Podcasts about slovenske

V Piranski zaliv bo letos priplulo 50 potniških ladij, s katerih naj bi na kopno prišlo približno 15 tisoč turistov. Slovenske obmorske občine lahko od januarja za potniške ladje zaračunavajo dnevno pavšalno turistično takso. Koper se ladijskemu turizmu posveča že dve desetletji, o tem razmišljajo tudi v Izoli. Čeprav je skupek vseh obiskov potniških ladij pri nas malenkosten v primerjavi z ekonomijo križarjenja v Sredozemlju, prihodi takih ladij v slovensko morje zanimajo tako občane kot turistične delavce in nenazadnje tiste, ki jih skrbi okoljski vidik te vrste turizma. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mia Botter Marasović, urad za gospodarski razvoj na Občini Piran; dr. Anton Gosar, Fakulteta za turizem Turistica; Jadran Klinec, direktor Uprave Republike Slovenije za pomorstvo; Robert Turk, svetnik občine Izola in dolgoletni vodja enote zavoda za varstvo narave. Avtorica oddaje Tjaša Škamperle.

Papež izrazil svojo bolečino zaradi vnovičnih napadov na Bližnjem vzhodu.V Gorici drevi umestitev novega goriškega nadškofa Giampaola Dianina; ob imenovanju pisal tudi slovenskim vernikom.Včerajšnje neurje največ težav povzročalo na Dolenjskem; v Bohinju izbruhnil požar.Ljubljančani na referendumu odločajo o parkirnem odloku.Vreme: Še naprej bo jasno, nove nevihte možne v torek.Minister Kajzer: Naša varnost se ne deli na leve ali desne. Varnost je skupna vrednota vseh državljanov.Na ljubljanski dermatovenerološki kliniki kožne rake zdravijo z novo metodo.Šport: Slovenske odbojkarice na evropski ligi zasedle končno drugo mesto.

Kolesarji na dirki po Franciji so danes vozili peto etapo. Slovenske odbojkarice pa v prvi finalni tekmi evropske lige gostujejo na Švedskem.

Slovenske delnice so letos pridobile v povprečju 20 odstotkov., Je glavnina rasti že za nami? Trg se pri vrednotenju okoli 14-kratnika dobičkov giblje nad primerljivimi obrobnimi trgi, a še vedno s popustom do razvijajočih se in razvitih. Adut ostajajo dividende — pri donosnosti okoli štirih odstotkov in zavezah družb, da do leta 2030 izplačujejo do polovice dobička, je slovenska borza ena redkih, kjer vlagatelj zasluži tudi takrat, ko tečaji mirujejo. Delnic Vzajemne še vedno ni prevzelo kar 90 odstotkov upravičencev. Do začetka julija je bilo odprtih le 12.515 individualnih naložbenih računov (INR), lansirana sta bila ETF, vezan na indeks SBITOP TR in v začetku leta mešani sklad Generali Slovenija. Sogovornika odgovorita na vprašanje, ki si ga po takšni rasti zastavlja vsak: kdaj je pravi čas za prodajo. Pred mikrofonom: Geza Norčić iz General Investments in Domen Kregar iz Ilirike ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ PRENOVLJENA DELAVNICA: Investiranje za začetnike Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ___________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Kolesarska karavana je danes na tretji etapi dirke po Franciji vozila v Pirenejih. Slovenske košarkarje v večeru v Stožicah čaka zadnja tekma prvega dela kvalifikacij za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Katarju.

Slovenske košarkarje čaka uvodna tekma kvalifikacij za SP. Za začetek se bodo v Talinu pomerili z Estonijo. Na teniškem turnirju za grand slam v Wimbledonu pa gre h koncu prva polovica turnirja.

Evropskega poslanca Branka Grimsa bo, kot kaže, doletela izključitev iz politične skupine Evropske ljudske stranke.Pred referendumom o parkirnem odloku: Civilna iniciativa Ljubljana z rumenimi kartoni opozarja na napake pri vodenju glavnega mesta.Škofje Bratovščine Pija X. po posvečenju izobčeni iz Cerkve.V senci ruševin in žalovanja: Cerkev pomaga prizadetim v VenezueliZDA in Iran poročata o napredku v pogajanjih.Umrl je prvi minister za okolje in prostor v samostojni Sloveniji Miha Jazbinšek.Vreme: Danes in jutri bo povečini sončno z občasno zmerno oblačnostjo.Pred dnevi se je začela žetev pšenice, odkupne cene tudi letos pod stroški proizvodnje. Pravosodni minister Zupančič jutri na spoznavni sestanek na tožilstvo.Šport: Slovenske odbojkarice prek Slovaške do finala evropske lige s Švedsko.

Oddajo Gymnasium smo namenili tekmovalnemu športnemu plezanju. Slovensko plezanje je že vrsto let sopomenka za vrhunske rezultate. Medtem ko nas reprezentanti v športnem plezanju redno razveseljujejo z medaljami in uvrstitvami med najboljše na svetu, vse hitreje napreduje tudi hitrostno plezanje, kjer slovenski tekmovalke in tekmovalci postavljajo nove mejnike in dokazujejo, da ima tudi ta disciplina pri nas svetlo prihodnost. V studiu so bili člani Slovenske reprezentance v športnem plezanju Eva Škrlec, Lina Funa in Lovro Tomazin in člani Slovenske reprezentance v hitrostnem plezanju Nik Sevnik, Anej Koštomaj, Stella Novak in Zoja Leskovar. V oddaji smo pogledali na izjemno uspešno sezono, govorili o novih državnih rekordih, o tem, kako nadaljujejo tradicijo odličnih slovenskih dosežkov na mednarodnih tekmovanjih, primerjali smo tudi različne zvrsti plezanja – od hitrosti do težavnosti in balvanov.

Svetovno nogometno prvenstvo se je že prevesilo v izločilne boje. Po uvodnih presenečenjih je že nastala nova epizoda podkasta Žoga je okrogla. Slovenske odbojkarice se proti Slovaški poskušajo prebiti v finale evropske lige.

Nesklepčna seja in ovadba zoper Bratuškovo dodatno zaostrujeta politične odnose.Marko Lotrič: Komisija za nadzor javnih financ ne more v nobenem primeru preiskovati zasebnih računov.O bolniškem staležu prek portala SPOT obveščen tudi delodajalec.Polletno predsedovanje Svetu Evropske unije prevzema Irska.EU odpravila carine na industrijsko blago iz ZDASpletni nakupi iz tretjih držav od danes dražjiEvropski poslanec Tonin do pomembnega dosežka pri obrambnem omnibusu.Vreme: Zvečer se bodo plohe in nevihte razširile nad večji del Slovenije. Vročina bo popustila.Je Bratovščina Pija X. zaradi posvetitve štirih škofov povzročila razkol?Program Veš, kaj piješ: Brezalkoholne pijače imajo lahko po opozorilu strokovnjakov sledi alkohola.Šport: Slovenske odbojkarice na domači povratni tekmi proti Slovakinjam za finale Evropske lige.

V Trstu so včeraj predstavili amandma k predlogu novega zakona o italijanski volilni reformi, ki bi lahko zagotovil izvolitev predstavnika slovenske narodne skupnosti v spodnji dom parlamenta v Rimu. Amandma sta v odboru za ustavna vprašanja, ki obravnava predlog novega zakona, na pobudo slovenske senatorke Tatjana Rojc pred dnevi vložila poslanca Demokratske stranke Debora Serracchiani in Gianni Cuperlo. Italijanska ustava »ne dopušča uvedbe 'rezerviranega sedeža' za predstavnike slovenske manjšine« in zato so s pomočjo strokovnjakov oblikovali določbo, ki bi lahko spodbudila politične sile, da predstavnikom slovenske manjšine zagotovijo kandidature na izvoljivih mestih. Večdelni sistem so oblikovali po sistemu, ki je predviden za ladinsko skupnost v Trentinskem-Zgornjem Poadižju, omogočil pa bi zaščito slovenske manjšine, ne da bi se spremenilo število sedežev, ki pripadajo Furlaniji - Julijski krajini. Tatjana Rojc je izrazila upanje, da bo nova slovenska vlada spodbudila vlado premierke Giorgie Meloni k predlagani spremembi volilnega sistema v korist slovenske narodne skupnosti.

Slovenska matica je izdala knjigo Jasne Blažič Skupinski portret z očetom, spomine na očeta publicista in disidenta v komunističnem režimu Viktorja Blažiča, ki so ga komunisti zaradi sodelovanja z Edvardom Kocbekom in Borisom Pahorjem sredi 70. let »obsodili« na stalinističnem procesu in zaprli. Predstavitev je bila 26. maja, vodila jo je takrat še tajnica urednica Slovenske matice Ifigenija Fridel Jarc, poleg avtorica Jasne Blažič pa je sodelovala tudi publicistka Alenka Puhar, ki je bila nekaj časa Blažičeva stanovska kolegica na časopisu Delo.

Tokratna oddaja Utrip Cerkve v Sloveniji je prinesla povzetke pridig treh škofov. Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je nagovoril zbrane pri maši za domovino pred dnevom državnosti, murskosoboški škof Janez Kozinc je besede namenil bolnikom, ki so se zbrali na Brezjah, celjski škof Maksimilijan Matjaž pa je pridigal pri slovesnosti diakonskega posvečenja v Šentjurju.

Vlada Republike Slovenije je ponovno ustanovila Muzej slovenske osamosvojitve. Kdaj bo zaživel zaenkrat še ni jasno, ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc pa obljublja čimprejšnji razpis za direktorja ali direktorico muzeja. V petek se začenja Festival Lent 2026.

Počitnice so pred vrati, otroci se veselijo brezskrbnih dni, za številne starše pa se že začenjajo skrbi ob pogledu proti novemu šolskemu letu. Nakup šolskih potrebščin predstavlja velik finančni zalogaj, ki ga mnoge družine težko zmorejo. Zato Slovenska karitas tudi letos začenja vseslovensko dobrodelno akcijo Otroci nas potrebujejo. Več o tem nam je povedala sodelavka Slovenske karitas Mojca Kepic.

Na Hrvaškem so lani zabeležili 1,7 milijona prihodov slovenskih turistov. Številni imajo na Jadranski obali lastne nepremičnine, drugi se iz leta v leto vračajo na iste parcele v kampih ali v apartmaje v hrvaških obalnih mestih. Da bi bile njihove počitnice čim bolje brezskrbne, slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem zadnjih nekaj let pred poletno sezono pripravi praktične nasvete pred potovanjem, ki jih je zbrala naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate posnetek spominske slovesnosti za pobitimi domobranci in civilisti, ki je v soboto 6. junija potekala v Kočevskem Rogu. Sv. mašo je ob somaševanju številnih duhovnikov daroval predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, v kulturnem programu pa je zbrane nagovoril nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Objavili smo pridigo škofa Sajeta in kulturni program, ki je potekal po sveti maši.

Po uvodnih tekmah 23. svetovnega prvenstva za nogometaše, ki so bile odigrane v Mehiki in Kanadi, se v noči na soboto po slovenskem času Mundial začenja še v ZDA. Tekmec gostiteljev je Paragvaj, drugi par sta Katar in Švica. Slovenske odbojkarice za uvod domačega turnirja lige narodov igrajo z Islandijo.

Ustavljamo se na osrednjem letnem dogodku Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF, ki je tokrat potekal v Ljubljani in združil znanstveni simpozij in gala sprejem, na katerem so podelili tudi nagrado ASEF Zgled. Pozornost namenjamo tudi projektu (Ne)izgubljena slovenska dediščina po svetu in dokumentarnemu filmu o slovenski skupnosti v ameriškem Fairfieldu avtorja dr. Dejana Valentinčiča, ki so ga prikazali v Ljubljani. Tik pred koncem šolskega leta pa se odpravljamo še v slovensko dopolnilno šolo v Srbijo in se z učiteljico Leno Vastl Vračević pogovarjamo o učenju slovenskega jezika med rojaki v Beogradu in okolici. Ob začetku svetovnega nogometnega prvenstva v Ameriki pa v poslušanje ponujamo tudi doživljanje tega dogodka med Slovenci v Kanadi in njihove zgodbe iz izseljenskega življenja.

Slovenske odbojkarice so po uvodnih dveh tekmah evropske lige pri dveh zmagah. Iz Črne gore so se preselile v Ljubljano. V koncu tedna jih čakata novi preizkušnji proti Islandiji in Latviji.

Ameriška vojska je skladno z napovedjo predsednika Donalda Trumpa izvedla niz napadov na Iran, ki mu očita odgovornost za sestrelitev bojnega helikopterja blizu Hormuške ožine. Islamska republika ni ostala križem rok in je odgovorila z obstreljevanjem ameriških oporišč v regiji. Druge teme: - Na vrhu nordijsko-baltske osmerice v Talinu za odprtje vseh pogajalskih sklopov pristopnih pogajanj Ukrajine z Evropsko unijo že v tem in prihodnjem mesecu - Naša država med nepripravljenimi na petkovo uvedbo novih evropskih pravil za upravljanje migracij in mednarodne zaščite - Slovenske nogometašice po sinočnjem porazu proti Nemkam v dodatne kvalifikacije za svetovno prvenstvo

11. aprila, je potekalo slovesno praznovanje ob 20-letnici novomeške škofije. Slovesno somaševanje škofov in duhovnikov je ob navzočnosti apostolskega nuncija v Sloveniji, msgr. Luigija Biance, vodil predsednik Slovenske škofovske konference in msgr. dr. Andrej Saje v novomeški stolni cerkvi sv. Nikolaja. Novomeška škofija ob 20-letnici svojega obstoja ne praznuje le pomembnega jubileja, temveč tudi priložnost za razmislek o svoji poti, poslanstvu in prihodnosti. V dveh desetletjih je postala pomemben del verskega, kulturnega in družbenega življenja. Jubilej odpira vprašanje, kako lahko škofija tudi danes ostane blizu ljudem, posebej mladim, družinam, starejšim in vsem, ki iščejo smisel, skupnost in upanje. Naš gost je bil novomeški škof dr. Andrej Saje.

Jutri se začne nogometno svetovno prvenstvo, ki ga bodo gostile Združene države, Mehika in Kanada. Prvenstvo z uvodno tekmo v mehiški prestolnici odpirata domača reprezentanca in Južna Afrika. Slovenske nogometašice pa so včeraj s tekmo proti Nemčiji v domačih Stožicah končale kvalifikacije za prihodnje svetovno prvenstvo.

Gostje oddaje Pogovor o so bili izr. prof. dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek in dr. Matej Gregorič iz NIJZ, s katerimi smo pokomentirali Slovenske prehranske smernice 2025, ki jih je 25 maja letos objavila nekdanja vlada Roberta Goloba tik pred svojim odhodom.

Na spletni strani italijanskega senata je odslej dostopna tudi slovenska različica italijanske ustave. Pobudo za to so dali v Svetu slovenskih organizacij (SSO), eni od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji. Kot še navajajo, gre za pomemben korak pri uresničevanju jezikovne enakopravnosti in priznavanju vloge slovenske narodne skupnosti v državi. Mineva namreč 80 let od ustanovitve Republike Italije. Prevod je pripravil centralni urad za slovenski jezik pri deželi Furlanija - Julijska krajina. SSO še navaja, da objava slovenske različice italijanske ustave na spletni strani senata predstavlja pomembno simbolno in praktično dejanje, to potrjuje spoštovanje jezikovne raznolikosti, krepi vidnost slovenske narodne skupnosti v Italiji ter omogoča širšo dostopnost ustavnih načel in vrednot v slovenskem jeziku. V SSO še ocenjujejo, da gre za znak pozornosti do slovenske narodne skupnosti in prispevek h krepitvi demokratičnih vrednot, dialoga in medsebojnega spoštovanja

Ženska nogometna reprezentanca je včeraj gostovala na Dunaju, z domačo reprezentanco se je pomerila v 5. krogu kvalifikacij za svetovno prvenstvo. Reprezentanci Avstrije in Slovenije lovita tretje mesto v skupini, ki pomeni obstanek v ligi A. Slovenske odbojkarice pa so včeraj v Baru začele prvi turnir v evropski ligi, nasprotnik je bila domača izbrana vrsta.

3. junija je minilo sto let odkar se je v Ljubljani rodil skladatelj in pedagog Janez Matičič, eden izmed najvidnejših slovenskih skladateljev našega časa. Študiral je v Ljubljani, igral violino, potem tudi klavir. Živel je med Parizom in Ljubljano, izpopolnjeval se je pri Nadii Boulanger, skoraj tri desetletja je sodeloval z raziskovalno skupino za konkretno glasbo. Janez Matičič je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 2007 je prejel Prešernovo nagrado za življenjski opus. Šest let prej ga je Vida Curk povabila v studio oddaje Naši umetniki pred mikrofonom. Urednica Tadeja Krečič Scholten

Papež Leon začel apostolsko pot v Španiji. Države namesto v orožje-, pozval k vlaganju v prihodnost.Škof saje pod Macesnovo gorico: sprava je duhovno dejanje, za katero si bomo morali prizadevati vsi.Janša v Črni gori za pospešitev procesov širitve Evropske unije.Javne finance bo treba spraviti v okvire fiskalnih pravil, je ob začetku mandata napovedal minister Andrej Šircelj.Preboj med Kijevom in Budimpešto odpira vrata Ukrajini v Evropsko unijo.S preventivno akcija Mikromobilnost poostren nadzor nad vozniki e-skirojev in mopedov. Pristojni opozarjajo na odgovorno upravljanje s tovrstnimi vozili.Svetovno znani razlagalec teologije telesa Christopher West sinoči v Ljubljani nagovoril nabito polno dvorano Zavoda sv. Stanislava.Šport: Slovenske odbojkarice Evropsko ligo odprle s suvereno zmago nad Črno goro.Vreme: Danes in jutri popoldne bodo nastajale posamezne kratkotrajne plohe. Toplo bo, z najvišjimi dnevnimi temperaturami med 24 in 29 °C

V oddaji predstavljamo nekaj utrinkov iz predstavitve nove ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzane Lep Šimenko, beležimo dogajanje na fotografski razstavi ob 75. letnici Slovenske izseljenske matice v Ljubljani, ustavljamo se na Likovni koloniji za slovenske izseljenske umetnike na Mostu na Soči, predstavljamo letošnji dogodek ob zaključku slovenske dopolnilne šole v Švici - Slovenski otroci vabijo, ki je bil tokrat nadvse športno obarvan in pozornost namenjamo izseljevanju slovenskih rojakov iz Benečije v svet.

Izraelski zgodovinar Ilan Pappe živi v Veliki Britaniji. Slovenske bralke in bralci lahko beremo kar tri njegove prevedene knjige. Pri založbi Ciceron sta izšli knjigi Deset mitov o Izraelu : dekonstrukcija sionistične naracije in Etnično čiščenje Palestine, 1948, pri Mladinski knjigi pa Zgodovina moderne Palestine (v prevodu Irene Trenc Frelih). Avtor spremlja zgodovino palestinskega naroda od 19. stoletja do sodobnosti, precej pozornosti pa nameni vplivu političnega sionizma na usodo in položaj palestinskega naroda. O političnem sionizmu med drugim razmišlja tudi dr. Primož Šterbenc v svoji spremni besedi, pa tudi v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Na začetku in koncu pogovora pa lahko slišite odlomka iz skladbe Makan (Kraj) palestinske pevke Kamilye Jubran. Nikar ne zamudite.

sklepna koncerta ciklov Slovenske filhamonije in Cankarjvega doma postavljamo v središče. Bili smo tudi na sklepnem koncertu Celjskega godalnega orkestra in na 5. mednarodnem tekmovanju Tartini v Piranu. 

Suzana Lep Šimenko je kot bila potrjena kot kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sedem od enajstih navzočih članov pristojne komisije državnega zbora je njeno predstavitev označilo za ustrezno, nihče ni glasoval proti. In katere bodo njene prednostne naloge? Zavzela se bo za krepitev gospodarskega sodelovanja s Slovenci zunaj meja. Večji poudarek namerava dati tudi mladim. Kot prioriteto je pred komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu izpostavila tudi ohranjanje slovenstva. Suzana Lep Šimenko je bila kot poslanka Slovenske demokratske stranke v ptujskem volilnem okraju v državni zbor prvič izvoljena leta 2014. S problematiko Slovencev zunaj meja se je dobro seznanila v prejšnjem sklicu parlamenta, ko je bila predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Veliki jezikovni modeli umetne inteligence postajajo pomembni gradniki infrastrukture sodobne družbe. Ker je večina naprednih sistemov nastala predvsem za angleški jezik in velike svetovne trge, se zastavljajo vprašanja, kako bodo ti sistemi delovali v slovenščini in v kolikšni meri bomo v Sloveniji v prihodnosti uporabniki tujih sistemov, v kolikšni pa ustvarjalci lastne jezikovne tehnologije. V okviru nacionalnega projekta Povejmo je nastal GAMS, to je kratica za generativni model za slovenščino. Naš gost Tomaž Savodnik pa je avtor Zlatoroga, enega prvih večjih slovenskih jezikovnih modelov, in Lame, oziroma klepetalnega robota TinySLlama (Foto: Pixabay).

Škof Saje na zasedanju italijanske škofovske konference v Vatikanu o izzivih slovenske cerkve.Mandatar Janez Janša je v državni zbor uradno vložil listo 15 kandidatov za ministre 16. slovenske vlade.Inflacija maja z dodatnim pospeškom.V Rimu sprejeli Deklaracijo za zaščito pravic državljanov.Zbranih več kot 13 tisoč podpisov po pobudo za referendum o ljubljanski parkirni politiki.Začel se je osrednji del splošne in poklicne mature.Melonijeva zaradi ebole poziva Evropsko unijo k okrepljenemu mejnemu nadzoru.Slovenske kopalne vode brez slabih ocen. Kopajte se varno in odgovorno.Šport: Vaterpolisti Kopra v polfinalu pokala presenetili Triglav.Vreme: Popoldne in jutri bo pretežno jasno.

Morje, jezera, reke, številna neurejena kopališča ali domači bazen za hišo – nikjer ne smemo pozabiti na osnovne varnostne ukrepe, ko se predajamo poletnim vodnim užitkom. S pravilnim znanjem in prisebnostjo pa lahko ustrezno ukrepamo tudi takrat, ko se nekdo začne utapljati. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o varnem kopanju. Gost: Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze, v okviru katere deluje tudi Podvodna reševalna služba.

Lara Maria Vouk je koroška slovenska filmska in gledališka igralka, ki nastopa tako v Sloveniji kot na avstrijskem Koroškem, producentka, scenatristka in pedagoginja. Gledali smo jo lahko v serijah Takšno je življenje in V dvoje. Za igro v seriji Poklicani Televizije Slovenija je dobila priznanje najsvetlejša zvezda oriona, ki je njeno prvo priznanje zunaj Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Nastopala je v več slovenskih celovečernih filmih, med drugim v filmu Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, režiserke Ester Ivakič, in v filmu Žige Virca Zemljo krast. Letos na filmska platna prihajata še dva filma, v katerih igra. Kljub temu, da so ji filmske vloge bliže kot gledališke, Lara Maria Vouk sodeluje z več gledališči v Sloveniji in s celovškim Teatrom Rampa. Igrala je v več predstavah tega razvijajočega se profesionalnega gledališča koroških Slovencev. Med drugim smo jo gledali v predstavi Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, komediji, kjer je enakost pripeljana do absurda diktature, in v predstavi Prihodi - odhodi, ki pripoveduje o pregonu. Že tretje leto nastopa s svojo monokomedijo Pokržnikov Luka, izbranimi teksti Janka Messnerja v narečju. V tej predstavi zaigra na harmoniko, kar ni presenečenje, saj je tudi glasba zelo pomembna v njenem izrazu. Navdušuje jo tudi sodelovanje z dijakinjami Slovenske gimnazije v projektu, ki bo predstavljen konec meseca. Kako pa je s filmskimi vlogami v Avstriji?   Foto: Voranc Vogel  

Na področju zaposlovanja invalidov letos zaznamujemo dve pomembni obletnici - 50 let od začetkov sistemskega urejanja tega področja ter 20 let izvajanja kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, ki velja za primer dobre prakse v evropskem prostoru. V Sloveniji deluje 152 invalidskih podjetij in 68 zaposlitvenih centrov, v katerih zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo, kako se spoprijemajo s konkurenco, saj so invalidska podjetja umeščena na običajen trg, kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako deluje sistem kvot in kakšni so rezultati letošnje analize učinkovitosti in upravičenosti subvencioniranja invalidskih podjetij? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Špela Jakša, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Tea Černigoj Pušnjak, poslovodja v invalidskem podjetju Dom dva topola, Društvo distrofikov Slovenije; mag. Vojka Martinčič, predsednica Zavoda invalidskih podjetij Slovenije in direktorica invalidskega podjetja Slovenske železnice - Železniško invalidsko podjetje; Zarja Ševala Ćehić, predsednica Zavoda zaposlitvenih centrov Slovenije in direktorica Zaposlitvenega centra. Avtorica oddaje Petra Medved.

Aleksander - Aleks Rebula se je v iskanju službe pred 11 leti s Krasa z nekdanjo partnerko in sinom preselil v Melbourne. Tam je ostal in se predkratkim na Filipinih poročil s sedanjo ženo. Izhaja iz družinske tradicije zborovskega petja, zato je filipinski zbor Caceres Chorale nagovoril, da se je naučil in zapel tri slovenske pesmi: Pri farni cerkvici, Čej so tiste stezice in Dajte mi zlatih strun. Presenečenje je uspelo. Programer v pogovoru razlaga tudi, zakaj je tako “zagrizen” promotor slovenske kulture, zakaj obžaluje, da je zapustil Kras - in zakaj vseeno ostaja v Avstraliji. Slovence v Melbournu poziva, naj mu predlagajo dobro pekarno, saj najbolj pogreša naš slovenski kruh. Poznate kakšnega sogovornika ali sogovornico za oddajo Globalna vas? Pišite na ursula.zaletelj@rtvslo.si. POSNETKI ZBORA Caceres Chorale: https://www.youtube.com/watch?v=2SCnPfHxdZg https://www.youtube.com/watch?v=DyU0I6sX_BE&t=314s 

Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo spremenila praktično vse in to velja še zlasti za področje vojaške tehnologije in sistemov. Tekma med velesilami se je v zadnjih letih izrazito pospešila in načrtovanje napadov kot tudi strateške odločitve se vse bolj naslanjajo na umetno inteligenco. Spor med ameriškim podjetjem Anthropic in Pentagonom o mejah uporabe trenutno najzmogljivejšega modela generativne umetne inteligence Claude je jasno pokazal, kako zelo so se spremenile prioritete in načrti. Ker je podjetje želelo zagotovila, da se njihov model Claude, ki velja za najzmogljivejšega na trgu, ne bo uporabljal za nadzorovanje Američanov ter za razvoj avtonomnega orožja, je dobil prepoved sodelovanja z ameriško vlado in z vsemi podjetji, ki z njo sodelujejo. Vsekakor gre za pomenljiv precedens, ki med drugim kaže, da polno avtonomna orožja niso več potencialna nevarnost oziroma stranpot, ampak vse bolj primarna vizija vojn prihodnosti. Kaj vse se s hitrim pohodom umetne inteligence na vojaško področje vojskovanja spreminja, so pomagali osvetliti: - obramboslovec prof. dr. Iztok Prezelj s fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; - strokovnjak za umetno inteligenco prof. dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; - načelnik sektorja za razvoj zmogljivosti Slovenske vojske polkovnik Jernej Peternel.

Se bo o vojaških napadih vse bolj samostojno odločala umetna inteligenca? In kako nove zmogljivosti te tehnologije spreminjajo tako vojskovanje kot zagotavljanje miru.V začetku letošnjega leta je spor med podjetjem Anthropic, enim izmed vodilnih ameriških podjetij na področju umetne inteligence, in ameriškim obrambnim oziroma zdaj vojnim ministrom Petom Hegsethom zelo nazorno osvetlil razsežnosti uporabe umetne inteligence za vojne namene ter smeri, v katere se danes usmerja njen razvoj in integracijo. Vztrajanje podjetja Anthropic pri varovalkah, da se njihov model umetne inteligence Claude, ki trenutno velja za najzmogljivejšega na trgu, ne sme uporabiti za nadzorovanje Američanov ter za razvoj avtonomnega orožja, se je namreč izkazalo za nepremostljivo oviro. V tolikšni meri celo, da je Pentagon Anthropic označil za tveganje za dobavne verige, kar je oznaka, ki je bila do zdaj rezervirana za tuja podjetja s tesnimi vezmi z ZDA sovražnimi državami. Še včeraj edini izbrani ponudnik velikih jezikovnih modelov za ameriško administracijo je tako čez noč dobil popolno prepoved sodelovanja z ameriško vlado in z vsemi podjetji, ki z njo sodelujejo. Vsekakor gre za presenetljiv precedens, iz katerega pa lahko jasno razberemo, da je pri razmišljanju o mejah uporabe umetne inteligence v vojni kot tudi pri nadzoru ljudi širše prišlo do pomembnega obrata. Med drugim je postalo očitno, da polno avtonomna orožja niso več potencialna nevarnost oziroma stranpot, ampak vse bolj primarna vizija vojn prihodnosti. Seveda intenzivnejša integracija umetne inteligence za potrebe ameriške vojske poteka že vrsto let. V okviru projekta Maven je na tem področju s Pentagonom sprva – od leta 2017 – sodelovalo podjetje Google, od 2020 pa je vodilni ponudnik tovrstnih storitev podjetje Palantir. Vmes se je zgodila revolucija generativne umetne inteligence, ki je izrazito poenostavila uporabo te tehnologije in odprla vrata za njeno široko integracijo v najrazličnejših smereh, tudi seveda za razne vojaške aplikacije. Ta pospešek se danes nazorno kaže marsikje po svetu, poleg ZDA izrazito tudi na Kitajskem, v Rusiji, Ukrajini, Izraelu in tako naprej. A s široko dostopnostjo zmogljivih modelov umetne inteligence se poleg vojaško tradicionalno močnih držav zdaj povsem nove možnosti za napredne oblike napadov odpirajo tudi manjšim igralcem z najrazličnejšimi ambicijami in nameni, kar utegne v pomembni meri premešati karte moči in razmerij v že tako vse manj stabilnem svetu. Kaj pomeni nova doba umetne inteligence skozi optiko vojaške tehnologije, načrtovanja napadov in zagotavljanja miru, bo v središču današnje Intelekte. Gostje v studiu so obramboslovec prof. dr. Iztok Prezelj s fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; strokovnjak za umetno inteligenco prof. dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter načelnik sektorja za razvoj zmogljivosti Slovenske vojske polkovnik Jernej Peternel.Foto: Pixabay/Vilkasss

Ameriški predsednik Donald Trump je končal državniški obisk na Kitajskem, med katerim sta gostitelj Ši Džinping in gost večkrat izrazila prepričanje, da je zgodovinski, da postavlja odnose med državama na novo raven ter da tlakuje pot v svetlo prihodnost. A po mnenju opazovalcev je bil obisk bolj namenjen ustalitvi odnosov, saj sta si voditelja prizanesla s kritikami in grožnjami in nista začela novega razdora. Drugi poudarki oddaje: - Evropska komisarka za širitev Kos na Kosovu pozvala h končanju politične krize in stabilizaciji institucij. - Organi stranke NSi potrdili koalicijsko pogodbo in podporo prvaku SDS Janezu Janši za mandatarja. - V Novem mestu bo osrednja slovesnost ob dnevu Slovenske vojske; čez dan predstavitve njenih zmogljivosti in poslanstva.

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi dela žensk v povojni Sloveniji in v njeni modernizaciji vse do konca 60. let. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razkriva pomen ter razumevanje dela žensk v hkratnosti kontinuitet in prelomov, v soobstoju tradicije in modernizacije, v razpetosti med ideološkimi obljubami in vsakdanjo resničnostjo. Zgodovinski pogled na delo žensk ponuja pomembna izhodišča za razmislek o pomenu dela, ekonomske neodvisnosti in položaju sodobnih žensk. V tokratni oddaji Sledi časa bo o zgodovini pravice žensk do dela ter o izzivih, s katerimi se spopadajo današnje ženske, spregovorila zgodovinarka dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Znanstvenoraziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.

Glasbeni utrip tokrat v ospredje postavlja balet. Poročali bomo o premieri Alice v čudežni deželi v režiji in koreografiji Howarda Quintera Lopeza, ki smo jo obiskali v SNG Operi in baletu Ljubljana. Sledilo bo še nekaj dogodkov, predvsem iz Cankarjevega doma: dotaknili se bomo petega koncerta Zlatega abonmaja s Simfoničnim orkestrom iz Vancouvra ter tretjega koncerta cikla Sodobne orkestrske skladbe, na katerem je zazvenelo delo Alexa Hrena. Nadaljevali bomo s koncertom Kromatike – sedmim po vrsti –, kjer se bomo posvetili domači virtuozinji, violončelistki Sari Čano. Družinski abonma Slovenske filharmonije je te dni predstavil še zadnji koncert sezone, ob koncu oddaje pa še kanček opere: bili smo tudi na predstavi Lohengrina Richarda Wagnerja v Benetkah.

V tokratni oddaji govorimo o koncertu iz cikla Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije, koncertu iz cikla Harmonia concertans – Stara glasba na novem trgu in festivalu Mladinski pevski festival Celje, ki se je prejšnji torek, 31. marca, pričel v Celju.

Kako pomembno je za Združene države, da se večina svetovne nafte prodaja in kupuje v ameriških dolarjih, in ali je status dolarja kot svetovne rezervne valute v vse bolj multipolarnem svetu ogrožen?Iran se je na nedavne napade ameriške in izraelske vojske med drugim odzval tudi z zaprtjem strateško izjemno pomembe Hormuške ožine, skozi katero je še do pred kratkim potovalo več kot 20 milijonov sodov nafte dnevno oziroma kar petina svetovne naftne porabe. Vendar je Teheran kmalu začel razmišljati, da bi prehod skozi ožino selektivno dovoljeval nesovražnim ladjam, ki bi tranzitne takse in trgovanje z energenti poravnavale v kitajskih juanih, ne pa v ameriških dolarjih, v katerih sicer poteka velika večina svetovne trgovine z nafto. Ta strateška poteza Teherana pa ne deluje zgolj kot varnostni ukrep za zaščito lastnih prihodkov pred zahodnimi sankcijami, temveč pomeni tudi napad na geopolitični status dolarja. S prisilnim uvajanjem juana v samo osrčje svetovne energetske poti bi lahko namreč Iran poskusil spodkopati prevlado tako imenovanega petrodolarja, ki je nedvomno eden od temeljev ameriškega globalnega finančnega vpliva. Kaj torej sploh so petrodolarji, zakaj je za Združene države Amerike tako pomembno, da se nafta že pol stoletja kupuje in prodaja v njihovi valuti, kdaj se je ta sistem vzpostavil in kako bi se svet spremenil, če nastopi njegov konec, ki se zdi ob vedno šibkejšem in vse manj verodostojnem ravnanju Zahoda iz leta v leto in iz konflikta v konflikt bolj mogoč? To so nekatera od vprašanj, ki se jih bomo dotaknili v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo bančnika in ekonomista, dolgoletnega direktorja Slovenske investicijske banke Sibila Svilana, zgodovinarja in novinarja Dnevnika Gala Krizmaniča ter dr. Josipa Lučeva z zagrebške Fakultete za politične vede. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: iranska naftna rafinerija Bandar Abbas, ki se nahaja prav v bližini Horuške ožine, Wikipedija Vabljeni tudi k poslušanju Intelekte o začetkih vzpostavitve dolarja kot rezervne valute: Brettonwoodski sistem ali kako se je svet začel vrteti okrog ameriškega dolarja.

Uničujoč veter se bo predvidoma nekoliko umiril ponoči, a bo še vedno močan. Pripadniki pristojnih služb se pri odpravljanju posledic osredotočajo na zagotavljanje osnovnih življenjskih razmer, pojasnjuje poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan, ki dodaja, da prekrivanje strehe ni delo interventnih služb. Druge teme: - Prvi povolilni sestanek peterice strank od sedmih, ki so se uvrstile v parlament, pričakovano ni prinesel odgovora o sestavljanju koalicije. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pozvala vse stranke, naj sestankujejo vsak dan, saj si zaradi razmer v svetu želi čimprejšnjega oblikovanja vlade. Ob seznanitvi s pripravljenostjo Slovenske vojske pa je pozdravila napredek in pozvala k dodatnim prizadevanjem. - Ob nadaljevanju iranskih raketnih napadov na Izrael ta napoveduje razširitev svojih napadov na Islamsko republiko. Medtem se vrstijo namigi o pripravah na pogovore med Washingtonom in Teheranom za končanje konflikta. - Potem ko so v Planici preložili prve polete žensk na letalnici bratov Gorišek, je veter odnesel poskusno serijo skakalcev. Ti so posamično tekmo začeli pred pol ure, njihove kolegice bodo trening predvidoma izpeljale med serijama.

Odmeva poročilo Slovenske varnostno-obveščevalne agencije o neposrednem vmešavanju v volitve iz tujine. Predsednik SDS Janez Janša je potrdil srečanje s predstavnikom izraelskega zasebnega obveščevalnega podjetja Black Cube. Tudi o vmešavanju v volitve bo z evropskimi sogovorniki razpravljal premier Robert Golob. V oddaji tudi: - Voditelji članic Evropske unije v Bruslju o ublažitvi novih podražitev energentov - Pentagon naj bi za vojno v Iranu zaprosil za dodatnih 200 milijard dolarjev - 25 let zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji - kljub neuresničenim željam velik korak naprej

Zdravo! Tokrat gostimo Aljaža Pengova Bitenca, novinarja, podkasterja, politiloga, trekija in velikega hupi fruda, ki vedno ve, kje ima brisačo. Pot nas vodi iz Bolivije, kjer se spomnimo na kače in Che Guevaro do modre lune in Smrkcev, potem pa se končno vržemo v politično sceno in jo prevedemo v štoparščino. Izvedeli boste, da je slovenski volilec pravzaprav Artur Dent, ko odpre hladilnik, pogleda kateri dve stvari imata najmanj brade in ju razglasi za zajtrk. Razpravljali smo tudi o zakaj desnica vedno ponudi enostavno rešitev za kompleksen problem, levica pa se pri tem spotakne ob lastna načela. Iskali in našli smo tudi najbolj štoparsko prispodobo za slovensko politično sceno. “Oh ne, nikar že spet”.

Po srebrni kolajni, ki jo je osvojila smučarska skakalka Nika Prevc, slovenski športni navdušenci pričakujejo, da se bo drevi - prav tako na svojih prvih olimpijskih igrah - z odličjem okitil še njen brat Domen. Njun nekdanji kolega Primož Roglič, ki je olimpijski prvak sicer postal v drugi športni disciplini, je na sinočnjem odprtju Slovenske hiše poudaril, da je med ključnimi sestavinami uspeha pristop. Druge teme: - Poslanci danes med drugim o spremembi financiranja občin, organiziranosti in delu v policiji ter popolni prepovedi pirotehnike - Na ponovljenih volitvah za predsednika Republike Srbske znova zmagal zaveznik Milorada Dodika Siniša Karan - Začenja se Festival gorniškega filma, ki bo v Ljubljani, Domžalah in Radovljici na ogled ponudil 34 del, od tega 9 domačih

Slovenske smučarske skakalke so naši državi že prvi dan zimske olimpijade priborile kolajno. Nika Prevc je bila sprva vidno razočarana, saj je za želenim naslovom olimpijske prvakinje na srednji napravi zaostala le za točko, a je ob prejemu srebrne kolajne priznala, da so se ji izpolnile sanje. Druge teme: - Ob današnjem slovenskem kulturnem prazniku številne prireditve po državi - V Republiki Srbski znova volijo naslednika Milorada Dodika - Zaradi novozapadlega snega v gorah visoka nevarnost plazov