Podcasts about slovenske

Slovenska župnija Marije Vnebovzete v Clevelandu v ZDA je praznovala ta konec tedna. Včeraj je vabila na vsakoletni poletni piknik na Slovensko Pristavo, ki se tradicionalno začenja s sveto mašo in nadaljuje s kosilom, ki ga pripravijo starši Slovenske šole. Sveti maši so imeli tudi v župnijski cerkvi, in sicer v petek zvečer, na vigilijo praznika in v soboto zjutraj. Letos so se pri bogoslužjih zahvalili za 120-letnico župnije in prosili za blagoslov za naslednja leta in desetletja. V nedeljo pa bodo slovenski rojaki iz Clevelanda tradicionalno poromali v svetišče Žalostne matere Božje v kraj Bellevue. Avtobus bo pobiral potnike v obeh župnijah, pri Mariji Vnebovzeti in pri Svetem Vidu, sveto mašo bo daroval John Kumše, po kosilu bosta križev pot in pete litanije Matere Božje z blagoslovom z Najsvetejšim.

Predvajali smo drugi del posnetkov Goriškega večera ob dnevu državnosti, ki so ga pripravili na sedežu PD Podgora v Gorici v Italiji. Na njem so odpirali teme, povezane s slovensko identiteto, zgodovino in skupnim spomin državnosti. Gostje so bili državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch, odvetnica iz Argentine Mariana Poznič in župnik na Goriškem Marijan Markežič. Pogovor je vodila novinarka in publicistka Erika Jazbar. V zadnjem delu oddaje smo se ustavili ob praznovanju 100-letnice Slovenske ameriške zveze. Naš novinar Tone Gorjup je posnel intervju s predsednikom zveze Joejem Valencicem iz Clevelanda.

Na vrhuncu planinske sezone se povečuje število obiskovalcev gora, planinske koče so polne. Z večjim obiskom gora pa se povečuje tudi možnost gorskih nesreč. Žal smo tudi ta teden že poročali o tragični nesreči v visokogorju. Lani so gorski reševalci posredovali 660-krat, letos že več kot 450-krat. Lani je v kar 41 odstotkih ponesrečenim pomagal helikopter. V Studiu ob sedemnajstih vnovič o odgovornem gibanju v gorah, posebnostih letošnje sezone in zahtevnih helikopterskih stenskih reševanjih ter o prizadevanjih za večjo obveščenost obiskovalcev gora in uporabo verodostojnih informacij. Gostje: Žan Karničar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije; Aleš Drekonja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije; Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske; Matej Brajnik, vodja Gorske enote policije. Avtorica oddaje Aljana Jocif.

Festival Poletje na platnu in med platnicami, ki se začenja v Letnem kinu Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova, letos prek filmske in literarne umetnosti premišljuje plodne strategije upora. Upor namreč, kot pravijo, ni nujno zgolj fizično dejanje teles na ulicah, temveč lahko zavzame obliko kot kulturni, umetniški, domišljijski ali intelektualni odziv na aktualne družbene razmere. Začenjajo s projekcijo animirane biografske drame Perzepolis iz leta 2007, ki temelji na istoimenskem grafičnem romanu Marjane Satrapi. Spregovorimo še o četrti pesniški zbirki Mojce Andrej Močvirje pozabe. Poezija je nastajala pet let in jo v precejšnji meri zaznamuje roman Sto let samote Gabriela Garcíe Márqueza.

Slovenske elektrarne zaradi vročine, suše in obnovitvenih del to poletje proizvajajo nekoliko manj elektrike kot običajno. Za vzdržnost oskrbe države je pomembno vsaj minimalno delovanje krške nuklearke, sicer bo treba kupovati dražjo elektriko na tujih trgih, pravi državni sekretar na ministrstvu za energetiko Tomaž Žagar. Drugi poudarki: - Peter Jambrek zavrnil navedbe, da piše ustavno obtožbo zoper predsednico republike. - Odkritje bombnega brezpilotnika na letališču v Leipzigu nova stopnja nevarnosti za Nemčijo. - Ob obletnici napada na Hirošimo Japonska nadaljuje prizadevanja za omejevanje jedrskega orožja.

Jubilejni program Kinoteka 30! v letu 2026 obeležuje tri desetletja delovanja Slovenske kinoteke, ki je bila kot samostojni javni zavod ustanovljena 1. avgusta 1996. Pogled na prehojeno pot in hkrati povabilo k novim podobam, zgodbam in filmskim srečanjem predstavlja razstava Kinoteka 30! v Plakatni galeriji Figovec v Ljubljani. V letošnjem kinotečnem Letnem kinu na prostem bo med 6. in 22. avgustom: v Divači na ogled tematski program z naslovom Ženske delajo film, v Ljubljani pa program v treh sklopih. V prvem, s programom gostovanj in sodelovanj, bo tudi ljubljanska premiera novega slovenskega dokumentarnega filma Fotograf scenarista in režiserja Mihe Čelarja z zgodbo o Petru Nagliču, ki je v prvi polovici 20. stoletja posnel več kot 10.000 fotografij in z njimi dokumentiral pomembne zgodovinske dogodke in vsakdanje življenje svojega časa. V Slovenj Gradcu so teden filmskih projekcij na prostem sicer začeli prejšnji konec tedna, sklenili pa ga bodo s tridnevnim dogajanjem pred graščino Rotenturn v Slovenj Gradcu z 11. mednarodnim festivalom kratkega filma Shots. Trije filmski večeri prinašajo filmski program in druženje z avtorji. Letos v izboru prevladuje evropska produkcija, festival pa bo ponudil največ komedij doslej, ki se prepletajo z resnejšimi medosebnimi in družbenimi temami.

Avgusta že tradicionalno Slovenska Kinoteka razpira svoji platni na dveh prizoriščih na prostem: v Ljubljani in na Krasu. Štirje avgustovski petkovi filmski večeri v Letnem kinu Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači bodo naslovljeni Ženske delajo film. Na zelenici Muzejske ploščadi Metelkova v Ljubljani pa bo Letni kino Slovenske Kinoteke s festivalom Poletje na platnu in med platnicami povezal filmske in literarne podobe, tokrat s temo Strategije upora, festival kratkega filma FeKK bo nosil naslov Nauki teme. Dogajanje bo zaznamovala tudi obletnica – 30 let od ustanovitve Slovenske kinoteke. V Slovenj Gradcu na vrhuncu poletne turistične sezone že enajst let pripravljajo mednarodni festival kratkega filma Shots. Filmski teden so sicer začeli prejšnji konec tedna, sklenili pa ga bodo s tridnevnim dogajanjem pred graščino Rotenturn v Slovenj Gradcu.

Na vrhuncu planinske sezone se povečuje število obiskovalcev gora, planinske koče so polne. Z večjim obiskom gora pa se povečuje tudi možnost gorskih nesreč. Lani so gorski reševalci posredovali 660-krat, letos že 440-krat. Lani je v kar 41 odstotkih ponesrečenim pomagal helikopter. V tokratnem Studiu ob sedemnajstih, ki bo v živo potekal z Jezerskega, bomo govorili o odgovornem gibanju v gorah, posebnostih letošnje sezone in zahtevnih helikopterskih stenskih reševanjih ter o prizadevanjih za večjo obveščenost obiskovalcev gora in uporabo verodostojnih informacij. Gostje: Žan Karničar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije; Aleš Drekonja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije; Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske; Matej Brajnik, vodja Gorske enote policije. Avtorica oddaje Aljana Jocif.

Povabili smo vas na ljubljansko premiero dokumentarnega filma Fotograf, ki bo v organizaciji Letnega kina Slovenske kinoteke to nedeljo, 9. avgusta, ob 21h, na Muzejski ploščadi pred Slovenskim Etnografskim muzejem! Na premiero sta povabila režiser Miha Čelar in pa vnuk fotografa Petra Nagliča Matjaž Šporar.

Slovenci v Združenih državah že več kot stoletje ohranjajo svoje korenine, jezik in kulturno dediščino. Ob stoletnici Slovenske zveze Amerike so se v severni Minnesoti zbrali člani ene najstarejših slovenskih izseljenskih organizacij. Spomnili so se začetkov zveze, pomena slovenskih društev ter odgovorili na vprašanje, kako slovensko identiteto prenašati na nove generacije.

V novembru 2024 je bil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, mi pa prispevke umeščamo v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Tokrat je bila na sporedu že peta oddaja v nizu. Prispevek ddr. Igorja Grdine nosi naslov Od slovenske dežele do Slovenije. Dr. Helena Jaklitsch pa je spregovorila na temo Slovenija v zamejstvu in izseljenstvu.

Na Ljubljanskem gradu je bil v letnem kinu Filmu pod zvezdami v torek predpremierno prikazan novi film Mihe Hočevarja Skriti ljudje, dogajanje tam pa se zaključuje s predpremiero Fjorda, zmagovalnega filma letošnjega Cannskega festivala. Letni kini se nadaljujejo tudi v avgust – 6. avgusta se na primer na Muzejski ploščadi Metelkova začenja Letni kino Slovenske kinoteke. Posvetili se bomo tudi filmu Spider-Man: Nov dan.

Prav investicijski program vodooskrbe bo pred koncem mandata ena osrednjih tem koprskega mestnega sveta. Pa ima župan v njem še zaveznike? Drugi poudarki: - Varstveno-delovni center Polž iz Maribora je v prostorski stiski, prostore iščejo tudi v Slovenski Bistrici. - Pri osnovni šoli v Žužemberku bodo prenovili igrišče s tekaško stezo iz tartana. - V Postojni se otroci v počitniških dneh lahko učijo tudi programiranja.

Na področju zaposlovanja invalidov letos zaznamujemo dve pomembni obletnici: 50 let od začetkov sistemskega urejanja tega področja ter 20 let izvajanja kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, ki velja za primer dobre prakse v evropskem prostoru. V Sloveniji deluje 152 invalidskih podjetij in 68 zaposlitvenih centrov, v katerih zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo, kako se spoprijemajo s konkurenco, saj so invalidska podjetja uvrščena na običajen trg, kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako deluje sistem kvot in kakšni so rezultati letošnje analize učinkovitosti in upravičenosti subvencioniranja invalidskih podjetij? Odgovori vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Špela Jakša, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Tea Černigoj Pušnjak, poslovodja v invalidskem podjetju Dom dva topola, Društvo distrofikov Slovenije; mag. Vojka Martinčič, predsednica Zavoda invalidskih podjetij Slovenije in direktorica invalidskega podjetja Slovenske železnice - Železniško invalidsko podjetje; Zarja Ševala Ćehić, predsednica Zavoda zaposlitvenih centrov Slovenije in direktorica Zaposlitvenega centra.

Državo je zajel tretji vročinski val letos. Temperature se bodo danes in v prihodnjih dneh ob pretežno jasnem vremenu čez dan gibale okrog 35, ponekod bodo dosegle skoraj 40 stopinj. Hkrati z vročino državo pesti suša, ki poleg velike požarne ogroženosti prinaša še druge otipljive posledice. Druge teme: - Slovenske hidroelektrarne proizvajajo bistveno manj elektrike kot v preteklih letih. - Po krajšem zatišju na Bližnjem vzhodu ponoči napad savdskih in ameriških sil na Irak - Na tnalu vladnih rezov v kulturi tudi Zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti

Poletje prinaša številne folklorne festivale in dogodke, ki ohranjajo slovensko kulturno dediščino. Vesna Sever Borovnik razmišlja o pomenu ljudske glasbe, folklorne dejavnosti, prostovoljstva in prenašanja izročila na mlajše generacije.

Sredi poletne sezone smo, kar prinaša tudi marsikatere nevšečnosti. Slovenske ceste danes hromijo zastoji, kot boste slišali v oddaji, pa na turistične destinacije vse bolj vplivajo tudi vročinski valovi. Naslednji k nam prihaja sredi tedna, v Španiji in Franciji pa so visoke temperature tudi eden glavnih vzrokov katastrofalnih požarov: - V omenjenih državah zaradi ognjenih zubljev skupno evakuirali že 250 tisoč ljudi - Bližnjevzhodni konflikt zaostrujejo še medsebojni napadi Savdske Arabije in jemenskih hutijevcev - Ustavno sodišče odločilo v enem izmed volilnih sporov v zvezi z domnevnim tujim vplivom

Francozinji Emmanuelle Richard in Leslie Simon sta s slovenščino spletli čustveno zvezo. Prva zaradi lepot slovenske narave in navduševanja nad kolesarskimi dosežki Tadeja Pogačarja, druga pa je oboževalka glasbene skupine Joker Out. Sandro Clemente je zaposlen kot vzdrževalec na Univerzi v Trstu, na kateri študira slovenščino. Rad tudi poje slovenske pesmi v slovenskih društvih. Poljakinja Anna Stefan se je za slovenščino odločila zaradi lepot naše dežele in njene prestolnice. Danes uči slovenščino v Lodžu in zanjo uspešno navdihuje tudi druge. Na tamkajšnji slovenistiki je vpisanih kar 30 študentk in študentov. Prav posebno zgodbo s slovenščino pa ima tudi Madžarka Kata Sulokné Karácsony. Živi v Monoštru, za slovenščino so jo navdihnili udeleženci likovne akademije. Naše sogovornike smo posneli na letošnjem seminarju za slovenski jezik, književnost in kulturo. Medtem ko številni preživljajo oddih ob morju, so oni namenili dva tedna spoznavanju slovenščine in slovenske kulture.

V Piranski zaliv bo letos priplulo 50 potniških ladij, s katerih naj bi na kopno prišlo približno 15 tisoč turistov. Slovenske obmorske občine lahko od januarja za potniške ladje zaračunavajo dnevno pavšalno turistično takso. Koper se ladijskemu turizmu posveča že dve desetletji, o tem razmišljajo tudi v Izoli. Čeprav je skupek vseh obiskov potniških ladij pri nas malenkosten v primerjavi z ekonomijo križarjenja v Sredozemlju, prihodi takih ladij v slovensko morje zanimajo tako občane kot turistične delavce in nenazadnje tiste, ki jih skrbi okoljski vidik te vrste turizma. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mia Botter Marasović, urad za gospodarski razvoj na Občini Piran; dr. Anton Gosar, Fakulteta za turizem Turistica; Jadran Klinec, direktor Uprave Republike Slovenije za pomorstvo; Robert Turk, svetnik občine Izola in dolgoletni vodja enote zavoda za varstvo narave. Avtorica oddaje Tjaša Škamperle.

Papež izrazil svojo bolečino zaradi vnovičnih napadov na Bližnjem vzhodu.V Gorici drevi umestitev novega goriškega nadškofa Giampaola Dianina; ob imenovanju pisal tudi slovenskim vernikom.Včerajšnje neurje največ težav povzročalo na Dolenjskem; v Bohinju izbruhnil požar.Ljubljančani na referendumu odločajo o parkirnem odloku.Vreme: Še naprej bo jasno, nove nevihte možne v torek.Minister Kajzer: Naša varnost se ne deli na leve ali desne. Varnost je skupna vrednota vseh državljanov.Na ljubljanski dermatovenerološki kliniki kožne rake zdravijo z novo metodo.Šport: Slovenske odbojkarice na evropski ligi zasedle končno drugo mesto.

Kolesarji na dirki po Franciji so danes vozili peto etapo. Slovenske odbojkarice pa v prvi finalni tekmi evropske lige gostujejo na Švedskem.

Slovenske delnice so letos pridobile v povprečju 20 odstotkov., Je glavnina rasti že za nami? Trg se pri vrednotenju okoli 14-kratnika dobičkov giblje nad primerljivimi obrobnimi trgi, a še vedno s popustom do razvijajočih se in razvitih. Adut ostajajo dividende — pri donosnosti okoli štirih odstotkov in zavezah družb, da do leta 2030 izplačujejo do polovice dobička, je slovenska borza ena redkih, kjer vlagatelj zasluži tudi takrat, ko tečaji mirujejo. Delnic Vzajemne še vedno ni prevzelo kar 90 odstotkov upravičencev. Do začetka julija je bilo odprtih le 12.515 individualnih naložbenih računov (INR), lansirana sta bila ETF, vezan na indeks SBITOP TR in v začetku leta mešani sklad Generali Slovenija. Sogovornika odgovorita na vprašanje, ki si ga po takšni rasti zastavlja vsak: kdaj je pravi čas za prodajo. Pred mikrofonom: Geza Norčić iz General Investments in Domen Kregar iz Ilirike ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ PRENOVLJENA DELAVNICA: Investiranje za začetnike Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ___________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Kolesarska karavana je danes na tretji etapi dirke po Franciji vozila v Pirenejih. Slovenske košarkarje v večeru v Stožicah čaka zadnja tekma prvega dela kvalifikacij za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Katarju.

V središču oddaje so jubileji in praznovanja, povezani tudi s 35-letnico samostojne Slovenije. Praznovali so jo na letošnjem Taboru Slovencev po svetu, ki je minil v znamenju prepletanja slovenske in argentinske kulture. Ujeli smo utrinke s slovesnosti ob 35-letnici Svetovnega slovenskega kongresa ter misli z dogodka ob 40-letnici Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije in stoletnici Slovenske zveze v Ameriki. Ob tem smo se pogovarjali tudi z novo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko. Slišite lahko še, kako se je skupina rojakov, na pobudo SPD Triglav Zuerich, ob rojstnem dnevu Slovenije povzpela na Triglav ter ob Aljaževem stolpu razvila slovensko zastavo.

Slovenske košarkarje čaka uvodna tekma kvalifikacij za SP. Za začetek se bodo v Talinu pomerili z Estonijo. Na teniškem turnirju za grand slam v Wimbledonu pa gre h koncu prva polovica turnirja.

Evropskega poslanca Branka Grimsa bo, kot kaže, doletela izključitev iz politične skupine Evropske ljudske stranke.Pred referendumom o parkirnem odloku: Civilna iniciativa Ljubljana z rumenimi kartoni opozarja na napake pri vodenju glavnega mesta.Škofje Bratovščine Pija X. po posvečenju izobčeni iz Cerkve.V senci ruševin in žalovanja: Cerkev pomaga prizadetim v VenezueliZDA in Iran poročata o napredku v pogajanjih.Umrl je prvi minister za okolje in prostor v samostojni Sloveniji Miha Jazbinšek.Vreme: Danes in jutri bo povečini sončno z občasno zmerno oblačnostjo.Pred dnevi se je začela žetev pšenice, odkupne cene tudi letos pod stroški proizvodnje. Pravosodni minister Zupančič jutri na spoznavni sestanek na tožilstvo.Šport: Slovenske odbojkarice prek Slovaške do finala evropske lige s Švedsko.

Z Miho Hočevarjem smo se pogovarjali pred predpremiero njegovega novega filma Skriti ljudje na letnem kinu Film pod zvezdami. Med 6. in 22. avgustom bo na Muzejski ploščadi Metelkova v Ljubljani potekal Letni kino Slovenske kinoteke. V kine je prišel Spider-Man: Nov dan.

Oddajo Gymnasium smo namenili tekmovalnemu športnemu plezanju. Slovensko plezanje je že vrsto let sopomenka za vrhunske rezultate. Medtem ko nas reprezentanti v športnem plezanju redno razveseljujejo z medaljami in uvrstitvami med najboljše na svetu, vse hitreje napreduje tudi hitrostno plezanje, kjer slovenski tekmovalke in tekmovalci postavljajo nove mejnike in dokazujejo, da ima tudi ta disciplina pri nas svetlo prihodnost. V studiu so bili člani Slovenske reprezentance v športnem plezanju Eva Škrlec, Lina Funa in Lovro Tomazin in člani Slovenske reprezentance v hitrostnem plezanju Nik Sevnik, Anej Koštomaj, Stella Novak in Zoja Leskovar. V oddaji smo pogledali na izjemno uspešno sezono, govorili o novih državnih rekordih, o tem, kako nadaljujejo tradicijo odličnih slovenskih dosežkov na mednarodnih tekmovanjih, primerjali smo tudi različne zvrsti plezanja – od hitrosti do težavnosti in balvanov.

Nesklepčna seja in ovadba zoper Bratuškovo dodatno zaostrujeta politične odnose.Marko Lotrič: Komisija za nadzor javnih financ ne more v nobenem primeru preiskovati zasebnih računov.O bolniškem staležu prek portala SPOT obveščen tudi delodajalec.Polletno predsedovanje Svetu Evropske unije prevzema Irska.EU odpravila carine na industrijsko blago iz ZDASpletni nakupi iz tretjih držav od danes dražjiEvropski poslanec Tonin do pomembnega dosežka pri obrambnem omnibusu.Vreme: Zvečer se bodo plohe in nevihte razširile nad večji del Slovenije. Vročina bo popustila.Je Bratovščina Pija X. zaradi posvetitve štirih škofov povzročila razkol?Program Veš, kaj piješ: Brezalkoholne pijače imajo lahko po opozorilu strokovnjakov sledi alkohola.Šport: Slovenske odbojkarice na domači povratni tekmi proti Slovakinjam za finale Evropske lige.

Svetovno nogometno prvenstvo se je že prevesilo v izločilne boje. Po uvodnih presenečenjih je že nastala nova epizoda podkasta Žoga je okrogla. Slovenske odbojkarice se proti Slovaški poskušajo prebiti v finale evropske lige.

V Trstu so včeraj predstavili amandma k predlogu novega zakona o italijanski volilni reformi, ki bi lahko zagotovil izvolitev predstavnika slovenske narodne skupnosti v spodnji dom parlamenta v Rimu. Amandma sta v odboru za ustavna vprašanja, ki obravnava predlog novega zakona, na pobudo slovenske senatorke Tatjana Rojc pred dnevi vložila poslanca Demokratske stranke Debora Serracchiani in Gianni Cuperlo. Italijanska ustava »ne dopušča uvedbe 'rezerviranega sedeža' za predstavnike slovenske manjšine« in zato so s pomočjo strokovnjakov oblikovali določbo, ki bi lahko spodbudila politične sile, da predstavnikom slovenske manjšine zagotovijo kandidature na izvoljivih mestih. Večdelni sistem so oblikovali po sistemu, ki je predviden za ladinsko skupnost v Trentinskem-Zgornjem Poadižju, omogočil pa bi zaščito slovenske manjšine, ne da bi se spremenilo število sedežev, ki pripadajo Furlaniji - Julijski krajini. Tatjana Rojc je izrazila upanje, da bo nova slovenska vlada spodbudila vlado premierke Giorgie Meloni k predlagani spremembi volilnega sistema v korist slovenske narodne skupnosti.

Tokratna oddaja Utrip Cerkve v Sloveniji je prinesla povzetke pridig treh škofov. Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je nagovoril zbrane pri maši za domovino pred dnevom državnosti, murskosoboški škof Janez Kozinc je besede namenil bolnikom, ki so se zbrali na Brezjah, celjski škof Maksimilijan Matjaž pa je pridigal pri slovesnosti diakonskega posvečenja v Šentjurju.

Slovenska matica je izdala knjigo Jasne Blažič Skupinski portret z očetom, spomine na očeta publicista in disidenta v komunističnem režimu Viktorja Blažiča, ki so ga komunisti zaradi sodelovanja z Edvardom Kocbekom in Borisom Pahorjem sredi 70. let »obsodili« na stalinističnem procesu in zaprli. Predstavitev je bila 26. maja, vodila jo je takrat še tajnica urednica Slovenske matice Ifigenija Fridel Jarc, poleg avtorica Jasne Blažič pa je sodelovala tudi publicistka Alenka Puhar, ki je bila nekaj časa Blažičeva stanovska kolegica na časopisu Delo.

Vlada Republike Slovenije je ponovno ustanovila Muzej slovenske osamosvojitve. Kdaj bo zaživel zaenkrat še ni jasno, ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc pa obljublja čimprejšnji razpis za direktorja ali direktorico muzeja. V petek se začenja Festival Lent 2026.

Prenos maše za domovino iz ljubljanske stolnice iz ljubljanske stolnice - somaševanje je vodil predsednik SŠK, novomeški škof Andrej SajePri bogoslužju so sodelovali člani Vojaškega vikariata pri SV, Policijskega vikariata ter predstavniki Enote za protokol s kvintetom pihal orkestra Slovenske vojske. Pri sveti maši je prepeval zbor Consortium musicum. Zborovodja: Gregor Klančič, organist: Luka Posavec.

Ameriška vojska je skladno z napovedjo predsednika Donalda Trumpa izvedla niz napadov na Iran, ki mu očita odgovornost za sestrelitev bojnega helikopterja blizu Hormuške ožine. Islamska republika ni ostala križem rok in je odgovorila z obstreljevanjem ameriških oporišč v regiji. Druge teme: - Na vrhu nordijsko-baltske osmerice v Talinu za odprtje vseh pogajalskih sklopov pristopnih pogajanj Ukrajine z Evropsko unijo že v tem in prihodnjem mesecu - Naša država med nepripravljenimi na petkovo uvedbo novih evropskih pravil za upravljanje migracij in mednarodne zaščite - Slovenske nogometašice po sinočnjem porazu proti Nemkam v dodatne kvalifikacije za svetovno prvenstvo

sklepna koncerta ciklov Slovenske filhamonije in Cankarjvega doma postavljamo v središče. Bili smo tudi na sklepnem koncertu Celjskega godalnega orkestra in na 5. mednarodnem tekmovanju Tartini v Piranu. 

Morje, jezera, reke, številna neurejena kopališča ali domači bazen za hišo – nikjer ne smemo pozabiti na osnovne varnostne ukrepe, ko se predajamo poletnim vodnim užitkom. S pravilnim znanjem in prisebnostjo pa lahko ustrezno ukrepamo tudi takrat, ko se nekdo začne utapljati. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o varnem kopanju. Gost: Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze, v okviru katere deluje tudi Podvodna reševalna služba.

Na področju zaposlovanja invalidov letos zaznamujemo dve pomembni obletnici - 50 let od začetkov sistemskega urejanja tega področja ter 20 let izvajanja kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, ki velja za primer dobre prakse v evropskem prostoru. V Sloveniji deluje 152 invalidskih podjetij in 68 zaposlitvenih centrov, v katerih zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo, kako se spoprijemajo s konkurenco, saj so invalidska podjetja umeščena na običajen trg, kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako deluje sistem kvot in kakšni so rezultati letošnje analize učinkovitosti in upravičenosti subvencioniranja invalidskih podjetij? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Špela Jakša, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Tea Černigoj Pušnjak, poslovodja v invalidskem podjetju Dom dva topola, Društvo distrofikov Slovenije; mag. Vojka Martinčič, predsednica Zavoda invalidskih podjetij Slovenije in direktorica invalidskega podjetja Slovenske železnice - Železniško invalidsko podjetje; Zarja Ševala Ćehić, predsednica Zavoda zaposlitvenih centrov Slovenije in direktorica Zaposlitvenega centra. Avtorica oddaje Petra Medved.

Aleksander - Aleks Rebula se je v iskanju službe pred 11 leti s Krasa z nekdanjo partnerko in sinom preselil v Melbourne. Tam je ostal in se predkratkim na Filipinih poročil s sedanjo ženo. Izhaja iz družinske tradicije zborovskega petja, zato je filipinski zbor Caceres Chorale nagovoril, da se je naučil in zapel tri slovenske pesmi: Pri farni cerkvici, Čej so tiste stezice in Dajte mi zlatih strun. Presenečenje je uspelo. Programer v pogovoru razlaga tudi, zakaj je tako “zagrizen” promotor slovenske kulture, zakaj obžaluje, da je zapustil Kras - in zakaj vseeno ostaja v Avstraliji. Slovence v Melbournu poziva, naj mu predlagajo dobro pekarno, saj najbolj pogreša naš slovenski kruh. Poznate kakšnega sogovornika ali sogovornico za oddajo Globalna vas? Pišite na ursula.zaletelj@rtvslo.si. POSNETKI ZBORA Caceres Chorale: https://www.youtube.com/watch?v=2SCnPfHxdZg https://www.youtube.com/watch?v=DyU0I6sX_BE&t=314s 

Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo spremenila praktično vse in to velja še zlasti za področje vojaške tehnologije in sistemov. Tekma med velesilami se je v zadnjih letih izrazito pospešila in načrtovanje napadov kot tudi strateške odločitve se vse bolj naslanjajo na umetno inteligenco. Spor med ameriškim podjetjem Anthropic in Pentagonom o mejah uporabe trenutno najzmogljivejšega modela generativne umetne inteligence Claude je jasno pokazal, kako zelo so se spremenile prioritete in načrti. Ker je podjetje želelo zagotovila, da se njihov model Claude, ki velja za najzmogljivejšega na trgu, ne bo uporabljal za nadzorovanje Američanov ter za razvoj avtonomnega orožja, je dobil prepoved sodelovanja z ameriško vlado in z vsemi podjetji, ki z njo sodelujejo. Vsekakor gre za pomenljiv precedens, ki med drugim kaže, da polno avtonomna orožja niso več potencialna nevarnost oziroma stranpot, ampak vse bolj primarna vizija vojn prihodnosti. Kaj vse se s hitrim pohodom umetne inteligence na vojaško področje vojskovanja spreminja, so pomagali osvetliti: - obramboslovec prof. dr. Iztok Prezelj s fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; - strokovnjak za umetno inteligenco prof. dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; - načelnik sektorja za razvoj zmogljivosti Slovenske vojske polkovnik Jernej Peternel.

Se bo o vojaških napadih vse bolj samostojno odločala umetna inteligenca? In kako nove zmogljivosti te tehnologije spreminjajo tako vojskovanje kot zagotavljanje miru.V začetku letošnjega leta je spor med podjetjem Anthropic, enim izmed vodilnih ameriških podjetij na področju umetne inteligence, in ameriškim obrambnim oziroma zdaj vojnim ministrom Petom Hegsethom zelo nazorno osvetlil razsežnosti uporabe umetne inteligence za vojne namene ter smeri, v katere se danes usmerja njen razvoj in integracijo. Vztrajanje podjetja Anthropic pri varovalkah, da se njihov model umetne inteligence Claude, ki trenutno velja za najzmogljivejšega na trgu, ne sme uporabiti za nadzorovanje Američanov ter za razvoj avtonomnega orožja, se je namreč izkazalo za nepremostljivo oviro. V tolikšni meri celo, da je Pentagon Anthropic označil za tveganje za dobavne verige, kar je oznaka, ki je bila do zdaj rezervirana za tuja podjetja s tesnimi vezmi z ZDA sovražnimi državami. Še včeraj edini izbrani ponudnik velikih jezikovnih modelov za ameriško administracijo je tako čez noč dobil popolno prepoved sodelovanja z ameriško vlado in z vsemi podjetji, ki z njo sodelujejo. Vsekakor gre za presenetljiv precedens, iz katerega pa lahko jasno razberemo, da je pri razmišljanju o mejah uporabe umetne inteligence v vojni kot tudi pri nadzoru ljudi širše prišlo do pomembnega obrata. Med drugim je postalo očitno, da polno avtonomna orožja niso več potencialna nevarnost oziroma stranpot, ampak vse bolj primarna vizija vojn prihodnosti. Seveda intenzivnejša integracija umetne inteligence za potrebe ameriške vojske poteka že vrsto let. V okviru projekta Maven je na tem področju s Pentagonom sprva – od leta 2017 – sodelovalo podjetje Google, od 2020 pa je vodilni ponudnik tovrstnih storitev podjetje Palantir. Vmes se je zgodila revolucija generativne umetne inteligence, ki je izrazito poenostavila uporabo te tehnologije in odprla vrata za njeno široko integracijo v najrazličnejših smereh, tudi seveda za razne vojaške aplikacije. Ta pospešek se danes nazorno kaže marsikje po svetu, poleg ZDA izrazito tudi na Kitajskem, v Rusiji, Ukrajini, Izraelu in tako naprej. A s široko dostopnostjo zmogljivih modelov umetne inteligence se poleg vojaško tradicionalno močnih držav zdaj povsem nove možnosti za napredne oblike napadov odpirajo tudi manjšim igralcem z najrazličnejšimi ambicijami in nameni, kar utegne v pomembni meri premešati karte moči in razmerij v že tako vse manj stabilnem svetu. Kaj pomeni nova doba umetne inteligence skozi optiko vojaške tehnologije, načrtovanja napadov in zagotavljanja miru, bo v središču današnje Intelekte. Gostje v studiu so obramboslovec prof. dr. Iztok Prezelj s fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; strokovnjak za umetno inteligenco prof. dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter načelnik sektorja za razvoj zmogljivosti Slovenske vojske polkovnik Jernej Peternel.Foto: Pixabay/Vilkasss

Ameriški predsednik Donald Trump je končal državniški obisk na Kitajskem, med katerim sta gostitelj Ši Džinping in gost večkrat izrazila prepričanje, da je zgodovinski, da postavlja odnose med državama na novo raven ter da tlakuje pot v svetlo prihodnost. A po mnenju opazovalcev je bil obisk bolj namenjen ustalitvi odnosov, saj sta si voditelja prizanesla s kritikami in grožnjami in nista začela novega razdora. Drugi poudarki oddaje: - Evropska komisarka za širitev Kos na Kosovu pozvala h končanju politične krize in stabilizaciji institucij. - Organi stranke NSi potrdili koalicijsko pogodbo in podporo prvaku SDS Janezu Janši za mandatarja. - V Novem mestu bo osrednja slovesnost ob dnevu Slovenske vojske; čez dan predstavitve njenih zmogljivosti in poslanstva.

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi dela žensk v povojni Sloveniji in v njeni modernizaciji vse do konca 60. let. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razkriva pomen ter razumevanje dela žensk v hkratnosti kontinuitet in prelomov, v soobstoju tradicije in modernizacije, v razpetosti med ideološkimi obljubami in vsakdanjo resničnostjo. Zgodovinski pogled na delo žensk ponuja pomembna izhodišča za razmislek o pomenu dela, ekonomske neodvisnosti in položaju sodobnih žensk. V tokratni oddaji Sledi časa bo o zgodovini pravice žensk do dela ter o izzivih, s katerimi se spopadajo današnje ženske, spregovorila zgodovinarka dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Znanstvenoraziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.

Glasbeni utrip tokrat v ospredje postavlja balet. Poročali bomo o premieri Alice v čudežni deželi v režiji in koreografiji Howarda Quintera Lopeza, ki smo jo obiskali v SNG Operi in baletu Ljubljana. Sledilo bo še nekaj dogodkov, predvsem iz Cankarjevega doma: dotaknili se bomo petega koncerta Zlatega abonmaja s Simfoničnim orkestrom iz Vancouvra ter tretjega koncerta cikla Sodobne orkestrske skladbe, na katerem je zazvenelo delo Alexa Hrena. Nadaljevali bomo s koncertom Kromatike – sedmim po vrsti –, kjer se bomo posvetili domači virtuozinji, violončelistki Sari Čano. Družinski abonma Slovenske filharmonije je te dni predstavil še zadnji koncert sezone, ob koncu oddaje pa še kanček opere: bili smo tudi na predstavi Lohengrina Richarda Wagnerja v Benetkah.

V tokratni oddaji govorimo o koncertu iz cikla Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije, koncertu iz cikla Harmonia concertans – Stara glasba na novem trgu in festivalu Mladinski pevski festival Celje, ki se je prejšnji torek, 31. marca, pričel v Celju.

Kako pomembno je za Združene države, da se večina svetovne nafte prodaja in kupuje v ameriških dolarjih, in ali je status dolarja kot svetovne rezervne valute v vse bolj multipolarnem svetu ogrožen?Iran se je na nedavne napade ameriške in izraelske vojske med drugim odzval tudi z zaprtjem strateško izjemno pomembe Hormuške ožine, skozi katero je še do pred kratkim potovalo več kot 20 milijonov sodov nafte dnevno oziroma kar petina svetovne naftne porabe. Vendar je Teheran kmalu začel razmišljati, da bi prehod skozi ožino selektivno dovoljeval nesovražnim ladjam, ki bi tranzitne takse in trgovanje z energenti poravnavale v kitajskih juanih, ne pa v ameriških dolarjih, v katerih sicer poteka velika večina svetovne trgovine z nafto. Ta strateška poteza Teherana pa ne deluje zgolj kot varnostni ukrep za zaščito lastnih prihodkov pred zahodnimi sankcijami, temveč pomeni tudi napad na geopolitični status dolarja. S prisilnim uvajanjem juana v samo osrčje svetovne energetske poti bi lahko namreč Iran poskusil spodkopati prevlado tako imenovanega petrodolarja, ki je nedvomno eden od temeljev ameriškega globalnega finančnega vpliva. Kaj torej sploh so petrodolarji, zakaj je za Združene države Amerike tako pomembno, da se nafta že pol stoletja kupuje in prodaja v njihovi valuti, kdaj se je ta sistem vzpostavil in kako bi se svet spremenil, če nastopi njegov konec, ki se zdi ob vedno šibkejšem in vse manj verodostojnem ravnanju Zahoda iz leta v leto in iz konflikta v konflikt bolj mogoč? To so nekatera od vprašanj, ki se jih bomo dotaknili v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo bančnika in ekonomista, dolgoletnega direktorja Slovenske investicijske banke Sibila Svilana, zgodovinarja in novinarja Dnevnika Gala Krizmaniča ter dr. Josipa Lučeva z zagrebške Fakultete za politične vede. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: iranska naftna rafinerija Bandar Abbas, ki se nahaja prav v bližini Horuške ožine, Wikipedija Vabljeni tudi k poslušanju Intelekte o začetkih vzpostavitve dolarja kot rezervne valute: Brettonwoodski sistem ali kako se je svet začel vrteti okrog ameriškega dolarja.

Odmeva poročilo Slovenske varnostno-obveščevalne agencije o neposrednem vmešavanju v volitve iz tujine. Predsednik SDS Janez Janša je potrdil srečanje s predstavnikom izraelskega zasebnega obveščevalnega podjetja Black Cube. Tudi o vmešavanju v volitve bo z evropskimi sogovorniki razpravljal premier Robert Golob. V oddaji tudi: - Voditelji članic Evropske unije v Bruslju o ublažitvi novih podražitev energentov - Pentagon naj bi za vojno v Iranu zaprosil za dodatnih 200 milijard dolarjev - 25 let zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji - kljub neuresničenim željam velik korak naprej

Zdravo! Tokrat gostimo Aljaža Pengova Bitenca, novinarja, podkasterja, politiloga, trekija in velikega hupi fruda, ki vedno ve, kje ima brisačo. Pot nas vodi iz Bolivije, kjer se spomnimo na kače in Che Guevaro do modre lune in Smrkcev, potem pa se končno vržemo v politično sceno in jo prevedemo v štoparščino. Izvedeli boste, da je slovenski volilec pravzaprav Artur Dent, ko odpre hladilnik, pogleda kateri dve stvari imata najmanj brade in ju razglasi za zajtrk. Razpravljali smo tudi o zakaj desnica vedno ponudi enostavno rešitev za kompleksen problem, levica pa se pri tem spotakne ob lastna načela. Iskali in našli smo tudi najbolj štoparsko prispodobo za slovensko politično sceno. “Oh ne, nikar že spet”.