Podcasts about slovenske

Knjiga me pomlaja – tak je naziv projekta, ki so ga izvedli pri Slovenski matici za stanovalce domov za starejše. Matičina jezikovna druženja v letu 2025 je bil nadaljevanje in nadgradnja projekta Knjiga me pomlaja. Matičina medgeneracijska literarna druženja. Podrobnosti o vsebini dejavnosti, odzivu stanovalcev in tudi želja v prihodnosti, nam je predstavila vodja Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc, ki poslušalce poziva k zapisovanju svojih spominov in branju; s posebnim povabilom starejšim, naj vsak dan berejo svojim vnukom.

Slovenska študijska knjižnica, edina splošna knjižnica na avstrijskem Koroškem, bo prihodnje leto praznovala 100 letnico delovanja. Zdaj so odprli prenovljen, razširjen otroški oddelek, kar je velika pridobitev za knjižnico, ki ima pri utrjevanju slovenskega jezika eno ključnih vlog. Od 140.000 knjižnih enot je namreč več kot polovica namenjenih otrokom. Za njih imajo tudi različne projekte, prilagojene starostnim skupinam, s katerimi jih spodbujajo k branju in krepitvi znanja slovenskega jezika. Žal se knjižnica sooča veliko kadrovsko stisko. "Zelo mučno je vedno znova argumentirati, kako pomembna je slovenska pisana beseda, kako pomembna je bralna kultura za ohranitev in razvoj jezika, sploh pri nas na avstrijskem Koroškem, kjer smo v manjšini," pravi vodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek. Vodja knjižnice Dragana Laketič pa med drugim opozarja na pomen dvojezičnosti, ki ne bogati le posameznika, temveč celotno družbo.Foto (Mateja Železnikar): Slovenska študijska knjižnica v Celovcu in njene knjižničarke

V torek, 10. februarja, se je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma veličastno začel 9. Zimski festival z izvedbo redko izvajane dramske simfonije Romeo in Julija Hectorja Berlioza. Pod taktirko maestra Charlesa Dutoita so jo izvedli Orkester Slovenske filharmonije, združeni zbor in mednarodno uveljavljeni vokalni solisti. Čeprav se Berliozova dramska simfonija Romeo in Julija ne znajde ravno pogosto na koncertnih sporedih, ji njen obseg, glasbeno-kompozicijske kvalitete in monumentalnost brezčasne Shakespearjeve ljubezenske tragedije vendarle zagotavljajo pomembno mesto in skorajšnji kultni status v repertoarju velikih vokalno-instrumentalnih del glasbene romantike. Prejšnji teden je sijajno zazvenela na otvoritvenem koncertu 9. zimskega festivala, na katerem so moči združili kanadska mezzosopranistka Julie Boulianne, francoski tenorist Cyrille Dubois in angleško-francoski basist Edwin Crossley Mercer kot trije vokalni solisti, litovski Državni zbor iz Kaunasa in Festivalski zbor Virtuozi iz Beograda ter Orkester Slovenske filharmonije. Nastopajoče je vodil priznani dirigent, maestro Charles Dutoit, ki je v zadnjih letih že večkrat uspešno sodeloval s filharmoničnim orkestrom, s katerim se je po besedah direktorja Slovenske filharmonije Mateja Šarca zelo dobro ujel: "in da obstaja neko izjemno spoštovanje in pa tudi razumevanje, čutenje na različnih nivojih do te mere, da lahko rečem, da se in en in drug partner izjemno veselita vsakega novega srečanja in koncertov (…) vsakič, ko maestro Dutoit pride v Ljubljano, ugotovimo, da je v še boljši formi, kot je bil na prejšnjem koncertu". Izvedbo dramske simfonije Romeo in Julija Hectorja Berlioza so na otvoritvenem koncertu 9. Zimskega festivala pozitivno zaznamovali prav vsi nastopajoči, še najbolj pa to velja za Charlesa Dutoita, velikega poznavalca in interpreta francoske romantične glasbene zapuščine. Dutoit, ožarjen z avro velikih maestrov, je partituro »prebral« s posebno naklonjenostjo in odnosom do vsake podrobnosti; z občutenimi gestami je vlekel niti izvajalcev, iz katerih je izvabil najboljše in jih povsem uglasil. Z gibkima glasovoma, ki sta bila intonančno zanesljiva, predvsem pa razkošna v izrazu, sta se predstavila mezzosopranistka Julie Boulianne in tenorist Cyrille Dubois, morda največji pečat med vsemi pa je s svojim voluminoznim, baržunastim basovskim glasom, odrsko prezenco in mogočnim utelešenjem patra Lorenza v zadnjem delu dramske simfonije pustil markantni Edwin Crossley Mercer. Dobro uglašen, glasovno homogen in polnozvočen je bil tudi združeni zbor, ki je bil tu in tam razdeljen tudi na posamezne podskupine. Največji delež pa je na odru poleg maestra Dutoita zagotovo opravil zelo odziven, zanesljiv in muzikalno razpoložen Orkester Slovenske filharmonije kot osrednji nosilec narativnega glasbenega toka. Dutoit je vokalne glasove in orkestrsko igro stkal v organsko spleteno celoto, ki se je gibko odzivala na njegove geste in iz partiture povzela vse tiste odlike, ki jo krasi – dramo, liričnost številnih, mestoma precej kromatiziranih melodičnih linij in nenadna prehajanja med različnimi značaji, kontrasti. V spominu tako še vedno živo zveni topline poln zven godal oziroma posameznih godalnih sekcij, ki so bile pod Dutoitevim vodstvom izjemno prožne, s sijajem oblit zven trobil ter daljši solistični nastopi še zlasti oboe (Cristina Monticoli) in klarineta (Massimiliano Miani), ki nas je očaral z izjemnimi pianissimi, ki so kakor toplo rezilo skozi maslo predrli čuječo tišino avditorija Gallusove dvorane. Stoječe ovacije ob končnem aplavzu so bile povsem upravičene in hkrati primerna nagrada za trud glasbenikov in veličino izvedbe, ki bo še dolgo odzvanjala…

V dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji je bil v nedeljo, 15. februarja, četrti koncert filharmoničnega abonmaja Pretežno vokalni cikel. Zbor Slovenske filharmonije je vodila Rahela Durič, osrednja nit programa, poimenovanega "Kot zapisano", pa so bila dela duhovnih vsebin – od Mendelssohna do skladateljev, ki so zaznamovali zborovsko glasbo 20. stoletja in sodobnega časa. Z zborom so nastopili tudi organist Rok Rakar, violinist Žiga Faganel in violončelistka Alja Mandič Faganel. Upamo si trditi, da pred Zborom Slovenske filharmonije že lep čas ni stal gostujoči dirigent, ki bi s tako tehnično izdelanimi, a hkrati mehkimi gestami, jasno interpretacijsko vizijo in muzikalnostjo vodil to pevsko telo. Na tokratnem koncertu je vse naštete glasbene adute izkazala mlada dirigentka Rahela Durič. Zbor, ki ga je vodila skozi duhovne vsebine in raznovrstne glasbene izraze, ji je zavzeto sledil in se občutljivo odzival na njeno natančno gestikulacijo. Tako je že uvodna svetopisemska hvalnica Pojte Gospodu novo pesem litovskega skladatelja Vaclovasa Augustinasa s polnozvočno interpretacijo ustvarila obetaven vtis. V programski vsebini, ki se je izmenjujoč gibala med vznesenostjo, dramatično ostrino, meditativnostjo in kontemplacijo, je posebej pomembno izpostaviti izvrstno izvedbo obsežnejše, tehnično zahtevne skladbe Po pričevanju pisma avstrijskega skladatelja Wolframa Wagnerja. Ta v sodobnem, mestoma ekspresivno zaostrenem glasbenem jeziku, sledi pripovednosti besedila Herberta Vogga, v katerem gre za ostro kritiko verskega formalizma in povabilo k ponovnemu razmisleku o bistvenih razsežnostih krščanskega sporočila. Ob tem je zbor ohranjal intenzivnost in jasno vsebinsko sporočilnost, ki se je ob koncu simbolno prelila v koprenasto zveneč cluster, sklepni amen. Mendelssohnovi skladbi Daj, Gospod, naj bom odrešen in Otroka svojega usliši iz niza Treh duhovnih pesmi sta predstavljali vezni člen obeh delov koncerta Zbora Slovenske filharmonije, kjer se je s subtilnim glasom predstavila altistka Ana Potočnik. V posameznih skladbah pa so se izkazali tudi drugi pevski solisti – sopranistka Urška Šemrov, teronist Rok Ferenčak in basist Žiga Berložnik. Sicer pa je bila unikatna živost večera ustvarjena z domiselno izbranim programom, pri čemer so imela pomembno vlogo vokalno-instrumentalna dela. Omenjeni Mendelssohnovi skladbi in delo Kakor hrepeni jelen po potokih voda angleškega skladatelja Herberta Howellsa so zvenele ob prepričljivi spremljavi organista Roka Rakarja. V ganljivih, besedilno in glasbeno povednih teksturah litovskega skladatelja Vytautasa Miškinisa, Na svojem ležišču, in danskega skladatelja Johna Høybyea, Psalm 151, je kot solist z muzikalno, izrazno tenkočutno igro prepričal violinist Žiga Faganel. V Davidovi žalostinki ameriškega skladatelja Davida von Kampna pa je violončelistka Alja Mandič Faganel z zborom ustvarila subtilno in poglobljeno pripoved. Koncert je tako ponudil premišljeno glasbeno pot od hvalnice k poglobljenemu razmisleku, s krono prvovrstnih, slogovno dovršenih interpretacij vseh sodelujočih glasbenikov.

V Slovenskem planinskem muzeju se je začel filmski festival GoroVenture, ki je namenjen ljubiteljem gora in močnih zgodb. V dvorani Slovenske matice bo v torek predavanje Roka Finka ‚Slovenski glasbeniki v Argentini', dodajamo pa še vabilo na Mohorske pogovore.

Leon XIV. postni čas začel z obsodbo ‚struktur greha‘ in pozivom k spreobrnjenju.Papež pri splošni avdienci o dogmatični konstituciji o Cerkvi.Pogreb prelata Antona Marklja.Obletnica ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference.

Poročamo o uspešnem odprtju letošnjega Zimskega festivala, na katerem je zazvenela dramska simfonija Romeo in Julija. Obiskali smo premiero opere Lakmé v Mariboru ter abonmajske koncerte ciklov Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Pretežno vokalni cikel Slovenske filharmonije in Srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma. Poročamo tudi o novostih v Tržaški operi in operi La Fenice v Benetkah, o kantati Noetove noči Tadeje Vulc, ki so jo uspešno izvedli ob slovenskem kulturnem prazniku ter o slavnostnem koncertu, ki so ga na Obali pripravili ob 80. letnici delovanja Gimnazije Koper.

Poročamo o uspešnem odprtju letošnjega Zimskega festivala, na katerem je zazvenela dramska simfonija Romeo in Julija. Obiskali smo premiero opere Lakmé v Mariboru ter abonmajske koncerte ciklov Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Pretežno vokalni cikel Slovenske filharmonije in Srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma. Poročamo tudi o novostih v Tržaški operi in operi La Fenice v Benetkah, o kantati Noetove noči Tadeje Vulc, ki so jo uspešno izvedli ob slovenskem kulturnem prazniku ter o slavnostnem koncertu, ki so ga na Obali pripravili ob 80. letnici delovanja Gimnazije Koper.

V Slovenski vesi v Porabju na Madžarskem je minulo soboto potekalo tradicionalno borovo gostüvanje porabskih Slovencev. Našemljeni svatovski sprevod z več kot 250 nastopajočimi se je iz Slovenske vesi z borom odpravil po porabskih naseljih proti Monoštru. Poročni obred so opravili v mestnem središču Monoštra, potekal pa je v slovenskem in madžarskem jeziku.

Vera Maršič, Andrejka Selan Vombergar in Jelisava Dobovšek Sethna so slovenske učiteljice iz Clevelanda, Buenos Airesa in z Japonske. V teh dneh so se udeležile strokovnega seminarja, ki sta ga zanje pripravila Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Po srebrni kolajni, ki jo je osvojila smučarska skakalka Nika Prevc, slovenski športni navdušenci pričakujejo, da se bo drevi - prav tako na svojih prvih olimpijskih igrah - z odličjem okitil še njen brat Domen. Njun nekdanji kolega Primož Roglič, ki je olimpijski prvak sicer postal v drugi športni disciplini, je na sinočnjem odprtju Slovenske hiše poudaril, da je med ključnimi sestavinami uspeha pristop. Druge teme: - Poslanci danes med drugim o spremembi financiranja občin, organiziranosti in delu v policiji ter popolni prepovedi pirotehnike - Na ponovljenih volitvah za predsednika Republike Srbske znova zmagal zaveznik Milorada Dodika Siniša Karan - Začenja se Festival gorniškega filma, ki bo v Ljubljani, Domžalah in Radovljici na ogled ponudil 34 del, od tega 9 domačih

Rojaki onstran meje kulturni praznik praznujejo ves mesec. Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so se na osrednji slovesnosti Francetu Prešernu, slovenski kulturi in Borisu Pahorju poklonili s praizvedbo kantate Patricka Quaggiata Grmada v pristanu. Februar je tudi mesec vpisov in zanima nas, kakšni so vpisni pogoji na dvojezičnih srednjih šolah na avstrijskem Koroškem, kjer znanje nabira veliko dijakov iz Slovenije. Naš sogovornik je tudi glavni urednik slovenskega programa avstrijske javne RTV Marijan Velik, dolgoletni predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca, ponosen tudi na uspehe slovenskih športnikov. Porabski Slovenec Alojz Hanžek, letošnji dobitnik najvišjega priznanja, ki ga Madžarska podeljuje za delovanje v korist narodnih skupnosti, pa je prepričan, da se jezik in identiteta ohranjata skozi vsakdanje življenje, običaje in delo v skupnosti. Kaj vse počne? Prisluhnite!Foto (veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpesti Fb): Alojz Hanžek, dobitnik priznanja madžarske vlade, s predstavniki krovnih organizacij porabskih Slovencev in Republike Slovenije 

Slovenske smučarske skakalke so naši državi že prvi dan zimske olimpijade priborile kolajno. Nika Prevc je bila sprva vidno razočarana, saj je za želenim naslovom olimpijske prvakinje na srednji napravi zaostala le za točko, a je ob prejemu srebrne kolajne priznala, da so se ji izpolnile sanje. Druge teme: - Ob današnjem slovenskem kulturnem prazniku številne prireditve po državi - V Republiki Srbski znova volijo naslednika Milorada Dodika - Zaradi novozapadlega snega v gorah visoka nevarnost plazov

Predvajali smo prispevka z mednarodne strokovne konference o slovenskih knjižnicah doma in po svetu Svetovnega slovenskega kongresa, in sicer o povezovanju slovenskih knjižnic doma in po svetu ter uporabi sodobnih tehnologij, pa tudi o vlogi NUK-a pri ohranjanju in dostopnosti zdomskega knjižničnega gradiva. O tem sta govorili: Barbara Kavčič, predsednica strokovnega odbora Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in vodja specialne knjižnice za nepremično kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo [od 12:12 naprej] ter Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici [od 34:15 naprej]. Na začetku smo se ustavili še pri govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem, ki sta ga razpisali Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Rezultati so bili razglašeni ob podelitvi 47. Tischlerjeve nagrade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen iz Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru na avstrijskem Koroškem.

Bliža se slovenski kulturni praznik. To je državni praznik in hkrati dela prost dan. Dejstvo, da pade letos ravno na nedeljo, je povsem nepomembno. Pomembno pa je, da vsak zase pri sebi odgovorimo: kaj mi pomeni kultura, kaj mi pomeni slovenski kulturni praznik in kako ga želim praznovati. Komentar je pripravila Klara Levstek, profesorica angleščine in članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Osrednja prireditev Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu vsako leto poteka drugje: eno leto na Tržaškem, drugo na Goriškem in tretje na Videmskem. Pripravljata jo obe krovni organizaciji slovenske manjšine, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Letos bo to nedeljo v Kulturnem domu v Trstu in bo potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednikov obeh držav. Program je pripravila Glasbena matica, naslov so mu dali po noveli Borisa Pahorja Grmada v pristanu, ki jo je v verze prelila Nina Pahor, glasbo je za simfonični orkester, mešani pevski zbor in solista napisal Patrick Quaggiato. Gre za novo, izvirno glasbeno delo, ki skozi umetniški izraz odpira temeljna vprašanja zgodovinskega spomina, identitete in človeškega dostojanstva. Slavnostna govornica bo igralka Ilaria Bergnach. Krovni organizaciji bosta podelili nagradi za življenjsko delo pri kulturnem udejstvovanju.

Ta “sončni vitamin”, kot tudi lahko rečemo vitaminu D, krepi naš imunski sistem, podpira moč mišic, poskrbi za hormonsko ravnotežje in prispeva k zdravju kosti in zob. Analiza slovenskega Inštituta za nutricionistiko je razkrila, da je dejanska količina vitamina D pri skoraj četrtini analiziranih šumečih tabletah bistveno odstopala od deklarirane vrednosti. »V večini primerov je šlo za znatno nižje vsebnosti vitamina D  od označenih,« je povedala dr. prehrane Maša Hribar. Strokovnjakinja bo v oddaji odgovarjala na vprašanja o vitaminu D in prehranskih dopolnilih. Z vitaminom D naj bi – glede na smernice – v Sloveniji med oktobrom in aprilom dopolnjevali našo prehrano. Foto: UI Analiza šumečih tablet Inštituta za nutricionistiko TUKAJ Slovenske smernice TUKAJ  Podrobneje o vitaminu D TUKAJ

Letos bo minilo 80 let od začetkov slovenskega radijskega programa avstrijske javne RTV. Leta 1946 je namreč ORF prvič predvajala slovensko besedo. Iz Borovelj so prenašali nemško-slovensko kulturno prireditev, na kateri je slovenske pesmi recitiral Helmut Hartman in ta dan štejejo za rojstvo Slovenskega sporeda ORF. Helmut Hartman je k sodelovanju na radiu povabil tudi Marjana Velika, takrat še dijaka Slovenske gimnazije v Celovcu. Potem, ko je bil glavni urednik slovenskega programa ORF zadnjih 24 let in 21 let odgovorni urednik televizijske oddaje Dober dan, Koroška je zdaj tik pred upokojitvijo. Kot več drugih dejavnih koroških Slovencev je multifunkcionar, zato mu dela ne bo zmanjkalo. Od leta 1992 je predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca, kar pomeni, da je na čelu krovne organizacije dlje kot je bil Marjan Šturm, se pošali. Pri depolitizaciji športne organizacije mu je pomagal Bernard Sadovnik, takrat tajnik športne zveze, ki danes povezuje več kot 35 društev in klubov. Kako pa je Marijan Velik zadovoljen z odnosom pristojnih do slovenskega programa ORF in kakšno prihodnost mu napoveduje? Prisluhnite!   Foto: Reichman

Zimske olimpijske igre Milano Cortina so odlična priložnost za promocijo Slovenije, je prepričan tržaški rojak Aljoša Ota, vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije v Milanu. Kaj pa pričakuje alpska smučarka Caterina Sinigoj, prva članica slovenske reprezentance iz zamejstva? Gostimo Tischlerjevo nagrajenko, koroško Slovenko, etnologinjo Herto Maurer Lausegger in koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja, dobitnika tokratne Rizzijeve nagrade. Da je dvojezično šolstvo pred pomembnimi izzivi tudi v Porabju, opozarja Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave. Kaj pa se dogaja s Slovenci na Hrvaškem? Odgovore iščemo v pogovoru s predsednico njihove krovne zveze Barbaro Antolić Vupora, ki se sooča s številnimi izzivi. Kakašne so rešitve? Prisluhnite!

Slišali smo, kakšen izziv Slovenski karitas predstavlja reorganizacija župnij. V pogovoru na daljavo se nam je pridružil predsednik Slovenske karitas msgr. Alojzij Cvikl. Spregovoril je o izzivih, ki jih združevanje župnij prinaša in kako konkretno mora prostovoljstvo nanje odgovoriti.

Zadnji dve leti se število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje. Kljub temu vprašanje migracij še vedno ostaja zelo aktualno. Pri upravljanju migracij se tako v Sloveniji kot tudi na ravni Evropske unije obetajo obsežne spremembe. Junija letos bo namreč v celoti začel veljati evropski pakt o migracijah in azilu, ki med drugim prinaša obvezno solidarnost med članicami Unije ter hitrejše in učinkovitejše azilne postopke. Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracija in azilu? Kakšne spremembe prinaša pakt? Kako je s tujci, ki pri nas ostajajo? Kako uspešno se vključujejo v našo družbo? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov; Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije; Miha Blažič, predstavnik Ambasade Rog.

Slovenski rokometaši so na evropskem prvenstvu proti Hrvaški odigrali ključno tekmo za preboj v polfinale, alpski smučarji tekmujejo pod žarometi v Schladmingu, včeraj pa se je predstavila tudi slovenska olimpijska odprava.

Slovenski rokometaši so končali tekme drugega dela evropskega prvenstva in boje za preboj v polfinale, predstavljamo pa tudi slovensko reprezentanco na zimskih olimpijskih igrah.

Igor Prassel še vedno upa, da bo festival zaradi prostorskih omejitev, ki preprečujejo njegovo vsebinsko širitev, v bližnji prihodnosti v Kinodvoru, art kino minipleksu, vendarle ugledal luč projektorjev.Zaradi specifike tekmovalnih programov smo letos izbirali le med tisoč prijavljenimi filmi, pravi Prassel. "Tudi zaradi vse daljših kratkih filmov smo morali dodati peti tekmovalni program. Več oči več vidi." Animirani filmi so iz leta v leto tematsko raznolikejši in slogovno vse bolj pestri, zato se vse pogosteje znajdejo v distribuciji tudi med letom – in ne le tisti za otroke.

Evropski kmetje, tudi slovenski, nasprotujejo enemu največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini, ki ga bodo v soboto podpisali predstavniki Evropske unije in četverice južnoameriških držav, članic Mercosurja. Na čem temelji njihov strah pred uvozom kmetijskih pridelkov iz teh držav na evropski trg? Bo ta sporazum res neposredno ogrozil slovensko kmetijstvo? Katere usmeritve za večjo samooskrbo s hrano ter krepitev in odpornost kmetijstva prinaša predlog Vizije za kmetijstvo in hrano 2040? O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Mateja Čalušić, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Emil Erjavec, agrarnim ekonomistom z Biotehniške fakultete; dr. Jože Podgoršek, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in dr. Tatjana Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije

Ameriški predsednik Donald Trump je na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu v nagovoru najprej laskal samemu sebi in ameriškemu gospodarstvu, v Evropo pa usmeril številne ostre puščice, češ da si škoduje z množičnimi migracijami in zelenim prehodom. Ponovil je tudi zahtevo po Grenlandiji. Kot je dejal, ne bo uporabil sile. Po njegovih besedah je vse, kar si želijo, lastništvo Grenlandije v celoti. Drugi poudarki: - Častnika Slovenske vojske bosta ta konec tedna odpotovala na Grenlandijo; tam bosta nekaj dni. - Kaj bi ob ameriških carinskih grožnjah pomenil evropski povračilen ukrep prodaje ameriških dolžniških papirjev? - Zakon o dolgotrajni oskrbi obšel ljudi s posebnimi potrebami, ki si želijo enakopravne obravnave.

Škofje po obisku ad limina: Začutili smo, da Cerkev ni projekt papeža in škofov, ampak smo vsi v Jezusovi službi.NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča po podpisu sporazuma o skupni listi na volitvah: Gremo po rezultat, ki bo pomenil drugačno Slovenijo.Na Brdu pri Kranju o modernizaciji Slovenske vojske in slovenski obrambni industriji. Trump na Svetovni ekonomski forum v Davosu. Macron za ostrejši gospodarski odgovor zoper ZDA.Na Radiu Ognjišče širimo krog podpornih članov, v posebni akciji vabimo: Postanimo prijatelji.ŠPORT: Nika Prevc druga na tekmi na Japonskem.VREME: Oblačnost se bo trgala, bo konec tedna spet snežilo?

Slovenski škofje so med 12. in 17. januarjem poromali v Rim in papežu Leonu XIV. predstavili delovanje Slovenske katoliške cerkve v zadnjem obdobju. V oddaji bomo spregovorili tudi o prvih mesecih delovanja novega papeža. Kako je potekal prvi izredni kardinalski konzistorij pod njegovim vodstvom? Kako je jubilejno, sveto leto, končano pred nekaj tedni, vplivalo na njeno delovanje? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00-tih. Gostje: dr. Andrej Saje, škof in predsednik SŠK; dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Boštjan Udovič, profesor na FDV Univerze v Ljubljani. Avtor oddaje Tomaž Gerden.

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pripravlja pogovorni večer Razvojni problemi slovenskega šolstva v Italiji. V uvodnem delu bosta direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic ter raziskovalka istega inštituta Alenka Verša analizirala dinamiko vpisov v slovenske ter dvojezične slovensko-italijanske vrtce in šole v Furlaniji-Julijski krajini. O problemih in perspektivah slovenskega šolstva bodo nato razpravljali: ravnatelj Državnega izobraževalnega zavoda Simon Gregorčič Peter Černic, dijakinja Državnega liceja France Prešeren Malina Dolhar, tajnica Sindikata slovenske šole Katja Pasarit, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Nives Cossutta, podpredsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Brecelj in predsednik institucionalnega odbora Marko Jarc. V razpravi, ki jo bo moderiral predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj, se bodo osredotočili na soočanje s posledicami demografske zime v slovenskem šolstvu; poučevanje v slovenskem jeziku ob vse bolj jezikovno in narodnostno heterogeni šolski populaciji; potrebnih učnih kadrih ter njihovem izobraževanju in usposabljanju; zagotavljanju ustrezne upravne avtonomije slovenskega šolstva v Italiji. Pogovorni večer bo danes ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Direktor Zavoda Pelikan, ki je del mreže Slovenske karitas Jože Gornik je spregovoril o preglednosti poslovanja Karitas pri nas. Pojasnil je, kako se ta dobrodelna organizacija zavzema za transparentno porabo in razdeljevanje sredstev in zakaj moramo pri tem zaupati njihovi presoji.

Vlada na dopisni seji odloča o napotitvi predstavnikov Slovenske vojske na Grenlandijo, je potrdil premier Robert Golob. Na otok je nekaj svojih vojakov doslej poslalo več evropskih držav. Vodja danskega združenega arktičnega poveljstva v Nuuku Soren Andersen je medtem dejal, da za zdaj ne vidijo neposredne grožnje Danski, niti Grenlandiji. Druge teme: - Podpis trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem - Bela hiša razkrila imena ustanovnih članov tako imenovanega odbora za mir - Slovenski rokometaši za uvod v evropsko prvenstvo premagali Črnogorce

Blesteči prvi mesti naših skakalcev: Domen in Nika Prevc slavila zmago na Kitajskem in Japonskem.Brodnjak svari: “država v zadnjih letih sprejema odločitve, ki vodijo v upad zasebnih naložb in umik razvojnih ekip v tujino.”Kakšna volilna kampanja se nam obeta? Volivci morajo bolj razmišljati, kaj je v štirih letih ostalo od Golobovih obljub.Misija »Arktična odpornost«: Slovenija pošilja na Grenlandijo dva častnika Slovenske vojske.Slovenski škofje sklenili obisk Ad limina. Škof Saje papežu: “Želimo vedno bolj postajati misijonarska Cerkev.”V Tednu molitve za edinost kristjanov bo v ospredju duhovna dediščina in vera Armenske apostolske Cerkve.Občine se soočajo s številnimi izzivi, med njimi so tudi anomalije, povezane z novo metodologijo izračuna razvitosti.Po novem učitelji ne bodo imeli več vpliva na izbiro učbenikov in delovnih zvezkov, v zbornici založnikov kritični.ŠPORT: Ilka Štuhec je smuk za svetovni pokal alpskih smučark v Trbižu končala v najboljši deseterici.VREME: Jutri bo zmerno do pretežno oblačno, počasi se bo jasnilo.

V turistični oddaji smo se pomudili pri statistiki: zanimal nas je turistični obisk v lanskem letu, pa tudi to, koliko denarja so obiskovalci porabili v naši državi. Po podatkih Slovenske turistične organizacije je obisk Slovenije več kot odličen; še vedno pa kljub višjim plačam in boljšim pogojem na tem področju primanjkuje kadra. Od številk bomo pobegnili še na drugi konec sveta – tudi tokrat smo radijsko odpotovali v osrčje Indonezije.

Razgrnitev dogajanja na 56. Tednu slovenske Drame, razstava mask v Etnografskem muzeju, Čas je za Brechta! - dogodki ob 70. obletnici dramatikove smrti v Cankarjevem domu. Razstava v Galeriji Murska Sobota iz stalne zbirke Žula, Plasti Sonje Vulpes v Kosovelovem domu v Sežani, finančna ogroženost slovenskih manjšinskih kulturnih organizacij in društev.

V soboto bodo v Berlinu že 38. podeljene evropske filmske nagrade, za katere so nominirani tudi trije slovenski filmi. Ob tej priložnosti v oddaji Gremo v kino gostimo direktorico Slovenskega filmskega centra, Natašo Bučar, v oddaji pa se posvečamo tudi prav posebni retrospektivi slovenskih filmskih ustvarjalk na tržaškem filmskem festivalu, pa izidu filmske monografije o Borisu Juhu ter ocenjujemo film Glas Hind Radžab režiserke Kaouther Ben Hania.

Slovenski rokometaši v Oslu proti Črni gori začenjajo tekme evropskega prvenstva, biatlonke in biatlonci pa se te dni merijo v Ruhpoldingu.

Nesoglasja, povezana z minimalno plačo, se poglabljajo. Minister za delo Luka Mesec vztraja pri tisoč evrih neto; s tem se strinjajo sindikati, ki pravijo, da so se minimalni življenjski stroški močno povečali. Delodajalci na drugi strani ostro nasprotujejo predlogu. Ostali poudarki oddaje: - Vlada naj bi odločila o napotitvi častnikov Slovenske vojske na Grenlandijo. - Zahodnobalkanski avtoprevozniki grozijo z blokado mej z Evropsko unijo: ne obravnavajte nas kot migrante. - V UKC Ljubljana pregledi z novimi aparati za magnetno resonanco hitrejši in natančnejši.

Vlada na dopisni seji odloča o napotitvi pripadnikov Slovenske vojske na Grenlandijo, je potrdil premier Robert Golob. To je v minulih dneh zaradi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa po prevzemu arktičnega otoka storilo več evropskih držav. Kot je poudaril predsednik vlade, Slovenija dosledno zagovarja spoštovanje mednarodnega prava pri urejanju odnosov med državami. Napotitev po navedbah portala N1 podpirata zunanja ministrica Tanja Fajon in stranka Levica. Ta meni, da gre za jasno sporočilo, da Evropa varuje svojo varnost in suverenost. Predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han medtem pričakuje razpravo v državnem zboru.

Evropski kmetje, tudi slovenski, nasprotujejo enemu največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini, ki ga bodo v soboto podpisali predstavniki Evropske unije in četverice južnoameriških držav, članic Mercosurja. Na čem temelji njihov strah pred uvozom kmetijskih pridelkov iz teh držav na evropski trg? Bo ta sporazum res neposredno ogrozil slovensko kmetijstvo? Katere usmeritve za večjo samooskrbo s hrano ter krepitev in odpornost kmetijstva prinaša predlog Vizije za kmetijstvo in hrano 2040? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Mateja Čalušić, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Emil Erjavec, agrarnim ekonomistom z Biotehniške fakultete; dr. Jože Podgoršek, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in dr. Tatjana Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.

Družba se razvija v napačno smer – vse postaja zamenljivo, vrednote razpadejo. Kje najdeš zase trdne oporne točke? To je naslov zmagovalnega govora letošnjega govorniškega natečaja za mlade na avstrijskem Koroškem, ki ga razpisujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Včeraj je na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu potekalo zaključno tekmovanje. Udeležilo se ga je sedem kandidatk in kandidatov iz Slovenske gimnazije v Celovcu, Dvojezične trgovske akademije, Višje šole za gospodarske poklice v Šent Petru in Gimnazije Alpe Jadran v Velikovcu. Zmagovalka je Mojca Prosen iz 4. letnika šentpeterske šole, ki bo svoj govor predstavila in nagrado prejela ob podelitvi Tischlerjeve nagrade 2026 Herti Maurer Lausegger v ponedeljek, 26. januarja, v Mohorjevi hiši v Celovcu.

V prvi oddaji novega leta pozornost namenjamo 11. Filharmoničnemu festivalu baročne glasbe, ki ga že tradicionalno Slovenska filharmonija pripravlja vsako leto januarja. Ob tej priložnosti smo pred radijski mikrofon povabili direktorja Slovenske filharmonije in umetniškega vodjo orkestra, Mateja Šarca, ki predstavlja zgodovino festivala ter letošnje glasbeno vodstvo in program treh koncertov baročne glasbe.

Kaj oz. kdo je zaznamoval domače glasbeno prizorišče?- 70. obletnica delovanja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija,   - jazz na programu Ars v letu 2025 in 80. obletnica Big Banda RTV Slovenija, - koncerti zborov Vikra, Voces8, Tenebrae in Cappella pratensis, - novi glasbeno-odrski deli Sopra lo amore in Razcvet, - prva slovenska izvedba Thomaseve opere Hamlet v SNG Maribor, - nastop Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna, - obsežna turneja orkestra Slovenske filharmonije v Južni Koreji in na Japonskem ter - nastop izjemnega v Berlinu delujočega tria Tempestoso.

Poročamo o glasbenih dogodkih doma in v tujini in njihovi kritični oceni.

Bo tožilstvo v zadevi Šutar preganjalo še enega osumljenca? Prvotni je na prostosti zaradi sprememb izjav določenih prič. Policija je ravnala ustrezno in zakonito, pravi notranji minister Branko Zlobko. Novi načelnik generalštaba Boštjan Močnik želi najti rešitve za pomanjkanje kadra in posodobitev Slovenske vojske. Pogovori o miru v Ukrajini v Berlinu in Bruslju. Slovenija želi ustrezno rešitev za pokritje novega posojila Kijevu. Avstralske oblasti po včerajšnjem strelskem napadu v zaostritev orožarske zakonodaje.

Novi načelnik Generalštaba Slovenske vojske je brigadir Boštjan Močnik, dozdajšnji poveljnik njenih sil. Vlada ga je potrdila po predlogu obrambnega ministra Boruta Sajovica, ki je ob tem dejal, da je Močnik izjemen poznavalec obrambnega področja. Druge teme: - Vlada je potrdila predlog o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije. Za ta namen bo iz različnih virov zagotovljenih več kot 282 milijonov evrov. Podrobnosti bodo še dorekli, pravi župan Šoštanja Boris Goličnik in dodaja, da prehajajo na obnovljive vire, za kakšne projekte gre, pa je po njegovih besedah prezgodaj govoriti. - KPK poziva k zakonski ureditvi tako imenovanih vrtljivih vrat, ko se zaposleni iz javnega sektorja nato zaposlijo v zasebnem ali državnem podjetju. Izvršna direktorica Združenja nadzornikov Irena Prijović meni, da je politični mandat prav dokončati, ne pa s pozicije moči iskati nove funkcije ali boljše profesionalne priložnosti. - Združene države Amerike naj bi od Ukrajine prejele pripombe na mirovni dogovor. O njem bodo danes govorili voditelji koalicije voljnih. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v Berlinu pozval k enotnosti Evrope. Kot je dejal, deljenje bremen ni le slogan, temveč konkretna zaveza in znamenje, da zveza NATO ostaja močna, enotna in sposobna braniti svoje ozemlje.

Zbor in Filharmonija Brno sta gostovala v Mariboru in Ljubljani. V središče postavljamo nastop pianista Barryja Douglasa, ki je nastopil v ciklu Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, gostovanje Zbora in Filharmoničnega orkestra iz Brna v sklopu orkestrskega cikla Narodnega doma v Mariboru ter prvi koncert letošnjega abonmaja VIP Slovenske filharmonije z dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom. Poklicali smo tudi na Japonsko, po kateri gostuje orkester Slovenske filharmonije ter obiskali predstavo komorne opere Svatba v Kopru, koncert ob 150. obletnici rojstva Fritza Kreislerja, slavnostni koncert akademije za glasbo ob 50. obletnici priključitve k Univerzi v Ljubljani, predstavo Mozartovega Titusa v Benetkah in slavnostni koncert ob 25-letnici umetniškega delovanja klavirskega tria Amaél. Ob koncu napovedujemo tudi prvi koncert iz cikla GM oder.

Vrh slovenske politike je pozdravil včerajšnjo odločitev sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki je zavrnil zahtevo hrvaške državne finančne agencije Fina za vstop v lastništvo Ljubljanske borze. Kot so utemeljili na ATVP, Fina ne izpolnjuje zakonskih meril. Poznavalci razmer medtem pričakujejo, da se bo hrvaška agencija na odločbo pritožila. V oddaji tudi: - Opozorilo Bruslja Sloveniji zaradi proračuna - je bila božičnica kaplja čez rob? - Trump: Ukrajina in Rusija tik pred mirovnim dogovorom. V Moskvo in Kijev potujeta odposlanca iz Bele hiše. - Policija za praznični december napoveduje poostren nadzor psihofizičnega stanja voznikov. Med povzročitelji nesreč desetina alkoholiziranih.

Atmosferci smo na sejmu vojaških tehnologij SIDEC raziskali, kdo pametnim dronom postavlja pravila na vojaških in civilnih misijah. Za mizo smo sedli z dvema strokovnjakoma: Goranom Gačnikom, direktorjem slovenskega podjetja C-Astral, ki sodi med vodilne slovenske izdelovalce brezpilotnih letalnikov, in podpolkovnikom Slovenske vojske Bojanom Trafelo, ki tudi iz etičnega vidika bdi nad uporabo dronov v naših obrambnih silah. Droni postajajo vse vpivnejši letalci brez posadke in skoraj ne mine dan brez omembe domačih in tujih medijih. Že danes jih zna voditi umetna inteligenca, ki brez pomislekov v zraku naredi tisto kar se je naučila od ... Kaj nam prinaša ta tehnologija - nevarnost ali pomoč?.ZAPISKI:C-Astral je ponudnik letalskih rešitev s sedežem v Ajdovščini:https://www.c-astral.com/slV letalski bazi sanj in priložnosti:https://youtu.be/Cxo6kglgbuc?si=QVNg7S5OHVgo2gToHelikopter je zvok življenja! https://youtu.be/uo5NsDnXJuc?si=38gJUBOffE5GsWV9Martin Krpan in njegovih 9.405 konjev!https://youtu.be/NtG7UFzrLQc?si=MV2NkD2zZPDz9x_W.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠

obeležujemo dan reformacije. Slavnostna govornica na včerajšnji državni proslavi, ki je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, Asta Vrečko je v svojem govoru med drugim poudarila pomembnost dialoga. Ostali poudarki oddaje: - Na varnostno obremenjenih območjih na jugovzhodu Slovenije bi se lahko kmalu policistom pridružile tudi enote Slovenske vojske. - Guvernerji na seji Evropske centralne banke v skladu s pričakovanji niso spreminjali obrestnih mer. - Pred jutrišnjim dnevom spomina na mrtve večje občine obiskovalce pozivajo, da se na pot podajo z mestnimi avtobusi, ki bodo vozili po posebnih voznih redih.

Tokratno epizodo oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija bomo odprli s posebnim dokumentarcem o življenju dronov, v sami oddaji pa se bo voditeljski trojček Uroš Slak, Igor E. Bergant in Marcel Štefančič spraševal, kdo bo novi urednik Tarče in zakaj bi to lahko bil Mirko Strojan. Slovenske železnice bodo predstavile nov literarno-umetniški projekt, v katerem bosta Vesna Milek in Sebastijan Cavazza brala poročila o zamudah potniških vlakov. Zlatko Zahovič in Franc Kangler sta naveličana politikov, ki zlorabljajo vijoličasto barvo, zato sta sklenila obračunati z Karlom Erjavcem, Vladimirjem Prebiličem in Zoranom Stevanovićem. Slišali bomo, kaj sta se po telefonu pogovarjala Putin in Trump, Fešn Tony pa se bo iz Ljubljanskega tedna mode oglašal z nasveti Zelenskemu, kaj obleči za mirovna pogajanja. Vse to in verjetno ne čisto vse to v petek dopoldan na Prvem.lek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.