Podcasts about Danes

Welcome back to Elk Horn, Iowa – a small Midwestern town that became the heart of Danish America. In this episode, we hear a remarkable coincidence about the first Danes to arrive here, visit the historic Danish Windmill with manager Lisa Steen Riggs, and explore The Museum of Danish America. I also get a personal tour of "Bedstemor's Hus," built in 1908 by the colorful local legend known as Prince Otto. From documentaries that made locals famous in Denmark to preserved heritage homes and cultural festivals, Elk Horn continues to celebrate its Danish roots with pride. See pictures and read more on https://www.theradiovagabond.com/338-elk-horn-iowa/

Welcome to Elk Horn, Iowa – a tiny farming town of about 650 people that calls itself Dane Country. I'm spending time with locals to find out how Danish it still is today. I stay in a Danish-style BnB, eat æbleskiver with medister sausage for breakfast, visit a real 1848 windmill brought here piece by piece from Denmark, and sit down with the people keeping the heritage alive. I also dive into the story of the Danes who left everything in the 1860s and crossed the Atlantic in search of a better life on the American prairie. See pictures and read more on https://www.theradiovagabond.com/335-elk-horn-iowa-usa/

Danes obeležujemo dan spomina na mrtve. Tradicionalno ga zaznamujemo z obiskom pokopališč in prižiganjem sveč, vse pogosteje pa se ob tem pojavljajo tudi pobude za bolj trajnostne oblike spominjanja. V Hospicu tako že več let spodbujajo, da namesto številnih plastičnih sveč v spomin na pokojne posadimo drevo ali rožo. S tem želijo opozoriti, da spomin ne potrebuje vedno svetlobe plamena - lahko živi tudi v naravi, v rastlini, ki raste in diha naprej. O pomenu spoštovanja do umrlih, hvaležnosti do življenja pa tudi do okolja, v katerem živimo. V oddaji tudi: - Ob prvi obletnici tragedije v Novem Sadu danes spominski shod, v mesto že prispelo na tisoče ljudi - V sklepni izjavi voditelji Apeca za okrepitev trgovinskega sodelovanja, multilateralizma ne omenjajo - Tradicionalna akcija "Slovenija piha 0,0" prinaša poostren nadzor prometa po vsej državi

Saša Lončar je priznana pedagoginja in koreografinja z bogatimi izkušnjami na področju plesne umetnosti. »Danes k meni prihajajo že otroci otrok, ki so pri meni plesali, in še vedno se vsake predstave veselim, kot bi bila prva,« pravi ustanoviteljica in umetniška vodja Kulturnega društva Qulenium, ki že več kot tri desetletja razvija plesno ustvarjalnost otrok in mladih. Njeno delo temelji na spodbujanju ustvarjalnega giba, individualne gibalne izraznosti, ki vključuje odprtost, avtentičnost in poglobljeno raziskovanje telesa v prostoru. Sašo Lončar je pred mikrofon povabila Tita Mayer.

Tunes: Jeremy Kingsbury: Drømde mik en drøm i nat, Niizh Aandegog, Twa Corbies, Robert Bremner: Bristol Petrie: The Song of the Ghost Readings: 'History of the Danes' of Saxo Grammaticus "The Burial of the Foster Brothers" (In Medieval Ghost Stories by Andrew Joynes) A book about Bristol, historical, ecclesiastical, and biographical, from original research by John Taylor: "A Ghost Story" A Narrative of the Captivity of John Tanner: "The Place of the two Dead Men" XX* You can Find the Poster for The Minnesota LBPS Gathering Here: https://www.facebook.com/photo/?fbid=1227215585913336&set=gm.25902092846047993&idorvanity=134798469870784 +X+X+ Drømde mik en drøm i nat: I just used music off Wikipedia article: https://en.wikipedia.org/wiki/Dr%C3%B8mdemikendr%C3%B8mi_nat +X+X+ The Niizh Aandegog version of the Twa Corbies goes into "Saw Ye Not My Maggy" which I got from the playing of Pete Stewart. +X+X+ The Song of the Ghost: Comes from The Petrie Collection of Irish Music Part II: https://imslp.org/wiki/TheCompleteCollectionofIrishMusic(Petrie%2C_George) +X+X+X+ Here are some ways you can support the show: You can support the Podcast by joining the Patreon page at https://www.patreon.com/wetootwaag You can also take a minute to leave a review of the podcast if you listen on Itunes! Tell your piping and history friends about the podcast! Checkout my Merch Store on Bagpipeswag: https://www.bagpipeswag.com/wetootwaag You can also support me by Buying my Albums on Bandcamp: https://jeremykingsbury.bandcamp.com/ You can now buy physical CDs of my albums using this Kunaki link: https://kunaki.com/msales.asp?PublisherId=166528&pp=1 You can just send me an email at wetootwaag@gmail.com letting me know what you thought of the episode! Listener mail keeps me going! Finally I have some other support options here: https://www.wetootwaag.com/support Thanks! Listen on Itunes/Apple Podcasts: https://podcasts.apple.com/us/podcast/wetootwaags-bagpipe-and-history-podcast/id129776677 Listen on Spotify: https://open.spotify.com/show/5QxzqrSm0pu6v8y8pLsv5j?si=QLiG0L1pT1eu7B5_FDmgGA

Z lektorico slovenskega jezika v nemškem mestu Tübingen Petro Seitl se pogovarjamo o tem, kakšen pečat je v Tübingenu pustil utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika Primož Trubar in o prisotnosti slovenščine v tem mestu danes. Gostimo tudi vsestransko slovensko kulturno umetniško ustvarjalko Evo Petrič z Dunaja, ki prav te dni razstavlja v Ljubljani. Pripoveduje o svojem umetniškem ustvarjanju, razstavah in projektih pa tudi načrtih za prihodnje. Naš gost pa je tudi Joe Valenčič iz Clevelanda, ki se te dni mudi pri nas in občinstvu v Sloveniji predstavlja življenje in dejavnosti slovenskih izseljencev v Ameriki .

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

We're looking forward to the rest of the year on this week's Down to Watch! Dan and Raul are looking at the winter weather watchlist and picking out great gifts for listeners good and bad alike. Nov has plenty to pick from including a surreal sci-fi story from Apple called Pluribus, an American history lesson with great actors in Death by Lightning and Danes doing dangerous secret stuff again in The Beast in Me. There's a true life tales  as well with Alex vs A-Rod, a remake worth a look with The Running Man, and while December is a little empty we're gonna see the return of Fallout, Stranger Things and the whole of Kill Bill in theaters. Santa's coming down early and he's got some tv for ya! 

Košarkarice Celja tudi v letošnji sezoni nastopajo na regionalnem košarkarskem tekmovanju, pri katerem sodeluje sedem ekip. Celjanke, edine slovenske predstavnice v ligi, sezone niso začele tako uspešno kot v prejšnjih letih, saj so na treh tekmah dosegle le eno zmago. Danes bodo imele priložnost doseči drugo: pomerile se bodo z ekipo iz Zagreba.

A "Meteomauri" expliquem la nomenclatura que comencen a tenir les danes. Ens acostem a la com

Smo v tednu, ko praznujemo Dan reformacije, ki nam je dala prvo slovensko knjigo in slovenščino vzpostavila kot knjižni jezik. Kakšna pa je danes, dobrih 500 let od začetka reformacije na Slovenskem, podoba slovenske literarne krajine? Zanjo je značilno, da ni enotna, saj v njej soobstajajo različne literarne smeri oziroma stilne usmerjenosti. Gre za ogromen konglomerat zvrsti, žanrov, vrst, oblik, stilov in poetik, vse to pa poganja velika produkcija literarnih del. V kakšni kondiciji je torej sodobna slovenska literatura, več v tokratnem Studiu ob 17-tih. Oddaja je bila prvič objavljena v Ars humani na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars. Gostje: dr. Varja Balžalorsky Antić, literarna teoretičarka in pesnica; Ana Schnabl, pisateljica in publicistka; Aljoša Harlamov, urednik, publicist in pisatelj. Avtor oddaje Gregor Podlogar.

Danes je svetovni dan možganske kapi, ki poteka pod geslom Minute, ki rešujejo življenja. V Sloveniji možgansko kap doživi več kot 4 tisoč ljudi na leto. Najtežja posledica možganske kapi je afazija, jezikovna motnja, ki jo povzroči poškodba delov možganov, odgovornih za jezikovne funkcije. Z afazijo se se dvajset let po možganski kapi srečuje tudi Robert Ravnikar iz Cerkelj, ki se je ob večletni zahtevni rehabilitaciji, strokovni pomoči, podpori žene in družine naučil samostojnosti in se ponovno zaposlil. Omejitve premaguje s prilagajanjem, vztrajnostjo in s sprejemanjem drugačnosti. Poleg štiriurnega dela v kranjskem zdravstvenem domu vodi skupino za afazijo v Kranju, dejaven je v Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo in v društvu Taki smo mi. Foto: Aljana Jocif

Dragi gospod, prebudi ljudi na zemlji in njihove voditelje, da bodo spoznali nespamet tekme v jedrskem oboroževanju. Danes objokujemo mrtve v ...Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Vlada predstavila ukrepe za reševanje romske problematike, opozicija z interpelacijo zoper ministra Mesca.Na protestnem shodu v Novem mestu zbrana 10 tisoč glava množica. Kaj pričakuje?Papež Leon: nikoli ne izgubimo upanja, da je nov svet brez delitev mogoč.Jutri srečanje Trumpa in Šija. Bosta ZDA in Kitajska zgladili trgovinske odnose?Izrael po napadih v Gazi, ki so terjali že več kot sto smrtnih žrtev: dogovor o premirju še velja, a teroristi Hamasa ga kršijo.ŠPORT: Nadaljuje se slovenski nogometni pokal. Danes na delu tudi Olimpija, Celje in Maribor.Vreme: Popoldne in jutri oblačno s padavinami, sprva na zahodu.

Zdravo. Tokrat se z Apostoli žura, bogovi, zmaji, Branetom, bogom lubezni in ostalimi mnogoboštvi pripravljamo na epski konec sveta, ki vas vse, ki smo / ste bili cepljeni proti COVID-u 19, čaka jutri, ko bo, če verjamete dobro znani teoriji zarote, na svoj rojstni dan, Bill Gates, lastnoročno pomoril dve tretjini prebivalstva planeta. Hvala, ker ste nas poslušali do bridkega konca.

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Vlada je z interventnim zakonom optimizirala nekatere postopke ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe. Zakon med drugim ureja, da bodo v nov sistem prevedeni tudi oskrbovanci v domovih za starejše, ki nimajo skrbništva in ne morejo dati soglasja. Starejšim od 80 let pa za uveljavitev pravice do e-oskrbe odslej ne bo več potrebno zdravniško mnenje. Vse to je tudi morebitna olajševalna okoliščina za ministra Maljevca pred jutrišnjo interpelacijo. Drugi poudarki oddaje: - Državni zbor po vetu državnega sveta znova sprejel noveli zakona o vrtcih in o gozdovih. - Voditelji članic Unije o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja. - V Budimpešti množičen shod v podporo premierju Orbanu, istočasno tudi velik opozicijski shod

Američanka Tamara Giles-Vernick je raziskovalka, medicinska antropologinja, afrikanistka, zgodovinarka, ki se je po študiju odpravila v Srednjeafriško republiko preučevat gorile in šimpanze. Danes dela na francoskem Pasteurjevem inštitutu v Parizu. Ukvarja se z raziskovanjem prenosa bolezni z živali na človeka in obratno ter zdravstvenih posledic zdravstvenih kriz za ranljive skupine. V Evropi osebno nam bo opisala tudi, kako je bežati pred razjarjeno gorilo.

Witch hunts, haunted castles, and modern magic. Derek, Brooke, and Conrad dig into Denmark's witchy past — from real 17th-century witch trials to modern-day magic and haunted castles. Along the way, they mix eerie history with humor, ghost stories, and a few surprising facts about why Danes still burn witches on midsummer bonfires. It's a spirited episode that's equal parts spooky and fun.Other spooky WAYDID episode mentioned: Ghost Stories From Denmark's Most Haunted Castlehttps://pod.link/1704607322/episode/NjcwYTc2MDYwOTJjYzI0MDk4YzM0ODc2Don't forget to share this podcast with any friends who have made the move to Denmark.For more clips and tips on living in Denmark and follow us on social media:What Are You Doing in Denmark podcast:Instagram: https://instagram.com/waydidpodFacebook: https://facebook.com/waydidpodemail: hello@robe-trotting.com

Danes začenjamo z novico iz sveta mode, ki se proti koncu poročila čudno zaplete. Ob robu tedna mode, ki je potekal v prestolnici in na katerem so pokazali oblačila, ki bodo na naših ulicah vidna po jedrski kataklizmi, je iz Londona prišla novica, da je slovenska moda osvojila prestižno nagrado. In sicer so se na modni pisti z nagrado, imenovano brunel, okitile uniforme Slovenskih železnic. Kot vemo, so bile te uniforme dolgo temno zelene, če pa ste imeli srečo v zadnjih letih videti na vlaku kakšnega železničarja, je ta nosil temno modro uniformo, ki jo je britanska ustanova prepoznala kot presežek, vreden nagrade. Tako so Slovenske železnice dobile eno najprestižnejših nagrad v svetu železnic. K njihovi točnosti to sicer ne bo pripomoglo, če pa se bo vlak iztiril, bo to storil pod vodstvom elegantno oblečenega strojevodje.Prav o iztirjenih bomo danes govorili, in seveda nismo neuvidevni do te mere, da bi za iztirjenja, skale na tirih, poškodovano signalizacijo in podobne rabote krivili železničarje. Še manj njihove uniforme. Imajo pa napadi na železniško infrastrukturo le dovolj zanimivih in potencialno katastrofalnih elementov, na katere velja opozoriti vsaj v naši oddaji, če se že javnost zaradi tega ne vznemirja preveč. Nazadnje, ko je kdo v Sloveniji namenoma poškodoval železniško infrastrukturo, je bilo to osemdeset in več let nazaj, ko so partizani minirali tire v želji zaustaviti okupatorsko logistiko. Okupatorji so jih brez usmiljenja imenovali banditi, kar se je po osemdesetih letih, ko ponovno doživljamo identične napade, omililo v vandale. Ni treba posebej poudarjati, ne nazadnje so to storili odgovorni pri Slovenskih železnicah, da gre za izjemno nevarno situacijo. Razumni se ne more domisliti ničesar potencialno bolj nevarnega, kar se nam je zgodilo kot narodu od osamosvojitvene vojne sem ... Celo katastrofalne poplave ali avtocestne nesreče, ki so nas doletele, se ne morejo meriti z nevarnostjo, ko se iztiri, bog ne daj, nabito poln potniški vlak. Zato čudi lahkota, s katero tako javnost kot tudi država obravnavamo ta dejanja. Nekaj je treba razjasniti; v sodobni terminologiji galopirajočega nasilja smo kategorije brezsmiselnih dejanj pomensko natančno opredelili. In nameren napad na civiliste, na splošno populacijo za doseganje kakršnihkoli parcialnih ciljev že, se nikjer ne imenuje drugače kot terorizem. V obravnavanih primerih gre za teroristična dejanja in kot zaskrbljenim ter primerno paranoičnim državljanom nam ni jasno, kako se po zadnjem primeru poškodovanja kretnice in posledičnega iztirjenja ni sestal svet za nacionalno varnost. Če kje v naši soseščini doživijo teroristični napad, se to telo nemudoma sestane; nato na zasedanju ugotovijo, da je Slovenija varna država, da je pri nas stopnja ogroženosti nizka, nevarnost terorizma pa zanemarljiva. No, zdaj ni več tako. Teroristična grožnja ni več le grožnja, temveč so napadi na železniško infrastrukturo že sami po sebi teroristični napadi. Odgovorni pa so primere prepustili običajnemu policijskemu delu, ko možje postave med ustavljanjem prometa, lovljenjem prekupčevalcev z barvnimi kovinami in varovanjem nogometnih derbijev še malo povprašajo po sumljivih tipih, ki brkljajo po tirih. Povedano drugače; storilce išče kriminalistična policija, kot da bi šlo za dejanje splošne kriminalitete … Po našem skromnem prepričanju pa gre za teroristično dejanje, ki zahteva povsem drugačen angažma in sestavo varnostnih sil. Ker le gola naključja so vsaj v treh napadih preprečila, da nismo imeli večdnevnih žalovanj, družinskih tragedij in posebne izdaje medijev. Se pravi, da je samo – pod navednicami – sreča preprečila teroristični napad in ga v brezmejni modrosti odgovornih zmanjšala na stopnjo običajnega kriminala. V Sloveniji premoremo dokument, ki se glasi »Državni načrt za zaščito in reševanja ob uporabi orožja ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma ob terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi«. Ob teoretični opredelitvi terorizma, ki ga dokument razume kot »vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom ali ustanovam ter ga lahko izvajajo nedržavne skupine, posamezniki in države«, načrt predvideva kup dejavnosti, ki se jih sproži ne le po, temveč tudi ob teroristični grožnji. Vsi elementi napada na železniško infrastrukturo natančno sovpadajo z definicijo terorizma, kot ga razume državni načrt, zato bi bilo od odgovornih, ki imajo na tiskovnih konferencah polna usta varnosti, modro in nujno, da ga sprožijo, oziroma da stopnjo teroristične ogroženosti povečajo na »zelo visoko« vse do takrat, dokler se teroristov, ki napadajo železniško infrastrukturo, ne aretira.  

Danes je svetovni dan jabolk, prav ta sadna vrsta je daleč najbolj razširjena v slovenski pridelavi sadja, čeprav se v zadnjih letih razvija tudi pridelava jagodičevja in lupinarjev. Stopnja samooskrbe z jabolki je bila lani 27%. Letošnja letina bo kot kaže tretja najslabša v zadnjem desetletju, ko se je začela kriza v sadjarstvu. Pridelava jabolk je izpostavljena številnim tveganjem zaradi podnebnih sprememb, največ škode povzročajo spomladanske pozebe. To je glavni razlog za več kot 40 % nižjo letino kot lani. Ker je zavarovanje predrago, največja zavarovalnica pa tega zavarovanja sploh ne ponuja več, večina sadjarjev, razen največjih, pa pridelkov ne zavaruje. Ob tem sadjarje jezi odločitev naše države, da ne bo izvedla uradnega popisa letošnje škode, kar pomeni, da Slovenije ne more zaprositi za evropsko pomoč, medtem pa je Evropska komisija nekaterim državam že odobrila pomoč zaradi letošnje pozebe sadja. Pridelovalec za kg jabolk dobi med 40 in 50 centi, to je skoraj polovica manj od lanske povprečne odkupne cene. Kako dolgo bodo slovenski sadjarji še kljubovali neugodnemu vremenu, omejitvam glede rabe fitofarmacevtskih sredstev, nedostopnosti do sredstev pri razpisih za investicije za večjo odpornost na podnebne razmere in nizkim odkupnim cenam. Ali rečeno drugače - kako dolgo bomo še jedli slovenska jabolka?

Si kdaj videl goro s kodrastimi lasmi? Ali slišal zapotok, ki je dolg kot vilinski las? Danes bosta Luka in Maja s pomočjo čarobnega zemljevida odkrivala skrivnost Kodrastega vrha na Jelovici – hriba, ki izgleda, kot da ga je narava skodrala. Pridruži se jim v pustolovščini, kjerse vsak hrib lahko skrije pod zeleno frizuro!Vir:  Nataša Holy (Zasnovano, urejeno in finalizirano s strani avtorja. Osnutek generiran s pomočjo AI modela DeepSeek.), bere Nataša Holy, vir slike: Wikipedija 

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

fWotD Episode 3088: Ulfcytel Welcome to featured Wiki of the Day, your daily dose of knowledge from Wikipedia's finest articles.The featured article for Saturday, 18 October 2025, is Ulfcytel.Ulfcytel (died 1016) was an early eleventh-century East Anglian military leader. He commanded East Anglian forces in a battle in 1004 against Danish Viking invaders led by Sweyn Forkbeard; although he lost, the Danes said that "they never met worse fighting in England than Ulfcytel dealt to them". He led a local English army to another defeat in the Battle of Ringmere in 1010 and died in 1016 in the Battle of Assandun. He exercised the powers of an ealdorman, the second highest rank in Anglo-Saxon England; to the puzzlement of historians, he was never formally given the title.Ulfcytel was a greatly respected English military leader during the reign of Æthelred the Unready (978–1013 and 1014–1016), in which ineffective opposition to Danish Viking invasions ended in the Danish conquest of England. Ulfcytel is highly praised in the Anglo-Saxon Chronicle and Scandinavian skaldic poetry, and also by Anglo-Norman writers and modern historians. Scandinavian sources gave him the byname snilling, meaning "bold", and the court poet Sigvatr Þórðarson called East Anglia "Ulfkell's Land" after him. His origin and background are unknown, and the etymology of his name is Scandinavian. According to one source, he was married to a daughter of King Æthelred, although historians disagree whether the claim is credible.This recording reflects the Wikipedia text as of 00:30 UTC on Saturday, 18 October 2025.For the full current version of the article, see Ulfcytel on Wikipedia.This podcast uses content from Wikipedia under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License.Visit our archives at wikioftheday.com and subscribe to stay updated on new episodes.Follow us on Mastodon at @wikioftheday@masto.ai.Also check out Curmudgeon's Corner, a current events podcast.Until next time, I'm neural Aria.

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Obisk vlade v Pomurju je ostal nekoliko v senci napovedi vlade o podaljšanju letnih vinjet in novih informacij glede obvezne božičnice. Premier Golob je zatrdil, da bodo za podjetja z likvidnostnimi težavami pri božičnici veljale enake izjeme kot za letni regres. Drugi poudarki oddaje: Bruselj bo objavil časovnico zagotovitve obrambne pripravljenosti, v ospredju zaščita pred droni. Mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom bi lahko danes odprli za ljudi, podrobnosti niso jasne. O podnebnih spremembah imajo premalo znanja tudi odločevalci.

Vlada je na regijskem obisku v Pomurju med drugim sprejela predlog intervencijskega zakona, s katerim bo državnemu zboru predlagala v potrditev štirimesečno podaljšanje veljavnosti letnih vinjet, ki bodo veljavne prvega decembra. Ministrski zbor je tudi odločil, da na obalni hitri cesti uporaba vinjet za osebna vozila ne bo več potrebna. Premier Robert Golob pa je napovedal, da bo vlada jutri na redni seji razpravljala tudi o predlogu posebnega zakona o božičnici. Drugi poudarki: - Po poletnem znižanju dobav vojaške pomoči Ukrajini za skoraj polovico se na današnjem srečanju obrambnih ministrov zveze Nato vrstijo pozivi k povečanju. - Obsodbam Hamasovih pobojev domnevnih izraelskih sodelavcev v Gazi se je pridružil palestinski predsednik Mahmud Abas. - Praznovanje 80-letnice ene področno najpomembnejših slovenskih ustanov - Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Can a joke survive translation? Danish comedian Jacob Taarnhøj has been finding out for over a decade—performing stand-up in Danish, English, and even Norwegian. From the comedy clubs of Aarhus to TV specials and international stages, Jacob shows how humor shifts across languages yet still connects people through shared absurdities. In this conversation with Derek and Conrad, he reveals what it's like to make Danes laugh at their own quirks, navigate wordplay that doesn't always translate (gherkin, anyone?), and stay sober in a culture built on drinking together. They unpack why Danish humor is darker, humbler, and more self-deprecating than many outsiders expect—and why that mix helps international audiences feel at home. If you've ever wondered what really makes people laugh in Denmark—or how language shapes what we find funny—this episode pulls back the curtain on the art of comedy without borders.Jacob Taarnhøj (Guest): https://www.instagram.com/jacobtaarnhoej/ https://www.facebook.com/JacobTaarnhoej https://jacobtaarnhoej.dk/ Derek Hartman: https://www.instagram.com/derekhartmandk https://youtube.com/c/robetrottinghttps://tiktok.com/@derekhartmandkwww.facebook.com/robetrottingConrad Molden:https://instagram.com/conradmoldencomedyhttps://youtube.com/c/conradmoldenhttps://tiktok.com/@conradmolden https://facebook.com/conradmoldenhttps://www.conradmolden.dk

Premierje v Gazi še drži, Hamas naj bi pravkar začel izpuščati preostale izraelske talce, Izrael pa prve palestinske zapornike. V Izrael bo dopotoval ameriški predsednik Donald Trump, ki je pred odhodom zatrdil, da je vojna končana. Kot je dejal, ga ne skrbi, saj imajo zelo dober dogovor za vse. Trump se bo udeležil tudi slovesnosti v Egiptu ob potrditvi mirovnega načrta za Gazo. Ostali poudarki oddaje: - V Ljubljani sklepno dejanje zasedanja parlamentarne skupščine zveze Nato. Govornik tudi generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. - Nov sistem dolgotrajne oskrbe še vedno z veliko nejasnosti. Na prevedbo vanj čaka 22 tisoč stanovalcev. Kaj bo s tistimi, ki so brez skrbnikov? - Na prelazu Vršič dvotedenski testni režim z zapornicami in prevzemom parkirnega listka že v dolini. Uvedba ureditve in parkirnine prihodnje poletje.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba T2 Ščit: https://www.t-2.net/t-2-scit-za-varnost-na-internetuFejmrč na https://www.fejmici.si/Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.comPoljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠Mesečna finančna podpora možna na:3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠Motitelji:- Gašper Bergant⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠- Žan Papič⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠Produkcija: Warehouse Collective⁠https://www.warehousecollective.si⁠Grafična podoba: Artex⁠https://www.facebook.com/artextisk

Špela Rapoša ni bila sprejeta na želeni študij v Sloveniji, zato se je pri osemnajstih letih odločila, da gre delat na Škotsko. Tam je bil najprej zaposlena v hotelih in pubih, se zaljubila, doštudirala, zaposlila in ostala. Danes, 21 let pozneje, s svojim partnerjem in mački živi v mestu Kilsyth in je vodja projektov v agenciji Škotske vlade za krožno gospodarstvo in trajnost, Zero Waste Scotland. Tudi njej ni neznana ekološka tesnoba, a se ji zoperstavlja z jogo in ledeno terapijo.

Evropska unija želi z Aktom o umetni inteligenci spodbuditi zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne človekove pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Nova zakonodaja naj bi v celoti začela veljati prihodnje leto. Kje je Slovenija na poti regulacije, kaj pomeni za regulacijo iniciativa »Stop-the-Clock«? Kateri sistemi umetne inteligence države že uporabljajo in zakaj bi potrebovali register umetne inteligence? Kako avtomatizacija vpliva na življenja ljudi in ali je visokotehnološki kapitalizem združljiv z demokracijo in varovanjem človekovih pravic? Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Intelekta. Gostje: Jasmina Ploštajner, Inštitut Danes je nov dan; Darja Petric Štrbenk, Ministrstvo za digitalno preobrazbo; dr. Ana Sobočan, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani; dr. Blaž Vrečko Ilc, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Urška Henigman.

Voting turnout among internationals in Denmark is often under 30%, compared to over 70% for Danes. We can do better than that, right? Local elections in Denmark decide more than you think. Derek and Brooke get all the voting as international details from Narcis George Matache in this conversation. From Denmark's upcoming local and regional elections—what councils actually do, who can vote, and why internationals matter.Highlights include: when you are eligible to vote (EU and non-EU citizens)how early voting workshow to avoid mistakes that could invalidate your ballotNo excuses: if you live here, you likely have a say. Listen in and learn how your vote shapes Denmark's daily life.#VoteHome podcast:https://www.pod.link/1742152076Previous episode with Narcis:https://www.pod.link/1704607322/episode/Njg4M2QyODgzNzgxMzExZjkxNGI2ZDg5Narcis George Matache (guest):IG: https://www.instagram.com/narcisgmatacheFB: https://www.facebook.com/NarcisGMatache/Last Week In Denmark (LWID) newsletter: https://lastweekdk.substack.com/LWID podcast:https://open.spotify.com/show/5dFxU6ujQ6ktjNNTaPNVKu Vote Home Podcast: https://open.spotify.com/show/3El6T0rZFAr0QV6P0ocyL6Derek Hartman: IG: https://www.instagram.com/derekhartmandk YT: https://youtube.com/c/robetrottingTikTok: https://tiktok.com/@robetrottingFB: https://www.facebook.com/robetrottingBrooke Black:IG: https://instagram.com/brookeblackjustTikTok: https://www.tiktok.com/@brookeblackjust

Danes pa o prehranski problematiki. In seveda o vojni industriji, ki je priljubljena tema, medtem ko gledamo, kako se denar steka k trgovcem z orožarsko ropotijo. Neverjetno, vendar je ekonomska znanost dolga desetletja za opis razmerij med civilno potrošnjo in intenzivnim oboroževanjem uporabljala hrano. Maslo, če smo natančni. Teorija o maslu in topovih je še danes priljubljena v kolumnističnih naporih razložiti najnovejšo oboroževalno tekmo. Vendar je maslo v tej prispodobi zadnje čase padlo v nemilost; tako ga je zamenjalo živilo, ki bi ga v tem razmerju razumni najmanj pričakoval. Ker je krhko. Govorimo o jajcih. Teorija o jajcih in topovih.Na tem mestu se bomo izognili vsem neumestnim dovtipom, ki jih lahko človek zapiše ob rob razmišljanja o generalih, politikih in jajcih. To naj počnejo drugi, mi se bomo podali točno v sredo problema. Kot ste sami ugotovili – ali v trgovini, ali na lokalni tržnici – ima oboroževalna tekma neposreden vpliv na jajca. Ki jih ni, ali pa so draga. Dokler se nismo trudili doseči petih odstotkov BDP za obrambo, je bilo jajc kolikor hočeš, na ekonomskih fakultetah pa so kot učni pripomoček topovom priglihali maslo. A čim smo začeli denar kanalizirati v dejansko vojaško porabo, je jajc zmanjkalo. Kot rečeno, so jajca krhka in občutljiva na spremembe tako družbenega vzdušja, kot na preusmeritve industrijskih tokov. Najprej k očitnemu. Jajca se noro dražijo. V trenutku, ko to pišemo, se bližajo štirim evrom za paket desetih jajc, če pa gre za rojstnodnevno torto in potrebujete one iz proste reje, se boste stegnili do petih evrov. Brez napora. Na tržnicah je situacija podobna. Po uradnih statistikah so cene jajc šle v petih letih navzgor za 41 odstotkov, obstajajo pa tudi tržišča, na katerih so se podražila za petdeset odstotkov. Uradne razloge poznamo; vlade po vsem svetu krivijo ptičjo gripo, stroške krme in pa prehod na bolj humano odprto rejo. Eden izmed razlogov, ki je tudi poveden, pa je povečana potrošnja, saj so jajca kljub tem norim podražitvam še vedno najbolj dostopen vir beljakovin. Podražitev pa je le en vidik jajčne krize. Kot so se naučili tisoči, ki so letošnje poletje preživeli v hrvaških kampih, je mogoče celo to, da jajc zmanjka. Se pravi, da se je pomanjkanje jajc, ki je pred časom zadelo Združene države, razširilo tudi na staro celino in če kaj, pomanjkanje česarkoli liberalnemu kapitalizmu resnično ni v ponos. A to so uradne statistike, ki pa jim v naši analitični oddaji že od nekdaj ne posvečamo posebne veljave. Če hočemo priti zadevi do dna, moramo odgovoriti na temeljno vprašanje, ki se glasi, ali je prej bila kura ali jajce? Ker oboje je namreč neposredno povezano s topovi. H kuram, oziroma kokošim torej. Kokoši veljajo za neumne živali in kot smo se naučili iz zgodovine, si lahko neumen, vendar to še ne pomeni, da nisi preračunljiv. In kaj so pogruntale kokoši? Če zanalašč in načrtno nesejo manj jajc, jim s tem posledično višajo ceno. Čim dosežejo jajca visoko ceno, recimo petih evrov, postanejo njihovi producenti, se pravi kokoši, toliko bolj dragocene, oziroma vrednejše. Kar pomeni, da solidno nesnico – ki sicer znese manj jajc kot pred desetletjem – ob koncu valilne dobe ne čaka kokošja juha, temveč jo bodo rejci obdržali do visoke starosti. Kajti tudi eno jajce na dan je boljše kot nobeno jajce na dan. Pred petimi leti, ko so bila jajca evro dvajset, so rejci kokoši, ki so izgubile sposobnost jajčne hiperprodukcije, na hitro zamleli v piščančje medaljone ali piščančjo salamo; danes trikrat premislijo, preden to storijo. Če se vam zdi nemogoče, da bi kokoši poznale temelje neoliberalne ekonomije, ker so preneumne, se poglobite v ustroj kripto valut; ako je desetim mozoljastih računalničarjem uspelo določiti ceno niču, verjemite, da je mogoče milijardam kokoši določiti ceno jajc. Ampak to je le prvi del razlage. Drugi del govori o tem, kako so jajca v enačbi, oziroma aksiomu o maslu in topovih zamenjala mlekarski proizvod. Na kratko … Maslo je v proračunu držav prispodoba za civilno porabo, topovi pač za vojaško. Modra država mora iskati ravnovesje med obema; a čim se povečajo izdatki za maslo, se zmanjšajo izdatki za topove, trenutno pa smo na obratni strani opisane prispodobe, ko se povečujejo izdatki za topove in manjšajo za maslo. Ampak težava je v tem, da so cene masla stabilne. No, vsekakor bolj stabilne kot tiste za jajca, ker če bi merili inflacijo po jajcih, bi bili spet v Jugoslaviji. In prav zaradi tega, ker so jajca postala  rumeno-beli predmet poželenja, ker se jih ne moremo zasititi, ker jih cvremo, kuhamo, žvrkljamo in poširamo ne glede na ceno, morajo postati simbol civilne porabe. Torej teorija o jajcih in topovih. »Manj kot je jajc, več je topov,« je dejstvo, ki kriči iz informativnih oddaj ... Pa še nekaj je. Če se zazreš globoko v oči povprečne krave, vidiš, da jim je gladko vseeno za to, da jim iz vimen prihaja prispodoba o razdeljeni družbi na robu kataklizme. Krave se želijo le pasti in potem prežvekovati. A ne kokoši; mogoče so neumne, vendar so še kako preračunljive in medtem, ko se mi norčujemo iz njihovega inteligenčnega količnika, jim je uspelo zasužnjiti mesto v velikosti Ptuja. Ko boste torej naslednjič kupovali jajca, vedite, da niste potrošnik, temveč ste žrtev premišljenega in dobro vodenega ekonomskega eksperimenta; pesnik pred desetletji prilike o trgovcih z novci ni zaman preroško končal s kokošjo. Takole nas je posvaril božanski Župančič:                                   Ta putka kokodajca                                 Bo znesla zlata jajca!                                 Potem pa pit                                 Haha Zares                                 Vsi Blatničani zbrani.    

“ For many of our guests, they normally say, ‘It's not just a stay, it's a memory in the making.' It's a place where time slows down and where the ordinary, what do you say, becomes something truly extraordinary.”We're in great company with Maria Oldenbjerg, the fairy godmother, formally known as the Hotel Director, of the Nimb Hotel in the heart of Copenhagen—where with the enchanting Tivoli Gardens as its lush backdrop, Nimb presents an unparalleled combination of subtle Scandinavian urban luxury, Danish design, meticulous service, and top-tier gastronomy, all infused with a touch of Tivoli enchantment. Born in 1909 within a Moorish-inspired "Bazaar," this architectural gem began as the vision of culinary entrepreneurs Vilhelm and Louise Nimb, who transformed their restaurant into the heartbeat of Copenhagen's dining scene. Today, as the only hotel nestled within Europe's oldest amusement park and recognized among Small Luxury Hotels' elite "Finest Collection" and “Considerate Collection,” Nimb continues to redefine what it means to create authentic and sustainable luxury experiences that blur the lines between heritage and innovation.As seasons change, and ours begins with this episode, Maria invites the young, and the young at heart, to discover how she transforms ordinary moments into something truly magical—where “hygge” isn't just a travel trend, but a way of welcoming the world home.  Top Takeaways[2:00] The Phone Call That Changed Everything: After her first hotel shift, Maria called her mother excitedly: "I found my dream job. I want to become a general manager one day." That clarity eventually led her home to Nimb, the luxury hotel she'd always admired.[6:00] Where Dreams Take Root: In 1909, visionaries Vilhelm and Louise Nimb built their Moorish palace within Tivoli Gardens - Europe's oldest amusement park - bringing the entire world to Copenhagen so Danes could taste and travel without leaving home.[15:30] The Garden That Never Sleeps: Guests wake to the quiet serenity of the pristine grounds as they anticipate the day's crowds. And after a day of excitement, guests retreat to find the soothing musical performances and twinkling lights linger like memories into the night.[16:00] Seasons of Wonder: The hotel breathes with Tivoli's rhythms - Easter treasure hunts, Halloween face painting, Christmas stockings crafted by Danish artisans, each moment woven into memory-making magic.[18:30] Rooms That Hold Stories: Each of Nimb's 38 spacious rooms and suites whispers secrets through understated luxury and timeless elegance, from handpicked antiques set against modern Danish design to complimentary “hygge bars" filled with local Danish delicacies.  [24:00] Culinary Theater: Dining at Nimb goes beyond the dish and becomes a storytelling medium, from Nimb Brasserie's French favorites to the Japanese Pagoda's rotating Michelin-starred chef residencies.[27:00] The Science of Renewal: A hidden wellness sanctuary redefines urban wellness - blending cutting edge technology with globally inspired ancient techniques - replenishing weary travelers with a sense of vitality.[38:40] Living Poetry: Peacocks wander as symbols of grace, their presence so beloved that feathers now adorn linens and inspire children's toys.Notable MentionsDanish DesignGeismars beddingToni fixturesBang & Olufsen audioArtist Cathrine Raben DavidsenFlowers by NimbFrederiksberg, CopenhagenAmager StrandparkDanish SmørrebrødVisit For YourselfNimb Hotel Website | @nimbcopenhagen

Za vedno se je poslovila Jane Goodall, primatologinja, neutrudna borka za okolje, naš planet in človeško solidarnost z vsemi bitji na Zemlji. S svojim programom 'Roots and Shoots' je zadnja leta intenzivno širila optimizem in vnemo za to, da se svet lahko premakne na bolje, najraje je nagovarjala predvsem mlade po vsem svetu. Ob 10-letnici Frekvence X smo leta 2019 posneli ekskluzivni intervju z njo. Matej Praprotnik in Maja Ratej se ob njeni smrti spominjata pogovora z njo, med drugim tudi tega, kako je poudarila, da ne smemo izgubiti upanja in kako moramo sleherni večer, preden zaspimo, skleniti z vprašanjem, ali smo tisti dan naredili kaj dobrega za svet. Ker je bila izjemna, ker njeno sporočilo, njen optimizem, njena trma in zanos nikoli ne bodo zamrli, vabimo k vnovičnemu poslušanju intervjuja z njo. Nam je dala izjemno popotnico, upamo, da se tudi vas dotakne kakšna od njenih misli. Jane Goodall v spomin od ekipe Frekvence X. Fotografija: Reuters

Velibor Čolić je po nekaj mesecih vojne v Bosni in Hercegovini kot begunec odšel proti Parizu. Leta 1992 je znal le tri francoske besede: Jean, Paul in Sartre. Danes je cenjen in večkrat nagrajen francoski pisatelj. V slovenskem prevodu je izšel njegov avtobiografski roman Vojna in dež. Bridkim in pretresljivim zgodbam dodaja ironijo ter razmišlja tudi o aktualnih vojnah. Beseda “vojna” v južnoslovanskih jezikih pozna množino, mir pa je vedno le v ednini.

You can send a text, include contact info to get a response. The first episode of a mini arc on the War of 1812.  This covers origins and how the British got unto a war they had no interest in.  The Americans had a variety of motives.  The surface reasons usually discussed in popular history and podcasts seem a little crazy, not fitting in with te reality of the early 19th century very well.  But there is a deeper reason, fighting a second war of Independence to avoid a world were Britain makes all the decisions.  We explore this aspect of the origins with regard to the context provided by the Dutch in 1780 and the Danes in 1801.And then the preparations for the war were dismally poor.  The invasions of Canada were unbelievably badly planned.  For modern people this will be a difficult idea to accept, but we will go through it.

Helpful or Hilarious? In this episode, Derek is joined by comedian Jefferson Bond to explore the wonderfully unhinged world of expat Facebook groups in Denmark. These online spaces are meant to help newcomers navigate life in Denmark — but they're also overflowing with conspiracy theories, questionable advice, and the occasional comedy gold.Highlights include:A now-legendary post about someone repeatedly calling 112 “just to test if it works.”The mystery of Copenhagen's missing wasps (and Jefferson's unforgettable wasp battle story).How venting in these groups sometimes spirals into culture clashes between internationals and Danes.The everyday frustrations that pop up — from crowded metros to unspoken social rules.It's a reminder that while these groups can be useful, they're also best enjoyed with a sense of humor… and a dose of common sense.Policing in Denmark episode mentioned:https://www.pod.link/1704607322/episode/NjhjMTY1MWYwNWRlNWRhYTIyN2QzZTE0Jefferson Bond (Guest):Instagram: https://instagram.com/jeffersonbondcomedy TikTok: https://www.tiktok.com/jeffersonbondcomedyFacebook: https://www.facebook.com/Jefferson.A.Bond/Tickets: https://billetto.dk/e/jefferson-bond-lucky-potato-billetter-1306749Derek Hartman:Instagram: https://instagram.com/derekhartmandkYouTube: https://youtube.com/c/robetrottingTikTok: https://tiktok.com/@derekhartmandkFacebook: https://www.facebook.com/robetrotting

Danes je na sporedu prelomna oddaja. Ker so prelomni časi, v katerih živimo. Kot vidimo, medijsko panogo počasi jemlje hudič, zato pa se krepi obrambna panoga. Tako je povsem normalno, da se kreativni del naše skromne redakcije razpušča in se seli, skupaj s kreativnostjo, na področje obrambne in vojaške industrije. Kako kmalu se bomo vključili v slovenski obrambni grozd, še ni povsem jasno; je pa zanimiv podatek, da se je, čim smo se Evropejci zavezali v obrambo pognati milijarde evrov, obrambni grozd povečal s petdesetih jagod na več kot sto trideset podjetij. Tako se bomo le preimenovali iz »zapisov iz močvirja« v pošasti iz močvirja in začeli služiti denar. Nasproti nam je prišla država v podobi nenadkriljivega Damirja Črnčeca. Kjerkoli se srečajo obramba, vpliv in denar, je najti tudi tega podjetnega strokovnjaka za obrambo; tako ne čudi, kako mu vsi priznavajo, da je prav njemu uspelo znotraj Slovenskega državnega holdinga ustanoviti podjetje, imenovano Dovos. »Družbo za obrambo, varnost in odpornost Slovenije«. Ker se bomo danes s kraticami še srečevali, naj izrazimo samo razočaranje, saj bi bilo ime družbe mnogo bolj zveneče, če bi prvi o spremenili v a, ali pa vsaj zadnji s v z. Kakorkoli; v kratkem – nekje do konca oktobra – je pričakovati javni poziv za prijavljanje obrambnih projektov, ki jih bo sofinancirala ali pa v celoti financirala država. Ker gre za eno največjih naložbenih priložnosti zadnjih desetletij, smo v našem novem obrambnem podjetju takoj zagnali nekaj projektov, ki jih kanimo prijaviti na javni poziv. Prvi projekt se imenuje P.E.N.I.S, kar je kratica za »Prenosni eliptični napadalni izstrelek Slovenije«. Do konca ga bomo sicer razvili, ko dobimo državne milijone; za zdaj lahko z javnostjo delimo samo osnovne taktične karakteristike in potrebne resurse za izdelavo tega obrambnega sistema. Za začetek potrebujemo močno leskovo palico in nekaj leskovih šib. Nato je treba palico elipsoidno upogniti in jo v elipsi držati z uporabo motvoza ali pa plastične vrvi za obešanje perila. Nato je treba s kuhinjskim nožem opremiti visokotehnološke leskove šibe – z utorom na eni in z bojno konico na drugi strani. Tako dobimo multifunkcijski obrambni sistem, saj je mišljeno, da se lahko P.E.N.I.S uporablja proti ciljem na kopnem, v morju in v zraku. YYYDrugi obrambni sistem, na katerem delamo v našem obrambno-raziskovalnem laboratoriju, se imenuje N.A.T.E.G, kar stoji za »natezni avtomatsko-taktični eruptor granat«. Kot za penis imamo tudi za nateg že izdelane prve inženirske skice; kot rečeno, pa ga bomo do konca razvili šele, ko dobimo od države nakazanih približno sto milijonov evrov, kolikor naj bi veljala fabrikacija tega orožja.  Za osnovo smo si zamislili rogovilo, najbolje bukovo, ki jo prirežemo v obliki črke ipsilon. Na zgornji tretjini obeh krajših delov rogovile, z visokotehnološkim »3D« rezkalnikom oziroma pipcem urežemo dva utora, v katera pritrdimo gumico, ki so jo mati zavrgli s kozarca vloženih hrušk. To orožje, v Natovi terminologiji imenovano »launcher« ali »frača« po domače, je enkratno predvsem zaradi velike prilagodljivosti kalibra posameznega izstrelka. Lahko izstreljuje gramoz kalibra »poljčanar«, posamezne prodnike, pa vse do klasičnega Natovega kalibra 7,62 mm. Edino, kjer bomo morali biti pazljivi, in Damir Črnčec bo pri tem kot nadzornik Dovosa še posebej natančen, je dvojna raba vojaških projektov, sprejetih v program. Kot vemo, evropske države, tako tudi Slovenija, ne bodo slepo in po ameriškem diktatu investirale v obrambno industrijo, ki ne bo znala početi nič drugega, kot ubijati sovražnika; oziroma kot se vidi v Združenih državah, pobijati naključne mimoidoče. Ob vojaški rabi morajo projekti imeti vsaj nekakšno funkcijo tudi v civilni sferi, in na srečo ga naša projekta P.E.N.I.S  in N.A.T.E.G imata. Ko bodo ostali vojaški projekti, ki se prav v tem trenutku globalno rojevajo v podobnih državnih podjetjih, kot je Dovos, realizirani … Se pravi, ko bodo damirji črnčeci po vsem planetu odlično opravili svoje delo in mirnodobski denar transformirali v ne-mirnodobskega ter posledično požgali civilizacijo …  Takrat bo mogoče s penisom zalezovati mamuta in ga ob sodelovanju vsega plemena tudi upleniti. In ko bomo mamutovine siti Slovenci zrli v nočno nebo, bomo lahko, kot dvojno rabo, vrhovnemu nategu posvetili plemensko daritev.  

rWotD Episode 3070: Liðsmannaflokkr Welcome to random Wiki of the Day, your journey through Wikipedia's vast and varied content, one random article at a time.The random article for Monday, 29 September 2025, is Liðsmannaflokkr.Liðsmannaflokkr ("household troop's poem") is the title of a skaldic poem in ten stanzas describing the capture of London by Cnut the Great in 1016, preserved in Óláfs saga helga and Flateyjarbók (fol. 186v), and in a shorter version in Knýtlinga saga.Óláfs saga attributes the poem to Olaf himself, while according to Knýtlinga saga, the poem was composed by members of Cnut's household troops during the London campaign. According to Poole (1991), the latter version is more credible.Stanza 7 praises Cnut's actions in battle, Knútr réð ok bað bíða,baugstalls, Dani alla,lundr gekk rǫskr und randir,ríkr, vá herr við díki;nær vas, sveit þars sóttum,syn, með hjalm ok brynju,elds, sem olmum heldielg Rennandi kennir."Cnut decided and commanded all the Danes to wait; the 'mighty tree of the ring support' (baugstalls lundr ríkr) went bravely under the shields; the army fought by the moat. Lady,where we sought out the enemy with helmet and mail-shirt, it was nearly as if the 'master of the fire of Rennandi' (elds Rennandi kennir) were holding a maddened elk."This recording reflects the Wikipedia text as of 01:00 UTC on Monday, 29 September 2025.For the full current version of the article, see Liðsmannaflokkr on Wikipedia.This podcast uses content from Wikipedia under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License.Visit our archives at wikioftheday.com and subscribe to stay updated on new episodes.Follow us on Bluesky at @wikioftheday.com.Also check out Curmudgeon's Corner, a current events podcast.Until next time, I'm generative Ayanda.

Opoldne bodo po vsej državi prvič preizkusili sistem za množično obveščanje in alarmiranje po javnih mobilnih omrežjih SI-Alarm. Prek mobilnih naprav bo omogočal obveščanje o naravnih nesrečah, varnostnih tveganjih in drugih izrednih dogodkih. Testni alarm bosta spremljala glasen piskajoč zvok in vibriranje. Ne glede na vsa obveščanja v zadnjem času se v Upravi zaščito in reševanje zavedajo, da bo test prestrašil nekatere občane. Pozivajo, da se na alarm ni treba odzvati ali kakor koli odgovarjati. V oddaji tudi: - Varnostni svet Združenih narodov zavrnil predlog resolucije o preložitvi vnovične uvedbe sankcij proti Iranu. - Veljati je začel nov zakon o medijih, ki prinaša tudi shemo finančnih pomoči zanje. - Danes je svetovni dan turizma. Slovenija stavi predvsem na butično ponudbo.

If Donald Trump is a broken clock only right twice daily, then one of those truths might be US policy toward Greenland. According to the Australian based geo-strategist Elizabeth Buchanan, Trump is correct to be preoccupied with American influence over, and perhaps even ownership of Greenland. In her new book, So You Want To Own Greenland, Buchanan argues that the 57,000-person continental super-sized island is becoming central to 21st Century geopolitics. From the Vikings to the (yes) colonizing Danes, she argues, Greenland has always been an important piece of the North Atlantic strategic jigsaw. Today, however, with the melting polar ice cap and its vast mineral resources, Greenland is becoming essential - not just to native Greenlanders, the United States, Denmark and Canada, but also to Russia, China and even India. 1. America's Greenland Interest Predates Trump by 160 Years US interest in Greenland dates back to 1867 and the Seward Purchase ("Seward's Folly"). Trump's fixation isn't erratic - it reflects longstanding American strategic thinking about North American geography that transcends partisan politics.2. Denmark is a Colonial Power, Not a Progressive Beacon Contrary to its reputation for happiness and human rights, Denmark runs Greenland as a modern colony. This includes a forced contraception program targeting 12-13 year old Inuit girls and economic control where 50%+ of working-age Greenlanders work for the government.3. Climate Change is Creating the "New Panama Canal" The melting Arctic ice cap is opening new shipping routes between Europe and Asia through the North. Any cargo passing this route must go through Greenlandic/Danish waters, making Greenland a critical chokepoint for 21st-century global trade.4. Greenland Wants Independence, But Denmark Won't Let Go Greenlanders voted for independence in a referendum, but Danish law requires the Danish Parliament to approve any independence - a catch-22. Without Greenland (and the Faroe Islands), Denmark ceases to be a "kingdom" and becomes just Denmark.5. China and India Are the Real Wild Cards While focus remains on US-Denmark tensions, China and India are rapidly expanding their Arctic presence through "research" missions and shipping investments. For every American business jet landing in Greenland, there are Chinese and Indian interests as well.Keen On America is a reader-supported publication. To receive new posts and support my work, consider becoming a free or paid subscriber. This is a public episode. If you'd like to discuss this with other subscribers or get access to bonus episodes, visit keenon.substack.com/subscribe

What if the solution to Ireland's housing crisis has been sitting on our doorstep all along? We dive into the Danish model of cooperative housing, where 7% of Danes live in co-ops, and a full third of Copenhageners do too, and explore how the GAA, with its 2,200 clubs and pristine community pitches in every village, could spearhead something similar here. Forget developer margins and speculative bubbles: in Denmark, a co-op share might cost €70–100k, with monthly housing costs around €800, compared to a private flat at €400k and €1,200 rent. We talk about the power of collective ownership, intergenerational communities, and why housing is really about dignity, not speculation. Along the way, we get into Jim Gavin's presidential bid, Fianna Fáil's GAA connection, and why our presidency has become more like Ireland's Got Talent than a serious constitutional role. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Denmark may be a small country, but it produces world-class athletes in cycling, tennis, handball, badminton, and golf. How do they do it? And how does the tax-financed effort to create athletic champions fit with the culture code of "Jante Law", the idea is that no one should think themselves better than anyone else?  September is when fall sports season starts in Denmark. The badminton league begins, so does volleyball and basketball and hockey. Most importantly, the handball season kicks off, and while I'm not a handball fan myself, I always know when that season is underway because my otherwise mild-mannered downstairs neighbor begins screaming at his flatscreen, cheering on or scolding Denmark's handball girls or handball boys, the teams are equally popular in Denmark.  Team handball was invented in Denmark – and like design, it's a national passion. Danish teams have won several World Championships and many Olympic Gold Medals. Football, otherwise known as soccer, is popular too, although given the international competition, it's a bit harder for little Denmark to win championships. The Danish national team did win a European championship in 1992, something any Danish man over 40 will be happy to discuss with you in great detail. Right now there are more than 300,000 registered football players in Denmark if you count amateur, pro, and semi-pro teams. The population of Denmark is 6 million. That means one out of every 20 Danes is on a football team. Danish athletes are not particularly rich, and the ones who do make big money have tapped into markets outside of Denmark. The most famous is badminton player Viktor Axelsen. Since badminton is most popular in Asia, Viktor Axelsen learned fluent Mandarin Chinese. There are lots of endorsements in the Chinese market. The golfing Højgaard twins, Rasmus and Nicolai, make their money on the international golf circuits, in particular the PGA.  Both of them also have endorsement deals. And Tour de France winner Jonas Vingegaard makes his money not just in France, but also via international endorsements.   Many Danes do sports in their spare time. A bike ride through Copenhagen wouldn't be complete without a middle-aged Lycra lout cyclist who thinks he's Jonas Vingegaard speeding past you in the bike lanes, sometimes screaming “Bagfra!” or “I'm coming up behind you!” Besides criminals and welfare cheats, these are the least liked men in Denmark. And many Danes are involved with what's often described as hygge sports, where the win or the loss isn't as important as the beers with your buddies or pasta with your girls afterwards. These leagues cover the entire lifespan – old boys football clubs or old girls rowing teams can keep you fit long past retirement age – and they often start in childhood. Schools in Denmark have physical education classes – under the old Viking word idraet – but they rarely have school sports teams. Sports are played through clubs, mostly amateur clubs, which is nice for the kids, because if they don't have many friends at school they can make different friends at their sports club. These clubs are part of a huge network connected to Team Denmark, which is a government project to create Denmark's future sports stars. It's always funny to me that there is so much support for elite sport development in a country so keen on Jante Law. Under the Jante Law, the idea is that no one should think themselves better than anyone else. You see this in Danish working culture, and you also see it in the educational system. Smart kids in Denmark don't get a boost – they're expected to just attend ordinary classes and help their slower classmates. There are very few gifted and talented programs, and unlike Germany or the UK, Denmark doesn't academically track children when they're 10 or 11, sending some to more challenging academic programs. In Denmark, you can get away with messing around and doing very little in school until your second year of high school – gymnasium – around age 17 or 18, and then buckle down and end up finding yourself in med school or international business, two of the most sought-after university programs. But, in sport, Denmark begins looking for talent very early. The local sports clubs work with Team Denmark to create a pipeline of talented kids. Team Denmark, which is part of the culture ministry, has been around for forty years, but it constantly updates which sports it supports. Being practical Danes, they aim for sports in which little Denmark has a good chance of big success. Right now, that's badminton, handball, cycling, plus the various sports played on or in the water – sailing, kayaking, swimming, rowing. Denmark has a long tradition of sports that involve boats or water. With all its little islands and fjords, it has more coastline than India. By age 13, these kids are offered places in talent centers or elite sports schools, and when they're 15 and ready for secondary schools, there will be an elite sport track that gives them flexibility to train and compete. Danish universities offer flexibility for the athletes of Team Denmark when it comes to papers and exams. Some companies even offer part-time internships for Denmark's elite athletes, so they can keep their civilian career on track while pursuing their sport. Of course, once they've succeeded at that sport, Jante Law kicks in again. Danish athletes who win things are expected to give credit to their teammates, to their trainers, to the collective effort. To say things like, well, “I was third, I got the bronze, but I could have easily been fourth.” They're also expected to stay in Denmark and pay Danish taxes. Viktor Axelsen found himself rather unpopular when he moved to Dubai. His excuse was the better flight connections to badminton matches Asia, as well as the dry weather being good for his asthma, but everyone knew the difference between 56% income tax on top earners in Denmark and 0% in Dubai probably weighed in his decision. The ideal Danish elite athlete is probably Michael Laudrup, who played football at the highest levels throughout Europe in the 1990s, but was always very humble about his skills. After he retired he came back to Denmark, where he now runs a wine business, does some Danish TV commentary, and no doubt pays substantial Danish taxes. This is sporting success in one of the most egalitarian countries in the world. And that's the How to Live in Denmark podcast for this week. You can read all our of episodes of the Danish Year series at howtoliveindenmark.com, or book me, Kay Xander Mellish, for a speech to your group or organization, anywhere in the world. I love to travel; make me an offer. You can also get our books at books.howtoliveindenmark.com. See you next time!  

Danes je državni praznik, dan priključitve Primorske k matični domovini. Praznujemo ga v spomin na 15. september 1947, ko je začela veljati pariška mirovna pogodba. Po njej so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre priključili Sloveniji. Ostali poudarki oddaje: - Bodo danes kljub pozivom KPK-ja k preložitvi podpisali pogodbo za nakup namenskih helikopterjev s podjetjem Leonardo? - V Dohi pogovori arabskih in islamskih voditeljev o odzivu na nedaven izraelski napad na Katar. - Krščanski demokrati zmagovalci lokalnih volitev v nemški deželi Severno Porenje Vestfalija. Socialdemokrati z zgodovinsko slabim izidom, največ pridobila skrajna desnica.

An English epic poem that follows the exploits of Alfred the Great in his defense of Christian civilization in England from the heathen nihilism of the North. Following a string of defeats at the hands of the invading Danes, a vision from heaven in the river island of Athelney fills Alfred with joy and hope. Though it gives no promise of victory in the coming struggle, it inspires him to rally his chieftains for a last stand against the invading hordes. His adventures lead throughout the country as he gathers his men, and take him through the Danish camps disguised as a minstrel before culminating in the Battle of Ethandune and the prophesying of the enemy's subtle return in the ages to come. Advertising Inquiries: https://redcircle.com/brandsPrivacy & Opt-Out: https://redcircle.com/privacy

An English epic poem that follows the exploits of Alfred the Great in his defense of Christian civilization in England from the heathen nihilism of the North. Following a string of defeats at the hands of the invading Danes, a vision from heaven in the river island of Athelney fills Alfred with joy and hope. Though it gives no promise of victory in the coming struggle, it inspires him to rally his chieftains for a last stand against the invading hordes. His adventures lead throughout the country as he gathers his men, and take him through the Danish camps disguised as a minstrel before culminating in the Battle of Ethandune and the prophesying of the enemy's subtle return in the ages to come. Advertising Inquiries: https://redcircle.com/brandsPrivacy & Opt-Out: https://redcircle.com/privacy

Meteorologi opozarjajo na močne nevihte, silovite nalive in lokalno točo. Toda kljub vsem naprednim fizikalnim modelom, ki jih dnevno poganjajo najzmogljivejši računalniki, še vedno ne vemo natančno, kje bo udarilo najhuje. Bo nevihta zajela Štajersko? Bo toča padla na Obalo? Ali pa nas bo morda presenetila v osrčju Ljubljane? Fizikalni modeli, ki temeljijo na enačbah, ki opisujejo gibanje atmosfere, so že desetletja temelj sodobnega vremenskega napovedovanja. A so tudi izjemno zahtevni, tako računalniško, časovno, kot tudi finančno. Za nameček pa so pogosto nestanovitni. Danes pokažejo eno, jutri drugo. Z umetno inteligenco se vse to spreminja. V tokratni Frekvenci X bomo preverili, kako strojno učenje in globoki nevronski modeli že dopolnjujejo in v nekaterih primerih celo prehitevajo klasične modele. Gostje: dr. Florence Rabier, direktorica Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi dr. Matjaž Ličer, Agencija za okolje dr. Benedikt Strajnar, Agencija za okolje dr. Matjaž Puh, Agencija za okolje, podoktorski raziskovalec v projektu SMASH, ki ga koordinira Univerza v Novi Gorici