako se Amna spominja trenutkov po napadu, v katerem je v Gazi izgubila levo nogo. Danes, pri 21 letih, živi in študira v Italiji. Za njo so zdravljenje v Gazi in Egiptu ter rehabilitacija v Sloveniji. Pred njo je življenje, ki ga skuša in mora začeti znova. V oddaji Intelekta se skozi njeno zgodbo in skozi pripoved kirurga slovenskih korenin Toma Potokarja, ki je v Gazi že večkrat zdravil ranjence, profesorja in psihiatra Mevludina Hasanovića iz Bosne in Hercegovine ter skozi opažanja psihologinje in humanitarke Eme Randl, ki v Ukrajini vodi projekt psihosocialne pomoči Slovenske filantropije, odpirajo vprašanja o tem, kaj vojna naredi človeku. O strahu, izgubi, nemoči, preživetju in o življenju po travmatičnih izkušnjah – v Gazi, Bosni in Hercegovini ter Ukrajini. Foto: Slike so simbolične. Kijev (Reuters), Srebrenica (BoBo), Naserjeva bolnišnica Gaza (MSF)

Konec avgusta je Slovenska Karitas predstavila letošnjo akcijo Za srce Afrike in spregovorila o uspehih minulih let in plodovitem delu v tej misijonski deželi. Za našo rubriko je spregovoril generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič.

7. aprila je sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist prof. dr. Dimitrij Rupel praznoval okrogli 80. rojstni dan. Ob tem so mu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo in predstavili njegovo novo knjigo z naslovom Dobri nameni. Temu bomo posvetili današnjo oddajo Moja zgodba, kajti Dimitrij Rupel je eden tistih, ki so, kot bomo tudi slišali, pomembno prispevali k slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju naše države. Na akademiji so poleg slavljenca spregovorili Peter Jambrek, Igor Bavčar, Igor Omerza, Janez Janša, Ignacija Fridl Jarc.

V okviru turneje po članicah Evropske unije se je predsednik Evropskega sveta Antonio Costa o prihodnjem dolgoročnem proračunu povezave včeraj na Brdu pri Kranju pogovarjal s premierjem Janezom Janšo. Optimizem, da lahko države članice proračun sprejmejo še pred prihodnjim letom, ki ga bodo zaznamovale volitve v štirih velikih članicah , sta poudarjala oba, premier Janša pa je kot slovenska prednostna področja pri pogajanjih navedel prehransko, energetsko in kibernetsko varnost, pa tudi obrambo. Preostali poudarki oddaje: - Posebna ameriška odposlanca z mirovnim predlogom za Ukrajino danes v Moskvi, jutri v Kijevu. - V Cankarjevem domu sinoči spominska slovesnost za igralsko ikono Mileno Zupančič. - Kristjan Čeh z rekordom mitinga v Bruslju še drugič zmagovalec diamantne lige.

Začel se je 83. beneški filmski festival. Hollywoodskih naslovov je nekoliko manj, toliko več prostora pa dobivajo politično angažirani filmi in dokumentarci; ob tem bode v oči podatek, da je v glavnem tekmovalnem programu samo en film, ki ga podpisuje režiserka. Med prvimi odmevnejšimi naslovi so novi filmi Dannyja Boyla, Martina McDonagha in Wernerja Herzoga, v Benetkah pa bo premiero doživel tudi novi dokumentarni esej Sophie Fiennes s Slavojem Žižkom, Perverznjakov vodič po utopijah, ki je nastal tudi v slovenski koprodukciji. Odpravili se bomo tudi na Malto: z režiserjem Alexom Camillerijem smo se pogovarjali o njegovem novem filmu Zejtune. Predstavljamo novo sezono Slovenske kinoteke, ki tudi letos odpira poti med filmsko zgodovino, manj znanimi avtorji in filmi, ki jih je vredno pogledati na novo. Za konec pa še slovenska filmska novost: ocenili bomo Gajin svet 3, tretje poglavje priljubljene mladinske filmske serije režiserja Petra Bratuše.

V Clevelandu v ZDA se bodo to nedeljo začeli Slovenski dnevi 2026. Generalni konzulat naše države skupaj s slovensko skupnostjo pripravlja pester program od festivala klobas, vinske trgate in kulinarične delavnice, vse bo prepleteno s slovensko glasbo in druženjem z osnovnim namenom: ohranjanje slovenske kulturne dediščine in njena promocija v ZDA. Letošnji program bo obogaten tudi s praznovanjem v čast 250-letnice ustanovitve Združenih držav in se bo zaključil 27. septembra. V okviru literarnega večera ob 120. obletnici Slovenske čitalnice v Clevelandu in obeležitvi zapuščine pesnika Srečka Kosovela bo kot častna gostja sodelovala tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Slednja je pred obiskom rojakov v ZDA za naš radio dejala, da se obiska zelo veseli. Celotnemu pogovoru boste lahko prisluhnili v nedeljo ob 17.00.

Blejski strateški forum, največji dogodek te vrste pri nas, se danes končuje s pozivi in diskusijami, kako Evropi vrniti veljavo v svetovni politiki. Zunanji minister Tone Kajzer je ob tem potrdil, da bo našo državo kmalu obiskal njegov izraelski kolega Gideon Sar, na prvo mesto slovenskih diplomatskih prizadevanj pa je v pogovoru za naš radio znova postavil interes naše države, tudi gospodarski. V oddaji tudi o tem: - Pobudniki referenduma o interventnem zakonu: podpise bomo zbrali predčasno - Janez Janša proti Robertu Golobu vložil tožbo zaradi razžalitve v predvolilni kampanji - Obrambni ministri unije pred izzivom, kako Ukrajini zagotoviti zračno obrambo

Blejski strateški forum je v enaindvajsetih letih postal največja mednarodna konferenca na območju srednje in jugovzhodne Evrope. Vsakič je tudi priložnost za razprave o regionalnih in globalnih izzivih, pa za odgovore na vprašanja, kako naj se postavi Slovenija, da bo lahko najbolje vplivala na mednarodne tokove. Letošnji Blejski strateški forum gosti šest voditeljev iz srednje Evrope in številne druge goste, med njimi podsekretarko ameriškega zunanjega ministrstva. Ali je to tudi napoved slovenske zunanje politične usmeritve v prihodnjih letih? Kako visoko so na seznamu prioritet varnostna vprašanja, kako širitev Evropske unije? O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Stanislav Raščan, državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve; dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Na Bledu se je začel 21. Blejski strateški forum, na njem kar štirje predsedniki vlad.Nadškof Cvikl ob začetku novega šolskega in katehetskega leta: Kateheza naj gradi odnose in vodi k srečanju s Kristusom.Minister Rončević: Prvi šolski dan tudi začetek novega obdobja osebnostne rasti in oblikovanja vrednot.Izpolnjeni vsi pogoji za začetek kazenskega postopka zoper Roberta Goloba - prejel bi lahko do šest let zaporne kazni.Dr. Metka Zorc: Bolnik mora znova postati središče zdravstvenega sistema.Direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana Antonija Poplas Susič odstopila s položaja.Slovenski droni na Madagaskarju dostavljajo zdravila in rešujejo življenja.Šport: Košarkarji Slovenije z zmago nad Madžarsko v dobrem položaju v kvalifikacijah za naslednje svetovno prvenstvo.Šport: Slovenske odbojkarice z Nizozemkami za četrtfinale evropskega prvenstva.Vreme: Danes bo sončno in vroče, popoldne in ponoči bo na predvsem na severu nekaj ploh in neviht. Jutri postopno razjasnitve.

Moč soustvarjanja prihodnosti je geslo letošnjega Blejskega strateškega foruma. V nagovorih in razpravah prvega dne so se vrstile kritike tako slovenske kot evropske politike. Premier Janez Janša je Evropi očital pomanjkanje strateškega razmišljanja, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je opozorila, da je Evropa postala politični palček in da nekatere evropske države ne verjamejo več v mednarodno pravo. Drugi poudarki oddaje: - Andrej Vizjak na čelo GEN Energije, menjava tudi v vodstvu Gen-I. - Pogoji za začetek kazenskega postopka proti Robertu Golobu v zadevi Bobnar izpolnjeni, na poslansko imuniteto se menda ne bo skliceval. - Slovenske odbojkarice v osmini finala evropskega prvenstva v Carigradu po izenačenem boju klonile proti NIzozemski.

V Monoštru na Madžarskem je Društvo porabskih slovenskih upokojencev včeraj pripravilo praznovanje ob 30-letnici delovanja, njihova pevska skupina Rožmarin pa je praznovala 10-letnico. Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Rojakom se je zahvalila za njihovo dolgoletno predano delo. Poudarila je dragoceno vlogo starejših pri prenašanju slovenskega jezika, spomina, izročila in pripadnosti na mlajše rodove. Prav njihova vztrajnost, znanje in povezanost pomembno prispevajo k živosti slovenske skupnosti v Porabju. Društvu, ki šteje 98 članov in povezuje slovenske upokojence iz sedmih vasi in središča Porabja, je ob tej priložnosti podelila tudi priznanje Urada, saj s svojimi jezikovnimi, kulturnimi, kulinaričnimi in medgeneracijskimi dejavnostmi prispeva k ohranjanju slovenskega jezika, kulture, običajev in dediščine v Porabju. Slovesnost je bila hkrati del tradicionalnega letnega srečanja s partnerskimi organizacijami iz Slovenije, ki že vrsto let krepi čezmejne prijateljske in kulturne vezi.

Avtorica odpira vprašanja o vlogi učiteljev, ideologiji v šolstvu ter odnosu do slovenske ustave in vrednot, ki naj bi jih šolski prostor zastopal. Prisluhnite razmisleku o aktualnih vprašanjih slovenskega izobraževanja, družbe in politike.

Več kot sto let po prihodu prvih slovenskih priseljencev v Minnesoto je njihov pečat v tem delu ZDA še vedno zelo živ. V Elyju so Slovenci desetletja delali v rudnikih železove rude, gradili skupnost in ohranjali svojo kulturo. Ob letošnji stoletnici Slovenske zveze Amerike smo obiskali Ely, Chisholm, Fortune Bay in Saint Stephen – najstarejšo slovensko naselbino v ZDA. Kako so živeli prvi slovenski priseljenci, kaj je od njihove dediščine ostalo danes in kako svoje slovenske korenine doživljajo njihovi potomci?

Zaostrene geopolitične razmere so na Islandiji spodbudile današnji referendum, ali naj obnovi pogajanja o vstopu v Evropsko unijo. Omenjena otoška država v severnem Atlantskem oceanu se je z Unijo že pogajala o tem, a jo leta 2015 obvestila, da ni več kandidatka. Druge teme: - Državni zbor za 11-ti oktober razpisal tri posvetovalne referendume. - Šolarji in dijaki hitijo urejati subvencionirane vozovnice za javni potniški promet. - Slovenske odbojkarice v ponedeljkovi osmini finala evropskega prvenstva z Nizozemkami.

Slovenske odbojkarice so skupinski del evropskega prvenstva končale s tekmo proti Madžarkam. Napredovanje med najboljšo šestnajsterico so si sicer zagotovile že pred sosedskim derbijem. Ob pričakovanjih odbojkaric pred začetkom izločilnih bojev v Carigradu se posvetimo še odzivom z juga Italije, na katerem prirejajo letošnje sredozemske igre. V Tarantu so se včeraj začeli boji na tatamijih, na katerih se je predstavila tudi številna slovenska zasedba judoistk in judoistov.

Slovenske odbojkarice na zadnji tekmi skupinskega dela evropskega prvenstva še proti Madžarkam, rezultati in vtisi po šestem tekmovalnem dnevu Sredozemskih iger, slovenski košarkarji drugi del kvalifikacij za svetovno prvebstvo začenjajo v Franciji.

Največja zasebna palača v Ljubljani je bila na prehodu iz 18. v 19. stol., ko je v njej živel baron Žiga Zois, intelektualno središče slovenskih dežel in jo torej smemo šteti za enega od rojstnih krajev našega narodaNa jugovzhodnem koncu starega mestnega jedra Ljubljane, med Križankami in levim bregom Ljubljanice, stoji Zoisova palača. Ker gre za največjo zasebno palačo v središču naše prestolnice, bi zgradba najbrž bila že samo zaradi tega vredna pozornosti umetnostnih zgodovinarjev. Ker pa je v njej, kot seveda razkriva že njeno ime, v drugi polovici 18. in na začetku 19. stoletja živel nihče drug kot baron Žiga Zois, vodilna figura našega razsvetljenstva, lahko mirno rečemo, da je bila ta palača nekaj časa pravzaprav v samem epicentru znanstvenega in umetnostnega življenja na Kranjskem. Še več: kolikor so Linhart, Vodnik, Kopitar, Japelj in drugi Zoisovi varovanci prav pod baronovo gostoljubno streho in s pomočjo njegove širokogrudne finančne zaslombe lahko razvijali ideje, iz katerih je pozneje v 19. stoletju vzbrstelo naše narodno gibanje, toliko smemo reči, da je Zoisova palača pravzaprav eden od rojstnih krajev slovenstva. In vendar smo se kar precej načakali, preden se je predstavitve pestre zgodovine te stavbe in ključne vloge, ki jo je odigrala v našem kulturnem življenju, nekdo lotil na sistematično pregleden način. Ta podvig je naposled uspel dr. Metodi Kemperl, umetnostni zgodovinarki in predavateljici na Oddelku za likovno pedagogiko ljubljanske Pedagoške fakultete. V skrbno raziskani razpravi Zoisova palača v Ljubljani, ki je predlani ugledala luč sveta v sozaložništvu Slovenske matice in Pedagoške fakultete, je dr. Kemperl namreč natančno popisala, kako je palača zlagoma dobila svojo današnjo podobo, obenem pa razkrila, kdo vse je – poleg Žige Zoisa samega, kajpada – s to impozantno zgradbo povezan. No, za nameček pa bo tisti, ki po pričujoči monografiji poseže, dobil tudi dober vpogled v vse tisto skrito delo sobaric in kuharic in vrtnarjev in vseh drugih, brez katerih prizadevanj bi Zoisova palača kratko malo ne mogla biti ena najodličnejših ljubljanskih, kranjskih oziroma slovenskih hiš 18. stoletja. Na kaj vse bi torej veljalo pomisliti, ko se danes brezskrbno sprehajamo po Bregu mimo Zoisove palače, smo v pogovoru z dr. Kemperl skušali izvedeti v tokratnem Kulturnem fokusu. Foto: Zoisova palača v Ljubljani (Wikipedija, javna last)

Zadnji avgustovski dnevi so v politiki vse prej kot mirni. Danes je domač politični parket med drugim razdelilo stališče do skupnega evropskega odziva na novo širitev izraelskih naselij na Zahodnem bregu. Slovenija je pridružitev pobudi zavrnila, saj po mnenju vlade po že dveh podobnih pozivih ta ne bi prinesel dodane vrednosti. Druge teme: - Zaposleni v sistemu dolgotrajne oskrbe si lahko obetajo dodatek k plačam. - Iran trdi, da je dosegel dogovor z Omanom o začasnem režimu plovbe skozi Hormuško ožino. - Slovenske odbojkarice z novo zmago na pragu osmine finala evropskega prvenstva; celjski nogometaši nocoj za vstop v ligo prvakov.

Na resornem ministrstvu napovedali interventne ukrepe na področju dolgotrajne oskrbe. Kaj prinašajo?Vlada še ne bo potrjevala rebalansa proračuna, saj se namerava seznaniti z novimi napovedmi gospodarskih gibanj.Jutri in v peterk srečanje slovenskih diplomatov. Kakšne usmeritve lahko pričakujejo?Šport: Slovenske odbojkarice na evropskem prvenstvu po preobratu premagale Latvijke.Vreme: Jutri in v petek še sončno in vroče, v soboto spet možne plohe in nevihte.

Slovenske odbojkarice so se v 3. krogu evropskega prvenstva v Carigradu pomerile s favoriziranimi Poljakinjami. Ob odzivih slovenskega tabora iz turškega velemesta, ki gosti eno od skupin prvenstva stare celine, se posvetimo še nogometašem Celja. Slovenski prvaki so pred zgodovinskim podvigom. Če zvečer premagajo nogometaše Slovana iz Bratislave, se bodo uvrstili v ligo prvakov.

Krožek Anton Gregorčič iz Gorice in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve VSO - Severna Primorska v sodelovanju z občino Kobarid, Svetom slovenskih organizacij, stranko Slovenska skupnost, Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovensko prosveto iz Trsta pripravlja ta petek ob 18h v Kobaridu spominski dogodek ob 79. obletnici izginotja znanega primorskega časnikarja in politika Andreja Slavka Uršiča, zagovornika demokracije, soustanovitelja Slovenske demokratske zveze v Gorici. Bil je prvi urednik tedanjega tednika Demokracija, ki je obsojal vsakršen totalitarizem. 31. avgusta 1947 so na cesti, ki vodi iz Kobarida v bližnji Robič, našli Uršičevo motorno kolo, žico in dva nabita samokresa. Po polaganju venca bo o liku Andreja Slavka Uršiča spregovoril zgodovinar Jernej Vidmar. Slavnostna govornica bo državna sekretarka na USZS dr. Helena Jaklitsch.

V Sloveniji je zaposlen oziroma delovno aktiven že približno vsak šesti delavec s tujim državljanstvom. Junija jih je bilo med delovno aktivnimi pribl. 153 tisoč. Prevladujejo državljani Bosne in Hercegovine, hitro pa se povečujejo tudi skupine iz Indije, Nepala, Kitajske in Filipinov. Vprašanje, kako se ti ljudje vključujejo v slovensko družbo in kako hitro se učijo slovenščine, tako postaja eno izmed osrednjih vprašanj naše družbe ‒ slovenskega trga dela, področja vsakdanjega življenja in človekovih pravic. Na tem področju pa se z novo vlado uvajajo spremembe. Če bodo sprejete spremembe zakona o tujcih, bodo ukinjeni brezplačni tečaji slovenščine zanje. Morali bodo pokriti 40 odstotkov stroškov, odpravlja se tudi možnost brezplačnega enkratnega opravljanja preizkusov znanja. Zakaj so se pri ministrstvu za notranje zadeve odločili za te spremembe in kako bodo vplivale na učenje slovenščine pri tujcih, bomo ob koncu javne razprave, ta se konča jutri, preverili z gostoma: magistrico Katarino Štrukelj, direktorico Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov, ter Francijem Zlatarjem iz Slovenske filantropije, ki izvaja brezplačne tečaje slovenščine za tujce.

Na vrhuncu planinske sezone se povečuje število obiskovalcev gora, planinske koče so polne. Z večjim obiskom gora pa se povečuje tudi možnost gorskih nesreč. Žal smo tudi ta teden že poročali o tragični nesreči v visokogorju. Lani so gorski reševalci posredovali 660-krat, letos že več kot 450-krat. Lani je v kar 41 odstotkih ponesrečenim pomagal helikopter. V Studiu ob sedemnajstih vnovič o odgovornem gibanju v gorah, posebnostih letošnje sezone in zahtevnih helikopterskih stenskih reševanjih ter o prizadevanjih za večjo obveščenost obiskovalcev gora in uporabo verodostojnih informacij. Gostje: Žan Karničar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije; Aleš Drekonja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije; Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske; Matej Brajnik, vodja Gorske enote policije. Avtorica oddaje Aljana Jocif.

Na vrhuncu planinske sezone se povečuje število obiskovalcev gora, planinske koče so polne. Z večjim obiskom gora pa se povečuje tudi možnost gorskih nesreč. Lani so gorski reševalci posredovali 660-krat, letos že 440-krat. Lani je v kar 41 odstotkih ponesrečenim pomagal helikopter. V tokratnem Studiu ob sedemnajstih, ki bo v živo potekal z Jezerskega, bomo govorili o odgovornem gibanju v gorah, posebnostih letošnje sezone in zahtevnih helikopterskih stenskih reševanjih ter o prizadevanjih za večjo obveščenost obiskovalcev gora in uporabo verodostojnih informacij. Gostje: Žan Karničar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije; Aleš Drekonja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije; Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske; Matej Brajnik, vodja Gorske enote policije. Avtorica oddaje Aljana Jocif.

Na Ljubljanskem gradu je bil v letnem kinu Filmu pod zvezdami v torek predpremierno prikazan novi film Mihe Hočevarja Skriti ljudje, dogajanje tam pa se zaključuje s predpremiero Fjorda, zmagovalnega filma letošnjega Cannskega festivala. Letni kini se nadaljujejo tudi v avgust – 6. avgusta se na primer na Muzejski ploščadi Metelkova začenja Letni kino Slovenske kinoteke. Posvetili se bomo tudi filmu Spider-Man: Nov dan.

Na področju zaposlovanja invalidov letos zaznamujemo dve pomembni obletnici: 50 let od začetkov sistemskega urejanja tega področja ter 20 let izvajanja kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, ki velja za primer dobre prakse v evropskem prostoru. V Sloveniji deluje 152 invalidskih podjetij in 68 zaposlitvenih centrov, v katerih zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo, kako se spoprijemajo s konkurenco, saj so invalidska podjetja uvrščena na običajen trg, kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako deluje sistem kvot in kakšni so rezultati letošnje analize učinkovitosti in upravičenosti subvencioniranja invalidskih podjetij? Odgovori vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Špela Jakša, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Tea Černigoj Pušnjak, poslovodja v invalidskem podjetju Dom dva topola, Društvo distrofikov Slovenije; mag. Vojka Martinčič, predsednica Zavoda invalidskih podjetij Slovenije in direktorica invalidskega podjetja Slovenske železnice - Železniško invalidsko podjetje; Zarja Ševala Ćehić, predsednica Zavoda zaposlitvenih centrov Slovenije in direktorica Zaposlitvenega centra.

Državo je zajel tretji vročinski val letos. Temperature se bodo danes in v prihodnjih dneh ob pretežno jasnem vremenu čez dan gibale okrog 35, ponekod bodo dosegle skoraj 40 stopinj. Hkrati z vročino državo pesti suša, ki poleg velike požarne ogroženosti prinaša še druge otipljive posledice. Druge teme: - Slovenske hidroelektrarne proizvajajo bistveno manj elektrike kot v preteklih letih. - Po krajšem zatišju na Bližnjem vzhodu ponoči napad savdskih in ameriških sil na Irak - Na tnalu vladnih rezov v kulturi tudi Zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti

Sredi poletne sezone smo, kar prinaša tudi marsikatere nevšečnosti. Slovenske ceste danes hromijo zastoji, kot boste slišali v oddaji, pa na turistične destinacije vse bolj vplivajo tudi vročinski valovi. Naslednji k nam prihaja sredi tedna, v Španiji in Franciji pa so visoke temperature tudi eden glavnih vzrokov katastrofalnih požarov: - V omenjenih državah zaradi ognjenih zubljev skupno evakuirali že 250 tisoč ljudi - Bližnjevzhodni konflikt zaostrujejo še medsebojni napadi Savdske Arabije in jemenskih hutijevcev - Ustavno sodišče odločilo v enem izmed volilnih sporov v zvezi z domnevnim tujim vplivom

V Piranski zaliv bo letos priplulo 50 potniških ladij, s katerih naj bi na kopno prišlo približno 15 tisoč turistov. Slovenske obmorske občine lahko od januarja za potniške ladje zaračunavajo dnevno pavšalno turistično takso. Koper se ladijskemu turizmu posveča že dve desetletji, o tem razmišljajo tudi v Izoli. Čeprav je skupek vseh obiskov potniških ladij pri nas malenkosten v primerjavi z ekonomijo križarjenja v Sredozemlju, prihodi takih ladij v slovensko morje zanimajo tako občane kot turistične delavce in nenazadnje tiste, ki jih skrbi okoljski vidik te vrste turizma. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mia Botter Marasović, urad za gospodarski razvoj na Občini Piran; dr. Anton Gosar, Fakulteta za turizem Turistica; Jadran Klinec, direktor Uprave Republike Slovenije za pomorstvo; Robert Turk, svetnik občine Izola in dolgoletni vodja enote zavoda za varstvo narave. Avtorica oddaje Tjaša Škamperle.

Slovenske delnice so letos pridobile v povprečju 20 odstotkov., Je glavnina rasti že za nami? Trg se pri vrednotenju okoli 14-kratnika dobičkov giblje nad primerljivimi obrobnimi trgi, a še vedno s popustom do razvijajočih se in razvitih. Adut ostajajo dividende — pri donosnosti okoli štirih odstotkov in zavezah družb, da do leta 2030 izplačujejo do polovice dobička, je slovenska borza ena redkih, kjer vlagatelj zasluži tudi takrat, ko tečaji mirujejo. Delnic Vzajemne še vedno ni prevzelo kar 90 odstotkov upravičencev. Do začetka julija je bilo odprtih le 12.515 individualnih naložbenih računov (INR), lansirana sta bila ETF, vezan na indeks SBITOP TR in v začetku leta mešani sklad Generali Slovenija. Sogovornika odgovorita na vprašanje, ki si ga po takšni rasti zastavlja vsak: kdaj je pravi čas za prodajo. Pred mikrofonom: Geza Norčić iz General Investments in Domen Kregar iz Ilirike ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ PRENOVLJENA DELAVNICA: Investiranje za začetnike Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ___________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ Več o Money-How na https://money-how.si/