Podcasts about slovenske

Ameriška vojska je skladno z napovedjo predsednika Donalda Trumpa izvedla niz napadov na Iran, ki mu očita odgovornost za sestrelitev bojnega helikopterja blizu Hormuške ožine. Islamska republika ni ostala križem rok in je odgovorila z obstreljevanjem ameriških oporišč v regiji. Druge teme: - Na vrhu nordijsko-baltske osmerice v Talinu za odprtje vseh pogajalskih sklopov pristopnih pogajanj Ukrajine z Evropsko unijo že v tem in prihodnjem mesecu - Naša država med nepripravljenimi na petkovo uvedbo novih evropskih pravil za upravljanje migracij in mednarodne zaščite - Slovenske nogometašice po sinočnjem porazu proti Nemkam v dodatne kvalifikacije za svetovno prvenstvo

11. aprila, je potekalo slovesno praznovanje ob 20-letnici novomeške škofije. Slovesno somaševanje škofov in duhovnikov je ob navzočnosti apostolskega nuncija v Sloveniji, msgr. Luigija Biance, vodil predsednik Slovenske škofovske konference in msgr. dr. Andrej Saje v novomeški stolni cerkvi sv. Nikolaja. Novomeška škofija ob 20-letnici svojega obstoja ne praznuje le pomembnega jubileja, temveč tudi priložnost za razmislek o svoji poti, poslanstvu in prihodnosti. V dveh desetletjih je postala pomemben del verskega, kulturnega in družbenega življenja. Jubilej odpira vprašanje, kako lahko škofija tudi danes ostane blizu ljudem, posebej mladim, družinam, starejšim in vsem, ki iščejo smisel, skupnost in upanje. Naš gost je bil novomeški škof dr. Andrej Saje.

Gostje oddaje Pogovor o so bili izr. prof. dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek in dr. Matej Gregorič iz NIJZ, s katerimi smo pokomentirali Slovenske prehranske smernice 2025, ki jih je 25 maja letos objavila nekdanja vlada Roberta Goloba tik pred svojim odhodom.

Jutri se začne nogometno svetovno prvenstvo, ki ga bodo gostile Združene države, Mehika in Kanada. Prvenstvo z uvodno tekmo v mehiški prestolnici odpirata domača reprezentanca in Južna Afrika. Slovenske nogometašice pa so včeraj s tekmo proti Nemčiji v domačih Stožicah končale kvalifikacije za prihodnje svetovno prvenstvo.

Na spletni strani italijanskega senata je odslej dostopna tudi slovenska različica italijanske ustave. Pobudo za to so dali v Svetu slovenskih organizacij (SSO), eni od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji. Kot še navajajo, gre za pomemben korak pri uresničevanju jezikovne enakopravnosti in priznavanju vloge slovenske narodne skupnosti v državi. Mineva namreč 80 let od ustanovitve Republike Italije. Prevod je pripravil centralni urad za slovenski jezik pri deželi Furlanija - Julijska krajina. SSO še navaja, da objava slovenske različice italijanske ustave na spletni strani senata predstavlja pomembno simbolno in praktično dejanje, to potrjuje spoštovanje jezikovne raznolikosti, krepi vidnost slovenske narodne skupnosti v Italiji ter omogoča širšo dostopnost ustavnih načel in vrednot v slovenskem jeziku. V SSO še ocenjujejo, da gre za znak pozornosti do slovenske narodne skupnosti in prispevek h krepitvi demokratičnih vrednot, dialoga in medsebojnega spoštovanja

3. junija je minilo sto let odkar se je v Ljubljani rodil skladatelj in pedagog Janez Matičič, eden izmed najvidnejših slovenskih skladateljev našega časa. Študiral je v Ljubljani, igral violino, potem tudi klavir. Živel je med Parizom in Ljubljano, izpopolnjeval se je pri Nadii Boulanger, skoraj tri desetletja je sodeloval z raziskovalno skupino za konkretno glasbo. Janez Matičič je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 2007 je prejel Prešernovo nagrado za življenjski opus. Šest let prej ga je Vida Curk povabila v studio oddaje Naši umetniki pred mikrofonom. Urednica Tadeja Krečič Scholten

Ženska nogometna reprezentanca je včeraj gostovala na Dunaju, z domačo reprezentanco se je pomerila v 5. krogu kvalifikacij za svetovno prvenstvo. Reprezentanci Avstrije in Slovenije lovita tretje mesto v skupini, ki pomeni obstanek v ligi A. Slovenske odbojkarice pa so včeraj v Baru začele prvi turnir v evropski ligi, nasprotnik je bila domača izbrana vrsta.

Papež Leon začel apostolsko pot v Španiji. Države namesto v orožje-, pozval k vlaganju v prihodnost.Škof saje pod Macesnovo gorico: sprava je duhovno dejanje, za katero si bomo morali prizadevati vsi.Janša v Črni gori za pospešitev procesov širitve Evropske unije.Javne finance bo treba spraviti v okvire fiskalnih pravil, je ob začetku mandata napovedal minister Andrej Šircelj.Preboj med Kijevom in Budimpešto odpira vrata Ukrajini v Evropsko unijo.S preventivno akcija Mikromobilnost poostren nadzor nad vozniki e-skirojev in mopedov. Pristojni opozarjajo na odgovorno upravljanje s tovrstnimi vozili.Svetovno znani razlagalec teologije telesa Christopher West sinoči v Ljubljani nagovoril nabito polno dvorano Zavoda sv. Stanislava.Šport: Slovenske odbojkarice Evropsko ligo odprle s suvereno zmago nad Črno goro.Vreme: Danes in jutri popoldne bodo nastajale posamezne kratkotrajne plohe. Toplo bo, z najvišjimi dnevnimi temperaturami med 24 in 29 °C

V oddaji predstavljamo nekaj utrinkov iz predstavitve nove ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzane Lep Šimenko, beležimo dogajanje na fotografski razstavi ob 75. letnici Slovenske izseljenske matice v Ljubljani, ustavljamo se na Likovni koloniji za slovenske izseljenske umetnike na Mostu na Soči, predstavljamo letošnji dogodek ob zaključku slovenske dopolnilne šole v Švici - Slovenski otroci vabijo, ki je bil tokrat nadvse športno obarvan in pozornost namenjamo izseljevanju slovenskih rojakov iz Benečije v svet.

Izraelski zgodovinar Ilan Pappe živi v Veliki Britaniji. Slovenske bralke in bralci lahko beremo kar tri njegove prevedene knjige. Pri založbi Ciceron sta izšli knjigi Deset mitov o Izraelu : dekonstrukcija sionistične naracije in Etnično čiščenje Palestine, 1948, pri Mladinski knjigi pa Zgodovina moderne Palestine (v prevodu Irene Trenc Frelih). Avtor spremlja zgodovino palestinskega naroda od 19. stoletja do sodobnosti, precej pozornosti pa nameni vplivu političnega sionizma na usodo in položaj palestinskega naroda. O političnem sionizmu med drugim razmišlja tudi dr. Primož Šterbenc v svoji spremni besedi, pa tudi v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Na začetku in koncu pogovora pa lahko slišite odlomka iz skladbe Makan (Kraj) palestinske pevke Kamilye Jubran. Nikar ne zamudite.

sklepna koncerta ciklov Slovenske filhamonije in Cankarjvega doma postavljamo v središče. Bili smo tudi na sklepnem koncertu Celjskega godalnega orkestra in na 5. mednarodnem tekmovanju Tartini v Piranu. 

Suzana Lep Šimenko je kot bila potrjena kot kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sedem od enajstih navzočih članov pristojne komisije državnega zbora je njeno predstavitev označilo za ustrezno, nihče ni glasoval proti. In katere bodo njene prednostne naloge? Zavzela se bo za krepitev gospodarskega sodelovanja s Slovenci zunaj meja. Večji poudarek namerava dati tudi mladim. Kot prioriteto je pred komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu izpostavila tudi ohranjanje slovenstva. Suzana Lep Šimenko je bila kot poslanka Slovenske demokratske stranke v ptujskem volilnem okraju v državni zbor prvič izvoljena leta 2014. S problematiko Slovencev zunaj meja se je dobro seznanila v prejšnjem sklicu parlamenta, ko je bila predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Veliki jezikovni modeli umetne inteligence postajajo pomembni gradniki infrastrukture sodobne družbe. Ker je večina naprednih sistemov nastala predvsem za angleški jezik in velike svetovne trge, se zastavljajo vprašanja, kako bodo ti sistemi delovali v slovenščini in v kolikšni meri bomo v Sloveniji v prihodnosti uporabniki tujih sistemov, v kolikšni pa ustvarjalci lastne jezikovne tehnologije. V okviru nacionalnega projekta Povejmo je nastal GAMS, to je kratica za generativni model za slovenščino. Naš gost Tomaž Savodnik pa je avtor Zlatoroga, enega prvih večjih slovenskih jezikovnih modelov, in Lame, oziroma klepetalnega robota TinySLlama (Foto: Pixabay).

Škof Saje na zasedanju italijanske škofovske konference v Vatikanu o izzivih slovenske cerkve.Mandatar Janez Janša je v državni zbor uradno vložil listo 15 kandidatov za ministre 16. slovenske vlade.Inflacija maja z dodatnim pospeškom.V Rimu sprejeli Deklaracijo za zaščito pravic državljanov.Zbranih več kot 13 tisoč podpisov po pobudo za referendum o ljubljanski parkirni politiki.Začel se je osrednji del splošne in poklicne mature.Melonijeva zaradi ebole poziva Evropsko unijo k okrepljenemu mejnemu nadzoru.Slovenske kopalne vode brez slabih ocen. Kopajte se varno in odgovorno.Šport: Vaterpolisti Kopra v polfinalu pokala presenetili Triglav.Vreme: Popoldne in jutri bo pretežno jasno.

Morje, jezera, reke, številna neurejena kopališča ali domači bazen za hišo – nikjer ne smemo pozabiti na osnovne varnostne ukrepe, ko se predajamo poletnim vodnim užitkom. S pravilnim znanjem in prisebnostjo pa lahko ustrezno ukrepamo tudi takrat, ko se nekdo začne utapljati. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o varnem kopanju. Gost: Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze, v okviru katere deluje tudi Podvodna reševalna služba.

Lara Maria Vouk je koroška slovenska filmska in gledališka igralka, ki nastopa tako v Sloveniji kot na avstrijskem Koroškem, producentka, scenatristka in pedagoginja. Gledali smo jo lahko v serijah Takšno je življenje in V dvoje. Za igro v seriji Poklicani Televizije Slovenija je dobila priznanje najsvetlejša zvezda oriona, ki je njeno prvo priznanje zunaj Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Nastopala je v več slovenskih celovečernih filmih, med drugim v filmu Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, režiserke Ester Ivakič, in v filmu Žige Virca Zemljo krast. Letos na filmska platna prihajata še dva filma, v katerih igra. Kljub temu, da so ji filmske vloge bliže kot gledališke, Lara Maria Vouk sodeluje z več gledališči v Sloveniji in s celovškim Teatrom Rampa. Igrala je v več predstavah tega razvijajočega se profesionalnega gledališča koroških Slovencev. Med drugim smo jo gledali v predstavi Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, komediji, kjer je enakost pripeljana do absurda diktature, in v predstavi Prihodi - odhodi, ki pripoveduje o pregonu. Že tretje leto nastopa s svojo monokomedijo Pokržnikov Luka, izbranimi teksti Janka Messnerja v narečju. V tej predstavi zaigra na harmoniko, kar ni presenečenje, saj je tudi glasba zelo pomembna v njenem izrazu. Navdušuje jo tudi sodelovanje z dijakinjami Slovenske gimnazije v projektu, ki bo predstavljen konec meseca. Kako pa je s filmskimi vlogami v Avstriji?   Foto: Voranc Vogel  

Rojaki s Švedske so ob binkoštnem prazniku po tradiciji poromali v Vadsteno, k sveti Brigiti Švedski, sozavetnici Evrope. Kot nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski, je romanje obsegalo: mašo, procesijo, blagoslov nove table pri slovenski lipi, slovesne litanije in obhajanje večera slovenskih krščanskih izročil. Praznovali so 35-letnico slovenske samostojnosti in prav toliko Slovenske zveze na Švedskem ter tudi župnikov 70-i življenjski jubilej. Romanje v Vadsteno je vodil Koordinator dušnega pastirstva Slovencev po svetu Dori Pečovnik. Tam je bila tudi zastopnica slovenske države, pooblaščena ministrica Milena Stefanović Kajzer. V kulturnem programu romanja v Vadsteno so nastopili profesorji iz glasbene šole Brežice, za zabavo pa je poskrbela skupina Džuboks iz Kostanjevice na Krki.

Na področju zaposlovanja invalidov letos zaznamujemo dve pomembni obletnici - 50 let od začetkov sistemskega urejanja tega področja ter 20 let izvajanja kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, ki velja za primer dobre prakse v evropskem prostoru. V Sloveniji deluje 152 invalidskih podjetij in 68 zaposlitvenih centrov, v katerih zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo, kako se spoprijemajo s konkurenco, saj so invalidska podjetja umeščena na običajen trg, kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako deluje sistem kvot in kakšni so rezultati letošnje analize učinkovitosti in upravičenosti subvencioniranja invalidskih podjetij? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Špela Jakša, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Tea Černigoj Pušnjak, poslovodja v invalidskem podjetju Dom dva topola, Društvo distrofikov Slovenije; mag. Vojka Martinčič, predsednica Zavoda invalidskih podjetij Slovenije in direktorica invalidskega podjetja Slovenske železnice - Železniško invalidsko podjetje; Zarja Ševala Ćehić, predsednica Zavoda zaposlitvenih centrov Slovenije in direktorica Zaposlitvenega centra. Avtorica oddaje Petra Medved.

V mesecu maju smo. Ob vaških znamenjih ali križih, v podružnicah in župnijskih cerkvah se zbiramo k šmarnicam, tej lepi slovenski majski pobožnosti. To nedeljo, 31. maja 2026, bodo pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem tradicionalne Slovenske šmarnice. Katoliška akcija in Dušnopastirski urad celovške škofije jih pripravljata že več kot četrt stoletja. Praznovanje se začenja s sveto mašo, nadaljuje z duhovnim koncertom in zaključi s šmarnicami. Letos bo romarsko mašo daroval dekan Janko Krištof. Sodeloval bo APZ svete Cecilije iz Ljubljane, ki ga vodi Miha Zupanc Kovač, na orgle bo igrala Ana Kresal. Zbor bo sodeloval tudi na koncertu duhovnih pesmi, kjer se mu bo pridružila Skupina Akzent iz Ledinc, ki jo vodi Anica Lesjak-Ressmann, Šmarnično pobožnost bo vodil dekan Jurij Buch. To nedeljo se bodo torej pri Mariji v najstarejši romarski cerkvi našega naroda v molitvi in pesmi združili s sončne in senčne strani Karavank.

V oddaji Moja zgodba smo objavili odlomke predavanja dr. Jožeta Dežmana z naslovom Spomin na žrtve komunizma je temelj Republike Slovenije, ki je bil v okviru Matičinega cikla predavanj z naslovom Pozabljena zgodovina v soboto, 16. maja 2026, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani!

Aleksander - Aleks Rebula se je v iskanju službe pred 11 leti s Krasa z nekdanjo partnerko in sinom preselil v Melbourne. Tam je ostal in se predkratkim na Filipinih poročil s sedanjo ženo. Izhaja iz družinske tradicije zborovskega petja, zato je filipinski zbor Caceres Chorale nagovoril, da se je naučil in zapel tri slovenske pesmi: Pri farni cerkvici, Čej so tiste stezice in Dajte mi zlatih strun. Presenečenje je uspelo. Programer v pogovoru razlaga tudi, zakaj je tako “zagrizen” promotor slovenske kulture, zakaj obžaluje, da je zapustil Kras - in zakaj vseeno ostaja v Avstraliji. Slovence v Melbournu poziva, naj mu predlagajo dobro pekarno, saj najbolj pogreša naš slovenski kruh. Poznate kakšnega sogovornika ali sogovornico za oddajo Globalna vas? Pišite na ursula.zaletelj@rtvslo.si. POSNETKI ZBORA Caceres Chorale: https://www.youtube.com/watch?v=2SCnPfHxdZg https://www.youtube.com/watch?v=DyU0I6sX_BE&t=314s 

Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo spremenila praktično vse in to velja še zlasti za področje vojaške tehnologije in sistemov. Tekma med velesilami se je v zadnjih letih izrazito pospešila in načrtovanje napadov kot tudi strateške odločitve se vse bolj naslanjajo na umetno inteligenco. Spor med ameriškim podjetjem Anthropic in Pentagonom o mejah uporabe trenutno najzmogljivejšega modela generativne umetne inteligence Claude je jasno pokazal, kako zelo so se spremenile prioritete in načrti. Ker je podjetje želelo zagotovila, da se njihov model Claude, ki velja za najzmogljivejšega na trgu, ne bo uporabljal za nadzorovanje Američanov ter za razvoj avtonomnega orožja, je dobil prepoved sodelovanja z ameriško vlado in z vsemi podjetji, ki z njo sodelujejo. Vsekakor gre za pomenljiv precedens, ki med drugim kaže, da polno avtonomna orožja niso več potencialna nevarnost oziroma stranpot, ampak vse bolj primarna vizija vojn prihodnosti. Kaj vse se s hitrim pohodom umetne inteligence na vojaško področje vojskovanja spreminja, so pomagali osvetliti: - obramboslovec prof. dr. Iztok Prezelj s fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; - strokovnjak za umetno inteligenco prof. dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; - načelnik sektorja za razvoj zmogljivosti Slovenske vojske polkovnik Jernej Peternel.

Se bo o vojaških napadih vse bolj samostojno odločala umetna inteligenca? In kako nove zmogljivosti te tehnologije spreminjajo tako vojskovanje kot zagotavljanje miru.V začetku letošnjega leta je spor med podjetjem Anthropic, enim izmed vodilnih ameriških podjetij na področju umetne inteligence, in ameriškim obrambnim oziroma zdaj vojnim ministrom Petom Hegsethom zelo nazorno osvetlil razsežnosti uporabe umetne inteligence za vojne namene ter smeri, v katere se danes usmerja njen razvoj in integracijo. Vztrajanje podjetja Anthropic pri varovalkah, da se njihov model umetne inteligence Claude, ki trenutno velja za najzmogljivejšega na trgu, ne sme uporabiti za nadzorovanje Američanov ter za razvoj avtonomnega orožja, se je namreč izkazalo za nepremostljivo oviro. V tolikšni meri celo, da je Pentagon Anthropic označil za tveganje za dobavne verige, kar je oznaka, ki je bila do zdaj rezervirana za tuja podjetja s tesnimi vezmi z ZDA sovražnimi državami. Še včeraj edini izbrani ponudnik velikih jezikovnih modelov za ameriško administracijo je tako čez noč dobil popolno prepoved sodelovanja z ameriško vlado in z vsemi podjetji, ki z njo sodelujejo. Vsekakor gre za presenetljiv precedens, iz katerega pa lahko jasno razberemo, da je pri razmišljanju o mejah uporabe umetne inteligence v vojni kot tudi pri nadzoru ljudi širše prišlo do pomembnega obrata. Med drugim je postalo očitno, da polno avtonomna orožja niso več potencialna nevarnost oziroma stranpot, ampak vse bolj primarna vizija vojn prihodnosti. Seveda intenzivnejša integracija umetne inteligence za potrebe ameriške vojske poteka že vrsto let. V okviru projekta Maven je na tem področju s Pentagonom sprva – od leta 2017 – sodelovalo podjetje Google, od 2020 pa je vodilni ponudnik tovrstnih storitev podjetje Palantir. Vmes se je zgodila revolucija generativne umetne inteligence, ki je izrazito poenostavila uporabo te tehnologije in odprla vrata za njeno široko integracijo v najrazličnejših smereh, tudi seveda za razne vojaške aplikacije. Ta pospešek se danes nazorno kaže marsikje po svetu, poleg ZDA izrazito tudi na Kitajskem, v Rusiji, Ukrajini, Izraelu in tako naprej. A s široko dostopnostjo zmogljivih modelov umetne inteligence se poleg vojaško tradicionalno močnih držav zdaj povsem nove možnosti za napredne oblike napadov odpirajo tudi manjšim igralcem z najrazličnejšimi ambicijami in nameni, kar utegne v pomembni meri premešati karte moči in razmerij v že tako vse manj stabilnem svetu. Kaj pomeni nova doba umetne inteligence skozi optiko vojaške tehnologije, načrtovanja napadov in zagotavljanja miru, bo v središču današnje Intelekte. Gostje v studiu so obramboslovec prof. dr. Iztok Prezelj s fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; strokovnjak za umetno inteligenco prof. dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter načelnik sektorja za razvoj zmogljivosti Slovenske vojske polkovnik Jernej Peternel.Foto: Pixabay/Vilkasss

Gosta sta bila Suzana Gliha Škufca in Jože Gornik z Zavoda Pelikan. Govorili smo o materinskih domovih pod okriljem Slovenske karitas, ki so v lanskem letu varno zavetje zagotovili 222 ženskam in otrokom. Potreba po tovrstni pomoči ne upada tudi v letošnjem letu.

Ameriški predsednik Donald Trump je končal državniški obisk na Kitajskem, med katerim sta gostitelj Ši Džinping in gost večkrat izrazila prepričanje, da je zgodovinski, da postavlja odnose med državama na novo raven ter da tlakuje pot v svetlo prihodnost. A po mnenju opazovalcev je bil obisk bolj namenjen ustalitvi odnosov, saj sta si voditelja prizanesla s kritikami in grožnjami in nista začela novega razdora. Drugi poudarki oddaje: - Evropska komisarka za širitev Kos na Kosovu pozvala h končanju politične krize in stabilizaciji institucij. - Organi stranke NSi potrdili koalicijsko pogodbo in podporo prvaku SDS Janezu Janši za mandatarja. - V Novem mestu bo osrednja slovesnost ob dnevu Slovenske vojske; čez dan predstavitve njenih zmogljivosti in poslanstva.

Serija Živali in prijatelji predstavlja osrednji del slikarskega opusa Bojana Mijatovića, v katerem umetnik raziskuje odnos med človekom, naravo in notranjim svetom. Razstava, ki se ji bomo podrobneje posvetili, je na ogled v ljubljanski Kresiji; na različnih lokacijah se danes v Ljubljani začenja šesti festival V-F-X, edini festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks pri nas. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije bo nocoj izvedel 6. koncert cikla Sozvočje svetov, ki ga bomo prenašali tudi na programu Ars.

V Galeriji Kulturnega doma v Gorici so pred nekaj trenutki odprli dokumentarno razstavo »Divja 70. leta na Koroškem – Die wilden 70er in Kärnten«. Uvodoma so govorili: podpredsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu Janko Malle, koroško-slovenski politik Mirko Messner in nekdanji senator iz Trsta Miloš Budin. Razstava osvetljuje burno in z dogodki nabito desetletje ter njegov vpliv na manjšinsko politiko in avstrijsko javnost, predstavljen z vidika slovenskih mladinskih akterjev in akterk. Hkrati odpira vprašanje, kaj od tedanjega dogajanja vpliva še danes, saj letos mineva 50 let od sprejetja zakona o narodnih skupnostih v Avstriji. Nocoj ob 20.30 pa Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta vabi v Peterlinovo dvorano na predavanje dr. Edvarda Kovača Trstenjakova vizija prihodnosti. Predavanje bo posvečeno 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti slovenskega filozofa, psihologa in teologa prof. dr. Antona Trstenjaka. V Tržaškem knjižnem središču bo jutri zvečer predstavitev večjezične pesniške zbirke »Danes je ta dan kasneje« mag. Lidije Golc, spregovorila bo tudi književnica Majda Artač, za zvočnovizualno kuliso pa bo poskrbel mojster Lado Jakša.

V oddaji gostimo lektorico slovenskega jezika v Banja Luki Barbaro Hanuš, ki je že vrsto let zelo dobro povezana tudi s slovensko skupnostjo na tem območju, saj je skoraj desetletje opravljala tudi delo učiteljice slovenskega dopolnilnega pouka v okviru društva Triglav. Predstavljamo tudi rojakinjo Saro Ikeljič, ki je novi dom našla v Ameriki, kjer deluje v zdravstvu na področju estetske kirurgije. Seznanjamo vas tudi z živahnim dogajanjem v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer so pred kratkim pripravili tradicionalni Festival diatonične harmonike, ustavljamo pa se tudi pri folklorni dejavnosti slovenskega društva Lipa v Münchnu.

Papež odgovoril na najnovejše kritike Trumpa.Prisega novih švicarskih gardistov.Škof Saje sprejel načelnika generalštaba Slovenske vojske generalmajorja Boštjana Močnika.Sveta maša za pokojnega Ivana Rebernika v ljubljanski stolnici.

Cleveland že več kot stoletje velja za "ameriško Ljubljano", njegovo duhovno in kulturno središče pa predstavlja župnija svetega Vida. Ustanovljena leta 1893, ostaja dom slovenske identitete, kjer se prepletata bogata zgodovina priseljencev in sodobni ameriški način življenja. V središču te skupnosti je župnik John C. Retar, sin Slovenca, veterana ameriške vojske iz druge svetovne vojne in Američanke Laure Fox. Retar je že sedmi župnik pri Svetem Vidu. Imenovan je bil leta 2021. Župnik Retar vodi župnijo z modrostjo duhovnika, ki pozna tako poslovni svet kot globino človeške stiske. Čeprav se slovenski jezik med mlajšimi generacijami izgublja, je slovenščina pri maši še vedno ohranja status "svetosti", ki ljudem daje občutek avtentičnosti, domačnosti in vezi s predniki. Alen Jelen je obiskal clevelandsko župnijo svetega Vida februarja letos in pred mikrofon povabil župnika Retarja.

Predvajali smo prispevke z mednarodne strokovne konference o slovenskih knjižnicah doma in po svetu Svetovnega slovenskega kongresa, in sicer o povezovanju slovenskih knjižnic doma in po svetu ter uporabi sodobnih tehnologij. Slovenske knjižnice v Argentini sta predstavila Polona Majdič in Urh Ferlež z Inštituta za slavistiko Univerze Karla in Franca v Gradcu [0:57-11:39], Slovensko narodno čitalnico Cleveland je predstavila Katarina Švab [12:03-25:30]; Osrednjo knjižnico Slovencev na Hrvaškem (Karlovec) pa Vedrana Kovač Vrana [25:56-42:23].

Pater Arturo Sosa, generalni predstojnik Družbe Jezusove, je 17. februarja letos imenoval patra Marjana Kokalja za novega provinciala Slovenske province Družbe Jezusove. Funkcijo bo od sedanjega provinciala p. Mirana Žvanuta prevzel na binkoštni ponedeljek 25. maja. Njegovo imenovanje odpira več pomembnih vprašanj: kaj danes pomeni voditi jezuitsko skupnost v Sloveniji, kakšni so izzivi redovnega in duhovnega življenja ter kako jezuiti vidijo svoje poslanstvo v Cerkvi in družbi. P. Marjan Kokalj je bil povezan s kulturo, jezikom, etnologijo in tudi s Škofjeloškim pasijonom. Pozneje ga je pot vodila v filozofski in teološki študij, v duhovništvo, v skupnostno življenje ter v različne odgovorne službe znotraj jezuitskega reda.

Poslušate lahko pogovor s pisateljem Ivanom Sivcem avtorjem knjige Legende slovenske glasbe. V njej je opisanih prvih 25 pionirjev oziroma legend slovenske narodno-zabavne glasbe, kot so Slavko Avsenik, Vilko Ovsenik, Franc Košir, Danica Filipič, Franc Koren, Edi Bukovac, Marjan Roblek, Pavel Kosec, Marija Ahačič Pollak ... Nekatere osebne zgodbe so življenjsko tako presunljive in pretresljive, da boste ob njih težko zadržali solze.

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi dela žensk v povojni Sloveniji in v njeni modernizaciji vse do konca 60. let. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razkriva pomen ter razumevanje dela žensk v hkratnosti kontinuitet in prelomov, v soobstoju tradicije in modernizacije, v razpetosti med ideološkimi obljubami in vsakdanjo resničnostjo. Zgodovinski pogled na delo žensk ponuja pomembna izhodišča za razmislek o pomenu dela, ekonomske neodvisnosti in položaju sodobnih žensk. V tokratni oddaji Sledi časa bo o zgodovini pravice žensk do dela ter o izzivih, s katerimi se spopadajo današnje ženske, spregovorila zgodovinarka dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Znanstvenoraziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.

Predsednica ZSPM (Zveza slovenske podeželske mladine), Ajda Podlesnik, je spregovorila o prednostih vključevanja v društva in zvezo ter o odločitvi mladih za prevzem kmetije in kakšne so stiske mladih kmetov . Zanimalo nas je, kaj meni o sobivanju več generacij na kmetiji ter kako je s kandidiranjem na razpisih za kmetijstvo, kakšna je povprečna starost slovenskega kmeta. Predstavila je tudi aktivnosti in načrte ZSPM.

Glasbeni utrip tokrat v ospredje postavlja balet. Poročali bomo o premieri Alice v čudežni deželi v režiji in koreografiji Howarda Quintera Lopeza, ki smo jo obiskali v SNG Operi in baletu Ljubljana. Sledilo bo še nekaj dogodkov, predvsem iz Cankarjevega doma: dotaknili se bomo petega koncerta Zlatega abonmaja s Simfoničnim orkestrom iz Vancouvra ter tretjega koncerta cikla Sodobne orkestrske skladbe, na katerem je zazvenelo delo Alexa Hrena. Nadaljevali bomo s koncertom Kromatike – sedmim po vrsti –, kjer se bomo posvetili domači virtuozinji, violončelistki Sari Čano. Družinski abonma Slovenske filharmonije je te dni predstavil še zadnji koncert sezone, ob koncu oddaje pa še kanček opere: bili smo tudi na predstavi Lohengrina Richarda Wagnerja v Benetkah.

Po posvetovanjih pri Pirc Musarjevi jasno, da Svoboda odhaja v opozicijo, kaj pa pravijo ostale stranke?Slovenske javne finance brez ukrepanja niso vzdržne, opozarja Fiskalni svet, saj primanjkljaj za tri milijarde evrov presega zaveze Bruslju.Jutri nova pocenitev pogonskih goriv.Papež Leon XIV. v teh dneh v Angoli, včeraj je molil rožni venec s trideset tisoč verniki.Trump za danes napovedal nov krog pogajanj z Iranom, ki po zasegu ene od svojih ladij še ni potrdil udeležbe.V Evropskem parlamentu danes o širitvi Evropske unije. Bo komisarka Marta Kos morala odgovarjati tudi na neprijetna vprašanja o sodelovanju z Udbo?Vreme: Jutri bo delno jasno s popoldanskimi plohami.Na bolgarskih volitvah zmaga levosredinske koalicije nekdanjega predsednika Radeva.Zunanje ministrstvo pred dopustovanjem v tujini svetuje ureditev zdravstvenega zavarovanja, potovalnih dokumentov in upoštevanje varnostnih priporočil.ŠPORT: Celjani novi slovenski nogometni prvaki.

V tokratni oddaji govorimo o koncertu iz cikla Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije, koncertu iz cikla Harmonia concertans – Stara glasba na novem trgu in festivalu Mladinski pevski festival Celje, ki se je prejšnji torek, 31. marca, pričel v Celju.

Kako pomembno je za Združene države, da se večina svetovne nafte prodaja in kupuje v ameriških dolarjih, in ali je status dolarja kot svetovne rezervne valute v vse bolj multipolarnem svetu ogrožen?Iran se je na nedavne napade ameriške in izraelske vojske med drugim odzval tudi z zaprtjem strateško izjemno pomembe Hormuške ožine, skozi katero je še do pred kratkim potovalo več kot 20 milijonov sodov nafte dnevno oziroma kar petina svetovne naftne porabe. Vendar je Teheran kmalu začel razmišljati, da bi prehod skozi ožino selektivno dovoljeval nesovražnim ladjam, ki bi tranzitne takse in trgovanje z energenti poravnavale v kitajskih juanih, ne pa v ameriških dolarjih, v katerih sicer poteka velika večina svetovne trgovine z nafto. Ta strateška poteza Teherana pa ne deluje zgolj kot varnostni ukrep za zaščito lastnih prihodkov pred zahodnimi sankcijami, temveč pomeni tudi napad na geopolitični status dolarja. S prisilnim uvajanjem juana v samo osrčje svetovne energetske poti bi lahko namreč Iran poskusil spodkopati prevlado tako imenovanega petrodolarja, ki je nedvomno eden od temeljev ameriškega globalnega finančnega vpliva. Kaj torej sploh so petrodolarji, zakaj je za Združene države Amerike tako pomembno, da se nafta že pol stoletja kupuje in prodaja v njihovi valuti, kdaj se je ta sistem vzpostavil in kako bi se svet spremenil, če nastopi njegov konec, ki se zdi ob vedno šibkejšem in vse manj verodostojnem ravnanju Zahoda iz leta v leto in iz konflikta v konflikt bolj mogoč? To so nekatera od vprašanj, ki se jih bomo dotaknili v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo bančnika in ekonomista, dolgoletnega direktorja Slovenske investicijske banke Sibila Svilana, zgodovinarja in novinarja Dnevnika Gala Krizmaniča ter dr. Josipa Lučeva z zagrebške Fakultete za politične vede. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: iranska naftna rafinerija Bandar Abbas, ki se nahaja prav v bližini Horuške ožine, Wikipedija Vabljeni tudi k poslušanju Intelekte o začetkih vzpostavitve dolarja kot rezervne valute: Brettonwoodski sistem ali kako se je svet začel vrteti okrog ameriškega dolarja.

Uničujoč veter se bo predvidoma nekoliko umiril ponoči, a bo še vedno močan. Pripadniki pristojnih služb se pri odpravljanju posledic osredotočajo na zagotavljanje osnovnih življenjskih razmer, pojasnjuje poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan, ki dodaja, da prekrivanje strehe ni delo interventnih služb. Druge teme: - Prvi povolilni sestanek peterice strank od sedmih, ki so se uvrstile v parlament, pričakovano ni prinesel odgovora o sestavljanju koalicije. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pozvala vse stranke, naj sestankujejo vsak dan, saj si zaradi razmer v svetu želi čimprejšnjega oblikovanja vlade. Ob seznanitvi s pripravljenostjo Slovenske vojske pa je pozdravila napredek in pozvala k dodatnim prizadevanjem. - Ob nadaljevanju iranskih raketnih napadov na Izrael ta napoveduje razširitev svojih napadov na Islamsko republiko. Medtem se vrstijo namigi o pripravah na pogovore med Washingtonom in Teheranom za končanje konflikta. - Potem ko so v Planici preložili prve polete žensk na letalnici bratov Gorišek, je veter odnesel poskusno serijo skakalcev. Ti so posamično tekmo začeli pred pol ure, njihove kolegice bodo trening predvidoma izpeljale med serijama.

Odmeva poročilo Slovenske varnostno-obveščevalne agencije o neposrednem vmešavanju v volitve iz tujine. Predsednik SDS Janez Janša je potrdil srečanje s predstavnikom izraelskega zasebnega obveščevalnega podjetja Black Cube. Tudi o vmešavanju v volitve bo z evropskimi sogovorniki razpravljal premier Robert Golob. V oddaji tudi: - Voditelji članic Evropske unije v Bruslju o ublažitvi novih podražitev energentov - Pentagon naj bi za vojno v Iranu zaprosil za dodatnih 200 milijard dolarjev - 25 let zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji - kljub neuresničenim željam velik korak naprej

Zdravo! Tokrat gostimo Aljaža Pengova Bitenca, novinarja, podkasterja, politiloga, trekija in velikega hupi fruda, ki vedno ve, kje ima brisačo. Pot nas vodi iz Bolivije, kjer se spomnimo na kače in Che Guevaro do modre lune in Smrkcev, potem pa se končno vržemo v politično sceno in jo prevedemo v štoparščino. Izvedeli boste, da je slovenski volilec pravzaprav Artur Dent, ko odpre hladilnik, pogleda kateri dve stvari imata najmanj brade in ju razglasi za zajtrk. Razpravljali smo tudi o zakaj desnica vedno ponudi enostavno rešitev za kompleksen problem, levica pa se pri tem spotakne ob lastna načela. Iskali in našli smo tudi najbolj štoparsko prispodobo za slovensko politično sceno. “Oh ne, nikar že spet”.

Poročamo o uspešnem odprtju letošnjega Zimskega festivala, na katerem je zazvenela dramska simfonija Romeo in Julija. Obiskali smo premiero opere Lakmé v Mariboru ter abonmajske koncerte ciklov Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Pretežno vokalni cikel Slovenske filharmonije in Srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma. Poročamo tudi o novostih v Tržaški operi in operi La Fenice v Benetkah, o kantati Noetove noči Tadeje Vulc, ki so jo uspešno izvedli ob slovenskem kulturnem prazniku ter o slavnostnem koncertu, ki so ga na Obali pripravili ob 80. letnici delovanja Gimnazije Koper.

Poročamo o uspešnem odprtju letošnjega Zimskega festivala, na katerem je zazvenela dramska simfonija Romeo in Julija. Obiskali smo premiero opere Lakmé v Mariboru ter abonmajske koncerte ciklov Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Pretežno vokalni cikel Slovenske filharmonije in Srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma. Poročamo tudi o novostih v Tržaški operi in operi La Fenice v Benetkah, o kantati Noetove noči Tadeje Vulc, ki so jo uspešno izvedli ob slovenskem kulturnem prazniku ter o slavnostnem koncertu, ki so ga na Obali pripravili ob 80. letnici delovanja Gimnazije Koper.

Po srebrni kolajni, ki jo je osvojila smučarska skakalka Nika Prevc, slovenski športni navdušenci pričakujejo, da se bo drevi - prav tako na svojih prvih olimpijskih igrah - z odličjem okitil še njen brat Domen. Njun nekdanji kolega Primož Roglič, ki je olimpijski prvak sicer postal v drugi športni disciplini, je na sinočnjem odprtju Slovenske hiše poudaril, da je med ključnimi sestavinami uspeha pristop. Druge teme: - Poslanci danes med drugim o spremembi financiranja občin, organiziranosti in delu v policiji ter popolni prepovedi pirotehnike - Na ponovljenih volitvah za predsednika Republike Srbske znova zmagal zaveznik Milorada Dodika Siniša Karan - Začenja se Festival gorniškega filma, ki bo v Ljubljani, Domžalah in Radovljici na ogled ponudil 34 del, od tega 9 domačih

Slovenske smučarske skakalke so naši državi že prvi dan zimske olimpijade priborile kolajno. Nika Prevc je bila sprva vidno razočarana, saj je za želenim naslovom olimpijske prvakinje na srednji napravi zaostala le za točko, a je ob prejemu srebrne kolajne priznala, da so se ji izpolnile sanje. Druge teme: - Ob današnjem slovenskem kulturnem prazniku številne prireditve po državi - V Republiki Srbski znova volijo naslednika Milorada Dodika - Zaradi novozapadlega snega v gorah visoka nevarnost plazov

Ta “sončni vitamin”, kot tudi lahko rečemo vitaminu D, krepi naš imunski sistem, podpira moč mišic, poskrbi za hormonsko ravnotežje in prispeva k zdravju kosti in zob. Analiza slovenskega Inštituta za nutricionistiko je razkrila, da je dejanska količina vitamina D pri skoraj četrtini analiziranih šumečih tabletah bistveno odstopala od deklarirane vrednosti. »V večini primerov je šlo za znatno nižje vsebnosti vitamina D  od označenih,« je povedala dr. prehrane Maša Hribar. Strokovnjakinja bo v oddaji odgovarjala na vprašanja o vitaminu D in prehranskih dopolnilih. Z vitaminom D naj bi – glede na smernice – v Sloveniji med oktobrom in aprilom dopolnjevali našo prehrano. Foto: UI Analiza šumečih tablet Inštituta za nutricionistiko TUKAJ Slovenske smernice TUKAJ  Podrobneje o vitaminu D TUKAJ

Zadnji dve leti se število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje. Kljub temu vprašanje migracij še vedno ostaja zelo aktualno. Pri upravljanju migracij se tako v Sloveniji kot tudi na ravni Evropske unije obetajo obsežne spremembe. Junija letos bo namreč v celoti začel veljati evropski pakt o migracijah in azilu, ki med drugim prinaša obvezno solidarnost med članicami Unije ter hitrejše in učinkovitejše azilne postopke. Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracija in azilu? Kakšne spremembe prinaša pakt? Kako je s tujci, ki pri nas ostajajo? Kako uspešno se vključujejo v našo družbo? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov; Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije; Miha Blažič, predstavnik Ambasade Rog.

Evropski kmetje, tudi slovenski, nasprotujejo enemu največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini, ki ga bodo v soboto podpisali predstavniki Evropske unije in četverice južnoameriških držav, članic Mercosurja. Na čem temelji njihov strah pred uvozom kmetijskih pridelkov iz teh držav na evropski trg? Bo ta sporazum res neposredno ogrozil slovensko kmetijstvo? Katere usmeritve za večjo samooskrbo s hrano ter krepitev in odpornost kmetijstva prinaša predlog Vizije za kmetijstvo in hrano 2040? O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Mateja Čalušić, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Emil Erjavec, agrarnim ekonomistom z Biotehniške fakultete; dr. Jože Podgoršek, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in dr. Tatjana Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije

Vlada na dopisni seji odloča o napotitvi predstavnikov Slovenske vojske na Grenlandijo, je potrdil premier Robert Golob. Na otok je nekaj svojih vojakov doslej poslalo več evropskih držav. Vodja danskega združenega arktičnega poveljstva v Nuuku Soren Andersen je medtem dejal, da za zdaj ne vidijo neposredne grožnje Danski, niti Grenlandiji. Druge teme: - Podpis trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem - Bela hiša razkrila imena ustanovnih članov tako imenovanega odbora za mir - Slovenski rokometaši za uvod v evropsko prvenstvo premagali Črnogorce